Izhaja vsaki četrtek ob 3. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5(). Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 5 kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-turini štev. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ul št. 10.
XX. letnik.
Začetek socijalizma.
Stareji ljudje še pomnijo čas,, ko ni •ii^listov in nc socijalnega JfaHor je imamo dandanes, afmfo, j^ kakor še dandanes na kmetih. Kmet in hlapec oba jesta iz iste sklede, oba imata isto delo, oba stanujeta pod isto streho, hlapec je kakor ud družine, ako zboli, ne vržejo ga na cesto in zgodilo se je večkrat, da je gospodar v testament zapustil dolgoletnemu hlapcu kot v hiši do smrti. Enako je bilo pri obrti. Mojster je imel svojih par pomočnikov in učencev pri sebi — bili so ta-korekoč — ena družina in ni bilo poznati tistega velikega razločka med delavcem in delodajalcem. ■
A tudi delavci in posli so bili vestni, z malim zadovoljni in m treba še imeti sivih las, da se pomni, kako nizke plače so imeli delavci. Aii so bili pa na slabšem, kakor dandanes?
Dokler ni zagospodaril nesrečni liberalizem, so se zavedali ljudje, da so za delo, da mora vsak svoje dolžnosti spolnovati, zatajevati se, biti zadovoljen s tem, kar ima — ta svet ni raj -in treba markisaj sprejeti vdano kot pokoro. Ravno ta vdanost v voljo božjo, zatajevanje samega sebe, vestno spol-novanje svojih dolžnosti in prepričanje, da ne ostane nič brez primernega plačila, da stoterega, če prci ne, po smrti, to je delalo ljudi zadovoljne.
Kar se je pa liberalizem razširil, ne iščejo več delavci svojih nebes — po smrti, temuč jih hočejo imeti že tukaj, na zemlji. Sedaj sanjajo ljudje osa m i h pravicah, za dolžnosti pa nočejo vedeti in, ker ne bo nikomur mogoče doseči vse, kar želi. zatajevanja pa noče poznati — sedaj še le čuti svojo siromaštvo, zadovoljnost je zginila — paradiž pa mora biti, če ne gre z lepa,
pa z grda — zato sovraštva, štrajki, revolucija, punti, boj vseh z vsemi, do tja pripelje liberalizem.
Nič manj krivde pa ni na strani de-lodajavcev. Odkar se je polastil kapital obrti in so zrastle tovarne, je moralo zginiti ono bratstvo, ona enakost med gospodarjem in med delavci. Gospodar, kapitalist je prebival v palači, delavci so si iskali stanovanja, kjer su mogli, obleka, hrana, kočije, blesk bogatinov. ki, pohujšani vslcd liberalizma, niso videli v delavcu drugega, kot stroj, ki ima pripomoči posestniku do dobička — vse to ni moglo roditi drugega, kot jezo. nevošljivost, sovraštvo in željo po maščevanju — pa so bili Ijudje-de-lavci zreli za socijalizem.
Nihče jim ne zameri, ako se strinjajo v društva, da morejo s skupnimi močmi bolje varovati svoje pravice, toda šli so predaleč.
2e zagovarjaje svoje stališče, hočejo odpraviti vso lastnino. Saj tudi kapital ni sam na sebi nič slabega, ravno nasprotno; koliko dobrega bi sc leliko ž njim naredilo, ako bi se ga rabilo tako kakor uči k r š č a n s k a 1 j u bežen? Brez kapitala ni mogoče nobeno veče. obširnejše podjetje.
Zelo sc motijo, ako menijo, da sc jim bo bolje godilo, ako bodo napadali, ali uničili katoliško cerkev. Saj imajo njihovi agenti vedno v ustih geslo: Vsi jednaki! No, ravno v katoliški cerkvi smo vsi enaki, sveti zakramenti, nauk je za vse enak. k obhajilni mizi sc vstopijo ostrič in bogatin in berač in star in mlad in grofica in dekla. Ravno katoliški cerkvi bi morali biti delavci hvaležni, saj uči. da je zatiranje sirot in delavcem zaslužek utrgovati, ali zadrževati »vnebovpijoč greh«, uči naj si bodo vsi ljudje bratje med seboj, uči vsmiljc-nost. uči, da ne sme nihče drugemu na-
rediti, česar ne želi sam, uči. da bo vse. kar smo siromaku naredili, Bog stotero poplačal, saj je isto, kakor bi bili Bogu samemu naredili. Ako jim t a k nauk ni povšeči, ako so sami takemu nauku boj napovedali in ga nočejo priznati, po-t e m imajo bogatini prav, ako jih 11 a-č i j o.
To, to naj bi delavci preskrbeli enkrat, da bi postali v s i njihovi deloda javci d o b r i k r i s t i j a n i, pa bi nebih več zaničevani, pa bi bilo zanje dobro preskrbljeno. Toda nikoli še nisem slišal, da bi bili delavci štrajkali zato da bi gospodar začel hoditi k spovedi, da . bi začel živeti krščansko in vendar je 1 pomanjkanje krščanstva v srcih bogatašev eden glavnih vzrokov siromaštva.
Tudi gospodarji sc pritožujejo o brezvestnosti delavcev in vendar na to pa nič ne pazijo, koliko vesti, koliko verskega prepričanja imajo. Delavec, ki je vero zavrgel, je sposoben za vsako Hudobijo — to bi morali tudi gospodarji videti, a so zaslepljeni.
Delavci, ako hočete, da se vam bo dobro godilo, poiščite si k r š č a n-s k e gospodarje, bodite pa tudi sami vestni in gospodar vas bo ljubil.
Gospodarji, ako hočete imeti v e s t-n e delavce, poiščite si takih, ki bodo vestni kristijani, ti bodo delali pošteno in vas ne bodo goljufali, in nc bodo vam delali škode, bodite pa tudi sami dobri kristijani in delavci vas bodo spoštovali in ljubili — in konec bo neprijetnega in težkega socijalnega vprašanja!
Dolgovi na kmečkih posestvih.
Kmetje se vedno bolj zadolžujejo. V zadnjih letih so dolgovi na kmečkih
posestvih strašno narastli. Pri tem trpijo najbolj srednji in majhni posestniki. Ne-le, da se ne morejo osvoboditi sedanjih hipotečnih dolgov, marveč se vedno bolj zadolžujejo, da je nevarnost, ki preti kmečkemu ljudstvu, resna .
Naravno je. da so se začeli merodajni krogi baviti s tem položajem, ki ga je v prvi vrsti pripisovati nepopolni organizaciji hipotekarnega kredita.
Vlada, kmetijska društva, javne in zasebne oblasti so sc obširno bavile s tem kočljivim vprašanjem. Misel sc je pridružila misli, preosnovni predlogi so se množili, in vse se je združilo v tem, naj bi se hipotekarno zadolževanje zemljišč uredilo na sledeči podlagi: 1.) hipotekarna posojila se smejo zajeti le pri kreditnih zavodih, ki imajo javnokori-sten značaj, pred vsem pri deželnih hipotekarnih zavodih, 2.) hipotekarna posojila se ne smejo odpovedati, 3.) ta posojila morajo imeti stalno obr.cstno mero za vso dobo posojila in 4.) hipotekarna posojila se morajo vračati s phtčeva-njem letnin.
Leta 1910. je c. kr. vlada izdelala v ta namen zakonski načrt, ki ga jc izročila kmetijskim skupščinam s povabilom. da pregledajo in podajo o njem svoje mnenje.
Gre se za prcosnovo, ki obsega dvoje namenov: I.) da bi se ustanovila nekaka družinska imovina, ki bi se ne smela zarubiti; slučaji eksekutivnega postopanja zoper mala in srednja pose-stva bi se naj kar največ mogoče omejili in 2.) da bi se progresivna hipotekarna zadolžitev preprečila z boljšo organizacijo kmečkega hipotekarnega kredita. V ta namen določa zakonski načrt, da se mala in srednja kmečka posestva smejo obremeniti s hipotekami le do gotove meje, in da se te hipoteke ne smejo odpovedati, ter da se morajo a-
Judovski program
ali
kaj nameravajo Judje z nami.
(Dalje.)
Verske družbe za katoliške učence ne smejo biti, pač pa smejo imeti Judje o tem polno prostost. Kakšno moč imajo že Judje, da se drznejo zahtevati prepoved katoliških društev! Tujci, katerih vero le trpimo, nočejo več trpeti naše krščanske vere! Judovski nasprotniki vere so zmagali. Marijine družbe na ogrskih državnih šolali so bile prepovedane, istočasno pa smejo biti judovske talmud-tora družbe. Veselje v Izraelu je nepopisno.
»Svet jc stvarjen le zaradi Izraelcev; oni so sad, drugi narodi so le lupine«; »vojska zoper Amalcčane (kristjane) je zapovedana.« tako beremo v Talmudu. Judje imajo po svojem prepričanju pravico do gospodstva nad drugimi narodi.
