Ptuj, petek, 2. junija 2006 letnik LIX • št. 42 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
)
Poganjaj kolesa
za užitek trenutka, dneva in življenja!
Letališče Moškanjci 9. september 2006
www.polimaraton.s
Sport
Nogomet • Ptujčani z zmago v Modro noč?
Stran 6
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
Imate pošto na strani 21
• Ljudske iniciative proti daljnovodu
Stran 10
Aktualno	Po mestni občini Od tod in tam
Gorišnica • Gorišni- Ptuj • Glavna Videm - Gorišnica
ško-cirkulanski peko- dela pri hitri cesti či feferoni	končana že letos
Stran 3	Stran 4
Po našili občinah
Hajdina • Danes praznovanje, vprašanja pustili za jutri
Stran 6
Po naših občinah Po naših občinah Videm • Informacij- Dravinjska dolina
ska pisarna Sturmov-ci se mora preseliti!
Stran 8 Po naših občinah Kidričevo • Potrdili gradnjo vrtca pri šoli Stran 9
Pod vodo skoraj 300 ha zemljišč
Stran 32
9770040197060
Ptuj • Kolegij županov Spodnjega Podravja
Pred volitvami župane se "na drevesa"
V Mestni hiSi na Ptuju je 29. maja potekal redni mesečni kolegij županov Spodnjega Podravja, ki se ga je udeležilo osem županov s tega območja. Zaradi izredne seje državnega zbora je od poslancev sodeloval le Franc Pukšič, tudi destrniški župan, ki je bil tokrat zelo kratek. V svoji informaciji se je osredotočil na začetek spreminjanja ustave zaradi uvedbe drugostopenjske samouprave. Na svoj elektronski naslov pa pričakuje mnenja glede hore legalis - amandmaja Nove Slovenije in SLS, po katerem mlajši od 16 let ne bi smeli med polnočjo in peto uro zjutraj obiskovati gostinskih lokalov brez spremstva staršev.
skupina, ki je tudi ugotovila, da imamo v Spodnjem Podravju več možnosti, da se na seznam vpišemo s premično kulturno dediščino. Slovenija bo s prvim januarjem leta 2007 podpisnica listine - Resolucije o premični kulturni dediščini - s tem se odpirajo dodatne možnosti za to kandidaturo. Ker pa ne gre za vprašanje mesta, temveč za dediščino Spodnjega Podravja, bo še nekaj časa trajalo, da bi sestavili spisek o tem, kaj pa bi poleg kurenta še sodilo nanj. Zupani bodo o tem sprotno informirani. V Mestni hiši na Ptuju za ta projekt odgovarja Zdenka Ristič, vodja projekta pa je bil mag. Dušan Mlacovič. Mestna občina Ptuj je po sklepu kolegija županov pooblaščena za pripravo pobude in za dogovarjanje z Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije za pripravo izhodišč kandidature za uvrstitev spodnjepodravske nematerialne dediščine v Unes-cov program Razglasitev mojstrovine oralne in nematerialne dediščine človeštva oziroma na reprezentativno listo nemateri-
Ptujski župan pa je ob začetku postopka za spreminjanje ustave opozoril na to, da se že nekaj časa nič ne govori o zakonski rešitvi, ki bo omogočila ustanovitev 14 pokrajin. Vemo, kaj smo se dogovorili v tem okolju, na to ne gre pozabiti. Franc Pukšič je v zvezi s tem povedal, da kar zadeva njega, bo budno bdel na tem, saj je zavezan temu prostoru in ve, kaj so si zastavili. Če se bo karkoli zgodilo, bo povedal, je še poudaril.
ZRS Bistra je končala delo pri pripravi strateškega dela regionalnega razvojnega programa, v pripravi je vsebinski del programa. V ekonomsko-social-nem svetu Spodnjega Podravja bodo sodelovali ptujski župan dr. Štefan Čelan, Anton Buto-len, župan Zetal, in Jože Kokot, župan Gorišnice.
Zupani Spodnjega Podravja so se seznanili z aktivnostmi pri kandidaturi za vpis Ptuja na Unescov seznam kulturne dediščine. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je povedal, da priprave potekajo že nekaj časa, imenovana je bila 5-članska delovna
Uvodnik
Striptizete na "majpanu"
Najprej, da ne bo nejasnosti: "maj-pan" je seveda prvomajsko drevo, pravzaprav oguljeno ravno deblo s košatim grmičkom ostanka vej na vrhu in kakšnim okrasnim venčkom vmes, ki se že tradicionalno postavlja ob prazniku dela, potem pa še precej dni po proslavi štrli v zrak.
Kaj so striptizete, pa menda ni potrebno posebej razlagati: gre pa za bolj ali manj atraktivno slečena bitja, večinoma ženskega spola, ki z oblinami in plesom vzburjajo publiko - še najbolj, če pri tem uporabljajo drog na podiju svojega nastopa.
No, in nekaj dni nazaj, v čisto prostodušni debati med kolegi iz osnovnošolskih dni, seveda ni šlo (tudi) mimo tega, kakšni fejst dedci in babe rastejo iz nekoč pretegnjenih in potolčenih kratkohlačnikov. Še posebej, kot je bilo povedano, to velja za babe, pardon, ženske z našega bolj kmečkega območja. Presežniki so padali vsevprek, še najbolj plastična med vsemi izjavami pa je bila tale primerjava: "Ma kakšne 'pretega-če' na ozkem drogu le, to ni nič!Naše babe so take, da ti striptiz lahko odplešejo kar na 'majpanu' od vrha do tal!"
Temu res ni (bilo) moč oporekati, kakorkoli že si je kdo takšen prizor predstavljal. A težava ni v tem, na kakšen način se v našem okrožju delijo pohvale oz. poskuša povedati in dokazati, kakšni so pravi dedci in babe. Glavni problem je v tem, da se na tak način poskuša tudi delati, še zlasti, ko gre za lokalno politiko. Še najbolj so tako "striptizetam na majpanu" podobni občinski svetniki, kar nekaj županov, tudi kakšen poslanec bi se našel vmes. Žal pa se v državnem, še bolj pa evropskem političnem striptizu uvrščajo v finale le tisti najbolj elegantni, saj je ta kategorija pač najbolje ocenjena in plačana. Koliko je elegance pri striptizu na majpanu, pa naj vsak oceni sam. Rezultati nikakor niso fascinantni, največkrat so izločeni že v pre-dizboru
Simona Meznarič
Foto: Črtomir Goznik
Franc Pukšič ve, da mora dogovor o 14 pokrajinah, med katerimi je tudi Spodnje Podravje, "držati".
alne dediščine človeštva.
Župani skozi stoletja
Zanimiv projekt "Prvi med enakimi! Vloga in pomen župana skozi stoletja" pa sta na kolegiju županov predstavila direktor Zgodovinskega arhiva Ptuj Ivan Fras in vodja projekta Nataša Majerič Kekec, v katerem sodeluje tudi Marija Hernja Masten. Kot je v imenu Zgodovinskega arhiva povedal direktor Ivan Fras, so mnenja, da je v interesu širše javnosti na poljuden način, v obliki razstave z dokumenti in slikovnim ma-
terialom, predstaviti dejavnost in razvoj občin od leta 1850 do danes, njihovo vlogo in pomen, vodenje občinske uprave skozi reprezentativno vlogo župana. Projekt bi bilo možno izpeljati do 15. septembra letos, vendar ga brez finančne pomoči vseh občin ne bodo mogli izpeljati. Seznami županov - "županska drevesa" so stalnica v vseh občinskih stavbah v tujini, zakaj jih ne bi imeli tudi v občinah Spodnjega Podravja!
Najprej bi razstavo postavili na ogled v Mestni hiši na Ptuju, zatem pa bi se selila po posameznih občinah, v vsaki občinski stavbi bi ostalo tisto, kar se nanaša na dotično občino.
Sedem (ne)pomembnih dni
Bolni zakoni
Če bi dosledno sledili logiki razmišljanja nekaterih slovenskih politikov in oblastnikov, potem bi lahko hitro ugotovili, da v Sloveniji pravzaprav niso nikakršen poseben problem slabe odločitve in vsakršne nepremišljene poteze vodilnih, ampak predvsem ali celo zgolj nepopolni, neživljenjski zakoni ...
Minister za zdravje dr. Bručan nas že kar nekaj časa prepričuje, da je triletna agonija v zvezi z nakupom osemnajstih operacijskih miz za ljubljanski klinični center in še nekatere bolnišnice po Sloveniji tako rekoč izključna posledica slabe zakonodaje. Tako nas v svojem zadnjem intervjuju v sobotnem Delu (27. maja 2006) opozarja, da imamo »v zakonu očitno neživljenjsko določilo, ki onemogoča učinkovitost razpisnega postopka, in to se je pri zadnjem razpisu za operacijske mize jasno pokazalo.« Dr. Bručan še dodaja, da so v ministrstvu ves čas delovali v skladu s pravnim sistemom, po zdaj veljavnih zakonih. »Postopka nismo bistveno zavlačevali. Prihajale so pritožbe
V Zgodovinskem arhivu hranijo veliko uporabnega gradiva, pričakujejo pa, da jim bodo priskočili na pomoč tudi v posameznih okoljih.
Na območju nekdanje velike občine Ptuj je bilo leta 1850 veliko malih občin, t. i. krajevnih občin. Na območju občine Destrnik, iz katere izhaja vodja projekta Nataša Majerič Kekec, je bilo v tistih časih trinajst in več malih občin.
Zupani so projekt vzeli na znanje, pričakujejo pa še konkretnejše podatke.
Kod bomo kolesarili
V ponedeljek so se župani občin Spodnjega Podravja seznanili z novim projektom kolesarskih stez, tokrat z idejo o varni in nezahtevni kolesarski povezavi po Pesniški dolini, od slovensko-avstrijske meje v Juriju do slovensko-hrvaške meje v Ormožu. Kot je povedal Stanislav Bukovnik s podjetja Gradbeni inženiring in storitve, d. o. o., Maribor, gre za idejno zasnovo okrog 68 km dolge kolesarske poti. Po mnenju županov gre za dober projekt, ki pa ga bo potrebno doreči, da ne bo ostal na pol poti, kot že nekaj podobnih projektov, potrebno se bo dogovoriti, kdo se bo s projektom ukvarjal, kdo ga bo pripravil
in za kakšen denar. Stanislav Bukovnik za začetek pričakuje pristop k pismu o nameri.
Na kolegij županov pa je prišla tudi pobuda za pomoč družini v stiski, ki živi v kletnem prostoru hiše v Korenjaku 29/a v občini Zavrč. Začeli so graditi, a hiše ne morejo končati, ker nimajo denarja. Zivijo v katastrofalnih razmerah, vsaka pomoč bi jim bila dobrodošla, da bi zaživeli človeka vredno življenje. Zupani so bili mnenja, da je Center za socialno delo Ptuj tisti, preko katerega naj bi tekla pomoč. Najbolj pa bi vsem družinam v stiskah pomagali, če bi staršem zagotovili redno delo.
