M. 79.
V Trstu, v soboto 2. oktobra 1886.
EDINO
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V ><M||mII
• RDINOST« zizbaja 2 krat na teden vtako iridi ln sahate o noludn0- oe,lH L* Vm* to* prilogri Tri *» oom hi« ni. BOkr., za detrt i«u M. gl. T5 kr- - Sama prl-ogarune i gl. BO kr la celo leto. - Posamezne |r.*vilke »a 1 >bi7*»o o« oDravniitvu n vtradka/i v Trsta no & kr., v airiol in v AJdcvidlnl no « ur - Samontnt. reklamacije .n inaerate prejema Opri v« lit vi, vi« T#rrenti, »Niv« tlikirm.
Vel dovui ae pošiljajo Uredilitva »vla Tarnnte« «Nuov» Tlpognfla;« v«ak mora biti trankiran. Rokopiai b»ez poieboa vrudnoitl ae ne vračajo. — /nttralt (razne vrate nazna nila in poalaniee) ae zarafiunijo po pogodbi — prav cend; pri kratkih ogtaaih z drobnimi črkami ae pladnje za vaako beaodo 2 kr
O ženskej odgoji.
(Dalje;.
Ženskih poklic in naloga jo tolika in tako imenitna, da nemamo skoraj izraza, s katerim hi jo zaznamovali ; ako ona to od Boga dano jej nalogo zvesto in natančno spolnuje, lahko rečemo, da s tem več človeštvu koristi nego mož sam. Iz materinega naročja izvira blagoslov in prokletje. Gorje torej materi, ki svoje naloge noče spoznati; ona je kriva ne le pogubo lastnega otroka, temuc vseh slabosti, neredov, in moralne Škode, ki jih njeni otroci človeštvu z svojim ^slabim vedenjem doprinašajo.
Će ima pa mati tako visoko nalogo spolnovati, mora biti dobro podučena v onih vedah in znanju/ ki jej omogoči njih izpolnjevanje — biti mora duševno dobro izobražena, ne razuzdana, ampak verna in čednostna; -olika jej bistri um ter jo duševno ojači; poznati mora tudi vse, kar je treba vedeti za dobro opravljanje domačih opravil in premoženja.
Spregovoriti hočemo tu nekoliko besed o ženskej odgoji, o pomanjkljivosti ženskih učitišč in zavodov, o
poleon I. In res glejmo svetno žensko, kako si z vsakovrstnim lepotiČjem prizadeva dopadati moškemu očesu; s tem p:idobi si sicer simpatijo moža, vlovi tako rekoč kakega za suknjo
—	a glejmo zakonsko srečo dveh takih poroČencev; dokler trpi takozvana »medena luna«, je še nekoliko navidezne sreče; ali kader mož spregleda, ko zapazi, kako razsipno Žensko si je vzel; — tedaj začenja se kes; gospodičina je postala soproga ter meni sedaj, da jej je tudi dovoljeno uka-zavati in povelja dajati; oblači se in razsiplje težko prisluženi denar v Žamet in svilo, a ne ve niti kuhati, niti šivati, niti dajati deklam umnih povelj. Njen mož, ki si je mislil, da bode imet v zakonu raj, najde se ogoljufanega — v večnih vicah. Ugodnost, red, varčevanje so takej ženski španska vas; dobrih lastnosti iu čednosti je; pomanjkuje ; on se jej liže, prosi j uljudno in ker žena le noče se spre-
obrnoti, spremeni svoj proseči glas v zapovedajoči, dokler se ne prepriča, da tudi tem načinom nič ne opravi.
—	Ko jo zaaujega prepričan, je zakonske sreče konec. Mož si ne more kaj, da bi se ne jezil, spozabi se celo
vezi
današnjem modernem ženstvu in o kakšenkrat, da z lastno soprogo pre-ženstvu, kakošno bi moralo biti, vedno drzno ravna ter jo v njenej časti dese ravnajoč po starem reku, ki trdi, gradira, žena se pa, kot občutljivejša da dobra gospodinja tri hišno vogle guti nesrečno; sladke zakonske drži in gospodar le enega, a slaba gospodinja kmalu vse štiri podere.
Kakšno je sedanje ženstvo? — T^a to prašanje ni prav lahko odgovoriti, kajti ločiti je je treba v stanove. Vsak stan ima svoje posebne navade in razvade, radi česa ni možno vse stanove pod en koš deti ter jih po jednein kopitu soditi. Ako sedanje
zde se jej trdo spone. Nemir in kavs vedno raste in njih slabi učinki spoznajo se kmalu na zanemarjenju dece — greh jednega združenega para gre od generacije do generacije, dokler no okuži vse človeške družbe. Ne mislimo pač, da so vse sedanje ženske srednjega stanu enake; nahaja se hvala Bogu hvalevrednih izjem, koje
nrav-
ženstvo primerjamo z nekdanjim, spo- so tembolj česti vredne, znamo, da je jako različno od nek- | Ta slika ženske moderne danjega. S tem pa ne menimo, da bi!n08ti 2di se nam, da ni pretirana denaSnje ženstvo bilo grše ali manj Naše okoliščine so jako votle, votlejše ljubeznjivo, ali ono je več ali manj neg0 nam jih je možno tukaj zgubilo onih pravih, le ženskim lastnih ' naslikati; nočemo tu omenjati najsla-
lastnosti, ki se opazujejo ne le na lepem, bejše strani ženske, kajti predaleč bi
temveč 1 na grdem ženstvu. Denašnja j zaSli, in omenjati gnjusnega proietar-ženska ni več podobna sramežljivi jata in prostitucije tudi nočemo. = Ako vijolici, ki se z svojo vonjavo skriva j0 upati boljih časov in boljših rodov pred svotom ; postala je podobna po- | — odvisno je to le od dobrega ženstva, nosnemu tulipanu, ki vabi človeka, da; ki umeva ceniti in spolnovati svojo občuduje njegovo lepoto; sedanje, I plemenito nalogo.
nM/^ni« « ^____1____1-1__* 1	^	____O
osobito mestno ženstvo, hlepi le po dopadajenju: nečemurno si telo našari in olepotiči, da le prihaja pred mo-fike oči krasnejša in dopadljivejša; gleda le na zunanjo lepoto — a lepoto in blagost srca, svoje notranje dušne darove, ki bi žensko moškim oSesom tem veljavnejšo in dopadlji-▼ejšo delalo — te zanemarja. —
Kar smo dosedaj rekli, podobno je bolj pridigi, ali vendar vsakdo gotovo pripozna, da je sedanje ženstvo bolj udano malenkostim in nečemurnosti nego skrbi, blažiti si srce. vaditi
Kako bi se dalo pomoči? O tem prihodnjem Članku.
in
Družba sv. Cirila in Metoda - kaj je to?
V poduk 8lov«nekemu ljudstvu.
(Dalje.)
Nii ustanovnem podružničnem zboru izvoli se začasno načelništvo, t. j. prvo-mestnlk, njegov namestnik, zapisnikar in blagajnik, ter ako je treba, vsakemu teb dveb po jelen namestnik. Potem se vsprej mejo in jiotrd jo podružnična pravila po
gojiti dušne svoje zmožnosti ter s načrtu. Tako je podružnica ustancljen. temi, in ne s zunanjo lepoto, na moške vplivati.
Lepa ženska se dopada očesom;
dobra Ženska se dopada srcu; prva ie'* Vif' c' k- m'' . . .	. -
j	, ■ , , xtJ prošnje posredno (^kozi nameRtniStvo
biser, druga pa zaklad — rekel je Na-! ali dež. vlado) vlagale, ter, da bi se v
ter se nje ustanovitev s prošnjo naznani c. k. ministerstvu za notranje reči aH naravnost, ali posredno skozi c. k. namest-ništvo (c. k. deželno vlado) dotične dežele. Vi«, c. k. minlsterstvo želi, da bi se
nji tj podružnični kraji in njih c. k. okr. glavarstva tudi po nemško zaznamoval*.
To prošnjo vloži ali pooblaščnec družbenega vodstva ali pi vsled zaprosa začasnega aačelnišiva družbeno vodstvo.
Prošnji do ministerstva, ki ima kolek 50 kr., prilože se podružnična In pravila glavne družbe, vnaktera v petih primerkih, ter Re dene na vsakesa kolek 15 kr. Koleki se kar nepop sani pnlep'jo na čelo listini.
Ce pooblaftčencc vloži proSnjo, mora prldejatl tudi svoje nanj glaseče pooblastilo, ki ima kolek 50 kr.; ako družbeno vodstvo prosi, pa priloži zapros podružničnega načelniŠtva s kolekom 15 kr.
Le se pa hoče. da ministarstvo pravni obstanek kake podužnice izrečno potrdi (g 9 druStvenega zakona o 1 15. nov. 1866). mora se te potrditve v prošnji posebe prositi in" na jeden primerek podružničnih pravil deti kolek 1 gld.
Nij se torej vsak, ki hoče tako prošnjo kot pooblaščenec vložiti, obrne pred do družbenega vodstva, aa mu pošlje pravilno Dooblastilo. Ako je pa želja, da se podružnična ustanovitev c. k. ministerstvu naznani do družbenem vodstvu, naj začasno načelništvo temu izreče to ž Ijo v dopisu, ki ga podpišeta vsaj začasni pivo-mestnlk in tajnik in mu priložita vspre-jeta pravila v petih primerkih.