Svetovno gospodstvo
je program judovstva — in njegov tisk, časnikarstvo, je sredstvo, da izvedejo ta program, ki je, krščansko ljudstvo versko, nravno in gospodarsko uničiti in na razvalinah krščanstva in iz preostankov krščanskih ljudstev ustanoviti novi Sijon. Zase zahtevajo Judje vse pravice, kristjani morajo zgubiti vse pravice. Judje hočejo biti po svoje obrezani, se po svoji veri ženijo, hočejo biti po svojih obredih pokopani, njih duhovniki hočejo imeti svojo veljavo; kristjani pa bi ne smeli več biti krščeni, b! se morali civilno poročiti, civilno pokojnini ali sežgani biti, naši duhovniki nai se imenujejo »farji«, od vseh zaničevani. Oni naj praznujejo svoje praznike nemoteno, krščanski prazniki naj sc skrn-nijd.
ludovski časopisi pišejo da so samostani gnjezda nečistosti o ostudnih modernih salonov pišejo mamljivo; sa-krament sv. pokore napadajo, češ, da goji nenravnost; njihovi podlistki, ro-
mani in inserati so polni nečiste gnjuso-be. Kako se upirajo, ako oblastnije prepovedo nenravne slike po izložbah in zaplenijo nenravne knjige, kakor da so umetnost in slovstvo le za to, da gojijo v ljudstvu le nenravnost in prešestvo. Kdo napravlja nesramne razglednice, s katerimi se zastruplja mladina? Kdo podpira rufijanstvo v dobro plačanih a-noncah? Kdo poželjivo piše o duliov-skih samostanskih resničnih in izmišljenih pregrehah? Kdo zbuja usmiljenje in občudovanje največjih hudodelcev in morilcev? Kdo je proslavljal anarhista in inorilcaberrcrja, ki je bil po vsej pravici in postavi usmrten? Kdo drugi ko časnikarstvo v službi judovstva, z namenom, da nravno uniči krščansko ljudstvo. Nesramne glediške igre. katere so obsodili judovski družinski očetje, kot nevarne za svojo družino, predstavljajo v glediščih kristjanov, češ, za kristjane je dobro.
In kdo brani trgovino z dekleti? Ali ne judovsko časopisje! Celo »družba za
judovsko statistiko« v Beroliim priznava. da se peča del judovskih izseljeniških agentov v Galiciji s kupčijo z dekleti v Argentinijo. Riše tako-le: »Nikakor neznati del judovskih izseljencev iz Galicije najdemo v Argentiniji in Braziliji kot žrtev kupčije z dekleti, katera se s posredovanjem galiških podjetnikov ogromno goji. Zanesljivih podatkov o številu žrtev te nesramne kupčije zdaj še nimamo, vendar se razširjanje te kupčije da spoznati na podlagi verojetnih privatnih poročil.« To jc zelo dragoceno j priznanje, da so skoro izključno le jttd-j je. ki se pečajo s to kupčijo. Dne 12.
; oktobra 1905. je na shodu proti kupčiji z dekleti major Wagener očitno zatrjeval. da ste mesti Budapcsta in Lvov najnenravnejša na svetu. Ali je morda le slučajno, da imate te dve mesti tud: največe odstotno število judovskega prebivalstva?
(Konec prih.)
slovenako
O*// •
-•.Aitfcia -y '■
lavBradcmofict
V Gorici, 25. julija 1912
Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Go-sposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponle Niiiivo 9, v Kapucinski ulici 1 v Semcniški ul. 12,« v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po potit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
30. številka.
mortizirati v dolgi dobi s plačevanjem letnin.
»Splošna zveza kmetijskih zadrug v Avstriji« je vladni zakonski načrt proučila in prijavila svoje mnenje. Ker je to vprašanje zelo važno, hočemo naše kmetske čitatclje seznaniti i. uje odgovorom v eni prihodnjih številk.
Novi brambeni zakon.
(Piše državni poslanec Fon).
(Konec.)
Vsekako moramo priznati, da je tudi taka začasno omejena dveletna služba velikanskega pomena za kmečki stan.
Novi' brambeni zakon uvaja tudi pravičnost v rekrutiranje.
Sedaj se ne bo več srečkalo in ne bo vzet k vojakom samo tisti, ki je povlekel nižje število. Vojaška dolžnost zadene vsakega, ki je sposoben za vojaka; to je pravično postopanje, ki proizhaja iz demokratičnega načela: pred postavo vsi jednaki!
Glede orožnih vaj je določeno, da bodo poklicani tisti, ki so morali služiti tri leta, k trem vajam v 5. 7. in 9. letu in sicer za ne več nego skupno 11 tednov: kdor je služil dve leti, bo imel orožne vaje v 3. 5. 7. in 9. letu. ampak največ skupno 14 tednov. V 11. in 12. letu vojaške dolžnosti odpadejo orožne vaje. Doba orožnih vaj sc torej zniža v vojski za tri t<'dne, v deželni brambi za šest tednov.
Za orožne vaje se za sedaj mora obdržati poletni čas; vojaška uprava pa bo skušala poklicati vsaj en del reservi-stov meseca aprila in maja. Kolikor bo mogoče se bodo podeljevali dopusti ob času. ko so vojaki, z ozirom na različno obdelovanje zemlje, ravno doma potrebni.
Kontrolni zbori so v zakonu še vedno predvidjeni, toda določeno je, da se zamorejo nadomestiti s pismeno vsakoletno prijavo in domobranski minister je izjavil, da je pooblaščen povedati, da vojaška uprava ne namerava sploh več sklicati kontrolnih zborov.
Ze dosedanji zakon je imel določbe, po katerih je bil edini sin očeta, ki je nesposoben za delo, oproščen vojaške službe.
Novi zakon je to dobroto ohranil, toda jo je razširil.
Ako je oče star 65 let, ni mu treba dqkaza, da je za delo nesposoben; zadostuje, da je prekoračil 65. leto starosti. dočim se je dosedaj zahtevalo 70. leto.
Seveda utegne oče biti nezmožen za delo tudi pred 65. letom; v tem slučaju
Nekaj o naših „fllek-sandrinkah"
P. Benigen Snoj, eden prvih bojevnikov proti izseljevanju v Egipt, ki je bil skoro devet let duhovni oče v Aleksandriji in sedaj pastiruje v Kairu — nit piše: »Dragi mi prijatelj! Vaš dopis v »Prim. Listu« št. 26. me je prav razveselil. Govorili ste mi od srca. Nikdar se ne more zadosti povdarjati, kako mnogo Slovenk se tu pokvari, kako strašni so nasledki za nje, za njih domače in občine ....
Take propaiice pa jemljejo tudi tukaj vsem drugim poštenim Slovenkam dobro ime. V tem oziru sem govoril na konzulatu, posebno še z energičnim podkonzulom. ki je vrl Hrvat. On je predlagal, da bi konzulat glede tega pisal dotičnim glavarstvom v domovino in kolikor inoč omejil izseljevanje. To bi bilo nekaj — vendar le malo. Razložil sem gospodoma, da je glavni vzrok, zakaj propadajo tu tako mnoge, ker so brez nadzorstva. Treba je doseči, da bodo pred vsem stariši v domovini bol)
se bo moral podvreči preiskavi po zdravniku kakor dosedaj:
Stari zakon je imel v § 61». določeno, da se more oprostiti vojaka službe »iz družinskih ozirov«. Malokateremu pa se je posrečilo zmuzniti iz vojaške službe s pomočjo tega paragrafa. Dogodilo sc je, da je imel kmet dva sina: prvi je bil v Ameriki, ni se vedelo, kje prebiva; za očeta se ni brigal: vkljub temu je moral drugi sin v vojake, ker se je reklo »samo edini sin« je oproščen. Ali pa oče je imel več sinov; razven zadnjega so vsi izven doma poročeni in morajo skrbeti za lastno družino, vsled česar ne morejo doma pomagati. Ko je zadnji sin dozorel, moral je iti v vojake.
Novi § 32. določa različne dobrote v tem pogledu, od katerih navajam samo te-le:
Oproščeni zamorejo biti sploh oni sinovi, kjer je dokazano, da so ne-obhodno potrebni za kmetijo, če je tudi več dela zmožnih sinov.
O p r o š č e n j e se sme (ne m o r a) podeliti, ako je edini delamožni član družine za več časa v zaporu, ali ako duševno zaostal; ako so drugi delazmožni sinovi poročeni in ne premorejo več ne-sro, da' vzdržujejo svojo družino: ako je drugi sin še v šolah in torej ne more skrbeti za delonezmožnega očeta; ako je že pet sinov služilo cesarju.
Vojni minister računa, da mu bo mogoče 4 po sto vseh rekrutov oprostiti (črezštevilni) in misli, da bo mogoče vse gorinavedene slučaje vpoštevati. To bi bilo silno želeti, toda dvomimo, da se bo skozi ni skozi uresničilo.
Važno je tudi, da se smatra po novi postavi, sina za delozmožnega šele z 19. letom in ne z 18. kakor doslej.
Na sedežu dopolnilnega okraja se ustanovi posebna komisija, v kateri bodeta dva vojaka in trije politični uradniki. Ta komisija bo odločevala o prošnjah za oproščenje po § 32.
Prošnje se morajo uložiti do 1. oktobra onega leta, ko se pride na nabor.
Komisija pregleda prošnjo in se izreče, da-li je »posebnega vpoštevanja vredna« ali pa »vpoštevanja vredna« ali pa »da ni razloga' za vpoštevanje.
Po teh vrstah se novinci oprostč in samo, ako bi bilo preveč prošeni z ozirom na število »črezštevilnih« novincev. se povleče žreb.
To so v bistvu dobrote, ki jih prinaša novi brambeni zakon.