Na ponedeljkovem kolegiju so pozvali vse tiste župane, ki še niso podpisali razpisne dokumentacije za razpis direktorja Skupne občinske uprave Ptuj, da to nemudoma storijo. Kot je znano, Skupna občinska uprava Ptuj že od prvega januarja letos nima direktorja, za v. d. direktorja za šest mesecev so imenovali Alenko Korpar, ki je bila v času direktorovanja Stanislava Napasta njegova namestnica.
Julijska seja kolegija županov bo v občini Hajdina, kjer so te dni tudi uradno odprli novo občinsko središče.
MG
in v skladu z zakonom smo jih morali upoštevati, to pa je podaljševalo postopke.« Niti sedanji niti prejšnji minister za zdravje (dr. Dušan Keber) doslej še nista jasno povedala, zakaj imamo v zdravstvu tako »neživljenjsko zakonodajo« (če so očitki, ki jih poslušamo, zares na mestu), kdo je takšno zakonodajo pripravljal, po kakšnih nagibih in zakaj je konec koncev ni nihče po hitrem, se pravi najkrajšem možnem postopku, poskušal spremeniti. Od časa do časa je sicer mogoče slišati pripombe, kaj na tem področju dopuščajo in kaj prepovedujejo »evropske direktive«, vendar v konkretnem primeru očitno ne gre za »evropski«, ampak kar naš domač problem različnih političnih in strokovnih iger, pa tudi siceršnje neučinkovitosti v državni upravi. V primeru operacijskih miz se namreč predvsem medsebojno spotikata ministrstvo za zdravje in državna revizijska komisija. Bolj ko se odkrivajo metode njunega dela, bolj postaja razvidna neusklajenost med njima. Revizijska komisija bi morala biti še predvsem telo, ki preventivno ščiti interese države (ali če hočete - davkoplačevalcev), to pa
pomeni, da bi morala ustrezno samodejno (kontrolno) delovati, ne glede na takšne ali drugačne pritožbe. Če bi bilo tako, ne bi šele te dni, se pravi čisto na koncu (po letih različnih zapletov in pritožb) ugotovila, da nobena od ponudb za dobavo operacijskih miz ni pravilna. To pa pomeni, da je bilo odločanje razpisne komisije ministrstva za zdravje nepravilno, čeprav minister za zdravje še naprej govori, da je »razpisna komisija delala dobro«.
Dobri zakoni so seveda pomembni in potrebni za vsa področja, še posebej pa za zdravstvo, zlasti v primerih, ko lahko njihovo (ne)izvajanje in slabo učinkovanje povzroči neposredno škodo za zdravje ljudi.
»Operacijske mize« so že mesece glavna, tako rekoč udarna tema vseh časopisnih poročil, radijskih in televizijskih oddaj. Zagotovo ni velike ali male države na svetu, ki bi se tako dolgo in tako intenzivno, razvpito (ter neučinkovito) ukvarjala z nekaj operacijskimi mizami. Še zlasti z ljubljanskega onkološkega inštituta prihajajo resni glasovi, da zamujanje pri nakupu operacijskih miz pomeni dodatno zapletanje in oteževa-nje zdravljenja rakastih bolnikov ...«Operacijske mize« vsekakor že dolgo niso zgolj problem ministrstva za zdravje, ampak vlade kot celote in sploh funkcioniranja celotne države. Razmere na tem
področju so izjemne in kot takšne zahtevajo tudi izjemno ukrepanje. Ne da bi kakorkoli ogrožali pravila (resne) konkurenčne bitke, katere končna posledica bi morala biti v vsakem pogledu najugodnejša ponudba, bi morala država s svojo avtoriteto kategorično preprečiti tudi vse morebitne poskuse morebitnega zlorabljanja pritožbenih postopkov in vsakršnih drugih manipulacij s strani ponudnikov operacijskih miz, oziroma druge opreme. Za to ima (in mora imeti) možnosti! Predvsem pa tudi pogum za hitro in samostojno ukrepanje.
Namesto tega pa ministrstvo za zdravje (in vlada) še naprej kažeta svojo zmedo (in neodločnost) tudi ob najnovejšem sporočilu enega izmed ponudnikov novih operacijskih miz, da bo mize slovenskim bolnišnicam preprosto »poklonil«. Seveda ne gre za nikakršno posebej velikodušno dejanje, saj ta ponudnik računa, da bo vrednost »darila« pokril z donacijami slovenskih podjetij, vsekakor pa vsem dokazuje, da je moč »problem miz« rešiti na različne načine, tako rekoč čez noč. Seveda je ponudba zanimiva, indikativna, tudi problematična. Ministrstvo za zdravje pa tudi glede nje nima jasnega stališča. »Za zdaj lahko rečemo, da je dobra, a jo bomo morali še proučiti,« pravi minister za zdravje dr. Bručan.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Gorišnica • Z majske seje občinskega sveta
Gorisnisko-cirkulanski pekoči feferoni
Čeprav se v GoriSnici pred razcepom občine med seboj ne dajejo tako direktno in surovo kot v Lenartu, je zadnja seja občinskega sveta pokazala, da lepe, gentlemanske ločitve vseeno ne bo.
Že na samem začetku tokratne občinske seje je postalo jasno, katera točka bo najbolj pekoči žulj. Podžupan iz Cirku-lan Jožef Klinc je namreč takoj predlagal izvzetje zadnje točke dnevnega reda, ki je govorila o razdružitvi OŠ Cirkulane - Zavrč. Toda glasovanje svetnikov je pokazalo, da je večina za to, da točka ostane. In ko so se svetniki skozi dnevni red prikopali do te točke, se je tudi pokazalo, zakaj.
Če nekoliko osvežimo spomin: na marčevski seji so go-rišniški občinski možje že razpravljali o želji in sklepu završke občine, da želijo razdružitev skupnega osnovnošolskega zavoda in s tem ustanovitev dveh popolnoma samostojnih šol. Takratno glasovanje, po sicer burni razpravi, ki se je končala nekako v stilu medosebne lojalnosti še vedno skupnega občinskega sveta, je pokazalo, da je večina svetnikov podprla željo cirkulanskih predstavnikov, naj zavod ostane enovit. Cir-kulanski svetniki so sicer rekli, da bodo podprli z završke stani zahtevano razdružitev, vendar le pod pogojem, da se pridobi (pozitivno) mnenje šolskega ministrstva o posledicah takega dejanja oz. zagotovilo, da to ne bo vplivalo na prihodnji status domače osnovne šole.
Cirkulanski proti razdružitvi, gorišniški za
Ob ponovnem premlevanju iste zadeve se je najprej oglasil Anton Kokot: »Gospod župan, res ne vem, zakaj ponovno odločamo o isti zadevi, o kateri smo se že odločili! To bi bilo upravičeno, če bi imeli danes na mizah mnenje ministrstva. Toda namesto tega nam tu ponujate še en dopis završkega župana. Kaj pa naj s tem mnenjem, za katerega tako vemo, kakšno je?!«
Župan Jožef Kokot se je najprej poskušal narediti malo neumnega z besedami, da so zahtevali mnenje in da ga zdaj imajo, pa naj se odločijo, ko je pa na vztrajanje cirkulanskih
svetnikov, da vsi dobro vedo, čigavo mnenje so zahtevali, videl, da ne bo šlo po tej poti, je za-brenkal na druge strune: »Itak bo na koncu odločalo šolsko ministrstvo, ne glede na naše odločitve! Poleg tega, če morda ne veste, smo od občine Zavrč dobili sredstva iz naslova vodne takse, s katerimi smo gradili tudi vašo kanalizacijo v Cirkula-nah!«
Tega cirkulanski svetniki, očitno pa tudi nekaj ostalih, vsaj uradno niso vedeli; nekoliko presenečenim pogledom pa je zadevo poskušal pojasniti svetnik Slavko Visenjak: »Veste, da ima vsaka občina pravico koristiti ta sredstva, če gradi kanalizacijski sistem. Ker ga v Zavrču pač niso, so se odločili ta denar nakazati nam, lahko pa bi ga tudi kateri drugi občini.« Visenjakova razlaga je bila sicer točna, vendar vseeno enostranska, saj je z njo želel opomniti kolege z bodoče nove občine, da je potrebno usluge tudi vračati, čeprav morda na drugem področju. »Pozabil« pa je povedati, da če občina Zavrč zbranih taks ne bi nakazala Gorišnici, bi jih morala prepustiti državni blagajni, torej jih v nobenem primeru ne bi mogla uporabiti. Poleg tega je takšna preusmeritev denarja bolj posel kot usluga, saj bo ta denar gotovo treba vrniti; če ne prej, pa takrat, ko se bodo v Zavrču lotili kanalizacije.
»Za nas je s tem sklepom padla legitimnost tega sveta!«
Sicer pa ne Visenjakov ne županov poskus nista obrodila sadov pri cirkulanskih svetnikih. Branko Majhen se je javno spraševal, zakaj ni Vuk pridobil mnenja ministra, potem pa še rekel: »Mislim, da sploh ni vredno debatirati o tej točki, najbolje jo je res izločiti. Ali pa nas preizkušate, ker mislite, da bomo danes glasovali drugače? Ne bomo se menda dali posilje-vati in prisiljevati!«
V ostro razpravo se je nato
vmešal še Klinc in opozoril, da lahko razveljavitev odloka o skupnem zavodu povzroči velike težave s ponovnim ustanavljanjem oz. novim odlokom za ustanovitev in da vse skupaj, ne brez temeljev, vodi k temu, da bo cirkulanska šola na koncu podružnična. Oglasil se je tudi Andrej Horvat: »Kolegi, poglejte, v tem dopisu završki župan s svetom zdaj apelira na nas, da naj sami razveljavimo odlok! Ta je vseeno prehuda in poleg tega mi v družbenem odboru tega dopisa sploh nismo obravnavali!« Klinc pa ga je dopolnil z besedami: »Če zdaj sami naredimo to in prekličemo odlok, potem ministrstvo res ne more drugače kot podpreti razdružitev, saj je s tem formalno prikazana volja in želja obeh občin, da zavod razdružimo!«
Županu Kokotu je vse bolj ostra in vroča razprava, ki se je peljala v vse bolj nevarne vode, prekipela in je vse skupaj gladko presekal z zahtevo po glasovanju. Zboru sedečih ni preostalo drugega, kot da dvignejo (ali ne) roke za razdružitev. In zgodilo se je tisto, kar je cirkulanski del najmanj pričakoval in najmanj želel; v nasprotju s prvim glasovanjem pred dvema mesecema je tokrat večina svetnikov (8) sprejela sklep o razdružitvi. Pet jih je bilo proti, ostali so se vzdržali. Reakcija cirkulanske skupine je bila burna in čustvena: »Po dveh mesecih zdaj tako?! Za nas je padla legitimnost tega občinskega sveta!«
O tržnici in občinskih steklenih vratih
In čeprav je bilo ob opisani zadnji točki dnevnega reda seje čutiti najbolj naelektreno ozračje, to ne pomeni, da se ni iskrilo tudi ob drugih vprašanjih.