Ako minlsterstvo v Štirih tednih po vloženem naznanilu podružnice ne prepone, ali, ako ono pred odgovori, da je ne zabranjuje (§ 7 društvenega zakona od 15. nov. 1866;, sme podružnica začeti i svoje delovanje in to najprej s tem, da začasno načelništvo skliče podružnični zbor, na kterem se potrdi začasno ali izvoli novo stalno načelništvo.
Tako je podružnična ustanovitev dogotovljena.
Zdaj je še treba podružnične načelnike v treh dneh potem, ko so za trdno postavljeni, kakor tudi vsaki podružnični zbor najmanj ,.24 ur pred (aH zbog oddaljenosti še pred) naznaniti ravno tisti politični gosposki, kakor je Zgorej rečeno za podružnični ustanovni zbor. Tako naznanilo je brez koieka. Paziti je pa, da se to naznanilo ne opusti, ker so drugač zavolj tega lahko velike sitnosti. Enako se jej v teku enega leta pošlje imenik udov. Potem se stanje podružnice, ko je po ministerstvu dovoljena, oziroma ne zabranjena, precej naznani družbenemu vodstvu, po priposlanib tiskanicah, da jo dene v svoj izkaz. Zlaj podružnična načelništva pravilno občujejo z »vodstvom družbe hs. Cirila in Metoda v Ljubljani« ter mu svetujejo, kar za svoj okraj ali v prospeh slovenskega šolstva sploh potrebno spoznajo.
7. Kdo vodi družbo sv. Cirila in Metoda?
Zastopniki vseh podružnic zbiraj > se vsako leto enkrat v velikemu občnemu zboru cele družbe. T-krat volijo glavni odbor, t. j. 12 gospodov; ti nuj vladajo in vodijo vso družbo. Z »to se jim pravi : • vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda*; temu se pošiljajo tudi vsa pisma, družbo uaravnost zadevajoča. Na čelu jim je prvo-mestnik. Saj polovica teb gospodov mora stanovati v Ljubljani. Poglavitno mesto vsega slovenskega naroda — Ljubljana je torej sedež družbe sv. Cirila in Metoda. Pri občnem zboru volijo zastopniki tudi pet nadzornikov, ki skrbe zato, da se denar po nepotrebnem ne zapravlja ter ve&krat pregledujejo družbino bla-gajnico, in pet razsodnikov, ki naj razsojajo, kadar bi se vneli kaki prepiri v družbi.
Občni zbor je imeniten dogodek za vso družbo. Shaja se labko vsako leto drugod, da se tako po večjih krajih vnemajo za diužbo. Na takem zboru daje družbino vodstvo račun o svojem delovanji, naznanja kain so se obrnili druibini denarji, kje in kako se je podpirali slovenska mladina. Tedaj pa izrekajo tudi zastopniki posameznih podružnic svoje želje ter 7. živo beRedo odkrivajo nevarnosti. ki pretć v njihovem kraji našim slovenskim svetinjam.
(Konec prib).
Politični pregled.
Notrtnje dežele.
Poslanska \bornica driavntga zbora se je 29. septembra odprla. Grof TaafTe je objavil neko lastnoročno psmo Nj. Veličanstva cesarja ter zbornici predstavil novega trgovinskega ministra Bacquehem-a. Načelnik se je v gorkih besedah spominal 11 mršili udov. Novoizvoljeni poslanci Vrany, Stingl, Habermann, Gregorec, Serwatovskl, Szezepanowski in Picbler so bili zapriseženi. Celjsko okrožno sodišče prosi za dovolitev, da se sme zoper poslanca Vo-šnjaka sodniško postopati in zadrško okrožno sodišče zoper poslanca Šupuka; pri obeh z {.rad žalitve Česti. Trgovinski minister je predložil zakonsko osnovo glede uredbe dohodkov In troškov državnih že* leznic, oziroma ustavne ra/.prave proračun presegajočih troškov od leta 1881—1885. Sknpni ti troŠki znašajo 5.368.000 gold. Trgovinski minister je omenil, da dohodki od železniškega prometa so večkrat odvisni od faktorjev, katerih uprava ne more poprej videti. Tudi se je treba ozirati na to, da je ta stroka Se nova. Določiti so imajoča pravila taka primanklaja onemogočijo. Trgovinski minister prosi, naj se zbornica na predlogo ozira, da bo mogoče pospeševati gospodarske zadeve. — Heils-kerg je interpeliral Taafteja glede avstrij-sko-nemške zveze In prašal, ali more izjaviti, da niso resnične vesti, ki se mej ljudstvom Sirijo. Sturm je vprašal TaafTeja zastran naprave Štirih posilnih delavnie na Moravskem in glede dovolitve državnega doneska zanje. Sturm je interpellral zastran postopanja trebiSkega okrajnega glavarstva pri izdanji Češkega uredovnega časnika, Waldtk je interpellral zastran dvo repnega leva, ki se je obesil na bavarsko -avstrijskej mejnej postaji Eisen-stein, namesti avstrijskega orla. Roser je predlagal ustanovitev zdravstvenega urada, kakoršni so v nemškej državi. Zbornica je rešila mnogo prošenj brez razprave po predlogih poročevalcev; odobrila volitve poslancev Au^serer, Ed. Suess, Vagbinger, Rosenstock, Mathon, Fiirtmiiller, Goluo-howaki, Kopycinskl, Falkenhayn, Moser in Hayden.
Prošnje za znižanje cene živinske soli, za zboljSanje plač sodniških služabnikov, čuvajev v ječah in za ustanovitev okrožnega sodišča v nekdanjem czorkovem okrožji so se izročile vladi, da se po meči nanje ozira. — Včeraj je bila zopet seja.
V ogerskej poslanskej \bornici se je 29. t. m. pričela splošna razprava o predlogi, glede podaljSanja carinske in trgovinske zveze. Proti koncu seje je interpeliral Szilagyi ministerskega načelnika, ali on meni, da 8e sklada protektorat Rusije nad Bolgarijo z berolinsko pogodbo in ali so od nemških ofioijozov šireča se razjasnila v soglasji z načeli in orijentno politiko vlade, da Bolgarija in Rumelija ne spadati v okrožje interesov avstrijske države in da je glavna naloga avstrijsko-ogerske zunanje politike, da ohrani veliko do egej-skega morja držečo prometno pot.
Tisza je na interpelacije o bolgarskem praSanji v četrtek odgovoril. Rekel je, da na nekatera prašanj i, ker se vrše dogovori, nobena vlada na svetu ne bi mogla odgovoriti, da ne bi škodovala državnim interesom in grešila zoper najsvetejše dolžnosti. Tisza je potem zavračal menitev da je naše ministerstvo zunanjih zadev namerjavalo bolgarskega kneza odstaviti ali da mu j« bil poprej znan napad na
E D I NO S T
'liueza Aleksandra. Tega m da je knez priznal, da je svojo krono naravnost od carja prejel in da na prestolu ostane le tedaj, ako |e to po volji cirju, ni moglo ininisterstvo zunanjih zadev vedeti. Mej našo vlado in Rusijo glede oblastnega vpliva na zahodu ali zahodu balkanskega poluotoka ni nobenega dogovora. Trdno se držimo stanja, kateri je določila bero-linska pogodba in to dobro ugaja našim interesom. Naše ministeistvo zunanji) sadev je pač v interesu Bolgarije same svarilo pred prenaglimi sklepi glede postopanja proti zarotnikom, ali nič ni ukre-nolo za varstvo započetnikov bolgarskega prevrata. V soglasji z ministrom zunanjih zadev imam to menitev, da državnim interesom najbolj ugaja, ako narodi na Balkanu ustanove samostojne države in da naša država mora delali na to, da pospešuje samostojni razvoj teh držav in braniti, da kaka tuja država ne doseže pokroviteljstva ali stalnega vpliva. V naših zvezah s, tujimi državami se ni zgodila nobena pi omemba; z NemČjo sto* jimo tuui še Uanes na starej podlagi. Ml smatramo berolinsko mirovno pogodbo,če tudi se je v posameznih primer.jajih prelomila, posebno lansko leto v Bumeliji, še vedno za veljavno, ki se mora spoštovati. Vlada se tudi uže večkrat izrečene namere trdno drži, da nobeden nema pravice enotransko postopati v balkanskih deželah, bodi si z orožjem, bodi si s postavljenjem protektorata, da se sploh vsaka prememba v državnopravnih razmerah more zgoditi le po dogovoru vlad, ki so podpisale berolinsko pogodbo. To so splošni obrisi naših teženj, za ta cilj bomo delali v kritičnih časih mirno in zmerno, pa tudi z vso ozbiljnostjo in določnostjo.
Vnanje dežele.
Jl Ptlertburga se piše v »Pol. Corresp.«, da v tam« Šnjih vladinih krogih nemajo skrbi, da bi se mir kalil zarad bolgarskega prašanja. Če je tudi nedavno ta skrb bila še opravičena, ker ni bilo znano, na katero stran stopijo velevlasti, zginola je ta skrb zdaj popolnoma, ker velevlasti Žele mir; nevaruiŠe pa je stanje v Bolgariji za Bolgarijo samo. V ruskih vladinih krogih se bodo pazno obračali na Kaulbarsova dela v Sredcu, pa tudi ne bodo oči zapirali angleškim prizadevam v Carigradu; znane so jim težave glede volitve uovega kneza za bolgarski prestol, ali prepričani so tudi, da te težave premagajo.