Istočasno s to postavo se je spre -iol tildi novi kazenskopravni red za vojake. Ta zakon določa postopanje pred vojaškimi sodnijami in prinaša sila važne premembe dosedanjega postopanja.
skrbeli za to. kako žive tu njih hčere. Mnogi so že zadovoljni doma, ako jim hčere pošljejo kaj denarja, kako pa žive —• zato se ne zmenijo. V jeseni sem pisal za 6 zašlih samo iz ene župnije pa nihče se ni zato zmenil. Zdaj sem bral v tuk. francoskem časniku, kaj je ena od tistih storila. Ko bo zadeva rešena, bom objavil v domovini. — Govoril sem nadalje, kako naj se nadzorujejo tukaj. Načrt je izvrsten, prične se izvrševati v jeseni. Tudi o tem bom pisal natančneje v slov. časnike.
Ko boste torej dragi mi rojak, več pisali o Slovenkah v Egiptu, povdarjaj-te kar moč drugo točko: Skrb dotnačih za Slovenke v tujini. Veselim se. da boste kmalu in dobro rešili to nalogo...«
Britko je vse to, a vendar resnično! i*. Benigen ima prav. ko navaja, da te glavni vzrok, zakaj propadejo tam tako mnoge ta, ker so brez nadzorstva in ker se stariši za nje čisto nič ne zmenijo. Potemtakem seveda se čutijo te ženske popolnoma svobodne. Mislijo sj, da jih nihče ne vidi. da nihče ne izve kaj delajo. če pa kdo kaj izve. se spet tolažijo.
Politični pregled.
Čuva] pojde.
Listi poročajo, da bo Čuvaj ostal kot kraljevi komisar le še, dokler ne bo končan proces proti njegovemu napadalcu Jukič-u. Potem bo odstavljen in imenoval sc bode novi ban baje v osebi Rakodczaja.
Češko-nemški spor na Češkem.
»Prager Tagblatt« poroča, da se bode uredilo jezikovno vprašanje na Češkem potom § 14, ako se ne doseže sporazum pri pogajanjih v tem pogledu.
Hrvaški absolutizem.
»Narodne Nov.« objavljajo dve Cu-vajevi naredbi, ki prepovedujeta na Hrvaškem dunajsko krščanskosocialno »Reichspost« pa socialnodemokratično »Arbeiter Ztg.«
Položaj na Balkanu.
Položaj v Novem Pazarju postaja z vsakim dnem bolj kritičen. Prebivalstvo trpi na eni strani od turških čet, na drugi strani od črnogorskih hajdukov. Ljudje, ki iščejo v Plevlju zavetja, so ponovno izrazili željo, da bi naj zopet prišla v Novi Pazar avstrijska armada, da bi varovala življenje in imetje prebivalstva.
Turčija.
Vlada Mladoturkov se bliža svojemu koncu. Aibanski ustaši in uporno vojaštvo je zahtevalo od sultana, naj odslovi dosedanje ministerstvo. Tei zahtevi je sultan ugodil in imenoval novo-ministerstvo, na čelu mu Ahmed Muk-tarja, ki je sestavil novo ministerstvo. To je izzvalo pri Mladoturkih obup, kajti s tem se je zadjal dosedanjemu režimu smrtni udarec. Sedaj zahtevajo pobunjenci in ustaši razpust nezakonito izvoljenega parlamenta. Tej zahtevi se pa Mladoturki upirajo z najhujšim naporom. Toda nič jim ne bo pomagalo. — Te spremembe pa niso prav nič ustavile razširjenja ustaje in boji se še vedno nadaljujejo in sicer so skoro povsod uporni vojaki, združeni z ustaškimi Albanci zmagovalci. Tako so se n. pr. o-svojili Prištine, kjer so odprli jetnišnice ter jetnike oborožili. V Kosovem vilaje-tu vlada popolna anarhija. Vladni organi ne uradujejo, ker so v strahu pred ustaši. Vlada pošilja vedno več vojaštva proti upornikom, a ti so naznanili 1 ravnateljstvu železnic, da ne bodo do-I pustili, da se bodo nadaljne vojaške čete I prevažale, t. j. da bodo enostavno po-! gnali vsak vojaški vlak s streljivom v zrak.
Napad na Dardanele.
Minoli teden je italijanska torpedna flotilja poskusila izvršiti napad na Dardanele. V noči na 20. t. m. so namreč
da doma tako in tako ne bodo verovali, posebno pa, če se jim še pošlje kako pismo, iz katerega se cedi sam med in mleko, kakor pravijo pri nas. V njem jim zatrjuje pri vseh živih in mrtvih, da je poštena, da ima dobro službo, izvrstno plačo — in da jo imajo gospodarji jako radi. Obenem jim sporoči, da jim je poslala 50—100 kron. No, stariši so v svoji lahkomišljenosti in zaslepljenosti čisto zadovoljni in veseli, da imajo tako »pridno in ljubko dekle«. Ce bi se pa stariši natančno informirali pri kaki verodostojni osebi, posebno pa še pri duhovnem pastirju, kateri bo radevolje vsakemu postregel, bi zglodala ta novica povsem drugače. Izvedeli bi, da je gola laž vse, kar jim je hčerka naznanila, ker ona je že tako daleč zašla, da tepta to, kar ji je bilo svoj čas najsve-tejše in najdražje. A žalibog, premnogim starišem ni prav nič na tem, kako žive njih dekleta v tujini. Oni so zadovoljni le. da jim pošljejo nekaj tistih rumenih cekinov. Kje so jih dobile, kako so jih zaslužile to je njim deveta briga. Pisec teh vrst ima priliko dan na dan govoriti z ljudmi, kateri imajo hčerke
vdrle štiri italijanske torpedovke v dar-danelsko ožino, a so jih Turki še pravočasno opazili. Začeli so iz fortov na nje streljati, dokler se niso umaknile. Neka poročila pravijo, da se je pri tem ena torpedovka pogreznila v morje. To vest so italijanska poročila odločno zanikovala, Toda »Zeit« od nedelje je priobčila brzojavno poročilo konzularnega urada, ki pravi, da se je prav gotovo pogreznila v morje ena torpedovka, od katere se ni rešil niti eden mož. Druge torpedovke so skoro vse poškodovane. Laške torpedovke so nameravale pognati v zrak turško brodovje, ki se nahaja v Dardanelah. O tej nameri pišejo razni listi različno. Strokovnjak poročevalec lista »Neue Freie Presse« pravt, da je ta napad dokazal, da je italijanska mornarica ne-le močna, marveč da ima tudi dobre in hrabre mornarje.
Zaradi tega napada pa baje Turki niso zaprli Dardanel »Novoje Vremja« imenuje sedanji napad na Dardanele provokacijo. Lahi hočejo da bi Turčija zopet zaprla Dardanele in da bi morale vmes poseči druge velevlasti.
Laška univerza.
»Oesterreiehische Volkszeitung«, ki ima dobre zveze s parlamentarno nemško narodno zvezo, trdi, da so resnične vesti, da se s prihodnjim šolskim letom na tržaški trgovski šoli »Rcvoltclla« v-peljejo italijanski pravni kurzi. Skušnje bodo laški juristi polagali na graški univerzi.
Anglija na predvečeru velikih kriz.
V mestni hiši v Londonu je govoril vrhovni poveljnik angleške armade o položaju Anglije v mednarodni politiki. Rekel je, da čaka Anglijo nevaren in hud boj in da stoji pred veliko krizo, kateri se ne da izogniti. Zato je nujno priporočal, da se uvede na Angleškem splošna vojaška dolžnost.
Japonski princ na Dunaju.
Iz Prage se poroča, da bo obiskal japonski princ Katsura tudi Dunaj, potem ko se bodo končala v Petrogradu pogajanja glede razdelitve MandZurije in Mongolije med Rusijo in Japonsko.
Darovi.
Jubilejni 'darovi za Slovensko S i r o t i š č e:
P. n. gg.: N. N. v Gorici 2 K; Josip Kulct, trgovec 2 K; Andrej Frandolič, mesar 1 K; Ana vdova Berini trgovka 1 K: Poljak Franc Grgar 1 K; Nekdo v Gorici 1 K; Franc Bitežnik Ravne 20 vin: Za prodano knjižico: »Moja doba in podoba« I K. Slavno županstvo Sežana 200 K.
(Dalje v prilogi.) .
in žene v Egiptu. Ko je moja malenkost tem ljudem pravila o žalostnih tamoš-niih razmerah ter jim marsikaj pametnega in koristnega nasvetovala, so nekateri tako le odgovorili: »Kaj nam ma-ri, kaj tam delajo, naj grejo »magari«
vsem »taužent« h  samo da nam
pošljejo denar!« Zares žalostno in ne-zaslišeno!
Predragi stariši in možje — če vam je kaj ležeče na blagru vaših hčerk in žen, informirajte se natančno kaj delajo tam, pri kom služijo, če je dotična družina poštena itd. Bodite žnjimi v pogostnem dopisovanju, opozarjajte jih na] se zlasti varujejo tistih ničvrednih zapeljivcev, kateri delujejo na vse pretege z raznimi obljubami in sladkimi besedami ter z denarjem, dokler ne dobe v svoje umazane roke — žrtev! Poudarjajte tudi prav pogosto, naj ostanejo vedno zveste in čednostne katoličanke in Slovenke, če hočejo da bodo zdrave in da bodo časno in večno srečne. -Prihodnjič pa: »Kako bi se dalo to izseljevanje omejiti«.
Priloga ..Primorskemu listu" ŠL 30. z dne 25. julija 1912.