Spet je namreč »na tapeto« prišel projekt ureditve osrednjega trga občine, kjer je župan povedal, da se je občina prijavila na državni razpis za sofinanciranje v višini dobrih 33 milijonov (približno toliko naj bi dodala še občina) in da se dela
Moški del ekipe cirkulanskih svetnikov po končani seji ni imel nobenega razloga za nasmešek; kolegi z nižinskega dela občine so jih preglasovali oz. glasovali v nasprotju z vsemi njihovimi željami.
ne bodo začela prej, dokler ne bo sicer pričakovanega sklepa o odobritvi teh sredstev. Začrtana ureditev s tržnico je spet razburila Zaliko Obran, ki se s tržnico nikakor ne more sprijazniti, za nameček pa je županu tokrat še očitala, da bi lahko na ogled za vse občane postavil maketo bodočega izgleda centra, da bi občani kaj vedeli in videli ter morda dodali kašne pripombe.
Podprl jo je Horvat s pripombo, da so se res pogovarjali o maketi, potem pa se je obregnil še ob predviden denar za ta projekt: »Zavedati se moramo, da živimo v določenem socialnem okolju in da zelo dragih stvari ljudje pač ne podpirajo. Ne bi želel, da se ob tem projektu ponovno slišijo zadeve kot se okoli občinske stavbe, recimo, da so zgolj vrtljiva steklena vrata, ki so tako ali tako zdaj pokvarjena, stala kar 7 milijonov tolarjev! To se govori med ljudmi!«
Župan ni zanikal nič, povedal pa je, da vsi skupaj pozabljajo, da so za občinsko stavbo prejeli veliko nagrado in da je zdaj med štirimi objekti za pridobitev Plečnikove nagrade.
Kdo bo »kasiral« kupnino od prodaje nepremičnin?
Dobro pa se je zaiskrilo še pri seznamu občinskih nepremičnin, namenjenih odprodaji. Te je občinska uprava pripravila na osnovi zahteve sveta pred nekaj meseci, pred svetnike pa je bil položen seznam 24 parcel v lasti ali delni lasti občine.
Podžupan Klinc je s prvim stavkom dal vedeti, v katero smer se bo zapeljala razprava: »Ko gledam ta seznam, vidim, da je kar 20 nepremičnin za prodajo na cirkulanski strani, le 4 pa na gorišniški! Predlagam, da se prodaja zamrzne za vsaj pol leta, razen za primer zamenjave in dokupa parcele za cirkulanski vrtec, ki jo je res nujno izvesti!«
Nasprotoval mu je Jožef Pet-
ek: »Res ne vidim razloga za to! V glavnem gre za parcele ali dele parcel, kjer se je občina vpisala kot lastnica na podlagi plačil domske oskrbe in jih zdaj želijo odkupiti sorodniki oskrbovancev. Ko se je plačevala domska oskrba, je šlo večinoma za občane iz Cirkulan in takrat niste imeli nič proti, da to plačujemo vsi. Poleg tega pa se tako ve, da gre ta denar v skupni proračun, kjer se vedno deli po znanem ključu!«
Svetniki s Cirkulan so še vztrajali, da prodaja ni tako nujna in da je ne bodo podprli, gorišniški - predvsem Obrano-va in Petek - pa so jim »vračali«, da bodo v svojem občinskem svetu za takšno prodajo kaj hitro dvignili roke in »pokasirali« kupnino v svoj proračun. »Kaj se sprenevedate - povejte po resnici, da hočete ves izkupiček v svoj, cirkulanski proračun,« je čisto naravnost vsekala Obra-nova. Klinc jim je vrnil z istim: »Kaj pri vas (v gorišniškem delu občine, op. a.) pa ni bilo nikogar v domski oskrbi?! Ko boste prodajali te parcele, boste pa vi kasirali, ali ne?!«
Metanje žogice med obema stranem se je iz trenutka v trenutek spreminjalo v ciljanje s težko železno kroglo, kjer so se na dan potegnile še vse druge stvari, ki s prodajo zemlje niso imele nič skupnega, pač pa so bolj kot ne kazale na to, da se v
cirkulanskem okolišu ne investira več tako kot prej. »Pri nas vse zadeve stojijo; ne delajo se ceste, niti se ne gramozira, vrtec stoji, prodajali pa bi! To so klofute,« je že vidno prizadeto vzrojil Anton Kokot, a mu je župan dal hitro vedeti, da to ni res, saj je dokumentacija za vrtec že pripravljena, v pripravi je razpis za izvajalca del, pred tem bodo izvedli še potrebno zamenjavo zemljišč za novogradnjo, gramoziranje pa se bo začelo takoj, ko bo popravljen most v Muretincih, preko katerega zdaj tovornjaki ne morejo.
Na etično-moralno noto je nato zaigral Branko Majhen: »Doslej sem imel občutek, da bomo bolje dokončevali naš skupni mandat. Dobro smo delali, zdaj pa vidim, da tako ne bo šlo do konca. Žal mi je! Svet bo razpadel, ne glede na to, v kateri občini bomo, ne bomo večno svetniki! Poznali pa se bomo do konca življenja!«
To razmišljanje je pomirilo razvnemajoče strasti; družno so ugotovili, da ne gre za strašne vrednosti, da prodano ne bo kar tako na hitro, če sploh, saj se nihče ne bo tepel za kose zemlje, in na koncu sprejeli sklep, ki so mu sicer svetniki iz Cirkulan nasprotovali, da naj se prodaja začne izvajati, izkupiček pa se bo v proračunu razdelil v razmerju 40 : 60.
SM
Gorišnica 11, Cirkulane 9 svetnikov
Svetniki so na seji potrdili volilne enote za občino Gorišnica in občino Cirkulane ter število svetnikov v obeh občinah. Na jesenskih lokalnih volitvah bodo volivci v obeh občinah lahko volili po večinskem sistemu - Gorišnica bo imela po novem 11, Cirkulane pa 9 svetnikov.
VGorišnici bo sedem volilnih enot:prva bo zajemala Formin (1 svetnik), v drugi bodo Gajevci, Placerovci in Mala vas (2 svetnika), tretja Moškanjci (2), četrta Mu-retinci (1 ), peta Zamušani in Tibolci (2), šesta Zagojiči in Cunkovci (1), sedma pa Gorišnica (2).
V Cirkulanah bodo štiri volilne enote: prva bo zajemala Cirkulane, Dolane in Veliki Vrh (3 svetniki), druga Gradišča in Pristavo (2), tretja Mali Okič, Paradiž, Pohorje in Slatino (2) ter četrta Brezovec, Gruškovec, Medribnik in Meje (2).
Foto: SM
Ptuj • Pri projektu hitre ceste vse po planu
Glavna dela bodo končali že letos
Gradnja priključne ceste hitre ceste Ptuj-Ormož na bodočo avtocesto Draženci-Fram in južno vpadnico Ptuja z novim mostom čez Dravo poteka po načrtih, je za Štajerski tednik povedal direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Veingerl.
Investitor projekta, ki ga je Cestno podjetje pridobilo na javnem razpisu, je DARS. Vodilni partner v projektu je Cestno podjetje Ptuj, partner pa Cesta Varaždin. Skupna vrednost del znaša z davkom vred okrog 3,3 milijarde tolarjev. Spodbudno je, da projekt priključne ceste izvaja ptujsko gradbeništvo, k sodelovanju pa je Cestno podjetje povabilo vsa tista podjetja, ki na območju Ptuja izvajajo gradbena in infrastrukturna dela.
Podobno kot na trasi tudi dela na ostalih infrastrukturnih objektih potekajo po planu (komunalni vodi, energetski vodi, kanalizacija). Nadvoz Suha veja je zabetoniran, od objektov bo potrebno zgraditi le še most čez Studenčnico v Turnišču. Izvedba je v pripravi. Trasa hitre ceste je prebita,
tako da bodo že v juniju pričeli navoz tampona, v juliju pa nadaljevali dela pri izgradnji zgornjega ustroja ceste, izvedbi rondojev, ki jih bodo zgradili na Ormoški cesti, pred odcepom na most na levem bregu Drave, na desni strani pa bo krožišče pri Perutnini, in izvedbi priključka na glavno cesto Hajdina-Macelj ter priključka na povezovalno cesto na Zagrebški cesti. Vsa dela naj bi bila končana spomladi leta 2007. V Cestnem podjetju Ptuj računajo, da bodo dela v glavnem končali že letos.
Tudi pri gradnji četrtega ptujskega mostu, ki ga bo Ptuj dobil deset let po tretjem, mostu za pešce, naj bi dala potekala po načrtih. Pri 2,1 milijarde vrednem projektu sta izvajalca del v skupnem

Foto: Črtomir Goznik
Pri izgradnji priključne ceste hitre ceste Ptuj-Ormoz na bodočo avtocesto Drazenci-Fram m juzno vpadnico Ptuja z novim mostom čez Dravo gre vse po načrtih, pravi direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Veingerl, kjer so zelo ponosni, da gradijo ceste za razvoj Ptuja. Na sliki nadvoz Suha veja, ki je že zabetoniran. Od objektov morajo zgraditi le še most čez Studenčnico na Turniščah. Izvedba je že v pripravi.
nastopu SCT Ljubljana in PORR AG iz Avstrije. Trenutno potekajo dela na baznem delu prekladne konstrukcije na podpori v četrti in peti osi ter montaža prvega para vozičkov za prostokonzolno gradnjo. V gradnji so tudi priključni nasipi na obeh straneh krajnih opornikov. Tako naj bi predvidoma v teh dneh končali dela na obeh kraj-nih opornikih in vseh štirih stebrih, bazni del prekladne konstrukcije na podpori 5 in montažo vozičkov za prva dva takta prekladne konstrukcije, ki ju bodo zgradili po tehnologiji prostokonzolne gradnje. Prav tako naj bi končali dela na baznem delu preklad-ne konstrukcije na podpori 4 in dveh parov segmentov pre-kladne konstrukcije.
MG
KGZ • Posvet o načrtovanih novostih
Prihaja »leaderska« kmetijska politika
Da se bo denar v kmetijstvu prav kmalu delil po precej drugačnem ključu kot zadnja leta, ni več nobena novost. Kmetje sicer najbolj s strahom pričakujejo spremembe v načinu izplačila subvencij, ki naj bi bile v prihodnjem obdobju v povprečju nižje, izplačevale pa naj bi se po nekem pavšalu, čeprav točne sheme, kako naj bi to izgledalo, strokovne državne službe še niso pripravile, v igri pa je štiri ali pet variant.