Ii Hredca 28. septembra: Kaulbars je bolgarskej vladi poslal noto, v katerej pravi, da je ruska vlada te menitve, da bi nezakonito bilo sklicanje velicega sobranja brez daljšega odloga in toraj bi ničevi bili njegovi sklepi. On svetuje vladi, naj voiltve kolikor je mogoče odloži, da se dežela otme iz zmešnjav ter se more svobodno izreči; dalje je zahteval, naj se obsedni stan odpravi in zaprti oproste. — Dalje je Kaulbars rekel onim, ki so ga pozdravili, da car pričakuje od bolgarske vlade pred vsem popolno zaupanje, a ne v beseJah, ampak v dejanjih. Postopanje proti Rusiji se mora popolnoma predru-gačiti, Bolgari morajo v zavesti biti, da se knez Aleksander nikoli več ne vrne na Bolgarsko. Kaulbars je dalje obžaloval, da policija straži ruski konzulat in grajal, da so se vojaški prapori sežgali.
Iz Sredca, 29. septembra: Kaulbars je poslal zunanjim opravnikom v Bolgariji okrožnico, v katerej je ruske zahteve v dvanajst točkah razložil ter izrekel željo, naj se okrožnica kolikor mogoče razglasi. Kaulbars jo je tudi v Sredcu mnogim osobam poslal. Vsled tega je bil sklican ministerski svet, da o njej stori svoje sklepe.
DOPISI.
Rojan, 20, sept, — (Izv. dop.; — Da tržaški magistrat in njegovi organi mnogokrat z dvojno mero merijo, prigodi še večkrat; to nIČ ni novega, ampak stara reč, katera je gospodom na magistratu tako k srcu prirasla, da se je nikakor več znebiti ne morejo. Posebno ako gre za uboge okoličane, te proklete »Ščave«, imajo vedno in povsod drugo mero, nego pa za meščane. To se posebno tudi vidi o ro-janskej Šoli. — Tako zloglasna in tolikokrat uie opisana ter orisana šola ima dve
šolski sobi v rojanskem farovžu; pa k;»ki ste ti dve sobi — da se Bogu sinili! Postava govori tako, ali magistrat in njega organi storijo drugače, kakor je njim prav in po volji. Ako k lo bodisi v mestu ali v okolici zida hišo, mora predložiti ali obris, »plan«, narejen prav kakor postavu zahteva, namreč tako in tohko morajo biti visoke sobe, taka okna itd. in gorje mu, ako ni vse tako po predpisu; priue gledat zidanje komisija in če je le Črtica drugače, nego zakon zahteva, podere se mu poslofj*, ali pa se vsaj ne pusti tako dolgo nobenemu v njem stanovati, dokler ni vse popravljeno in narejeno prav kikor postava zahteva.
Tega se magistrat strogo drži — na jednej strani, — na drugej pa sam ne iz-polnuje postav in predpisov. Najprej bi magistrat sam moral dajati dober izgled kot oblast vsem in povsod, potem še le od druzib zahtevati, da storijo v*e po določbah in predpisih, kar pa je prav narobe. Magistrat zahteva najprej od druzib, sam pa dela — drugače nego postava zahteva, po svojej glavi, kakor bb mu ljubi.
V rojanskem farovžu Šolski sobi ste visoki 2 m. 40 cm., jedna ima 4 okna, druga pa tri, katerih vsako je visoko 1 m. 10 cm. in 90 cm. široko, tedaj vse drugače, manjše, nižje, nego po^t.va zahteva in ukazuje. In v take »beznice« in»pajštve« nabašeio po 40 otrok, v takih sobah mora biti po leti vi oče, posebno ker se solnce prav v Solo upira, da ni mogoče prestajati, hujše, nego pa pod znanimi ■ svinčenimi strehami« beneškimi mora hiti v takih Šolskih sobah. Ne vemo, kako učitelji ali učiteljice morejo shajati. Za te »beznice« tedaj ne pozna magistrat nika-kotšnih določb, nikakih postav.
Čudit' sa moramo c. kr. šolskemu nadzorniku, kako da trpi take nezdrave sohe, kjer si rojanski otroci na neslišan način kvarijo svoje zdravje. Kako, da c. kr. šolski nadzornik ne protestuje proti takovemu magistratovemu počenjanju.
C. kr. deželnim šolskim oblastim so te stvari dobro znane, pa ne store nič proti temu, akoprav bi bila dolžnoBt deželnega šolskega sveta, osobito referenta za šolske stvari, brigati se za to, da bi bili posebno v sadajnem času otroci v zdravih šolskih sobah. Me vemo kij je temu ozrok; skoraj bi rekli, da ima magistrat in njegovi organi večjo oblast, nego cesarske kraljeve oblasti.
Iz Koperdčlne, 27. septembra 1886. — (Izv. dop.) — V vašem cenjenem listu bilo je večkrat sporočeno, da c. kr. tiradulki ne umejo slovanskega jezika, večine prebivalcev tužne Istre, Čeravno se zahteva od njih znanje omenjenega |ezika, kterega vsi uradniki upotrebljujejo vsaki dan z dotičnimi strankami. V tem obzirn se je dozdaj prav malo spremenilo, da v nekterih krajih tužni slovanski kmetje, če pridejo po službenih zadevah k uradnijam, morajo si najeti in pripeljati seboj tolmača. — Za srečo Blovanskih strank ko perske okolice sta pred par tedni bila prestavljena dva c. kr. uradnika v Koper, katera sta zmožna popolnoma slovenskemu jeziku in razumeta dohro i hrvaški. Ta dva c, kr. uradnika sta namreč g. Rebek, koncipist pri c. kr. glavarstvu in g. Carli višji davkarski nadzornik. Niiha predhodnika, t. j. neki Mmussi, bivši praktikant pri glavarstvu, bil je premeščen v Pazin, in neki Coverlizza, bivši davkarski nadzornik, premeščeu je v Trst. Srečna jima pot I
Slovanske stranke koperske okolice se morejo zdaj tolažiti, da imajo tri uradnike v Kopru, s kterimi jim je mo goče razgovarjati se o službenih zadevah v svojem Blovanskem jeziku, ti so gg. Rebek. Carli in gospod Brusič, kontrolor pri c. kr. davkarij'. — Drugi uradniki, Če umejo sto besed slovanskih, te slabo in smešno izgovarjajo.
V Kopru sta dva c. kr. bilježnika in noben od nju ne ume slovanskega jezika.
—	Jaz nemam pojma, kako je mogoče sploh tem uradnikom sestavljati zapisnik v slovanskem ali pa v hrvaškem jeziku, če ca dotična slovanska stranka zahteva.
—	Skoro pri vseh c. kr. kopersklb urad-nijah je kakšen mlad praktikant ali pa avskultunt, ali nobeden se ne briga, da bi se učil slovanskega jezika, katerega je prisiljen rabiti vsak dan z strankami. — So tudi in takšni modrijani, kateri se izrazujejo: »Cosa importa a me di saper U lineua sciava, quei poco che abbiso^no in ufflcio imparero Halla aerva sciava che tengo in časa«. — Čitatelji naj presodijo. Kaj da sporočim o c. kr. koperskej kaznilnici? Za daneB puščam jo. ali morda v prihodnjem bodem marsikaj sporočal o nekem velikem, velikem gospodu, kterl tehta zdaj kranjski fižol in izdaja peršnte mesto ljubljanskih klobas. Zivenje in ponašanje nekterih »Modrijanov« in »Grobi-janov«, bodo posebno zanimalo vaše čitatelj'1. Za zdaj naj po Btrpe.