Z a' »S k 1 a d Slovenskega sir o-t i š č a:«
P. n. gg. Alojzij Kodermac 2 K; Ju-lita Spazzapan I K; Janko Kosti 1 K; Anton Lasič, gostilničar, 1 K; Josip Tussetschlager 60 v; Urundter 60 v. Josip Marušič, trgovec 1 K; Mate Krali 2 K: Alojzij Colja 1 K; Jernej Kos 1 K; A. P. 2 K, Ivan Klede 40; Peter Basili 50 v: Rudolf Hvalec 20 v; J. Trontel 1 K; Meljavee 1 K; A. St. 1 K; S. Perko 1 K; Matevž Brezigar 1 K.
Za »Slov. A1 o j z i j e v i š č c«.
"Veleč. g. Mandič, kancclar in kons. svetnik 10 k; veleč. g. Karol Cigon 2(> K; po coprniji neke gospodične se je nabralo v veseli družbi 1.39 K; I. I. duhovnik 5 K; Tomaž Gruden, Nabrežina 20 K; nabrali so gostje na svatbi Kar. Stepančič 2.ID K in na svatbi Ben. in Nežke Šuligoj v Kanalu 4 K; mons. Josip Pavletič 25 K; veleč. g. Vneenc Tomagnin 10 K; dr. Josip Ujčič kot preplačilo v neki zadevi 7.62 K; slavna hranilnica in pos. v Cerknem 20 K; dr. Andrej Pavlica 10 K; slavna okr. posojilnica v Kanalu 50 K; Alojzij Corte, dimnikar 1 K. Bog plačaj vsem našim dobrotnikom!
Posebno zahvalo smo pa dolžni našim vrlim poslancem S. L. S., ki so nam priskrbeli od strani visokega deželnega zbora SOO K kot podporo za leto 1912. Dog blagoslovi tudi v naprej delovanje naših neutrudljivih zastopnikov, da bi zamogli še mnogo dobrega storiti za katoliško stvar iii napredek našega ljudstva!
Naša denarna zavoda v Gorici »Mont« in »Centralna posojilnica« tudi letos nista pozabila »Alojzijevišča«. Prvi nam je podaril 200 K in druga 300 K. Priporočamo torej vsej javnosti najtopleje ta dva zavoda, ki nimata sebičnih ampak zgolj dobrodelne namene, kakor dokazujejo obilne podpore, ki jih delita vsako leto. Bog plačaj!
Domače in razne vesti
DIJAŠKA MIZA.
V šolskem letu 1912/13 dobi pri «Dijaški mizi« deloma brezplačno deloma za majhno plačilo kosilo ali večerjo, ali pa tudi oboje skupaj, večje število slovenskih učencev goriških šol (gimnazijci, realci, učiteljiščniki, pa tudi licenci nižjih šol). Kuhinja in jedilnica boste v »Slovenskem Alojzijevišču«, katero da tudi v svojih razširjenih prostorih »Dijaški mizi« na razpolago eno učilno sobo za one učence iz goriške okolice, ki ostajajo le črez dan v Gorici in ki hodijo spat domov. Hrana bo dobra in tečna. Nadzorstvo pri mizi in učenju bodo imeli poleg odbornikov marljivi učenci najvišjih razredov. Prošnje za vsprejeni k »Dijaški mizi« je vlagati do 15. avgusta t. 1. na naslov: Dijaška miza v Slovenskem Alojzijevišču v Gorici. V prošnji se morajo natančno navesti razred in zavod, katerega obiskuje prosilec, kakor tudi premoženjske razmere. Z ozirom na pičle radodarne doneske in veliko draginjo dobe hrano popolnoma zastonj ali po močno znižani ceni le oni dijaki, ki so res revni in ki v šoli odlično napredujejo. Prošnje morajo obnoviti tudi oni, ki so že bili do zdaj pri »Dijaški mizi«. — Pri tej priliki prosi odbor vse mladinoljube, županstva, posojilnice, naj podpirajo »Dijaško mizo«, da bo mogla vsprejeti čim večje število ubogih pa pridnih dijakov. Darovi v blagu nase oddajo v Slov. Alojzijevišče, denarne prispevke pa sprejema prof. Ivan Tabaj, Gorica, c. kr. gimnazija. — Odbor.
Evharističnega kongresa na Dunaju se udeleži iz goriške nadškofije okolu (Slin ljudi. I oliko se jih je do sedaj oglasilo.
K evharističnemu kongresu pride
tudi pariški r- d«kof Amette in 2» Ml Parižanov.
Vojaštvo na evharističnem kongresu. Apostolski vojni vikar monsgr. Bjelik je izdal na armado in mornarico pastirski list, v katerem poživlja k čim naj-obilnejši udeležbi na evharističnem kongresu na Dunaju.
Po evharističnem kongresu na Dunaju bo veliko romanje v Marije Celje. Vlak odpelje z Dunaja dne 16. sept. Na razpolago bo 44 novih razglednih vozov. Cene bodo znižane.
Sv. mašniško posvečevanje. V nedeljo dne 21. t. m. je prevzvišeni kne-zonadškof posvetil IS bogoslovcev v subdijakone in danes 16 v dijakone. Ti gospodje so 1. za goriško nadškofijo: Augclj Ballaben, Evgen Bregant, Janez Bregant, Prane Černigoj, Rudolf Dilemi, Ivan Postoriehio, Nikol. Plet, Henrik Sartoii, Nikol. Zanola in Peter Zor-zenon, 2. za tržaško škofijo: Roman Lovisato, Janez Sfecich, Janez U j č i č, Bart. Vascotto in Franc Žužek. Jutri bodo vsi ti posvečeni v stolni cerkvi v mašnike. Dva bogoslovca iz poreške škofije, namreč: Jos. Bressan in Agapit Miniussi sta dobila le subdijakonat. Di-jakonat in presbiterat dobita od svojega škofa v Poreču.
Vse tri škofije dobe letos le tri slovenske duhovnike.
»Društvo sv. Jožefa«, ki je ustanovljeno v pomoč bolnim duhovnikom, le imelo dne 24. t. m. občni zbor. Društvo šteje 2920 članov in ima tri hiše: v Gorici (Rudolphinum), v Iki in v Merami. Izvoljen je prejšnji odbor:	Monsignoi
Wolf„ monsignor Lukcžič, dr. Brumat. župnik dr. Žigon in dr. Pavlica.
Nova maša. Prihodnjo soboto, dur 27. t. m. ob 9. uri bo pel slovesno sv. mašo novoniašnik č. g. Franjo Črnigoj iz Sv. Križa-Ceste in sicer v setneniški kapeli v Gorici. Č. g. novomašniku naše iskrene čestitke!
Desetletnico svojega mašništva je obhajal v Gorici slovesno 24. t. m. preč. g. dr. Jos. Ujčič, novoimenovani vodja v zavodu sv. Avguština na Dunaju. Izmej sošolcev so se udeležili praznovanja iz naše škofije tudi preč. gg.: Ca-, r a r a, H 1 i š, P. M o s e 11 i g, Andre) Štrekelj in V. Vodopivec, a iz drugih škofij preč. gg. A n d r e t i c h, Čok, Šabalja in Ukmar. Ob 10. 10. uri je bila peta sv. maša v stolnici, o pohidne pa obed v slov. »Alojzijevišču«. Vsem preč. gospodom kličemo: na mnogo let!
Čudeži papeža Pija X. — Časopisi pišejo o čudežnih dogodkih, ki so se zgodili na priprošnjo sedanjega papeža Pija X. 1. Dne 21. aprila 1911 je v Torinu ozdravel g r o f G a 1 e u n i, ki se je priporočil papežu Piju X. Ozdravel Je prav ob tisti uri, ko je šv. Oče zanj maševal v Rimu. Imel je raka na nogi, da je moral ležati na postelji. 2. Neka angleška deklica, ki je zastonj iskala zdravja v Lurdu, je ozdravela v Rimu pri splošni avdijenci, pred Pijem X., ko je poljubila prstan sv. Očetu in je ta dal svoj blagoslov. Prav tako je ozdravel tudi neki mož iz Italije, ki je imel mr-tvoudno roko. Ko je pri avdijenci prišel papež do njega, je ta začel prositi za zdravje bolne roke. Sv. Oče se 11111 je nasmejal in dostavil: »Da, da!« Pri tej priči je ozdravel!
Pariški list »Matin« poroča o čudežnem ozdravljenju neke nemške deklice iz karmelitanskega samostana v San Remo. Le-ta je hotela postati kar-melitanka, pa je nenadoma oglušela. — Sla je pred papeža Pija X in mu rekla: »Sv. Oče, jaz imam trdno prepričanje, da me lahko ozdravite. Rada bi postala karmelitanka, pa me ne marajo sprejeti, ker sem oglušela.« Sv. Oče je del obe roki na nje glavo ter rekel:	»Naj	se
zgodi po vaši veri! Pojdite iu bodite dobra karmelitanka!« Ozdravela je pri tej priči.
Nekdo je spomnil sv. Očeta na te čudeže. Papež pa je odgovoril: »To dela moč ključev nebeškega kraljestva«.