Predavatelja, ki sta minuli teden govorila o bodoči kmetijski politiki, kakor si jo je za obdobje 2007 do 2013 zamislila Evropa, Slovenija pa se bo temu pač morala prilagoditi, takim konkretnim zadevam, kot so subvencije, nista posvetili praktično nobene pozornosti. Zato pa je bilo slišati zelo strokovno predavanje o nastajajočem evropskem kmetijskem skladu s širokim naborom ukrepov, ki bodo zajeti v t. i. štiri osi Leader programa. Roko na srce - tudi nadpovprečno izobražen slovenski kmet, ki bi prvič slišal to predavanje, bi precej težko kaj razumel, kaj šele, da bi po predstavitvi dobro vedel, kje se bo v prihodnje dalo dobiti državni oz. evropski denar. »Slovenija bo v okviru tega Leader pro-
grama, ki bo največ poudarka dajal gozdarstvu in Naturi 2000, poskušala sicer obdržati vse ukrepe iz sedanjega programa razvoja podeželja,« je uvodoma povedal Bogdan Pungartnik s sektorja za razvoj podeželja pri kmetijskem ministrstvu, nato pa podrobneje predstavil vse štiri osnovne programske sklope oz. osi programa. Prva os bo namenjena povečevanju konkurenčnosti agroživilstva in gozdarstva, kar pomeni, da bo denar namenjen tistim, ki se bodo lotili posodabljanj v kmetijskih panogah, predvsem v prehrani z namenom povečanja dodane vrednosti (recimo zasebni mesno-pre-delovalni obrati ipd.) ter na področju gozdov, kjer se bo financiralo trajnostno in ekonomično ravnanje z les-
nim bogastvom. Druga os se imenuje izboljšanje okolja in podeželja in v njej se bodo morda »pravi« kmetje še najbolj našli, čeprav naj bi bilo za to os namenjenih najmanj sredstev. Slovenija bo v okviru te osi denar namenjala predvsem za ohranjanje »klasičnega kmetijstva«, zlasti v neugodnih območjih naravnih danosti (OMD). V okvir te osi naj bi spadala tudi izplačila subvencij, kakršnekoli že bodo. Tretja os bo s svojimi ukrepi in finančnim fondom namenjena izboljšanju kakovosti življenja na podeželju, konkretneje pa to pomeni, da se bo podpiralo kakšna manjša podjetja, turizem, izrabo obnovljivih virov energije - torej bolj nekmetijske dejavnosti na podeželju, menda pa naj bi nekaj denarja lahko
Bogdan Pungartnik in Ana Le Marechal s kmetijskega ministrstva sta zbranim slušateljem predstavila temelje bodoče kmetijske politike, podrobneje pa so bili predstavljeni pogoji in možnosti pridobivanja evropskih sredstev za posebne in tradicionalne kmetijske proizvode.
šlo tudi za izboljšanje cest, obnove vaških jeder, kulturnih spomenikov itd. Četrta, krovna os je t. i. leader os, denar v okviru te osi pa bo v prvi vrsti namenjen za doseganje ciljev prvih treh osi, kar pomeni, da se bodo iz tega fonda financirala strokovna predavanja in ustanavljanje javno-zasebnih partnerstev.
Precej neznank pri načinu izvajanja Leader programa
Vse skupaj je bilo slišati kar lepo, čeprav še dokaj megleno, saj, recimo, ni povsem jasno, kdo in kako naj bi v prihodnje skrbel za to, da bo razpoložljiv denar iz vseh osi res počrpan. Govori se o lokalnih akcijskih skupinah, ki naj bi vodile programe in pripravljale dokumentacije za razpise, vendar pa naj bi vlada predhodno podelila neke vrste koncesije izbranim skupinam, vključene naj bi bile tudi agencije, ne ve se točno, kakšna bo bodoča vloga strokovnih svetovalnih služb KGZ, malo bo treba popraviti še našo zakonodajo, problematična so območja v državi, ki še sploh nimajo izdelanih programov za razvoj podeželja in torej avtomatsko izpadejo iz vsake možnosti za črpanje denarja po sistemu nove kmetijske politike itd. Časa pa je bolj malo, saj se »le-aderska kmetijska politika« začenja že drugo leto. Pod črto potegnjeno pa je glavna
poanta nove kmetijske politike v tem, da se bo oz. naj bi se v prihodnje podpiralo podjetništvo na podeželju.
Kako do EU denarja za zaščitene izdelke
Druga predavateljica minulega posveta, Ana Le Marechal, pa je zbranim predstavila možnosti črpanja evropskih sredstev za proizvodnjo in trženje posebnih in tradicionalnih izdelkov s kmetij. Za kmetije, ki se lahko ponašajo s takšnimi izdelki, bo nujno, da se vključijo v t. i. sheme kakovosti, sicer pa je Evropa predvidela tri posebne uredbe (v okviru Leader programa), preko katerih bo možno pridobiti določena sredstva. Prva uredba se nanaša na zaščito zajamčenih tradicionalnih posebnosti kmetijskih proizvodov. »Po tej uredbi lahko vsak, ki dokaže, da kaj izdeluje na tradicionalen način, zaščiti ime tega izdelka in recepturo oz. način predelave. To pomeni, da se lahko določen izdelek izdeluje tudi v drugi državi, recimo prekmurska gibanica, vendar le po strogo določenem in zaščitenem receptu,« je uredbo razumljivo predstavila Le Marechalova. Druga uredba rešuje vprašanje zaščite geografske označbe in označbe porekla: »Pri tem gre za to, da je potrebno dokazati, da določeno geografsko območje, recimo pri vinu, vpliva na lastnosti proizvoda in da na drugem območju takšen pro-
izvod ne more imeti enakih lastnosti. Kar se tiče označbe porekla, pa jo je možno pridobiti, če večina faz predelave ali izdelave poteka znotraj določenega območja, ena ali dve fazi pa lahko tudi izven.« Tretja uredba pa se nanaša na ekološko pridelavo kmetijskih proizvodov in njihovo označevanje, določa pa vsa pravila tovrstne pridelave.
Pogoji za pridobitev denarja po teh uredbah so našteti v dveh ukrepih. Prvi ukrep je namenjen predvsem pokrivanju stroškov, zlasti fiksnih, ki jih povzroča vključitev v shemo kakovosti, kar za seboj prinaša redne kontrole in analize izdelkov. »Ta podpora je namenjena izključno prehrambenim izdelkom, najvišja podpora pa bo lahko znašala 3000 evrov na kmetijo za dobo največ pet let. Drugi ukrep bo namenjen pokrivanju stroškov promocije teh posebnih, tradicionalnih izdelkov, višina sofinanciranja pa bo lahko dosegala do 70 odstotkov upravičenih stroškov promocijskih in reklamnih aktivnosti,« je še pojasnila Ana Le Marechal.
Po besedah državnega kmetijskega sekretarja Francija Buta naj bi bilo v Sloveniji za izvajanje programa Leader skupno namenjenih (ali vsaj načrtovanih) 1,1 milijarde evrov, od tega pa naj bi iz evropske blagajne prišlo 800 milijonov, razliko (300 mio evrov) pa bi morala zagotoviti naša država.
Foto: SM
Ljubljana • Študentski protesti
študentje se borijo za svoje pravice
Pred 14 dnevi je v naši prestolnici potekal opozorilni protest, ki so se ga udeležili študentje iz cele Slovenije. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je odločitev za protest obrazložila v 13 točkah, ki jih je ŠOS zastavil Vladi Republike Slovenije. Ker so pogajanja med študenti in vlado propadla, so študentje v sredo ob 13. uri na Trgu republike v Ljubljani spet protestirali.
V obrazložitvi zahtev so študentje med drugim zapisali tudi, da menijo, da je Vlada RS partnerstvo s študenti omejila na formalne sestanke, ki služijo zgolj legitimiranju njene politike, brez posluha za študentske predloge. Poudarili so tudi, da pričakujejo od vlade pogajanja s ŠOS o izpostavljenih problemih in podpis sporazuma, ki ne bo le opredelitev temeljnih smernic, ciljev in načina komunikacije, temveč bo vseboval konkretne ukrepe in časovni okvir za njihovo uresničitev. Med zahtevami študentov, ki jih je ŠOS zastavil Vladi RS, so študij brez šolnine, 20.000 novih štipendij, ohranitev študentskega dela, višja subvencija za prehrano, dosledna implementacija bo-lonjske reforme, 5.000 novih študentskih postelj, ureditev položaja študentskih družin in študentov invalidov, zaposlitev v pol leta po diplomi, ohranitev študentke davčne olajšave, kakovostnejše visoko šolstvo, brezplačni javni prevoz, večje financiranje vi-
sokega šolstva in izboljšanje zdravstvene oskrbe. Vlada je študentom ponudila izpolnitev določenih zahtev, a do dogovora vseeno ni prišlo. O zahtevah, ki so jih študentje zastavili vladi, smo se pogovarjali s predsednikom Kluba ptujskih študentov Lukom Žižkom. »Namen protesta je opozoriti na določene točke vladnih predlogov, s katerimi se študentje ne moremo strinjati. Doseči želimo, da se med vlado in Študentsko organizacijo Slovenije vzpostavi konstruktiven dialog, iz katerega sledi partnerstvo in medsebojni posluh,« je poudaril predsednik KPŠ. Med 13 zahtevami, ki so jih študentje zastavili vladi je tudi zaposlitev v pol leta po diplomi. O tem, ali je izpolnitev te zahteve sploh realno pričakovati, je Žižek dejal: »Mislim, da zahteva zaposlitve v pol leta po diplomi ni nerealna. Vzgled so nam lahko določene evropske države. Več bi morali dati na oblikovanje aktivne politike zaposlovanja mladih. Ni pošteno, da prak-
Luka Žižek, predsednik KPŠ
tikanti in pripravniki pogosto opravljajo stranska dela, ki niso povezana z njihovo izobrazbo. Posledica tega pa je, da študentje ne dobijo primernih delovnih izkušenj. To se mi zdi tudi najpomembnejša zahteva, ki smo jo zastavili vladi. Problem vidim
Ormož • Izbrane plesne skupine SV Slovenije
Plesne vizije 2006
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož, je bil gostitelj medobmočne revije izbranih plesnih skupin SV Slovenije, ki so jo poimenovali Plesne vizije 2006.
Plesne vizije 2006 so bile eksplozija mladostne življenjske energije, ki se je izrazila skozi ples. Otroci so v točkah uživali kot plesalci in tudi kot gledalci so si dali duška, očitno pa je bilo, da so se pri koreografijah in kostumih pošteno zabavali tudi mentorji. Sodelovale so otroške in mladinske skupine. Bilo je
nekaj skupin iz manjših mest, prednjačile pa so plesne šole iz večjih mest, kjer sta ponudba plesa in število plesalcev neprimerno večja. Zato je razveseljivo, da sta se letos na medobmočno revijo udeležili kar dve skupini iz ormoške občine. Ormoški plesalci so sicer pogosto dobro ocenjeni, lani so se člani plesne sku-
pine Pandora uvrstili celo na državno srečanje. Prva skupina, ki se je predstavila, so bili domačini s Kitajskim plesom na glasbo P. I. Cajkovskega v koreografiji profesorice Martine Kramer. Male baletke baletne pripravnice Glasbenega studia Klavdija so stare med šest in sedem let, studio pa se je na tovrstnih revijah pojavil
dodiplomski in podiplomski študij,« je dejal Žižek.