Iz Ajdovščine. 29. Reptembra l«8(j. — (Izv. dop.) — Dobro seme kali osejano. raste, cvete, roii mnogoteren sad. A v Ajdovščini zdi se, da hoče seme narodnosti, po neumornem LavriČu zasej ano
sramovaje se svojega dolzega spanja, kar procvesti. Komaj se je misel razširila, da se ustanovi podružnica sv. Cirila in Metoda, uže je bilo za njo vse naudušeno. Sklenolo se je proslaviti nje otvorjenje z veliko veselico. Gospodi, gospice, celo gospe, stavile so svoje moči na razpolaganje odboru. Stud. med. g. Defranceschi vzel je stvar v svoje vešče roke ter sme zdaj s ponosom reči: dovršil sem svojo nalogo z vso popolnostjo. Izrekamo mu na tem mestu gotovo v soglasji z vsem občinstvom najtoplejo zahvalo. I spored izbran je bil z velikim okusom. Nagovor, govoril je g. stud. med. Defranceschi, bil je kratek a jedernat. Na obrazu bralo se mu je, da mu prihaja vsaka beseda iz srca; preverjen bodi, da je i nam šlo do srca, da iskrico toli da tlečo vzplamti do neugasljivega ognja. Petje bilo j*? izborno. Mrak, čveterospev (Banchi, Dietz, Spaz-zapan,Defranceechi^p Lutiica, mešani zbor, pela sta r.e izvršila istir.ito prav dovršeno. Mornarja primoran je bil petig.Defranceschi, j ker je bil namenjeni baritonist zadržan. Pevec, kakor spremljalk* skušala sta se jeden druzega prekositi. Sosebno g. D. Haas kazala je ne le svojo občudovanja vredno spretnost, temuč tudi svoje globoko čujstvo. To se je videlo tudi pozneje pri četverorčoem Bviranji na gla-sovirji. Tu jej je bila g. Evgenja Godina popolnoma vredna družica. Kaj pa naj govorim o Igri: Oče, ao rekli, da le? Ta presegala je vse nadel Ul°ge bile so prav srečno razdeljene. Preverjeni smo, da mesarja Dehelca ne bi igral in najspretneji igralec velicega mesta, nego ga je g. Casa-grande. Bez vsakega pretiranja in vendar s tolikim humorjem izvršil je svojo naloga, da smemo istinito Ajdovcem čestitati za tako neprecenljivo moč. Srzo, ljubimko, igrala je gospica Marica Lokarjeva s prav veliko spretnostjo. Prihodnji veseliČni odbor vedel hode najti v tej navdušenej narod-njakinji izborno sodelovalko. Ulogi Doroteje in Aurore igrala sta gg. Lina in Etna Defranceschi prav dohro, kakor je bilo od njiju pričakovati; vlogo Jerice pogodila je g. Fanica Guglielmova, kar nas je posebno razveselilo, z nepričakovanim vzpehom ter jej moramo čestitati, da sije ona, Italijanka, v tolikej meri prisvojila slovenski jezik,
Materijalni vspeh je, kakor čujemo, ugoden; in to vrlo nas veseli, ker je Oiilo-Čen v najblažji namen. Obžilovati jo I*, da ni bilo mogoče odboru za ta dan ve-čega prostora pripraviti, čemur se pa. namerava, kakor čujemo, za prihodnost v okom priti. Le tako vrlo naprej Ajdovci, ne postaviti le kamenit spominek LavriČu, marveč vzgajali In širili boste najpleme-nitejšo čujstvo : ljubezen do naroda. Živeli podjetniki In sodelovatelji.
Is vipavskega Okraja, 20.
sept. — Bilo je meseca aprila t. J. ko sem prejel od vipavskega sodišča neko nemško pisanje. Ker nemščine ne umejem, vrnol sem omenjeno pisanje s prošnjo, da bi 8e mi pisalo slovensko. Ali moja prošnja je bila zaman, bob ob steno, ker do danes nisem še prejel ničesa, pač pa neko drugo pisanje, ki je bilo podobno prvemu, k<?r bilo je zopet »nemško«. Neka jeza me je ohšla, ko sem se domislil otroških let, da sem moral pod kaznijo svoje leskove hlače v šoli drsati in se učiti le slovensko, ker mi sedaj na tak način nič ne koristi. — Mislil sem, kaj bi z drugo pošiljatvijo storil, iti jo Ii obdržal, ali bi jo zopet vrnol, k»r vedel sem, da prošnja nične pomaga, pač pa škoduje. Slavno okrajno sodišče je namreč mojo prav privatno prošnjo poslalo c. k. finančnemu vodstvu, ker ni bila kolekovana. Prošnja je bila toraj uradno sprejeta, a ne — uslišana. Ko sem toraj videl, kako da je, zato sem tudi drugo pošiljatev vrnol, a brez prošnje, da se mi vrne v slovenskem jeziku, le z opazko, da ne znam nemški.
Kako se stvar reši, bodem videl, sitnosti in troškov imam pa največ jaz sam.
Skušatelj.
Iz Poinjaoščine 25. septembra
(konec/ Naši protivmki Talijani kriče vsak dan po novinah in drugaČ, da se duhovniki oeinajo pečati z občinskimi zadevami, a oni naj opravljajo svoja opravila v cerkvi, in basta.
Mi smo prepričani, a z nami tuli najboljši kristjan -katoličani, da je dolž nost duhovnikov pečati se z splošnimi občinskimi zadevami; opravi svojo službo cerkveno, za dušo, morajo skrbeti tudi za blagostanje sebi poverjenega ljudstva, ker znajo, da je uboštvo vir mnogim grehom, te da morajo uže kakor duhovniki paziti, da ne hode nikakega prevarstva, da 8e ljudstvu nič ue vzame, da vsakemu svoje ostane.
Zakaj so naši protivnikl proti duhovnikom, zakaj govorjo, da s* ti nemajo pečati z občinskimi zadevami? Ker hočejo naše ljudstvo v tami drž iti, da ne vidi, kaj so t njim in ž njegovim imenjem deta.
Obč nski tajnik pomjanski je v svojem času strašil, da odreže suknje duhovnikom, a v uajnovejem času ugovarjal proti g. župniki Ladavcu kakor zistopnlku. On UŽ4 ve, zakaj to dela, a more vedeti vsak,
kdor ima oči, da gleda, u^esi, da sluša 1q možgane v glavi, da lahko razmišlja o tem, kar vidi in sliši.
Sporočilo gospoda sporočevalca o ra* Čunih. odprlo je mnogim cči, ker večina ljudi ni vender takova, da bi mogla odobriti to, kar ne velja.
Poparilo je pa gospoda župana, koji se povserna vselej zaupa v gospoda tajnika, tudi v računih, koji mu tako rekoč vse slepo veruje, s kojim je vezan uŽe ▼eČ let. Tajnikovi »računi« so menda uzrok, da ne more plačati Marezigam svote, koja njim pripada iz občinske blagajne. Poparilo je posebno gospoda tajnika.
Ta je sin slovenskih starišev, izgojen v italijanskih šolah. Pohegnol je bil pod italijansko vlado ter služil tam kakor vojak, kakor so to tudi drugi razni Italijani ali Lahoni v svojem Času služili, koji sedaj razne imenitne službe v Istri opravljalo. Vrnol se je v naše cesarstvo. Dobil službo menda diurnhta pri c. kr. oblastniji. Postal je c. kr. poštar in občinski tajnik.
Čuvstva ni mogel spremeniti, a daje ga na dan, kakor je, keiaj in kjer more.
V raznih okolščinah se smatra neomejenim gospodarjem v občini. Zastopnike občinske je vzn:;Čii za kapusove glave, a duhovnom je pretil, kakor jc už» omenjeno, da jim postriže snknje, ter menda to dose£>, kar se je doseglo, ko so se pre-strigli lasje Samsonu.
Pred nekoliko meseci je bil tib, ponižen, večkrat je vzdabnol, »da ja zgubljena. Bil je namreč tožeu zavoljo razžaljenja česti Nj. Veličanstva. C. kr. sod-nije so ga proti očekovanju vseh, koji poznajo nekoliko zadevo, i proti očekovanju njega samega nekrivim spoznale.
S tem je on zopet peruti dobil, in v svojej zaneŠenosti tožil zavoljo razžiljenja časti svoje onega, koji ga je bil tožil. In med tem, ko je on, tolen zavolj razžaljenja Česti Nj. Veličanstva, bil je ves čas preiskave svoboden, odpeljali so žandarji moža, kojega ie un tožil zavolj razžaljenja njegove česti, v zapor, v kojem je sedel menda kaka dva meseca, dokler ga ni namreč viša sodnija rešila obtožbe, nekrivim spoznala. Vse to nekako čudno zvoni, ali tako se pripoveduj?, daje.
Da so mu peruti bile narasle, kazal je tudi s tem, da so je o pripravah ca volitve tako vedel, kakor da je njemu vse podložno. »Oni bodo zastopniki, koje hoče Pierol« Tako se je izraža), kazaje sam na sebe.
Po zadnjpj seji so mu peruti zopet skrajšane. Kar niso storile c. kr. ohlbitnije, to je storil občinski zastop. Propadli 80 oni, koji so bili protivni zidanju cerkve v Šmarju. RiČuni občinski n so odobreni, a Piero stavlja za litre vina, da službo tajniško razpiše, da nebode več tajnik. Privoščimo mu dvi litra vina. ker drugač bi on plačal in »pljunilo bi mu se v obrat«. (Tudi pogoj stave).
Domače in razne vesti.
Odlikovanje. Cesar je načelniku okrožnega sodišča v Rovinji Fr. Linder-mannu o priliki njegove vpokojitve v priznanje dolgoletne izvrstne službe podelil naslov in značaj dvornega svetovalca.
Gosp.'ResiliaD, vrli narodnjak in tajnik del. podp. društva, zapustil je Trst v torek, ker ie bil premeščen v Alo na Tirolskem. Zv<Čer pred odhodom so se zbrali v nekej gostilni mnogi tržaški rodoljubi, ter se na presrčni način poslovili od vrlega prijatelja In soboritelja.
Soja tržaškega občinskega sveta, iine 29. septembra. Pr čujočib je bilo 30 svetovalcev, sejo je vo lil župan dr. Bazzoni, vlado zastopal svetovalec deželnega namestništva Šeuierl. —Po preči-tanju in potrditvi zapisnika 2aduje seje Rpoininal se je Župan gorko umršega svetovalca dr. Benco, svetovalci so v znamenje sožalovanja vstali. — Potem ae je prečitaio g. C. M. Stalitza pismo, s katerim se odpoveduje mestnemu poslanstvu. Dr. Dompieri potem pojasnuje, da se je Stalitz zalo odpovedal, ker k malu pride v razpravo ponudba vodstva nabrežin-skega vodovoda, kar se ne ujema z njegovim udelefttvom pri tem podjetji. Ker bi pa prav g. Stalitz pti teh razpravah lahko dal najboljša pojasnila, zalo govornik predlaga, naj se naprosi, da odstop prekliče. Ta predlog je bil soglasno sprejet. — Druga točka je zadevala prošnjo družba za zgradbo tramvaja na par iz Trsta skoz Gorico v Vipavo za moralno poaporo tržaške občine pri zadevajočih gospo-kah. Ta zadeva se je na predlog dr. Veneziana izročila trgovinskemu odseku, da jo pretrese in o njej k malu poroči. —• Potem se je sprejel predlog naučnega odseka, naj se na deške; lju.iekej šoli na Starej šrangi ustanovi Sesti razred. Druge točke niso posebno zanimive, zadevalo nekoliko podpor in dodatnih kreditov. Po končanej javnei je bila tajna seja.