Kdo je bil potegnjen? V zadnji št. »Pinu. L.« smo zabelježili, da jc goriška »Soča« padla v svoji ostudnosti tako nizko, da nižje ni mogoče. Vsak pošten človek se je zgražal, ko je čital v »Soči« inserat, ki je mogel priti iz .peresa moralno pokvarjenega človeka in katc-lega bi se sramoval priobčiti najbolj pokvarjeni fraiuasonski list. — In kaj pravi umazanec v sobotni številki »Soče« o tem inseratu? Pravi, da so bili klerikalni listi potegnjeni, da vsakdo, ki je čital oni inserat v »Soči« je vedel, du je to šala. — Umazanec v »Soči« se hoče s tem seveda izvleči iz blata in zbijati šale iz pisave naših listov. Nihče 11111 ne verjame, da je bila to šala. In ako jc bila to res šala, kaj takih ostudnosti se mora »Soča« posluževati pi l zbijanju šal? »Soča« je morala raje po vedati, kdo je spravil liberalne banke na rob propada. Kdo je zaiural stotisočake pri »Mizarski« ud. — Tu je polje za »Sočo«.
V centralni bogoslovnici se je šolsko leto zaključilo v soboto se sv. mašo in zahvalno pesmijo. — Anton S1 a-111 i č, bogoslovec drugega leta iz tržaške škofije, pojde v prihodnjem šolskem letu v zavod »Uermanieum« v Rim, kjer bo nadaljeval bogoslovske nauke.
Bolezen novega časa. — Časopisi poročajo, da so letos vsa letovišča prenapolnjena. Vse hoče na fetovišča. Večkrat imajo na letoviščih slabše stanovanje, slabšo hrano, slabši zrak ko doma, pa hočejo vendar-le vsi na letovišča. Koliko denarja se na ta način pa lahkomiselnosti zavrže! Koliko dobrega bi se lahko storilo za uboge, za zanemarjene otroke, za bolnike, za sv. misijone ud. z denarjem, ki ga lahkomiselno zavržejo ljudje na letoviščih! Mi beračimo po 20 vinarjev za »Slov. si-rotišče«, na letoviščih pa se lahkomiselno zanietajo tisočaki. Rojaki! Spominjajte se tudi na letoviščih naših zavodov! Ne drvimo lahkomiselno za drugimi na letovišča, ker ni to nikakor potrebno. To je le bolezen novega časa.
Goriški deželni proračun potrjen. Goriški deželni proračun za 1 .1912 je zadobil Najvišje potrjenje in se je vrnil le dni deželnemu odboru brez vsake opombe tak kakoršnega je vsprejel deželni zbor v zadnjem svojem zasedanju.
Razpisani poštni mesti. Razpisani sta mesti poštnega odpravitelja za poštna urada v Bovcu in Lokavcu.
Iz politične službe. Za namestnl-štvenega tajnika pri tržaškem namestništvu je imenovan okrajni komisar Oton H u b er.
Primeren napis. — N a k r i p t i 00,
kapucinov na Reki je ta-le prav primeren napis! »Osebe, ki se oblačijo po nedostojni modi, nimajo tu vstopa. Njih miloščina se ne sprejme. Kdor hodi za modo, ne hodi za Kristusom.«
Vsprejeni učencev v slov. »Alojzijevišče«. Naznanjamo, da nam še ni mogoče določiti časa, do kedaj naj bodo prošnje vložene. Počakati moramo, kaj se bo ukrenilo glede liadšk. dešk. semenišča, od katerega je tudi sprejemanje v naš zavod odvisno.
Vodstvo slov. »Alojzijevišča«.
Dež. — Minuli petek smo dobili na Goriškem dež, ki jc bil za polja in vinograde velika dobrota. Suša je bila začela ravnokar pritiskati. Obilo dežja smo imeli tudi v soboto. Hvala Bogu!
V pokoj je stopil dvorni svetnik pri tržaškem namestništvu Alojzij h' a b i a-11 i. Pri ti priliki 11111 je bil podeljen naslov nainestništvenegu podpredsednika.
V Trst je prišlo iz Indije in Afrike več tigrov, žiraf, en leopard in mnogo opic za zoologični park v Schonbrunnu. Te zverine je prevzel uslužbenec cesarjevega zverinjaka iz Schonbrunna, ki je nalašč za to prišel v T rst.
7a člane c. kr. deželnega šolskega sveta isterskega je cesar imenoval rav-
natelja drž. gimn. v Pazinu Ivana Ko s, ravnatelja mornarične realke v Puli dr. Rugcra Sol la, stolnega prošta v Poreču, Oliva Iv’ i s 111 o 11 d o in ravnatelja ital. učiteljišča v Kopru Ivana Parohe r.
V Trstu zaplenjeni vojni kontra-band. V Trstu so zaplenili neko grško jadienico, na kateri so našli več železnih zabojev pušk iu strd ji va, ki je bilo baje namenjeno za Albanijo.
Kako se je gospodarilo v Pulju. Iz nekega lista posnemljemo, kako so v Pulju gospodarili v mestni plinarni. • Puljska mestna plinarna je dobivala premog iz Angleške. Vsako leto so prišli 3 ali 4 parniki premoga v Pulj, namenjeni za plinarno. Sedaj pa se jc dognalo, da je lansko leto en tak parnik izostal, čeravno je v računskih knjigah plinarne vpisano, da je bil denar za premog izplačan. Sploh sc ne ve, kam jc prišel dotični premog. V zadnjem času so sc odkrile v Pulju stvari, ki močno kompromitujejo bivšega župana dr. Varetona in isterskega deželnega glavarja dr. Rizzija. Da bi rešili dr. Varetona odgovornosti glede gospodarstva v mestni upravi, ga nameravajo sedaj baje proglasiti za slaboumnega,
Ukradeno streljivo in drugih vojaš-. kih predmetov v Sarajevem. V topni-čarskem skladišču v Sarajevem je skozi šest let vedno primanjkovalo raznih predmetov v precejšnji vrednosti. Stvai se je zdela zelo sumljiva. Sedaj pa so prišli tatovom na sled. Zasledili so trgovca, ki jc vozil na vozu ukradene predmete. Preiskali se njegovo stanovanje in tam našli še mnogo ukradenih reči. Govori sc, da so skladiščni uradniki in podčastniki prodajali predmete in da se pričakuje v prihodnjih dneh veC aretacij.
Toča je padala minoli teden v bujski okolici v Istri. Napravila je občutno škodo. V vasi Brdc je strela udarila \ hlev ter ubila enega vola.
Deželna bramba se pomnoži za 19 pehotnih polkov po tri bataljone. Ta po-ninožitev bo izvršena v treh letjl].
Sneg v gorenji Italiji. V Piemontu in v okolici Comskega jezera je zapadel precej debel sneg. Temperatura sc je znatno znižala,
Povodnji v Šleziji. Iz Opave se poroča, da je prestopila reka Ostravlca bregove ter poplavila bližnje ozemlje. Pri tem so se močno poškodovala regulacijska dela. Skoda je velika. Trije delavci so utonili.
Bestialen umor meniha. V samostanskih gozdovih pri Harkovu je presenetil neki menih več kmetov, ko so kradli drva. Kmetje so planili na meniha in ga umorili na bestialen način. Truplo so nato vrgli v nek potok, kjer so ga tudi našli. Pet morilcev so že zaprli.
Slavnemu občinstvu na znanje. Tc
dni se jc preselila prodajalna »Katoliškega tiskovnega društva« v Gorici iz Semeniškc ulice v Gosposko ulico št. 2. Jo je za prodajalno vesela in ugodna pridobitev. Priporočamo jo torej vsem za obilen obisk.
Gg. gostilničarje prosi pirotehnik g. Ferd. Makuc, naj bi razobesili njegove reklamne oglase katere dobe te dni, na vidnem mestu.
Listnica uredništva. Mnogim gg. dopisnikom: Lepa hvala, a za danes zaradi pomanjkanja prostora nemogoče.
Listnica uprave. Naš naročnik s Štajerskega p. Licbenau prosi naj bi 11111 poslali vozni red. Ker ni poslal svojega podpisa, ne vemo komu poslati.
Mesine novice.
Poroka. \ soboto predpoldne se jc I oročil g. dr. Ivan Bratina z gospodično Viktorijo Cigoj. Novoporočen-ecina obilo sreče!
ni Potegnjeni kočljaž. Neki noriški kočija/, je pred časom vozil slabo znano žensko iz Gorice do 1’rvačine, od tam v Dornbcrg. potem v Gorico, v Kanal, k Sv. Lneiji. Od tam spet v (iorieo, kamor sta dospela ob 2. uri popolunoči. V času, ko je kočija/, peljal konja \' hlev je zloglasna ženska utekla ne da hi mn kaj plačala. Vozil jo je zastonj od 2. ur popoldne do 2. ure popolnoči. S tem pa ni bila še zadovoljna. Podala se je na goriški živinski trg. tam zbudila drugega kočijaža, ki jo je peljal celo k Sv. Luciji. Pri Sv. Luciji je pa ta ženska izginila potem, ko mu je dala 20 K. Prvi kočijaž pa je to žensko kmalu izsledil iu jo tožil za odškodnino. Obsojena je bila v tri dni zapora, kočijažu bo morala plačati JD K kadar jih bo imela.
Vojak je zgulili od Oosposke ulice do Planite računsko knjižico tuk. vojaškega oskrbovališča. Kdor hi jo bil našel, naj jo odda v vojaškem oskrbo-vallšču nasproti zelenega trga iu ho s tem vojaka rešil zadrege ali morebitne kazni.
Zgubljeno in najdeno. I )nc 22. t. m.
je pozabila neka kmetica ua sadnem trgu v Oorici nov dežnik, katerega ima shranjen Juštlun Gregorič, Vogersko 97. Potična kmetica naj se oglasi iu dobi svoj dežnik nazaj.