Poudaril je tudi, da status študentov v Sloveniji trenutno sicer ni pretirano slab, a da je nekaj sprememb vseeno potrebnih. »Predlagane spremembe vlade bi študentski status drastično spremenile. Izobrazba bi mogoče postala elitna dobrina, ki bi si jo lahko
privoščili samo privilegirani sloji. Pride lahko do družbenega razslojevanja. Mislim pa, da vsi stremimo k pravični in socialno občutljivi državi, ki bo zagotavljala enake možnosti izobraževanja za vse državljanke in državljane,« je še dodal Žižek.
Dženana Bećirović
Ptuj • Predsedniški kandidati OOZ
Ena ženska
Foto: Dženana Bećirović
Na medobmjočno revijo izbranih plesnih skupin SV Slovenije se je uvrstila tudi plesna skupina Na-vihanci iz OŠ Kog s Plesom sonca v koreografiji Nevenke Jambriško.
tudi v enačenju starih in novih diplomskih stopenj in uvajanje enovitega magistrskega študija. Enačenje starih in novih diplomskih stopenj bi pomenilo veliko zmedo pri delodajalcu in pri nas samih, hkrati pa se do določene mere razvrednoti dosedanji
prvič. Le malo starejši so člani plesne skupne Navihanci iz OŠ Kog. Pod vodstvom Ne-venke Jambriško so na glasbo Tumba dumba pripravili temperamenten Ples sonca. OŠ Kog je znana zlasti po dobrih folkloristih, ker pa gre za podružnično šolo z le okrog 50 učenci, pa so na doseženo lahko toliko bolj ponosni. Med otroškimi skupinami je nastopila še plesna skupina Zvonček in Trobentice OŠ Gorišnica in plesna šola Pin-gi Ptuj s plesom Snežink na glasbo W. A. Mozarta v koreografiji Alenke Cufar. Navdušila je tudi Katja Kolarič kot Gozdna vila iz Plesne šole Urška, Ljutomer, v koreografiji Nine Fras. Plesna skupina Pobalini OŠ Voličina, Lenart, je na glasbo Magnifica v koreografiji Mojce Vogrin Piv-ljakovič zaplesala prepričljiv zeleno, rumeno, rdeč Semafor. Plesna skupina Hot cats OŠ Franceta Prešerna, Čren-šovci, Lendava, so uprizorile Frogs v koreografiji Romane Glavač. Nastopila je tudi plesna skupina Brez besed OŠ III. Murska Sobota s koreografijo Dlan, ki jo je pripravil Darko Vrebac. Zadnje med otroškimi skupinami so nastopile plesalke društva plesnih dejavnosti Rolly, Maribor, ki so zaplesali Mobimanijo v koreografiji Tanje Vrglez.
Mladinske skupine so vključevale plesalce od 14 do 23 let in so bile vse iz Murske Sobote in Maribora. Za revijo je bilo izbranih osem skupin iz plesnih klubov, šol in društev. Strokovna spremljevalka srečanja je bila Daliborka Podboj.
in pet moških
Bolj ali manj so v Območni Obrtni zbornici Ptuj že končali t. i. predvolilne postopke oziroma priprave na volitve novega vodstva OOZ Ptuj že v aprilu. Zdaj morajo izvesti še samo finalno dejanje, konstituirati novo skupščino in izvoliti novo vodstvo zbornice.
Potem ko je kazalo, da se bo za predsedniško mesto kosalo pet kandidatov, ena ženska in štirje moški, je upravni odbor OOZ Ptuj na ponedeljkovi seji h kandidaturi nagovoril tudi dosedanjega predsednika OOZ Ptuj Jožeta Kokota, ki je bil leta 2002 za predsednika izbran že v prvem krogu. Do 26. junija, ko naj bi izpeljali volitve, sta desni roki dosedanjega predsednika OOZ Ptuj oziroma podpredsednika Jože Milošič in Slavko Šega.
Nova skupščina OOZ Ptuj bo novo vodstvo izbirala med šestimi kandidati, kar je na nek način razveseljivo, če so kandidature tudi resne. Vsakič doslej, ko so imeli več kandidatov v igri, se jih je namreč ponavadi nekaj tik pred zdajci premislilo. Poznavalci razmer pravijo, da bo tako tudi letos, ko OOZ Ptuj praznuje 35-letnico uspešnega delovanja. Osrednjo slovesnost bodo izpeljali tri dni pred volitvami, 23. junija.
Razveseljivo je, da se za predsedniško mesto kandidira tudi ženska. Brez podpore sekcije, lahko bi rekli, da kandidira samostojno, se za predsedniško mesto poteguje znana gostinka Danica Dobrotič Zemljarič. Njeni
Foto: Črtomir Goznik
Jože Kokot, dosedanji predsednik OOZ Ptuj, tudi župan občine Gorišnica, je bil leta 2002 izbran že v prvem krogu.
moški protikandidati so ob dosedanjem predsedniku OOZ Ptuj Jožetu Kokotu še: iz sekcije kovinarjev Andrej Čuš, iz sekcije gostincev Milan Koštomaj, iz sekcije za prevoz Slavko Šega in elek-tro sekcije Vladimir Janže-kovič.
Pri šestih kandidatih za novega predsednika OOZ Ptuj bi lahko rekli, da gre najmanj za županske volitve. Po zborničnih pravilih bodo novega predsednika izvolili na tajnih volitvah.
MG
Ptuj • Izlet društva diabetikov
V soboto, 17. junija, bodo člani ptujskega društva diabetikov obiskali Vače, Slivno in Zasavsko goro. Cena izleta s prevozom in kosilom je 4500 tolarjev. Odhod bo ob sedmi uri zjutraj izpred ptujske Železniške postaje. Prijave sprejemajo vsak dan v diabetoloških ambulantah, na sedežu društva pa 7. in 14. junija.
Hajdina • S 23. seje sveta občine
Danes celodnevno praznovanje, vprašanja in dvome pustili za jutri
Novo občinsko stavbo so v ponedeljek, 29. maja, krstili tudi svetniki občine Hajdina, ki so se tega dne sestali na 23. seji. Razpravljali so o 16 točkah dnevnega reda.
Začeli so postopek spremembe statuta občine Hajdina in poslovnika občinskega sveta. Potrdili so investicijski program za projekt celovitega varovanja podtalnice Ptujskega polja - prva faza. Potem ko so odprli prostore splošne ambulanta Hajdina, je želja občine, da se občanom približajo tudi zobozdravstvene storitve.
Prvi korak je sprejem dopolnjenega dokumenta identifikacije investicijskega projekta za nakup poslovnih prostorov za potrebe zobozdravstvene ambulante, s katerimi bo v bodoče opravljal JZ Zdravstveni dom Ptuj, ki bo kupil tudi opremo v vrednosti 10 milijonov tolarjev. Projekt DllP-a pa so morali sprejeti zaradi zagotavljanja deleža sofinanciranja s strani države. Ureditev zobozdravstvene ambulante v sklopu PSC Hajdina je cenejša in ugodnejša varianta, kot če bi jo uredili zunaj tega območja. Razlika je več kot sedem milijonov tolarjev. Stroške obratovanja nove ambulante bo nosil ZD Ptuj, najemnina pa ne bo problem, ker bo pri nakupu sodelovalo ministrstvo za zdravje. Znova pa so hajdinski svetniki imeli na dnevnem redu plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča firme Cross, d. o. o., ki želi v hajdinski gramoznici urediti veliki zabaviščni park Megalaxia. Nazadnje so se s tem vprašanjem ubadali decembra lani, ko so sklenili,
da je novi rok za plačilo nekaj nad 25 milijonov tolarjev dolga iz naslova nadomestila za stavbno zemljišče 31. januar 2006. Tud takrat so bili "usmiljenega srca", ker ne želijo, da bi jim nekdo očital, da so tako velikega investitorja odgnali s svojega območja. Na ponedeljkovi seji pa več niso bili tako prizanesljivi, število svetnikov, ki dvomijo v začetek investicije, se je povečalo. Nekateri imajo celo občutek, da se iz njih nekdo norčuje, da pri tako veliki naložbi, v javnosti je podatek, da bo veljala 102 milijona evrov, nekdo nima 38 milijonov tolarjev, takšen je nov znesek dolga, ker je prištet tudi znesek za leto 2005. Novi rok za enkratno plačilo zneska dolga je sedaj 15. september 2006, če plačila ne bo, bo občinski svet pristopil h knjižbi lastninske pravice. Davčna uprava Republike Slovenije bo izdala novo odločbo, s katero bo v skladu z zakonodajo preklicala vse dosedanje pravnomočne odločbe, ki jih je prejela družba Cross. V občini Hajdina vse bolj razmišljajo tudi o tem, da bi v prostor nekdanje gramoznice pripeljali novo vsebino, če Megalaxie ne bo. Še vedno pa imajo upanje, da bo do realizacije projekta, ki bo spremenil bodoči ustroj občine Hajdina, prišlo, je v imenu odbora za gospodarstvo povedal predsednik Ivan Brod-njak. Prinesel naj bi 420 delovnih mest in okrog milijon
Zgodovinski dan za občino Hajdina
2. junij bo v zgodovino mlade občine Hajdina zapisan s posebnimi črkami. Danes bodo tudi uradno odprli Poslovno-stanovanjski center Hajdina, v katerem ima po novem sedež tudi Občina Hajdina. Z njegovo izgradnjo se spreminja 100-letna krajevna podoba na območju cerkve, je pred današnjim odprtjem povedal hajdinski župan Radoslav Simonič. Prva seje v novem objektu naselila dostavna pošta, 29. maja pa so se v novi sejni sobi občinskih prostorov prvič sestali tudi svetniki občine Hajdina. Osrednjo slovesnost ob današnjem odprtju PSC Hajdina bodo začeli ob enajsti uri s pozdravnimi nagovori, blagoslovom prostorov, simboličnim rezom vrvice in ogledom prostorov. Po pozdravu godbe na pihala in pogostitvi pa se bo ob 12.30 začel kulturno-zabav-ni program z različnimi glasbenimi, pevskimi in drugimi skupinami ter trajal do polnoči. Na ograjenem delu prireditvenega prostora pa bodo od 13. do 18. ure potekale otroške likovne ustvarjalne delavnice Mercatorja, SFS Ptuj z Lumpijem, čarodejem in drugimi. V spremstvu staršev bosta otrokom na voljo tudi vrtiljak in sladkorna pena. Od danes naprej pa ima novo občinsko središče Hajdina tudi gostinski objekt, Ivo Rajh je odprl picerijo Moškon.