Prvotni imenik za tržaške porot« za leto 188? je na magistratu razumen ter pe lahko vsak dan od i), ure dopoludne do 2. ure popoludne, in sicer
K D 1 N O S J
do 7. oktobra pregleda. Do tega dneva ae sprejem ija tudi ugovori pismeno in ustno. Posebna komisija bo razsojala te ugovore.
Razpisana služba. Na c kr.
uĆiteliisći v Kopru je spraznena služba suplenta za nemški in slovenski jezik. Prosilci naj se takoj obroo na vodstvo omenjene šole.
Povišanje plače uradnikom
za cas kolere. Uradnikom kreditne banke v Trstu se je od 1. julija 1.1. pa do dobe, da kolera ugasne, zvišala plača za 10 °/0- Državni uradniki so tuiipro sili, di se jim plača nekoliko poviša za čas, ko razsija kolera, in so svojo prošnjo Utemellli s tem, da je pri epidemiji potreba vsaj nekoliko dobrega vina, ki je v Trstu silno drage; da se je povsod, v I talij', na Francoskom, na Reki, državnim uradnikom ob koleri plača povišala, pa doslej je bila prošnja brezvspeŠna, če tudi so <irž*vni uradniki v Trstu glede plače uže tako na najslabšem, ker dra-gina zarad velicega daca nikoder ni taka, kakor v Tistu; na Dunaji je meso in vse pijače veliko ceneje, nego v Trstu, in vendar so uradniki na Dunaji veliko boljše plačevani, nego v Trstu. Komu se imajo uradniki v T.stu, ki so bili v prejšnih časib z dunajskimi enako plačevani, za vse to zahvaliti, to jim je znano, in zadnje volitvd v tretjem razredu so o tem le prejasno govorile. Vsaj zdaj bi se moralo kaj storiti.
Tržaške novosti t
Tržaški namestnik, gospod baron Pretiš se je iz Au.ssei vrnol v Gorici, kder ostane še nekoliko dni in se potem vrne zopet v Trst na svoje mesto.
Tržaihe Sole, državne in mestne se niso oupiie 1.oktobra, kakor je bilo napovedano, ampak se odpro komaj v torek 5. t. m.	'
Kolera v Trstu. Od torka do srede je o polunoči je v Trstu zbolela le ena osoba za kolero, od srede do četrtka so zbolele tri, od četrtka do petka dve, od petka do deues opoludne ena; od začetka epidemije do denes je zbolelo za kolero «o3 lju ii, od katerih je umrlo 417. Vreme imamo zdaj prav lepo in hladno, in vse kaže, da nas bode božja šiba kmalo zapustila. — Na Kranjskem je kolera popolnoma zninola ln tudi v Istri ponehava kolera, ker zadnje dni je bilo iz Istre naznanjenih le 6 slučajev kolere. Ker se je začela uže vračati gospoda v Trst, je začelo tudi nekoliko živahnejše živenje.
Samomor. Kolera ponehava, samoraorci bo pa začeli. V sredo popoludne se je v bošketu ustreljil 74-Ietni biŠni posestnik Friderik buchier zarad denarnih zadreg; isti dan predpoludne pa se je ustreljil v kasarni orožnikov, orožnik Martin Rotter.
Policijsko. Ona ženska, katero je nek vojak vr*ej čez nek zid, je 27-letna dekla Franca Sestan iz Bistrice, ki kakor se sliši, težko odravi. To je bil zopet slučaj a la Touiville. — Mehanikarja Ferdinanda Zeveršiča so zaprl', ker je od svojega brata mesarja se silo in z groženjem, da ga ubije, te jal denara. — Policija je v noči od srede na četitek napravila lov na potepuhe in vlačuge in je ni.šla ter zaprla HI takih nevarnih ljudi, katerih večina poj.ie prosto putnice v notranje dežele. — Ujela je policija dva tatova, nekega mesarja J.ikoba Gnnover iz Trsta in 19-letnegi čevljarja Uršiča, rod. iz Sežane, ko sta predsiiiočuem ravno vdrla v neko stanovanje v ulici Fontanone in začela krasti.
Izpred porotnega sodišča.
7. decembra t. 1. je šla Katerina Clauot kakor navadno obiskat svojega moža, ki je ležal v bolnici; na domu je pa pustila Alojzij i Sclnveizerja in Štiriletnega svojega otroka. Ker je zadnje imenovani bil sam ca domu, odprl je Schweizer skrinja polno razne robe in zlatenine ter si prisvojil 45 lir šterlin, 3 tolarje, zlato medaljo, vredno 40 gld., zlat prstan, vreden 10 gld.; dva druga zlata prstana vredua 1 angleško liro; dva para nogavic in nekaj rut, vrednih t 2, uro v vrednosti 35 gld. — Vtorek je bila obravnava proti njemu in bil je obsojen na pet let težke ječe.
V sredo pa je bila obravnava zoper mestnega blagajnika Kar. Adelmann in kontrolorja mestne blagajnice Alfr. Eb^rle, oba zatožena izneverjenja v uradu. Kar. Adelmai.n je doma iz Krka, star je 47 let, oženjen, oče petero otrok in od leta "1874 blagajnik denarnice mestnega magistrata z ietno plačo 1700 gld. Alfr. Eberle pa )u pri istej blagajnici kontrolor od leta 1874 z letno plačo 1300 gld. On je rojen v Pragi, ima 39 let, oženjen je ter ima dva otroka. Zuožena se dolŽ*ta, da sta od davkevskih denarjev prilastila si razne zneske. Po <iovršenej preiskavi je dokazano, da si je Adelinann od let i 1875 pa do 3. aprila t. 1. prisvojil 47.300 gld., Alfred Ebeile pa od leta 1875 do njegovega zapora 16.900 gold. Prvi ne taji izneverjenja, drugi pa trdi, da prisvojenega zneska ni obdržal zase, ampak ual nečemu njegovemu pre dstojniku, ki je to od njega zahteval in kateremu je moral biti pokoren, imenovati pa tega predstojnika noče. Po rotniki so na glavno prašanje glede Adel-mauna soglas io, in glede Eberla z 8 glasovi proti 4 izrekli kriv in sodišče je ob-
sodilo prvega na 4, diuzega pa na tri leta teško poostrene ječe.
V četrUk pa se imel zagovarjiti zarad hudodelstva izneverjenja v uradu c. kr. vodja avstrijsko-ogerske pošte v Carigradu. Fr. Kodre. On je ro|en v Vipavi, ima 59 let ter je stopil v letu 1850 v poštno službo v Trstu. V letu 1872 je bil Kodre premeščen k c. k. poštnemu uradu v Carigrad in uže v letu 1874 Imenovan za tamc-Šnjega poštnega vodjo. Tam je imel Kodie poštno blagajnico sam v Hvojih iokah. (Cudpo to, saj v vseh uradih, kder sta le dva uradnika, mora imeti dtugi uradnik dru^i k juč, pa če je v blagajnici tuli le 10 kr. i nič nenavadnega ni, da pride preiskovat komisar blagajnico, v katerej je in ima biti 10 gld., komisarjeve diete pa znašajo 50 gld.! a se ve da, malim se gleda na krajcarje, pri velicih pa se na tisočake ne pazij Uže od leta 1874 je jemal Kcdrć večje zneske iz blagajnjce, katere je večidel na borsi zaigral. Še le 1. novembra lanskega leta so pri preiskavi zapazili, da manjka v blagajnici 52 630 gold. in 32 kr. v zlatu. Kodre, ki ima čvetero otrok in je imel kakor poštni vodja 6000 gld. letne plače, priznal je vse, zarad česir je b i zatožen in rekel, da so g t veliki troški za obitelj pri draginji v Carigradu in igra na borBi zapeljali v hudodelstvo. Porotnikom se je dalo glavno prašanje o izneverjenju v uradu, na katero prašanje so vsi odgovorili; kriv, ali prašanja glede značaja uradnega izneverjenja so z 8 glasovi proti 4 zanikali; v&led tega je bil Kod e obsojen na£l/, leta teške poostrene ječe in k povračilu šitode poštenemu erarju v znesku 52.030 gld. 32 kr.
Kmetijsko. Na deželni kmetijski šoli v Gonci vsprejmejo se novi učer.ci a 1. novembrom t. 1. Tisti, ki želijo vstopiti v golo, vložijo naj prošnje v teku tega meseca pri ravnateljstvu deželne kmetijske Šole.
Predavanja o vinarstvu,imel bode na vabilo vinarskega društva v Štanjelu vodja, gosp. E. Kramar 3., 4. in 5. t. m.vTomaji in v Štanjelu.