Zlat prstan je našel nekdo minulo pedcllo po veselici v Kronbergu in sicer na vrtu gostilničarja Vižina. Kdor je prstan izgubil, naj se oglasi v Ozeljanu hiš. št. 125,
m Iz preiskovalnega zapora so izpustili mirodilničarja brata Mazzoli, ki sta bila aretirana zaradi tihotapstva s saharinom,
Naknadni nabor se Je vršil 20. t. m, Predstavilo se Je 14 mladeničev, od katerih so bili 3 potrjeni,
Iz goriške okolice.
Prihodnjo nedeljo dne 28. julija oh 9. uri predpoludne se ho vršil javen protestni shod ua vrtu Jurasove restavracije tik južnega kolodvora v (ioricl. Shod sklicuje »(iospodarska zadruga za gorlško okolico«. Na shodu se ho govu* rilo o krivičnem postopanju gorlškegli magistrata proti našim kmetovalcem na Izvoznem trgu, proti postopanju komisarja Rešena In njegovih priganjačev, proti povišanju tržne pristojbine na go-riškem Izvoznem trgu od 30 na HO vinarjev, proti najnovejšl odredbi goriške-ga magistrata o izvažanju straniščniee v ponočnih urah. — Kmetovalci, na, shod prihodnjo nedeljo, da bo kmečka manifestacija Impozantna in da bodogo-spodje na goriškem magistratu dobro slišali iz ust slovenskih in furlanskih kmetovalcev, kako preganjajo kmečko ljudstvo, ono ljudstvo, od katerega živijo in od katerega je odvisna cela Gorica z magistratovci vred!
g Konstituiranje solkanskega županstva. V sredo popoludne se je konstituiralo novoizvoljeno solkansko starešinstvo. Za župana je bil izvoljen dosedanji župan g. Jožef Vuga. Podžupani so gg.: Ivan O b 1 o k a r, Anton Oorja n, Ant. Gabrijelčič. Jožef Gašperšič, Oton Lenassi, Jakob Komel fKronberg), Franc Širok iu Josip Praš če k. Volitev, ki jo je vodil okr. komisar g. Žnidarčič, se je mirno izvršila. G. županu čestitamo na novi izvolitvi, enako novim gg. podžupanom!
Piedimonte tako imenuje še vedno našo Podgoro z drugimi ital. listi tudi »L’ Eco del Litorale«. Ne preminjajte krajevnih imen!
Za jovo kapucinsko cerkev v Gorici so naši okoličani v zadnjem času spet prispevali s precejšnjimi svotami. Naš posestnik rad daruje za povzdigo božje časti. Sicer pa: Ce posestnik ima kaj pod palcem imajo, tudi drugi, kajti kadar posestnik ima. tudi da. —
g Obesil se je v Renčah (Špacapani) dne 23. I. m. Jožef Kolavčič, star 57 let. Vzrok samomoru ui znan.
g Poštni urad v Št. Andrežu. Poštno ravnateljstvo nam javlja: Pne L avgustu 10IJ sc otvori v Št. Audrežu pri Gorici nov poštni urad, ki se ho pečal -pisemsko iu vozno pošto ter zajedli./ služboval kot uabiralnica poštno-hra-nilničncga urada. Ta poštni urad ho imel zvezo s poštnim omrežjem po dnevno dvakratni peš-pošti do poštnega urada 2 (južni kolodvor) v Gorici.
Istočasno se bo opustila v Sv. An drežu pri. Gorici do sedaj obstoječa poštna uabiralnica.
V občino Vrtojba spadajoči kraj Ciprijanišče se ho izločil iz dostavljav-nega okrožja poštnega urada v Št. Petru pri Gorici ter priklopil dostavljav-iiemu okrožju novega poštnega urada v Št. Andrežu pri Gorici.
g -100.0(10 K je izplačala do danes "Gospodarska zadruga za goriško okolico« za kupljeni in odposlani krompir. Ta denar je skoraj ves ostal v najbližji goriški okolici.
g Naši Furlani sc ne zavedajo velikega pomena zadružništva, sicer bi ne prodajali krompir onim trgovcem, ki mečejo doli ceno krompirju. Voditelj; furlanskega ljudstva, tu imate še mnogo mnogo neobdelanega polja, ki bi rodilo lahko obilno sadu,
g Polje v- goriški okolici je lepo. -Koruza kaže dobro. Tudi zelenjave je polno. Ako se še mesec avgust vzdrži tako kakor julij se sme računati n n splošno dobro letino.
g Fantalin tožil duhovnika. Nek fantalin iz Sv. Mihela nad Gabrijami je tožil gaherskega preč. g. kurata Mihaela Zega, češ, da ga je v cerkvi razžalil. Pred sodnijo se je pa dognalo, da fantalin Je zaslužil še kaj drugega. Preč. g. kurat je bil oproščen, fantalin pa obsojen ua plačilo stroškov.
g Zaradi tatvine je mirensko orož-ništvo aretiralo nekega Andreja Marušiča iz Opatjcsela.
g K aretacijam v Mirnu. Kakor smo svoječasno poročali, so bili aretirani zaradi suma goljufije povodom konkur-za in sicer bratje Pavel .Teodor iu Janko Faganelli, njih mati Karolina in pa knjigovodja Rafael Vuga. Danes pa nam je javiti, da so bili izpuščeni iz zaporov Karolina Fagauelli, Janko Faganelli in Rafael Vuga.
g Od Saksidov smo dobili dopis, v katerem sc dopisnik pritožuje, da sc do sedaj ni še napravil noben odločilen korak za zgradbo brvi črez Vipavo.
Najskrajnejši čas bi vendar enkrat bil, da sc zgradi prepotrebna brv ne le zato, da se odpomore nedostat-kom, marveč tudi da nehajo pritožbe. Vsakemu svoje — in bo mir!
g Kojsko. V »Soči« piše neko »do-pisunče o prireditvi »Divjega lovca«. Imenovali bi ga sicer »kritika«, saj tud; vemo, da se on za takega smatra; toda iz te moke ne bo kruha. Svetovali bi mu raje, naj se vrne tja, odkoder je prišel. Študiranemu »kritiku«, faliranemu študentu ni bila nobena oseba po volji in nobeden igralcev ni spadal po njegovem mnenju na oder. Petje mu tudi ni bilo po volji, »ker so bili zraven ljudje, ki niso imeli niti kravjega posluha«. Tako pravi g. »kritik«. Mi temu pritrdimo. K ljudem, ki nimajo »kravjega posluha«, so spadali skoraj vsi gledalci. G. kritika-ster pa je imel prav gotovo pravi »kravji posluh«, ker je tako sodil o lepem pe tju. Gotovo mu je takrat šumelo po ušesih »sladko« ponočno petje liberalčkov in »gospodičen« Aleksanderk, ki tulijo po Kojskem. Prav po liberalno! Pa še banda »Alo Ioni udari trikrat na bo-bn in zagodi tist’ koračenc«, to so st-renski glasovi za g. kritikastra, ki ima kravji posluh. Na vse zadnje so se mu
še zraven obudili stari spomini na Velikonočni poncleljek ... (Dalje pride.)
g Km. hranilnica iu posojilnica v Prvačini bode imela 4 avg. po blagoslovu redni občni zbor s sledečim vspo-redoni: I. Razlaganje računov. 2. Volitev načelstva, nadzorstva. 3. Slučajnosti. Zborovanje se bo vršilo v društvenih prostorih. Uljudiio vabi odbor.
Iz ajdovskega okraja.
ti V Gojačah na Vipavskem so pri občinskih volitvali zmagali liberalci. -Žalostno za občino, ko vidimo, da povod gre doli to, kar je liberalno-napred-uega. Živeli gojaški Gabrščekovci! Le posnemajte ga!
iz tolminskega okraja.
l Iz Grahovske občine. '1'udi v Zara-kovcu pri Grahovem je končana zgradila vodovoda po načrtu itd. melioracijskega urada v Trstu. Po tem načrtu sta se zgradila tudi vodovoda v Grantu in ua Teniljinuh v pretečenem letu. Zgraditi se pa imajo v prihodnjem letu v Nemškem Rutu, v Hudajužni, v Znojilili in mogoče tudi v Lojeli. V Podbrdu sc je zgradil vodovod po načrtu, izdelanem po g. inž. Reifu.
V Stržiščih, na Kalu in v Oblokah so se zgradili vodovodi brez načrta, ki pa tudi še dobro odgovarjajo krajevnim potrebam. V Podbrdu, Grantu in Tem-Ijinali so se napravili tudi »hidranti«, ki bodo v slučaju požara jako dobro služili. Tako bodo v teku 8 let vse vasi grahovske občine preskrbljene s pitno vodo.
Delo se je povsod povoljno izvršilo, seveda na Teinljinah ne, ker je modri in samozavestni podžupan Jožef Kenda delal čudne ovire. 'Pa mož je celo prepovedal podjetniku, da ne sme ovijati okoli cevi (ki se zalijejo s svincem), ko-nopnine, češ, da konopiiina segnije in cevi bodo puščale. Podjetnik pa mu je odgovoril, da na Dunaju in v Budimpešti ne puščajo tako napravljeni vodovodi in da upa, da tudi na Temljinah ne bodo puščale cevi. Opomniti sc pa mora, da je bil Jožef Kenda »korporal« pri vojakih. Zato se zdi samemu sebi najbolj moder na Temljinah. Kako pa je prišlo do tega, da je bil izvoljen v starešinstvo, bodemo drugikrat povedali, ker vemo. da bodemo imeli še dosti prilike.	Več	Občinarjev.