Foto: Črtomir Goznik
Poslovno-stanovanjski center Hajdina od danes tudi uradno odprt
obiskovalcev letno. Vprašanje s strani predsednika NO občine Hajdina Štefana Kirbi-ša pa je bilo tudi, zakaj se ne zaračunavajo obresti na dolg, župan Radoslav Simonič je odgovoril, da vprašanje glede obresti ni tako nedolžno.
lnvesticijski program za projekt celovitega varovanja podtalnice Ptujskega polja -l. faza je pomagal obrazložiti Jernej Šoemen iz KP Ptuj. Vse gre v smeri, da bi čim prej prišlo do izbire izvajalca del. S tem projektom je v občini Hajdina predvidena izgradnja oziroma zamenjava obstoječih vodovodnih AC-cevi v dolžini 4500 metrov Skorba-Slo-venja vas do občinske meje z občino Starše, v dolžini 1100 metrov med Slovenjo vasjo in Gerečjo vasjo, v dolžini 1100 metrov v naselju Gerečja vas in v dolžini 1400 metrov v naselju Slovenja vas. V štirih letih naj bi občina Hajdina v 1,4 milijarde vrednem projektu sodelovala s 141 milijoni tolarjev, proračun države Slovenije naj bi zagotovil 353 milijonov tolarjev, kohezija pa 918 milijonov tolarjev. V občini Hajdina se zavedajo, da bo potrebno od leta 2007 do leta 2010, ko se bo investicija izvajala, zagotoviti več kot 141 milijonov tolarjev, ocena je nekje med 200 in 300 milijoni, kar pa je še vedno malo glede na učinke investicije, ki jo ta prinaša v celotno območje vseh občin partneric v tem projektu. Potrebno je bilo opraviti veliko dela, pri-
dobiti skoraj 350 soglasij, ki so tudi notarsko overjena, kar je tudi eden od pogojev za prijavo investicije.
Pri gradnji PSC Hajdina ni bilo storjenih večjih napak
Najobsežnejše spremembe in dopolnitve v statutu občine Hajdina bo doživelo poglavje o nadzornem odboru in v poglavju o premoženju in financiranju občine. Statut je občina sprejela leta 1999, v tem času je bil večkrat spremenjen, spreminjala pa se je tudi zakonodaja, zakon o lokalni samoupravi je bil štirikrat spremenjen. Kot je na seji povedal poročevalec mag. Boštjan Brezo-vnik, predstavnik lnštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, so spremembe pri nadzornem odboru, obseg nalog in obveznosti se bistveno razširja, narekovali izsledki in ugotovitve računskega sodišča pri revizijah. Z uveljavitvijo teh sprememb se bo olajšalo tudi delo računskega sodišča, če se bodo opravljale revizije. V razpravi, ki je sledila predstavitvi sprememb in dopolnitev statuta, je bilo govora o ločenem mnenju, za katerega se je zanimal Janko Merc, če ga je smiselno zapisati pri zapisniku s seje nadzornega odbora. Mag. Brezovnik je povedal, da ločeno mnenje gre
v zapisnik, nima pa teže, gre zgolj za obrazložitev glasu. Štefana Kirbiša, predsednika NO občine Hajdina, je zanimalo, kdo ima pristojnost sklicevanja sej nadzornega odbora, da bi jo imel župan, tega ni zasledil v opisu del in nalog župana. Glede na obrazložitev župan skliče le prvo sejo nadzornega odbora, vse ostale pa predsednik odbora. Nadzorni odbor mora imeti svoj poslovnik in svoja pravila. Viktor Markovič, predsednik statutarno-pravne komisije, tudi pripravljavec dosedanjega statuta, je prepričan, da tudi zdajšnji statut občine Hajdina ni slab in ni v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi ter vzdrži vsako presojo. V novem besedilu statuta je zasledil nekaj terminoloških in drugih napak. Svetnike občine Hajdina je zanimalo tudi, na podlagi katerega člena zakona o LS je definirano, da mora imeti član NO takšno ali drugačno izobrazbo oziroma najmanj Vl. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Precej zanimanja pa je vzbudil tudi 43. člen novega besedila statuta, ki govori o tem, da nadzorni odbor izloči člana iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti, lahko se bo dogajalo, da bosta dva člana nadzornega odbora enega vedno postavljala na stranski tir. Novi statut občine Hajdi-
na bodo sprejemali po dvo-faznem postopku, pozvali so svetnike, da podajo pisne pripombe, ki jih bo zbral župan in nato predložil v pregled statutarno-pravni komisiji.
Na 9. seji nadzornega odbora so pregledali projekte in dokumentacijo v zvezi z izgradnjo PSC Hajdina. Zapisnik so člani občinskega sveta dobili na znanje. Čeprav je v zapisniku napisanih nekaj ugotovitev, ki zadevajo projekt oziroma razlike, o katerih bi moral sklepati svet občine, pa ni, je nadzorni svet v tričlanski zasedbi sklenil, da pri gradnji PSC Hajdina ni bilo storjenih večjih napak, pri čemer je Štefan Kirbiš imel ločeno mnenje, s katerim pa se druga dva člana (Ivan Zupanič in Mirko Žagar) nista strinjala. Štefan Kirbiš je namreč prepričan, da je bila kršena pogodba, da gradnja ni bila izvedena skladno z javnim razpisom in da naj bi pridobili mnenje ministrstva za lokalno samoupravo, s čimer pa ostala dva člana nadzornega odbora nista soglašala. Podrobno bo realizacijo projekta hajdinski župan predstavil na naslednji seji. Dodatno pa bo potrebno pojasniti tudi nekatere dileme glede točkovnega ovrednotenja kulturnih društev v letu 2006.
Dragi Stojadinovič in Viktor Markovič pa sta predlagala, da bi v občini Hajdina ustanovili osmo vaško skupnost, v naselju onkraj proge.
MG
Sveti Jurij • Sojenje nekdanjemu županu Slavku Mihaliču
Sedanje vodstvo občine
zeli plačilo za cesto
Slavko Mihalič je bil Zupan občine Sveti Jurij ob Ščavnici dva mandata - od 1994 do 2002, sedaj pa je že kar nekajkrat obiskal soboško okrožno sodišče, kjer mu sodijo za nepravilnosti, ki naj bi jih storil v času svojega županovanja.
Na okrožnem sodišču v Murski Soboti pravdno zadevo, v kateri Občina Sveti Jurij ob Ščavnici toži nekdanjega župana Slavka Mihaliča in njegovega brata Darka, vodi sodnica Marjetica Škerget Logar. Sedanje vodstvo omenjene občine na čelu z županom Antonom Slano želi v pravdnem postopku od bratov Mihalič po sodni poti priti do zneska 2.085.522 tolarjev z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. januarja 2004 do plačila.
Slavko Mihalič, vsaj tako mu očitajo, je v letu 2001 kot župan dal naročilo za modernizacijo oziroma asfaltiranje cestnega odseka v dolžini 189 metrov, ki vodi do hiš oziroma domačije bratov Mi-halič. Kot je zapisano v tožbi, ta obnova ceste ni bila ne predvidena in ne zaobjeta v naročilu za objavo obvestila o oddaji naročila gradenj, zato tudi niso bila predvidena nobena proračunska sredstva. Občina je kot dokaz podala tudi sklep občinskega sveta, ki je na seji 25. septembra 2002, ko je bil Mihalič še župan, sprejel odločitev, da brata Mihalič omenjeni znesek poravnata. Mihalič naj bi kot župan spoštoval sklep občinskega sveta, vendar do danes z bratom zneska nista poravnala. Vse od leta 2003, ko občino kot župan vodi Anton Slana, je na prihodkovni stra-
ni v proračunu občine tudi navedeni znesek, ki naj bi ga po sklepu občinskega sveta brata Mihalič poravnala. Ker tega še vedno nista storila, se je občina odločila, da znesek izterja po sodni poti.
Na prvi obravnavi so se na soboškem okrožnem sodišču prvič srečali Slavko Miha-lič, njegov zagovornik Jože Korpič, zagovornik Darka Mihaliča Franc Weindorfer in zastopnik občine Sveti Jurij ob Ščavnici Ivan Merčnik. Ker so bile podane nove pripravljalne vloge, se je sodnica Marjetica Škerget Logar odločila obravnavo preložiti na 5. junij, ko naj bi bila zaslišana brata Mihalič, pričal naj bi Robert Fiala, ki je bil v času Mihaličevega županova-nja član nadzornega odbora občine, seznanili pa naj bi se tudi z revizijskim poročilom računskega sodišča iz leta 2002.
Proti Slavku Mihaliču na soboškem okrožnem sodišču v tem času poteka tudi kazenska obravnava, saj naj bi, kot je zapisano v obtožnici, zlorabil uradni položaj ali pravice ter ponaredil poslovne listine. Obtoženi naj bi bil iz občinskega proračuna v letih 2001 in 2002 neupravičeno zagotovil sredstva za asfaltiranje ceste v vrednosti okrog dveh milijonov tolarjev, ki vodi k bratovi hiši, prav tako
Foto: Miha Soštarič
Slavko Mihalič na zatožni klopi soboškega okrožnega sodišča
naj bi iz občinskega proračuna plačeval odvetnika, ki je reševal njegove osebne zadeve, neupravičeno naj bi si izplačal potne stroške v višini nekaj več kot milijon tolarjev, nekaj vsote denarja pa je namenil tudi Slovenskogoriške-mu kvintetu za nastop, ki naj ga nikoli ne bi bilo.
Doslej je sodnik Milan Forštnarič zaslišal številne priče, na zadnjo obravnavo, ki je bila 24. maja, pa je znova povabil Zdenka Lazarja, ki je v času Mihaličevega župa-novanja kot nadzornik bdel
nad nekaterimi investicijami v občini. Lazarja tudi tokrat ni bilo na sodišče, dobro uro pred obravnavo je namreč po telefaksu poslal sporočilo, da je zaradi obveznosti zadržan. Forštnarič se je odločil, da bo Lazar na prihodnjo obravnavo, ki bo 21. junija, prisilno priveden na sodišče, do takrat pa bodo na prošnjo Mihali-čevega zagovornika Jožeta Korpiča priskrbeli še odloka o proračunu in zaključnem računu občine Sveti Jurij ob Ščavnici za leto 2001.
Miha Šoštarič
Nova vas pri Ptuju • Ob 80-letnici Milana Lacka
Čestitke predstavnikov borčevske organizacije
Ob 80-letnici so Milana Lacka, sina narodnega heroja Jožeta Lacka, v četrtek, 25. maja, na njegovem domu v Novi vasi pri Ptuju obiskali člani delegacije ptujske organizacije Zveze združenj borcev Narodno osvobodilne vojne, mu čestitali in se z njim zadržali v tovariškem pogovoru.
Jubilant Milan Lacko je
bil rojen 25. maja 1926 v kmečki družini v Novi vasi pri Ptuju, kjer je obiskoval osnovno šolo. Ob pričetku druge svetovne vojne so zaradi odhoda njegovega očeta Jožeta Lacka v ilegalo, maja
1942, mater Jožefo s tremi otroki zaprli, tri mladoletne otroke, med katerimi je bil tudi tedaj še 15-letni Milan, pa poslali v koncentracijska taborišča v Avstrijo in Nemčijo. Očeta Jožeta Lacka so zaradi izdaje 10. avgusta
Foto: M. Ozmec
Milanu Lacku (levo) so ob 80-letnici čestitali predstavniki ptujske borčevske organizacije.
1942 Nemci prijeli in ga v ptujskih zaporih mučili, tako da je osem dni zatem v hudih mukah, trpinčenju in poniževanju po ptujskih ulicah, umrl.