Četrti avstrijski kongres vinogradnikov bo v letn 1890 v Gorici. V zadnjej seji te dni sklenenega tretjega dotičnega kongresa v Bolzanu je bil zanj izvoljen osrednji odbor, in sicer za načelnika grof Fr CoroninbCronberg. za njegovega namestnika dr. Albert vitez Levi, v odbor dr. Josip Abram, dr. vitez Maurovich in baron Evgen Ritter, za glavnega poročevalca J. Bole, in za generalnega tajnika vodja fi. Kramar.
O vinskej letini nam pišejo iz Šmarja pri Kopru da se je tatn vinska trgatev jako bogato obnesla, kajti pridelalo se je toliko izvrstnega muškata in refoŠka, kakor uŽe v dvajsetih letih ne. — Tudi vino bode izvrstno, ker je grozdje v polnej meri dozorelo, in ker se je tudi trgatev vršila v ugodnem,suhem in jasnem vremenu. Naj se torej kupci požurijo, ali pa obrnejo z naročili do g. Martina Ulčnika, posestnika v S um rji, dokler so cene ugodne, kajti čim dalje, tim dražje bode vino I
Vabilo k LXXIV. odborovi seji »Matice Slovenske« v soboto 9. oktobra 1886. 1. ob 5. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu Št. 7. Dnevni red : 1. Potrjenje zapisnika o LXXIII. odborovi seji. — 2. Naznanila prvosedstva. — 3. Poročilo kn jiževnoga odseka. — 4. Poročilo gospodarskega odseka. — 5. Poročilo Kopitarjeva odseka. — 0. Poročilo tajnikovo. — 7. Posameznosti.
Postojlnska podružnica družbe sv. Cirila in Uetoda iineU je preteklo nedeljo prvi občni zbor. Voli o se je načelništvo: župan Vičič Friderik, načelnik; kaplan Ivan Lavrenčič, njega namestuik; dr. Segula, zapisnikar; Padar Fran, njega namestnik, učitelj Dimnik Jakop. denarnifiar, in Josip Lavrenčič, njega namestnik. Postojnska podružnica šteje 25 ustmovnikov in 46 letnih udov. Gotovo lepo število I
Vremensko prorokovanja.
Mathieu de la Dro me prorokuje za ta mesec tako le vreme : Krasno vreme do 4. t. m.Ljpo vreme In suša od 4. do 13. t. m. Ktasno vreme tudi od 13. do 20. t. m., posebno ob Adriji, ali na neveru Evrope bodo mrzli dnevi in po planinah mnogo snega. Od 30. do 27. t. m. lepo vremena jugu, v sredini in na severu Evrope pa uže prav mrzlo in hitre spremembe temperature, posebno v Avstriji. Mrzlo vreme od 27. t. m. do 3. novembra. S kratka ugodno vreme na jugu in vsredni Evrope; mraz in nevihte na severu.
Golobje pismonoše. V četrtek zjutraj so na tržaškem kolodvoru zopet 17 z Dunaja poslanih golobov izpustili.
Listnica uredništva.
Gospodu And. Gaber£č«ku, učitelju v Kobaridu. — V listnici uredništvu v št. 76 nismo ne Vas ne nobenega družeča ovajali, pač pa ste se Vi v Vušej polemiki v Siov. Narodu ovadili, da ste pisec ali pa najmanj prouzroČitelj one listnice, v katerej se Edinost Imenuje »škandalozni list«, in da ste bili Hkoro gotovo tudi v zvezi z drugimi enakimi listnicami, katerih pur smo dob:li uže lansko leto. — Sicer pa vemo iz zanesljivega vira, da ste tudi posto-
pati v zmislu omenjenih listnic, — Čeprav brez posebnega uspeha.
Ne odgovarjamo sicer na Vašo polemiko, katera meritorieno čisto nič ni povedala, in čuto nič ni ovrgla, ampak Ie potrjuje to, kar je bilo rečeno v članku o stanovih. Ker pa nam je pisec onega Članka sam pisal, da hoče odgovarjati, prosimo ga lepo, da se omeji na kolikor mogoče majhen obsežek odgovora.
Glavni namen te listnice je le to, da Vas zavrnemo, t kolikor nas dolžite, da ne znamo varovati urt'dn ške tajnosti. Vi niste bili nikoli nas pravi dopisnik, tudi v Jonkovej zadevi ne. — Prejeli smo menda od Vas le tistih par dopisov, katerih se s^mi hvalite v ■ Narodu« in pa ono notico o nekem veleizdajskirn činu, zarad katere je bil nas urednik v preiskavi. Za istinitost te notice ste jamčili, in ko smo Vam povedali, da smo v preiskavi in da hočemo nastopiti dokaz resnice, takrat ste rekli, da nas nočete pustiti na cedilu, ter da hočete v slučaju tudi pričati. — To j« od Vas tudi zahtevalo poštenje. Mi torej nismo ovadili nobene Vase tajnosti, in smo postopali v tej zadevi popolnoma v poražumu z Vami. Vi tudi niste menda imeli velikih sitnosti zarad one stvari, pač pa smo jih imeli mi, pa ne toliko s£ sodnijo, kakor pi z rudečkarji, katerih pretilna pisma se hranimo, in kateri so se tudi nad nami maščevali.
Da bi mi bili poznali vir one vest', gotovo bi je nc bili objavili, perche negli nffari oi ia-rniglia non amiumo intrigarci. V tem obziru bi se dalo še kuj govoriti in »trombo« obesiti čez ramo onemu, komur gre; ali pustimo ne-vaečno stvar, služila nam je v svarilo pred neko vrsto dopisnikov. — Ni.š urednik je uže 15 let več ali manj vedno pri vredniškem poslu: njemu so bile od nel daj poverjene razne, tudi jako važne tajnosti; ah se nikdar s« ni mogel nihče pritožiti, da on ni strogo varoval uredniške tajnosti; in daje Vaše obdol2<jvaiije v tem obziru uprav iz trte zvito, to moremo dokazati tudi po dopisovanju, katero se je vršilo po omenietiej aferi. — Kar se pa tiču Vaših biagodušnih prašajev, io je zopet le nek prirojen nagib opravljanja. Vaši blugo-duŠniki so so uže pred leti veselili nesreče naše tiskarne in so tudi imeli vso dobro voljo k nesreči pripomoči; pri vsem tem pa srno še tu. Se pred mescem dni je nek dol er človek napadal v nekem ljubljanskem slov, listu osobe in društva nain blizo stoječe; sliši se, da je celo škodoval nekaterim osobam. ali list, kateri mu je služil, prepriča se v kratkem času, da je bil dupiran, in šu kako I
Kakor smo uže rekli, kljubu raznim naklepom, Še smo tukaj in nadejamo se, da nas tudi Vaš bombastični »manifest« v »Narodu« ne uniči.
Tržno poročilo.
Kava — trdne, a nepremenjene cene. — Prodalo se je te dni 2500 vreč kave Kio po f. 59 do f. 70.—, 1000 vreč Santos po f. 60 do f. 72.—, 360 vreč Jiva Mal. po f. 70.50, Portoricco stane t. 95 do f. 105.—, Ceylon plant., f. 85 do f. 132.
Sladkor — slabo ohrajtan, cene Šibke. Prodalo se je te dni 3000 vreč sladkorja po f. 18.50 do f. 21.75.
Sadje — slabe kupčije, cene se pomikajo nazaj. — Pomeranče, limoni f. 8 do f. 10.—. fige v veucih f. 11 do f. 13.-, rožiči f. 5.50 do f. 8.—, maudlji dalmatinski s certifikatom f. 87.—, italijanski f. 84 do f, 91 —, STiirnske fige f. 35 do i. 50.—, opaša f. 22 do f. 23 —, cvebe, S 4 m os, Smirna in druge f. 19 do f. 22.—, Eleme f. 22 do f. 26.—, Sultanina f. 19 do f. 32.
Olje — cene trdne; jedilno f. 36 do f. 42.—. namizno f. 54 do f. 72.—, bombažem f. 27 do f. 34.
Petrolje — rusko f. 7.50, amerikansko f, 9 do 9.25, nas'b za še niže cene.
DomaČi pridelki — fižol novi bobinec f. 13.50, koks f. 14.50, stari rudeči f. 9.—, maslo f. 80 do f. 92.
Ztto— pSenica banaška f. 9.50 do f. 10.—. koruza podonavska f. 6.20 do f. 650.
Les — še precej iskan. — D^ske co-larce kranjske boljše vrste od f. 46 do f. 70.—, Škurete kranjske f. 44. do f. 48.
Seno — dobro konjsko f. 1.40 do f. 1.60.
Borsno poročilo.
Borsa nekoliko vznemirjena, bojazen pred vojsko z Rusijo jeuplivalana to, da so kurzi slabši postali in da se ne morejo zopet tako hitro vzdignoti; ali upanje je, da bo strah k malo pri kraju.
IMinajftka Borsa
dne 4. oktobra
Enotni drž. dolg v bankovcih	8;{ gld 65 k		
Bnotni drž. dolg v srebru	84 »	50	■
Zlata renta......	115 »	85	•
5 •/, a vat. renta ....	100 .	40	■
Delnice narodne banke . .	801 .	—	*
Kreditne deln,ce ....	276 .	—	■
London 10 lir sterlin . .	125 .	45	•
Napoleon.......	9 •	931/,	*
C. kr. cekini......	5 .	94	■
Kr. državnih mark . . .	61 •	50	•
lISSSIIHiK
Dva učenca
iobosta stanovanje in hrano nri slovenskpj družini, v sredi mesta. — Več pri naSem upravnlfitvu.