Iz cerkljanskega okraja.
c Prostovoljno gasilno društvo v Cerknem naznanja da bode imelo svoj redni občni zbor dne 28. julija 1912 oh 2. uri popoldne v dvorani »Gospodarskega doma« s sledečim dnevnim redom: 1) Odobritev računa za 1. 1911— 1912; 2) proračun za I. 1912—1913; 3) volitev načelstva; 4) razni nasveti. Če bi bil občni zbor nesklepčen, se bo vršil po preteku ošinili dni drugi občni zbor, ki bo sklepčen brez ozira na število navzočih članov, ki imajo pravico do glasovanja.	Odbor.
h komenskega okraja.
km Kostanjevica 23. julija. Danes popoldne ob 5'/2 se je zgodila tukaj grozna nesreča. Martin Novak, bičar iu mlinar na bencin, začel je danes mlatiti na stroj žito. Med mlatvijo se je v pas zavil, hotel ga je popraviti, a vreteno in pas sta ga zgrabila za rokav od srajce, ovila roko okrog vretena, ter ga vrtela okrog in ga ondi umorila. Takol potem, ko so pas prerezali in ga oprostili je dušo izdihnil. Bil je . net pristaš S. L. S., vedno vesel in pobožen. Zapustil je vdovo in 9 nepreskrbljenih otrok. N. v ni. p.!
O tej nesreči smo dobili še sledeče poročilo: Njegova soproga ga je opozorila na pas, ki ni tekel tako, kakor bi
moral, nakar se je zgodilo tako kakor zgoraj opisano. Nesrečnežu je vreteno polomilo roke in noge in seveda tudi notranje dele telesa. Šele prihiteli ljudje so ga rešili z vretena s tem, da so vrgli pas raz ujega iu ustavili motor na bencin. Pokojni Novak se ui več zavedel.
Ko se je razširila ta vest po občini je zavladala splošna žalost, tembolj ker je dobri mož storil konec na tako tragičen način. Pokojnik je bil poznan in čislan naokoli. Marsikatera družina bo občutila to nesrečo, kajti bil je blagega in usmiljenega srca. Bil je trikrat poročen. Pil je tudi predsednik tuk. hranilnice iu posojilnice. Dosegel je starost 51 let. - Pokojniku svetila večna luč, žalujoči družini naše iskreno sožalje!
Z Vojščice. (Strel a.) Pretekli petek ob 9. uri v jutro je tu treščilo v strelovod farovža. Bil je strašanski pok! Velik strah, ker nenadoma. Fn del toka je rušil vogel strehe ter napravil precejšnjo škodo, drugi pa je vdaril proti vodnjaku, kjer je razbil stopnjico, ki je tam okoli. Na cerkvi ni poškodbe. — To je v malo letih že v četrto, kar je treščilo v »Tabru«, kjer se nahajata cerkev in farovž. Hvala Bogu, da ni bilo nobene smrti! — Nevihte in hude ure reši nas o Gospod!
km Iz Kostanjevice: Čudno se nam je zdelo, ko smo dopis »iz Krasa« v zadnjem »Novem Času« braM, ki tako tuž-no letošnjo letino popisuje! — To mora biti okolo Nabrežine in sploh bolj na zgornjem Krasu. Pri nas na Spodnjem Krasu, okolo Kostanjevice, Vojščice, Temnice in Opatjegasela — pa imamo hvala Bogu — do sedaj tako ugodno vreme, kakoršnega skoro nihče ne pomni! Vseh dosedanjih pridelkov smo imeli prav obilno in prav dobrih — n. pr.: sena, pšenice, ječmena, krompirja itd. Tudi za naprej zdaj vse prav lepo kaže — ako Bog ne pošlje, kakega slabega vremena. Posebno tudi grozdja je obilno in prav lepo kaže; turšica ali sirk je tak, da malokdaj kje enak.
Terana je tudi še lanskega nekoliko za prodajo. Dobi sc ga po K 80 — hektoliter. — Zdaj je čas za to zdravo pijačo — posebno za osebe bolj šibkot--ne krvi. Po krčmah se ga toči po 1.20 K 1'ter na drobno.
Včasih se drugod Kraševcem posmehujejo, posebno začasa hude suše, da nimajo vode. Letos pa je imamo na Spodnjem Krasu tudi te prav dovolj, ker vsakih 10 dni dobivamo obilnega dežja brez vetra iu ledenega zrnja.
Zraven tega pa ima Kras posebno dobro zemljo za dobro in zdravo črni-no-teran imenovano, katero se navadno zdale na poletje toči in vživa.
Torej na Spodnji Kras po »teran« vdor ga potrebuje in dokler ga je še kaj.
K.
km Kat. sl. Izobr. društvo v Velikem Dolu. Dne 28. t. m. bodemo imeli tu veselico z mnogovrstnim vsporedom. Obilo zabave obetajo šaloigre pri sedanji veliki vročini. Da ne bode prehuda bodemo jo priredili na hladnem dvorišču. '1'udi naši pevci in tamburaši nas bodo razveseljevali.
Iz sežanskega okraja.
s Barka 23. 7. 1912. Kar je bila naša največja želja, po čemur smo vedno hrepeneli, zgodilo se je, hvala Bogu. Dobili smo namreč po dolgem času zopet dušnega pastirja v največjo zadovoljnost vsakega kristjana. Bog ga poživi in o-lirani še mnoga leta pri nas. Ker pa so bili pri tem mali stroški za poravnati, sklenilo se je razdeliti te stroške na vsakega posameznika, kolikor hoče vsak dati, ali manj kot I K ni prišlo na nobenega. Vsi so bili zadovoljni in so plačali razun treh posestnikov zagrizenih liberalcev. Posebno pa se odlikuje v tem neki mož, star črez 71) let, ki komaj lazi ob palici, a »farje« ima vedno v ustih, ondi so mu trn v peti. Ne spominja se
pa kako je upil, ko je bil na smrt bolan, da naj tečejo po duhovnika. Zdaj pa tako! Ednak njemu je njegov sin; saj ni čuda. Jabelko ne pade daleč od drevesa, pravi pregovor.
Dalje pa vprašamo našega načelnika in starešine, ki so za to postavljeni, da v vasi red in pravico vzdržujejo, ali bodo pustili se od teh treh upornežev za nos voditi? Načelnik in občinski svetovalci, pokažite, da poznate red zmiraj, ne samo o košnji.	Nekdo!
(i. dopisnik! Na Vaše vprašanje, zakaj nismo priobčili zadnjega dopisa Vam sporočimo, da se »Prim. List« načelno ne peča z osebnostmi.
Iz korminskega okraja.
kr Briško okrožje »Orlov« ne bo
imelo svoje slavnosti na Dobrovem dne 28. t. in., marveč še le 11. avgusta, ker za 28. t. m. ni na razpolago vojaška godba.
kr Za zgradbo kapnice v Seniku (Kožbana). Deželni odbor je sporočil c. k. namestništvu, da bo predlagal deželnemu zboru, naj se podeli primerna podpora za zgradbo kapnice v Seniku (Kožbana).
kr.Preč. g. Jan. Kurinčič, kurat v Medani, o katerem smo v listu sporočili, da se je pri nekem padcu poškodoval, je ozdravel. Tako se nam poroča.
ZA KRATEK ČAS.*)
Katehet (veroučitelj) je imel lepo navado, da je v šoli razlagal pomen praznikov. Okoli novega leta je torej povedal otrokom, da se imenuje ta praznik tudi »Obrezovanje Gospodovo«, ker so imeli Judje navado fantiče, ko so bih osem dni stari, obrezovati in pri tej priložnosti so jim dali tudi ime. Mi seda) nimamo več obrezovanja, kedo mi ve povedati, kaj imamo pa mi, katoličani sedaj? Mali Lojzek takoj vzdigne roko: »Jaz vem, jaz vem!« No pa povej, kaj imamo mi namesto obrezovanja? — »Runje cepijo!« (kozice stavijo.) zakliče Lojzek pogumno in ponosno, da je ori najbolj brihten.
*) Drugim slovenskim časnikom je dovoljen ponatis teh izvirnih šaljivk, katere bodemo prinašali pod tem naslovom — a vir morajo naznaniti.
Koledar za duhovščino.
29. Ut in Dir. Off. II. categ. Ad Laud. Su ffr. ct ad Prim. prec. Vesp. fer. 2. ritu dup. a cap. de seq., mer. s upr., com. praec. et Ss. Abdon et Sennen Mm. — 'Compl. ier. 2.
30. Ut in Dir. Off. II. cat. Vesp. fer. 3., a cap. de seq. com. praec. Compl. fer. 3.
31. Ut in Dir. Off. II. cat. Vesp. ut in Dir. Compl. Dom.
Mesec avgust.
1. Ut. in Dir. Off. I. cat. Vesp. ut in Dir. Compl. Dom.
2. Ut in Dir. Off. II. cat. Lect. 1. n. ser. o. Vesp. fer. 6. a cap de Festo, com. seq. Compl. fer. 6.
3. Ut in Dir. Off. II. cat. (A d Laud. tamen Ant. Lapidaverunt cuni re!iq. et Ps. de Dom.) Vesp. de seq. ritu sem., com. praec. et S. Dominici C. Compl. Sab.