Po vojni je bil Milan od leta 1948 do 1951 zaposlen na tedanjem Okrajnem komiteju KPS, zatem dve leti na Okrajnem ljudskem odboru, oziroma na tedanjem oddelku za narodno obrambo. Leta 1953 se je poročil z življenjsko izbranko Ljubico Kmet iz Podvincev ter se zaposlil pri Kmetijski zadrugi na Rogoznici, kjer je bil do leta 1959 upravnik. Po dveletnem šolanju v kmetijski šoli na Rakičanu pa se je leta 1961 zaposlil v Kmetijski zadrugi Ptuj, kjer se je zaradi bolezni leta 1968 invalidsko upokojil.
Milan Lacko je oče dveh sinov, starejšega Borisa, s ka-
terim živi na kmetiji v Novi vasi, in Jožeta, ki je zaposlen v Ljubljani. Močno ga je prizadela smrt žene Ljubice, ki je umrla pred petimi meseci kmalu po operaciji in za njo še vedno žaluje. Natanko na 80. rojstni dan so ga na njegovem domu obiskali in mu čestitali predsednik borčevske organizacije Mitja Mrgole skupaj s člani Magdo Lešnik, Stanetom Lepejem in Srečkom Ježovnikom ter se z njim zadržali v krajšem pogovoru ob obujanju spominov na težke in usodne dogodke med drugo svetovno vojno na ptujskem območju. Z zanimanjem pa so si ogledali tudi spominsko sobo njegovega očeta, narodnega heroja Jožeta Lacka, ki je urejena v isti hiši in jo predvsem ob koncu tedna še vedno radi obiščejo.
-OM
Od tod in tam
Cirkulane • Ustanovili OO SLS
V Cirkulanah je minuli petek zvečer potekal ustanovni zbor OO SLS za novo občino Cirkulane, ki so se ga ob domačem članstvu udeležili tudi vabljeni gostje iz sosednjih občin. »Ustanovitev OO SLS Cirkulane je bila v kontekstu ustanavljanja nove občine seveda potrebna, sicer pa je to tudi osnova za sklic kasnejšega volilnega občnega zbora, na katerem bodo imenovani kandidati stranke za člane občinskega sveta in kandidat za župana nove občine,« je razloge za ustanovitev občinskega odbora pojasnil novoimenovani podpredsednik Jožef Klinc. S popolno podporo zbranih članov je bil za prvega predsednika OO SLS Cirkulane izvoljen Ivan Hemetek, kije v svojem nagovoru najprej povedal, da se Slovenska ljudska stranka v cirkulanskem okolišu lahko ponaša z uspešno izpeljanimi projekti in s precejšnjo politično močjo oz. podporo, saj je v dosedanjih mandatih v skupni občini Gorišnica imela več svetnikov, zadnja dva mandata pa tudi podžupana iz svojih vrst. »Našeprioritetne naloge, kijih bomo začeli izvajati takoj po tem ustanovnem zboru, so pridobivanje novih članov ter izbrati in pripraviti kandidatne liste z imeni članov za občinske svetnike, pa tudi za župana nove občine, kar je naša odkrita želja,« je poudaril Ivan Hemetek.
SM
Ljutomer • Na pohodu okoli 150 ljudi
Foto: NS
Lokalna turistična organizacija (LTO) Prlekija Ljutomer je pripravila drugi pohod v okviru projekta Pomlad v prle-ških goricah - dan odprtih kleti. Približno 150pohodnikov se je izpred gasilskega doma v Stročji vasi odpravilo na 12 kilometrov dolgo pot, kjer jih je pogostilo osem turističnih ponudnikov na vzhodnem delu Vinske ceste Jeruzalem, ki se razprostira v dveh občinah, Ljutomer in Razkrižje. "Namen pohoda je bil, da ta predel vinske ceste, ki je nekako zapostavljen, bolj promoviramo in tržimo, kar nam je tudi uspelo," je po uspešno pripravljenem pohodu povedal direktor lTo Prlekija Ljutomer Andrej Vršič.
NŠ
Mala Nedelja • Ljudski pevci in godci
V telovadnici OŠ Mala Nedelja je skupina Fantje od Male Nedelje s pomočjo območne izpostaveJSKD Ljutomer in Občine Ljutomer že petnajstič pripravila srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž severovzhodne Slovenije in Porabja. Po nagovoru v obliki odpete pesmi domačina Ludvika Rudolfa so številni obiskovalci slišali ljudske etno godce Zvonček iz Ljutomera, pevke iz Lipovcev, ljudske pevce iz Bučečovcev, vaške pevce in godce KD Bukovci, ljudske pevke iz Turnišča, Ključarovske fante, tamburaše iz Raz-križja, madžarske pevke iz Petišovcev, Vaberške fante iz Šmartnega na Pohorju, ljudske pevke Večnica iz Radencev, ljudske pevke Števanovci Zveze Slovencev na Madžarskem, ljudske pevce iz Grada na Goričkem, Fante od Male Nedelje, tamburaško skupino iz Beltincev in Prleške frajtonarje iz Ljutomera. Fantje od Male Nedelje so iz rok župana občine Ljutomer Jožefa Špindlerja prejeli jubilejno priznanje.
MŠ
Foto: SM
Videm • Razburkana občinska seja
Informacijska pisarna Šturmovci se mora prenesti v Videm!
Videmski svetniki se bodo po dolžini svojih sej in količini izrečenih besed lahko počasi vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov. Že če bi hoteli povzeti vse, kar je bilo povedanega na zadnji seji, bi zmanjkalo časopisnih strani. Sicer je pa za dokončanje seje zmanjkalo tudi dneva (oz. noči), zato so neobdelane točke dnevnega reda prišle na vrsto v drugem delu seje ta teden, o čemer bomo še poročali ^
Eden najzanimivejših delov prvega dela seje je bilo gotovo »spoznavanje« projekta TRUD - Trajnostnega upravljanja s porečjem reke Drave, v katerega je vključenih 13 občin, med njimi tudi Videm, in ki je za ožje lokalno območje rezultiralo v sporu oz. hudi zameri Videmčanov, saj je pisarno za prezentacijo in izvedbo projektov v konkretnem delu porečja dobila sosednja občina Markovci, ki jo je za povrh še imenovala Informacijska pisarna Krajinski park Šturmovci. Ker že ptiči na veji (tudi v Šturmovcih) čivkajo o obmejnem sporu, ki se dotika prav tega območja, je jasno, da je takšno izzivalno poimenovanje sprožilo nov val napetosti in - milo rečeno - negodovanja Videmčanov, saj je dejstvo, da večina krajinskega parka (ne glede na morebitno spremembo meje) leži v tej občini.
Zbor svetnikov je tako v povsem prenovljeni sejni dvorani, kjer so se prvi del seje dajali z elektronskimi napravami za glasovanje, pozdravil Marko Kac z mariborske razvojne agencije (MRA), ki je zadolžen za ta medob-
Marko Kac (MRA) in Simona Kaligarič (Zavod za zaščito naravne dediščine OE Maribor) sta pred videmskimi svetniki sedela kot na zatožni klopi; proti argumentiranim očitkom nista imela nobene (prave) obrambe.
činski projekt, ob njem pa še Simona Kaligarič z Zavoda za varstvo narave. Oba sta se prav lepo potrudila povedati vse o tej zadevi in svetniki so ju poslušali brez prekinitev, kar pa ne pomeni, da jih je res strašno zanimalo poslušati strokovno disertacijo o vseh aspektih projekta TRUD.
Po govoru obeh se je najprej oglasil Janez Merc: »Če je koordinator projekta za Štur-movce res Bistra, potem bi se lahko vsaj toliko potrudili, da
bi nam poslali kakšen dopis! Šturmovci so sporno območje, zadeva je na sodišču in to ni nobena skrivnost, tu se ne more izvajati prav nič brez našega dovoljenja, soglasja in naše aktivne vloge!«
Kac je na to najprej odgovoril, da se v MRA s sporom niso ukvarjali, niti naj ne bi vedeli, da obstaja, da je bilo morda obveščanje občin res nekoliko šibko in da ga bo treba ojačati, da pa bo zdaj glede Šturmovcev treba »sesti
Andrej Prelog: »Tudi če v Mariboru res niste vedeli za spor, bi lahko pogledali na zemljevid, kje ležijo Šturmovci! Informacijska pisarna bi morala spadati v občino Videm, se vam ne zdi?! Precej nerodno je, da bi se v sosednji občini obravnavalo območje naše občine! To je tako, kot če bi informacijsko točko za ptujski grad uredili v občini Hajdina!«
skupaj« tako s predstavniki Markovcev kot s predstavniki Bistre in razčistiti zadeve.
Potem je prvič udaril Andrej Prelog: »Tudi če v Mariboru res niste vedeli za spor, bi lahko pogledali na zemljevid, kje ležijo Šturmovci! Kot občani Vidma se zaradi storjenega počutimo zelo prizadeti!« Svoje sta dodala še Rožman in Merc z besedami, da denarja za Šturmovce ne
Veržej • Osrednja slovesnost ob sedmem občinskem prazniku
Letos otvoritev poslovno
stanovanjske stavbe
"Prioritetna naloga, ki smo si jo zadali v začetku novega mandata, je bila in še vedno ostaja obnova vodovodnega omrežja v Banovcih in Veržeju z možno navezavo naselja Bunčani. Od skupno devet etap nam je uspelo do sedaj obnoviti omrežje na štirih etapah v naselju Veržej v skupni vrednosti okrog 54 milijonov tolarjev.
Ravnokar smo sredi intenzivnih priprav za izvedbo še ene etape, prav tako v Veržeju," je ob izteku drugega štiriletnega obdobja občine Ver-
žej na slovesnosti ob sedmem občinskem prazniku povedal župan te občine ob reki Muri Drago Legen.
Občina Veržej je od lanske-
Foto: Miha Soštarič
Zupan občine Veržej Drago Legen je pisno priznanje z denarno nagrado podelil Olgi Mavrič.
ga praznovanja do danes največ sredstev - 40 milijonov tolarjev - porabila za obnovo dovozne ceste do kompleksa osnovne šole, vrtca in Salezi-janskega zavoda, za potrebe devetletke so v osnovni šoli uredili učilnico za likovni pouk in obnovili streho v tehničnih učilnicah v vrednosti 19 milijonov tolarjev, nadaljevali so obnovo kulturnega doma, uredili pa so vadbene prostore za delovanje kulturnega društva in poročno dvorano. V prihodnjih dneh bodo v Veržeju dokončali tudi izgradnjo poslovno-sta-novanjskega objekta v vrednosti 150 milijonov tolarjev, kar je največja investicija v tej občini do sedaj. V omenjenem objektu bodo pridobili prostore za splošno in zobozdravstveno ambulanto,
poslovne prostore in devet neprofitnih stanovanj.