Trgovina A, Majer-jeve^a
Exportnega piva v steklenicah v ljcjhljani
(pivovarna na paro) priporoča
Cesarsko, in Iiock-pivo
v skrinjicah po 25 in 50 stekl.
Na obroke! (72_4)
daje pohištvo tapecarije, razno strižno-blago za obloke. ure vsake vrste
M. Coreni
via della Legna štv. 1 p. II.
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti
po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tiikf) lehko, posebno dandenen, ko v trgovini prodajajo vsiikovrstii« enake leke
Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere no občinstvu kakor pravi čudeži pripo-ročujo, niso nifi druzepa, nego škodljivaimu».
Edini JoruKiilcmNkl bal-znm si i« zagotovil vnled svoje priprost« ■sestave, odločno oživljajoče in Želodčne živi*e hitro kfepčalne moči pravico prednosti nad vsemi dosedaj v t.pj stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče praftanje po njemu. Ta balt-un bo^at na delajočih »novih kineSke robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-n< gn ugodnega upliva na prebavljenje ni Čiicenje, je zanesljivo sredstvo proti težuvmn v želodcu odvisnim od slabega preb »vijanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvt denci priporočujejo proti neješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, ripanju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju
Steklenica z navodom vred stane 'tO novcev.	2—48
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
Skltdiića v Trstu v lekarni Marku Ratasint, nn Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Tomlnu v lekarni E Palisca.
Podpisani o pozo ruje slavno občinstvo na svojo
trgovino z dežniki
v ulici Barriera vecchia &t. 18 z hoiMo zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, volneni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej, — Tudi popravlja prav po ceni dežnike in solnčnike. 104-14	CUlillo Crlnim.
Senzacionalno oznaijilo,
Uže 88 let obstoječa 4—5
trs. kralj. ^ bev prtu.
tovarna mm in koce?
poprej od Zihtonauerjeve vdove in sinov razpošilja ii svoje zaloge 2—1
konjske plahte
190 cm. dolge, 130 cm. Široke, nepo-končljive baze temne barve, živih krajcev blizu 3 kilo težek kom, po f. 1.— a.v ista velikost najboljša vrsti • l.r»0 «
Žveplenobarvane konjske plahte
h šestokratnimi plavo ali črnorudečimi
krajci blizu 2 metra dolgj, 1 i pol m. široke, izvrstne baže, komad do f, 2.25. Te plahte so brez vsakega vonja, zelo goste, podajejo se radi tega tudi za posteljne oieje in preproge itd — Dalje razprodajemo dokler je še kaj zaloge
ostanke preprog iz j ute
najlepših barv 10 — 13 m. dolgo, ostanek f. 2I.S50. — Zastori iz dveh delov, jedno draperije in dve emprus po f.l.lO a. vr. — Poste j ne odeje po f. 1.5(1 a. vr. — Mizni prti 9 S kr. a. v.
V zalogi je vsakovrstnih preprog.
Vse blago ki se razgrodnja je brez madežev in se za to	ntifn. — Neiigajajoče blago se nazaj jemlje, ltazpošiljatev po poštnem povzetju.
Adressc Tormals lichtenauer's Witwe & Soline
Wien, I., Rothenthurmstra8se 14.
EDINOST
Iznenadjenje za gospe!
Nekoliko tisoč komadov
velikih zavratnih rut
za jesen in zimo
iz najfinejše herolinskc volne z tipkami, popolnih v vseh mogočih modnih btp-vah, kakor siv?, plave, rudeče. temne, črne, bele, škoske in turklnaste itd. je na prodaj radi preseljenja 2—5
U samo po for. 110 ||
ter razpošilja po poštnem povzetju
WAARENHAUS «ZUR MONARCHIE*
111., ffmtere Zo'lamtsstrasse N. 9.
Nit. Akn «<■ nikr.it »eć rut naroČi, h tane poštnina id malo novoov.
CBSSSBaMasangi
Odlikovana Beč 1845, Beč 1873, Pariz 1867, Miifichen 1854.
IJže 87 let obstoječa
cosar. kralj. ^^ dež* Privilog-
tovarna plaht in kocev
poprej od Lichtenauerove vdove in sinov
razpošilja iz svoje beške zaloge
konjske plahte
190 etm. dolge 180 rtm. široke, nepokončljiv* kakovosti, temne barve, živih krajcev, komad ft»r. |*BO »e zavojem vred.
Potem prodajemo dokler je Se kaj zaloge
sive konjske plahte
3 metra dolge in blizu 1'/, metra Široke, z G plavorudečlmi ali temno rudečimi borduratm nepokončljive kakovosti komad po
f t'50 *e Navojem vred.
Ako ae vkupi vsaj 10 komadov, da se l komad zastonj ali se cena za 10°l0 zniža. Le rudi velikanskega proizvajanja s:no v stanu te konjske plahte te nenavadne velikosti iti Izborne kakovosti tako nenavadno po ceni ctdajatl.	5_
Na razpolaganje vsakemu na stotine z i-hvalnih pisem Kas pošiljaj o s« povzetju. Blago ki se ne podaje, se jemlje itaZaj.
ftoliro pazili na naslov t
Pferde-Decken-Fabriks-Haupt-Niederlage
WIEN, I Rothenthurmstrasse 14.
Zgubljene in oslabljene
r
moške moči in nezmožnost
]
Ciolov pripomoček S Vsakdo ne popolnoma ozdravi z genialnim ogljenčevlm Mlapom
brez naslednjih notranjih neredov na gotov način in za vedno, često-krat cele v dobi 2 dni, celo navidezno neozdravljiva nezmožnost v vsakej človeSkej dobi k^kor tudi polucije, s6 prijetnim, nečutenim, zunanjim zdravenjem.	3—52
Svedočbe slavnih profesorjev in zdravniške brošurice, na tisoče zahval od popolnoma ozdravelih osob svetujo vsem bolnim rabo ogijenčevega slapa, ki garantira gotov in trajen vspeh. Popolna priprava z dotičnim podukom in zdravniškimi spričevali for. S.SO. Pii pošlljatvi se dobro pazi, da se ne spozna kaj zavoj zadržuje in od ko i prihaja.
Zavod za ordinaeije za tajne bolezni:
Dr. Karol ^Itnpann
llunaj
VII. Mariahilferslrasse 80.
TigovFki
pomočnik
mlad, dobro izučen v p odijalnici jest vi n, ali Specarijski za blago, z dobrimi spričevali, bi raj stopil v službo. Več s? zve pri našem upravništvu. 3—3
p
m
ki
m
-LjTI
ipu Lil m H
m p
TTVI
Depeša
je naročila na vsak način razpeČati 860 komadov čudotvornih, najfinejših, pristnih Švicarskih 6—
Remontoir-ur
firiej^pganikla, se navijajo brez ključa, z krono in mehanično ustrojbo kazal, kristalnostekloin zkazali za sekunde; z eno besedo, dobre, izvrstne, nepokončljive ure za večnost po »ramotni ceni
fr. 5-75
Enake remontoir žepne ure od
pristnega 131. srebra
z fino graviranim okrovom, poskn-šane po c. kr kovničnim uredu, stanejo 9 for. komad. Naročila se sprejemajo proti predplači ali po poštnem povzetju, kar ne ugaja, se menja ali pa denar nazaj pošlje po Feketovi
Genfer Taschen-Uhren-Filiale,
Wien, Hundstliurmstrasse Nr. 18i3l.
Čudo najnovejše obrtnije!
Jako vaien in neobhodno potreben za človeško blagost In vgodnost, za vse dru žine In vzlasti za kmetije, sirarnice, za nosestnike, j« na novo znajden c. kr. za vso Evropo privilegovani Auspitz-Scbmidrs Zenitb
Stroj za mesti maslo
ki se odlikuje ne po udarnim ali suvalnim sistemu temveč po nekim novriznajdenim c. kr privil. za V9o Evropo patent, rezavnem sistemu. Torej, kdor hoče imeti čisto nepona-rejeno močno in okusno maslo, naredi se to prav ugodno, celo s pomočjo 8 letnega dečka v pet minutah. Kako ima ta stroj čistiti in
razdeliti poduči se lahko vsak iz navoda za rabo tega stroja, ki je v vseh jezikih tiskan. Z tem strojem napravi se v dminutah iz neponareji-nega mleka sladko a.i kislo smetano, v 3 minutah pa najčistejše in j nnjokusniše maslo.
Da vsakteremu rmogočim pribavo jednega takega, na vsak način zelo koristnega stroja, i ponujam jih po naslednjih najnižjih cenah: i št. 1 (drži 5 litr.J s termometrom vred po f » « 2 ( <■ 10 « )	«	« « • II
« 3 ( « 25 , )	«	„ • « »S
« 4 ( „45 « )	«	« t • 45
Opazka.
Ta c. kr. patentovani stroj je narejen ves iz fine in trpežne kovine, ter ima prednost pred vsimi drugimi dosedaj iznajdenimi stroji radi tega, ker nadkriljuje vse druge v proizvajanju masla kakor tudi v kakovosti in zdat-nosti, ter je vedno zvest pomoček v družini.