4 ® Virid. Dom. X. post. Pent. et 1. Aug. De ea, sem. Off. ut in Psalt. et ppr. loc. Com. (sine lectione) S. Dominici in L. et M. ppr. 3. or. pro Pp. pro X. anniv. Exalt. Summ. Pontif. Pii X. Cr. Praef Ss. Trin. In 2. Vesp. com. seq. et S. Dominici Compl. Dom.
»Slovenska Straža« v Ljubljani
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje« na Slovensko Stražo v Ljubljani.
Ženilbena ponudba.
Mladenič 20 let star, posestnik in pek, se želi seznaniti s kmečkim dekletom iz dobre družine v svrho ženitbe, starim okoli 20 let, ki se razume na gospodinjstvo in morda na pekarijo, ki je lepega obnašanja in ni v nobenem društvu, ki bi ne bilo všeč. Resne ponudbe s sliko ali tudi brez slike naj se pošljejo na naslov: »Narodna Tiskarna« v Gorici pod šifro: F. S.
Vila na prodaj
v Sovodnjah hšt. 52 pošta =----- Rubije,	 ^
SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEGA DOMA«!
IZdor hoče imeti pristno anglciko blago za ^ obleke, naj sc obrne na krojaškega mojstra
Antona K r u š I č, Gorica
Tekalliče Franoa Josipa it 39 ali pa 3na Tržaški ulic! St 16.
Se priporočam veločastitim duhovnikom in drugim cenj. odjemalcem t mestu in na deželi, ker izdelujem vsakovrstne obleke od najfinejie vrste do navadne, za vsaki 3tan in za vsak letni čas.
Uaorci na razpolago.
Oglas
V Čepovanu se da v najem ali pa proda hiša, v kateri je dobro idoča trgovina in gostilna s koncesijama. Hiša stoji na najprimernejšem kraju, blizu cerkve in vsebuje lepe prostore za poletiščarje. Da se napraviti tudi dobro kopališče. Več se izve pri podpisanem lastniku.
Peter Podgornik hšt. 75.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec ...	8,	31,	43,	18,	58
Dunaj ....	10,	16,	60,	3,	43
|XXn nn učenca za urarsko obrt! lubu Ju Jakob Šuligoj, urar Gorica Gosposka ulica 25.
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev le za 8 K.
Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju:
i Mb, razprodaja črmljtv, Mm 516.
Lahko se premeni ali denar vrne.
Cukn
moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najoeneje
lugoslov. razpoiiljalna
R. Strnili v Celju št. 3011
Vzorci na zahtevo poštni neprosto.
NAZNANILO.
Lepa hiša z vrtom, v lepem kraju v Gorici 7 minut od Travnika se prodi. Več pove naše upravništvo.
Prodajalna Katoliškega tisk. društva v Gorici
se je preselila in se nahaja sedaj
Montova hiša, Gosposka ulica štev. 2.
Priporoča se toplo za obilen obisk.
fl
_
#
r*
#
*
»
fc
«
P
S
25
#
»
tol
H
H
*
k
9Q£3§SSS3§SSiSIlE Lekarna
Prave in edine žel. kapljice
k znamko bv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-irekosljiva. Te :aplj ice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žiičico f Varstvena mamka) popije. Okrepi
želodec, storž, da iegine v krat-kema £asu omotica in livotna Idnost (mrtvost.) Te kapljice tudi storž, da človek raje j L
Cena steklenica 60 vin.
Eno stanovanje
se odda v najem na ^epem kraju mesta, voda v hiši. Poizve se v Semeniški ul. 16, II. nadstropje.
Išče se trgovskega
kateri je končal Ijud-VdJClltcl) ske gole. Dovoljeno mu je nadaljevati trgovske tečaje. Službo lahko takoj nastopi. Oglasiti se je pri naši upravi.
^ Odlikovana pekarija ^ £ in sladčlčarna ^	^
f K. Draščik |
f v Gorici na Kornu +
4*	(v lastni hlll)	^
» lzvrinje naročila vsakovrstnega ^ peciva, torte, kolače za birmano e
♦ in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Pri* poroča se sl. občinstva. Cene ^ Jako nizke.
ODLIKOVANA PEKARNA
JAKI
Gorica, vla Formlca
■s priporoča za odjenianje raznega peciva navadnega in najfinejSega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen poaet S spoštovanjem	E. Jakin
Vsi, ki ste skrbni možje in očetje!
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prl-hodnjost svojih otroh ? Potem pišite »Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župniku HASEJA o ljudskem zavarovanja, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
KroJa£nica.
Podpisani krojaški mojster priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek.
losip Smet
krojaški mojster
Gorica, v hiši g. J. Kopača, sve&arja Dllca sv. Antona 7.
Priporočam na novo urejeni oddelek optičnih predmetov kakor: očala, dalnojglede in se v to
stroko spadojoče stvari.
V
Jakob Šuligoj,
urar c. kr. državnih železnic in m m zapriseženi sodni cenilec m m
===== GORICA, ■— -Z
Gosposka ulica St. 25.
fjo SI P TER P in]
naslednik Antona Potatzky
v Gorici na sredi Ra&tela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske
In letne čase.
. ~mm
Raznovrste semena, 'trave in detelje.
i Najboljše preskrbljena zaloga za kra-' marje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev _
■K
I
Edina zaloga najboljših sesalk za g n ajn ice navadnih in raztezajočih od 3—4 80 m. Cene od 50—80 K. Razprsilnike vsake vrst od 4—12 K.
Pinter & Lenard
v Gorici, RaštelJ štev. 7-9.
 — ■-
Ferdinand Resen
Gorica, Gosposka ulico V
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo
veliko zalogo perila In bla£a za moške obleke.
Posebna izbera črnega sukna. Na zahtevo pošljem vzorce.
Pozer
pri nakupu manufakturnega in modnega blaga, drobnarij itd. itd. za "šivilje in krojače na narodno tvrdko -V	T7 - v
& K
n,
Gorica, Gospodska ulica št. 11.
Sode in čebre
iz slavonskega hrasta v vsaki množini in velikosti priporoča tvrdka
juliiis Gutman & sin
doviiriin Hodov
Gross -Honisza — Ogersko.
Svoji k svojim!
Podpisani slovenski brivec v Gorici Gospodska ulica št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogram.
Franc Novak, Gospodska nlioa, št. i.
»CENTRALNA POSOJILNICA"
REGISCROVATIA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZAVEZO
^ V GORICI EEEEE
obrestuje hranilne vloge po 4,:20|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 51|1°|0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
Srečke v korist Slovenski Straži
prineso obmejnim Slovencem pomoč, naročnikom v srečnem slučaju bogat5VO. Nihče naj ne zamudi
žrebanja turških srečk dne I. avgusta tega leta
pri katerem bo vzdignjen glavni dobitek čistih 400.000 zlatih frankov. Vsak naročnik dobi eno srečko v korist revnim otrokom z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. Pojasnila daje za Slovensko Stražo g. VAL. URBANČIČ, Ljubljana
®r------------------------------------------is
Goriška zveza *
S
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posredi pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji ^ ^ kmetijskih pridelkov, v */v
Zalega je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 32-
l
TVRDKA 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici
v hiši,,Goriške ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klosarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava! Postrežba točna, domača in cene konkurenčne.
| Postr
Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. J
    —asa*
Velika izbera domačega in inozemskega usnja. Potrebščine za čevljarje in sedlarje. Odlikovana tvornica nad-platov. Jermeni za stroje in goži.
Gorski čevlji ter nahrbniki. Hflznosrstno vrvarsho blago.
J, DRUFOVKA
Gorica, Gosposka ul. št. 3 nasproti ,Monta‘.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak: - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar pada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago i2 lastnih delavnic.	■■	11	--
Z a ronogobrojna naročila le toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
Naše najmodernejše urejeno specialno tovarniško podjetje zavzemlje
skozi 40 lEt prvo mesto
med tovarnami stiskalnic in uživa v strokovnih krogih
najboljše priznanje.
Zahtevajte posebni cenik štev. 452“ za vinske in sadne stiskalnice, za popolne moštne naprave, za hidravlične stiskalnice, za sadne in grozdne mline, za čistilce grozdja, za stroje za rebkanje, za navorne sesalke itd.
Več kot 700 svetinj in prvih daril itd
Ph. M a vfarth & C.o.
Specialna tovarna strojev za trtne Ie sadne vinske pridelke
1500 delavcev.	Dunaj,	II.,	Tab0rStra8Se	71. Iščejo se rast upniki.
VIKTOR T0FF0LI - dONICA
prva zaloga O^kOVGgčL O^ži
Via Teatro 16.— Via Semlnarlo 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Tlizza, Onegli* •
Cene so sledeče :
Jedilno olje..............................................litra	vinarjev
Namizno	olje......................................12	»	»
Istrsko-oljkino olje..................................1 ■.	„	„
Valona................................................S	„
Bari.................................................................„
Oneglia..............................................‘2	»
Lucca, Nizza
52
56
60
64
70
80
Sprejema naročila ter pošilja Iranko na dom, kakor tndl na deiele in laven držav«?
»Ljubljanske kreditne banke"
 se bavi 8 vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-
Vloge na knjižice obrestuje po lv>7o. vloge v tekočem računu po dogovoru.
f GORICI
Delniška glavnica K 8,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	*	-	Rezervni	zaklad K 800.000. -
- PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. =======
izdajatelj In odgovorni urednik J. Vlmpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna' v Gorici (odgov. L LukežlE.