V dokaz resničnosti mojega oznanila izjavljam očitno: vsakteremu denar koj povr-noti, kojega pričakovanje od tega stroja ne bi bilo nadkrilovano od istinitosti Vsakdo ga torej lahko brei bojazni naroči.
Razpošiljajo se proti popre i odšteti svotl ali proti poštnemu povzetju; naročbe raj sej adresu jejo:	11—80
An die osterr. uua*rischa Generalvertre-
tung Unlversal-Export Burnau S Low. Wien. II. Nordbahnslrns^e N. 26 HotH Dono

99
((
Sredstvo varujoče pred kolero
xgelsio
tekočina za želodec
Specljt liteta
Bratov Zanardi & Comp. v Trstu
Izvrstno sredstvo za teženje v želodcu in t' žko prebavo za smrdeč vzduh in an&miSkih boleznih, čisti in jači krv. — Želod-ćna tekočina nExeelNi»r(< vživa se lahko v vsakem dnevnem čam in pri jedi toliko od odrašenih. kakor tudi o i otrok, ima prav prijeten okus ter je napravljena iz najboljŠ h zdravilnih trav brez kakega škodljivega primeša. — Na razpolaganje so svedočba bolnice v Padovi in Benetkah, kakor tudi medicinske klinike v Padovi
Glavna zaloga v Trstu: It./VJMTCJCTD	Piaziu Pontorosso.
Naročila se brezrnudna opravljajo.
to
&
& &
3-20 ^
Cegnarjev Viljem Teli
se nrodaja v tiskarni Dolenčevi po SO
soldov.
ali pa s povz tjem zneska. Obleka za 4'/, gl. in več. Vse po najnižej ceni, le v zalogi tovarne za sukno
B r n s koF,rot[ poš^titvi den,ir-'a' sukneno
7 hhnn Fr'derik Brunner
2 U,a5JU Brno, Frtfliohergssse 3.
Uglede pošilja brezplačno ln franko, veča zbirke ogledov zi krojače nefratikovano.
POSESTVO
v občini Gabr je z novo hiSo — ena soba v najemu za štacuno — in gospodarskim poslopjem v sredi vasi, zelo pripravno tudi za krčmo, z lepim velikim vinogradom na vjsočini, prost od peronospore, z lepimi trav.iikt in drugim zemljiščem — se prostovoljno pod ugodnimi pogoji, skupno al posamezno, proda. — N.tančneje se zve pri Viktoriji Koruz.i^ hfit. 400 v Ga-brijib, pošta Šmarje. 3—3
Odprto pismo č. bralcem Edinosti
PriporoČurno dobro znane radi solidnegt blaga
Universal -Export-Bureau S. Low, Wien, II, Nordbahnstr. b.
Isti prodaje in razpošilja proti gotovini, oli po poštnem povzetju.-
IKr«i%ko
sukno za obleko
za jesen i zimo iz čiste volne, v vseh modernih barvah za jedno popolno moško obleko
I ostanek f 4'75 Najboljše vrsti f 6 75.
Platnene
ODEJE
(nešivane) 3 vatle dolg-, 2 vatla široke iz najboljšega platna, zadostne za največe postelje, 2 kom. f. 3 -
Spodnje
hlače za gospode
iz najboljše robe Eroisća
6 komadov f. 6,
Namizje
obstoječe ji 1 namiznega prta in 6 prtičev iz platnenega damasta krasno narejeni
Garnitura f.4'80
Damast-
Gradi
za posteljno prevleko 1 vatel širok, najboljše vrsti, 1 komad (30 vatlov) f. 5-50.
Posteljne
OD E JE
iz rudečeg.i in turšk. kretona,elegantno prešite, popolne velikosti za največo postelj 1 kos f. 3.
C. kr. priv. pat.
srebrno namizje
ostane vedno belo 6 nožev, c vilic, 6 žlic, 6 žličie za kav, vseh 24 kosov vkupej samo f. 5
Platnene
otirače
z rudečimi, plaviml širocimi krnjei,6 kom.
r. i so
Kuhinjske
otirače
iz sivega platna, kom-pl. dol/, in širokosti 0 kosov
SO novcev
Otirače
iz damasta iz čistega platna, 50 clm. široke, Uompl, dolgosti i širokimi krajci, najboljše vrsti G komadov for. 2
Ponoćne jopice
is šifonn, pretkane 3 kose 3 for. iz najfinejšega šifona sti celo tinim, Širokim švic. vezenjem, zelo dolge i obšivom plisse,
3 komadi 5 for.
Posteljni
predlagavec
iz g st - flanele, vkra-šen z podobami pred-stavljačimi Živali in okolice, podnje se za darove.
Popotni plajdi
17. čiste volne 3 i pol m. dolgi, 160 m., široki 1 kos f. 3-50 en popotni plajd najboljše vrsti
1 kes f 4 50.
jako do-
ailOD^baže
izvrsten, za Žensko, moško in otročje p rilo 90 ctm širok, 1 kos (30 vatlov)
r. 5 50.
Ostanek
prepro ge
10—13 m. širok, vseh barv, jako trpežen samo
r. 4 so
Dežni plašči iz kaučuka
i kapucami vred ne-premočljiv , dobri t'idi za gornjo nošo celo za najvisokejše gospode, 1 komad f. 8 50.
Zastori iz jote
z draper jo in franžaml vred, krasno izvedeni t okno f. 2-50, nuj— boljše baŽe f. 3 50.
Ogrinjače za jesen in zimo
kompletni, veliki, celo za najvi&e gospe, vseh modnih barv 1 kom.
samo 1 for. £Effi!2il£QC!5i iBElđMBlOEi
PII TIČI
beli, platneni, »;4 v kvadratih, G komadov f 150.
Unvni prilČI
platneni, vst-h barv, 6 kosov 1 for.
Mizni prti
vsakovrstne barve,
•V* velikih 3 koMe 3 for.
*/t veliki
3 bo»e r. 4 SO
Sraj
ceza gospe
iz Šifona
z liogatim prešivom, elegantno izveden B kos; f. 3 50.
ŽEPNI RUBCI
obrobljeni z barvato tkanimi krajci
O lepo izvedeni O
12	za gospode f. 1 20
13	sa gospe for. 1.— 12 platnenih for 2'50
Ponočne
iz najboljšega duble-siikna vsake velikosti, dokler je Še kaj zaloge komad po f 8 50
Ena
garnitura iz jute
obstoječa iz 1 namiznega prta. 3 posteljne!)
odej v noj novejših uzorcih okolo In okolo i franiaml, za vse tri odeje f. 6.50
Haljine iz ne-valjanega sukna
iz najboljšega štajerskega surovega siikna z podstavo, vsake velikosti in barve, obite s6 zelenim suknom 1 komad f. 5-75.
Sternbergsko
blao za postelje
1 vatel široko, vsake barve, pasastol, garan t. proštne barve 1 kos (30 vatlov) f. 6.50.
1 kos (30 v.) Prožnič-kega
plavega barliana
najboljše sorte samo f. 6-90. 1 kos (30 v.) belega barhana najfinejše baze samo
f. 6 75
bvllene
za postelje, kompletne, dolge, za največe post lje v barv«ih bor« deanx, plave in rumene 2 kosa za for. 16 50.
Garniture iz
r ip sa
prekrasnih barv, obstoječe iz dveh posteljnih odej in 1 miznega pr a, obrobljtini se svilo irt šopki, 1 garnitura f. 5.

= D. -g
" "-^nn «• •> « m O	J* t:
e hP "TJ"" i.	i*
" ~ _ •> >o —	a &
• M.:	2
(Mff^ffl rftlM^ (llfl^fP.fl 9 Levantsko idravs volnene žimnice od slovečlh profesorjav UJVUJJ	5 spoznane kot koristne zdravju, izvedene v različnih krasnih
uzorcih iz najfinejšega suk»a pristno narejene barve. Dn so iste pristopne vsake baže ljudem, za občno blugost dobivajo sB v naslednjih sortah najboljše kakovosti le pri meni po na-slednjih jako nizkih cenah :
Št. I. Jedna meščanska žimnica za varovanje zdravja. 3 delov samo f 8,2 postelji f. 11 50. št. II. Z iruvstvena meščanska žimnica boljše vrste zdelana samo f. 9. 2 postelji f 17.50. št. III. Salon-zdravstvena žimnica najboljše liaže z najfinejšim salon grandlom iz damasta
nr,krita po f. 13 50, 2 postelji f. 26 50. št. IV. Zelo elegantna salon-zdravstvena ž mnica krita z elegantnim aalon-damastovim suknom, zd-latia samo f. 19.75, 2 postidji f. 32.50.
Te levantske zdravstvene žimnice podajejo se za vsako postel| ter so radi tega zelo priporočljive vsakej družini, kakor tudi vsem vzdrževalcem hotelov, gnstilnic, odgojivali&Č
Garantujo se za reelno, solidno in Izvrstno blago. Knr me kateremu no dopada, w sprojine nazaj, menja ln donar nazaj povrne. - Prodajalnica je odprta v delalnlkih ves dan, v nedeljah in prnmlklh pa do polud ne. — Korespondenca v vseh jezikih. — Ako kdo kupi blaga za for. 25, dobi po vrhu
še 5 platnenih žepnih rubcev.	1 -
Laatnlk nriiAtv„ .KUINOSI«- icOmUij id od»fovorni uradnlic: VIKTOK DOLENC
Nuovk tiskarna V. Dolenca v TibIu.