Na osrednji slovesnosti, ki je bila v Domu kulture Ver-žej, je župan Legen podelil priznanja in nagrade. Pisno priznanje občine Veržej za leto 2006 je prejel Franc Marinič iz Banovcev, pisno priznanje z denarno nagrado v višini 100.000 tolarjev neto Olga Mavrič iz Veržeja, plaketo občine Veržej za leto 2006 pa Angelca Fras iz Veržeja. Številni obiskovalci so v nadaljevanju slovesnosti prisluhnili mednarodno priznani instrumentalni skupini Trio Slavko Osterc. Liza Hawlina (flavta), Nina Prešiček (klavir) in Dejan Prešiček (saksofon) so predstavili dela Oster-ca, Firšta, Šavlija, Brahmsa in Websterja.
Miha Šoštarič
more dobiti druga občina in da naj se vlaga izključno v zaščiten krajinski park, Černilo-va pa je spomnila, da je edino občina Videm, še pred njo pa videmska osnovna šola, vlagala denar in trud v park, poskrbela za prve raziskave, izdaje zloženk in uredila poti: »Zato smo lahko upravičeno ogorčeni nad vsem, kar se zdaj dogaja!«
Zatem je še drugič vskočil Prelog: »Informacijska pisarna bi morala spadati v občino Videm, se vam ne zdi?! Precej nerodno je, da bi se v sosednji občini obravnavalo območje naše občine! Si predstavljate, kaj ste naredili?! Približno enako, kot če bi informacijsko točko za ptujski grad uredili v občini Hajdina!«
Skupni »obtožnici« se je tokrat bojevito in samozavestno pridružil še župan: »Evropski denar za Šturmovce se spe-ljuje v Markovce, mi pa moramo vlagati vanje iz lastnega proračuna! Prepričan sem, da v tem projektu nismo bili obravnavani kot enakopravni partnerji, pač pa smo bili odrinjeni! Kar se tiče krajinskega parka Šturmovci, pa se zavedajte, da smo lahko edini akterji strategije kot občina in nihče drug. Tu se ni več kaj dogovarjati ali pogovarjati -samo Občina Videm z agencijo in nihče drug!« Oglasil se je tudi Marjan Selinšek: »S takim ravnanjem tudi sama agencija povzroča nepotrebne spore med ljudmi. Informacijska
pisarna z imenom Krajinski park Šturmovci ne more biti drugje kot na Vidmu!«
Brez pripombe ni mogel niti Boris Novak: »Šturmovci nikoli niso bili pod okriljem druge občine, skozi vso zgodovino ne! Že od osemdesetih let prejšnjega tisočletja edino Videm skrbi zanje. In, gospod Kac, menda ne boste trdili, da niste vedeli, kam spadajo? Če pa se res izgovarjate na takšno nevednost, da ne rečem neumnost, potem to in še več v zvezi s Šturmov-ci vedo v ptujski Bistri! Sicer pa, mislim, da je Bistra tudi med našimi proračunskimi porabniki, kako bo vnaprej, bomo pa videli! Osebno pa trdim, da so v tem primeru prevladali politični interesi nad znanstvenimi, strokovnimi in raziskovalnimi!«
V tem duhu so se besede še nadaljevale, fantič z imenom Andrej, ki ga je poslala Bistra, na vse obtožbe ni imel odgovora, zakaj ni bilo direktorja Pahorja ali druge odgovorne osebe z ZRS Bistra, pa tudi ni bilo pojasnjeno. Se je morda kdo ustrašil?
Tako Marko Kac z MRA in Simona Kaligarič z zavoda sta spričo ne le gorečnosti, ampak tudi argumentiranih izjav videmskih svetnikov ostala brez (pametnih) besed in odgovorov. Kac je tik pred koncem razprave le uspel izdaviti, da: »Z naše strani zadeva ni bila namerno nastavljena, Šturmovci so pač del celotnega projekta. Zdaj ne moremo storiti več koraka nazaj, lahko gremo skupaj le naprej. Res pa je, da so nekatere zadeve z vidika naše MRA videti drugačne, precej nepomembne oz. drobne, izkaže pa se, da so v lokalni skupnosti zelo pomembne!«
S tem je Kac posredno priznal, da čisto neobveščeni o »zadevi Šturmovci« niso bili niti v Mariboru (kaj šele na Ptuju), da pa spora niso vzeli resno. No, zdaj ga bodo morali, saj takšnega obstreljevanja očitno niso pričakovali. Tega Kacu in Kaligaričevi niti ni zameriti, saj tisti, ki ne poznajo videmskih svetnikov, ko ti pihnejo v svoje fanfare, res lahko doživijo krepak šok (novinarji smo na srečo že navajeni
Vroča točka (in mrzel tuš za oba predstavnika iz Maribora) pa se je zaključila s prav neverjetnim sklepom, ki so ga podprli vsi svetniki z županom vred brez izjeme, izvedbo oz. realizacijo pa naložili obema vključenima agencijama (MRA in Bistri): Informacijska pisarna Krajinski park Šturmovci se mora prenesti v občino Videm!
Če Markovci že hočejo ali morajo imeti kakšno pisarno, pa naj jo imajo za kakšno drugo območje in seveda z drugim imenom ^
SM
Dve bronasti plaketi in pet priznanj
Videmski svetniki so v »prvem delu« seje minuli teden uspeli potrditi še letošnje prejemnike občinskih priznanj in plaket ob letošnjem občinskem prazniku. Bronasti plaketi občine bosta prejela Srečko Vrabl ml. s Pobrežja (na področju gospodarstva) in Bernarda Galun (za humanitarno dejavnost). Priznanja občine pa bodo prejeli: Ivan Muzek (kmetijstvo), Metka Ostroško (kultura), FD Pobrežje (kultura), Dejan Zavec (šport) in Franc Kozel (humanitarna dejavnost).
Kidričevo • Na 27. seji o 13 zadevah
Potrdili gradnjo vrtca
Svetniki občine Kidričevo so v četrtek, 25. maja, na 27. redni seji potrdili prvo fazo investicijskega programa za projekt Celovito varovanje podtalnice Ptujskega polja, soglašali z varianto trase daljnovoda Cirkovce-Pince ter z dokumentoma identifikacije investicijskih projektov za gradnjo novega vrtca ob šoli in rekonstrukcijo Tovarniške ceste.
Na skoraj 6 ur trajajoči seji, ki jo je zaradi bolezenske odsotnosti župana Zvonimir-ja Holca tudi tokrat vodil podžupan Jože Murko, so svetniki sklepali o 13 točkah dnevnega reda, le da so ga zaradi zunanjih razlagalcev malce prilagodili. Še pred začetkom je Franc Planinšek svetnike spomnil na nedavni tragični dogodek, ko sta na nezavarovanem železniškem prehodu v Pongrcah tragično umrla dva domačina, ter jih pozval, da je potrebno takoj ukrepati in storiti vse za postavitev zapornic, saj je občina občanom dolžna zagotoviti čim večjo varnost v cestno-železniškem prometu.
Sicer pa so najprej prisluhnili Jerneju Šomnu, članu skupine za pripravo projekta Celostno varovanje podtalnice Ptujskega polja, ki je predstavil potek priprav, pri čemer so upoštevali vse kriterije Evropske unije, ter pojasnil, da je v projekt vključenih 7 občin s Ptujskega polja; poleg MO Ptuj še občine Hajdina, Markovci, Gorišnica, Videm, Starše in Kidričevo. Zaradi zahtevnosti in obsežnosti je projekt razdeljen v dve fazi, po sedanjih predračunih naj bi veljal okoli 30 milijonov evrov, investicijo naj bi realizirali v naslednjih 4 letih, kar 65 % potrebnih sredstev pa naj bi zagotovili iz evropskih kohezijskih skladov.
V	sklopu odvajanja odpadnih voda je na območju občine Kidričevo v okviru tega projekta predvideno javno kanalizacijsko omrežje za naselja Kungota, Kidričevo, Strnišče, Njiverce, Apače, Lovrenc, Župečja vas, Ple-terje, Mihovce, Dragonja vas in Starošince. Upoštevano je že zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje v Kidričevem, Njivercah, Apačah in Kungoti, predviden je ločen sistem odvodnjavanja od komunalnih odpadnih voda gospodarskih subjektov, zlasti Taluma, medtem ko odvodnjavanje padavinskih voda ni predvideno.
V	sklopu oskrbe z vodo pa je na območju občine Kidričevo predvidena zamenjava cevi v Kidričevem in Apačah, izgradnja in avtomatizacija štirih vodovodnih vozlišč v Kungoti, Župečji vasi, Kidričevem in Apačah, poleg tega pa še izgradnja povezovalnega cevovoda vodovodnega omrežja, napajanega iz črpališča Šikole z vodovodnim obrežjem črpališča Skorba ter z globinskim vodnjakom
Foto: M. Ozmec
Na tokratni seji so v Kidričevem imeli pomembno vlogo tudi gostje (z desne): arhitekta Mojca Gre-gorski ter predstavnika Elesa Minče Mandela in Aleš Kregar.
v Pleterjah.
Po tem ko bo investicijski program potrdilo vseh 7 sodelujočih občin, ga bodo posredovali na Ministrstvo za okolje in prostor, zatem pa na Ministrstvo za finance, ki bo odločalo o njegovi potrditvi.
Vrednost celotne investicije je na območju občine Kidričevo ocenjena na okoli 2,2 milijarde tolarjev, od tega za področje oskrbe z vodo okoli 518 milijonov, za področje čiščenja odpadnih voda okoli 443 milijone ter okoli 1,2 milijarde tolarjev za izgradnjo kanalizacijskega omrežja.
Po obrazložitvi Aleša Kre-garja in Minčeta Mandele iz Elektro gospodarstva Slovenije so po krajši razpravi svetniki potrdili predlagano varianto trase za izgradnjo daljnovoda 2 x 400 kilovoltov Cirkovce-Pince, ki pomeni povezavo med Slovenijo in Madžarsko. Svetnik Franc Planinšek je imel sicer nekaj pomislekov, saj gre za poseg v njihov prostor, predvsem v kmetijska zemljišča, treba pa je upoštevati tudi druge vplive magnetizma na ljudi in pridelke, a se je moral zadovoljiti z odgovorom, da naj bi lastniki zemljišč, na katerih bo potekal daljnovod, prejeli za to odškodnino v višini okoli 30 % vrednosti posameznega zemljišča.
Po predstavitvi projektant-ke Mojce Gregorski s podjetja Arhitektura so po daljši in na čase tudi vroči razpravi potrdili tudi dokument identifikacije investicijskega projekta za gradnjo novega vrtca ob kidričevski šoli, ki naj bi bil zgrajen po 30 odstotkov višjih normativih, kot jih priznava šolsko ministrstvo, z
jedilnico in skupno kuhinjo, ki bo zgrajena tudi za potrebe šole pa, naj bi veljal 684 milijonov tolarjev. Svetnik Zoran Žunko je avtorjem projekta čestital, saj so po njegovem mnenju upoštevane tudi vse dodatne zahteve, z izgradnjo skupne kuhinje pa bo rešen tudi problem šolske kuhinje. Zadovoljstvo je izrazil tudi Anton Lesko-var, ki je ob tem opozoril, da je sprejem DllP nuja, če želijo, da bo vrtec zgrajen do leta 2009. Franc Planinšek je menil, da je predvidena vrednost investicije preveč narasla, predvsem pa ga je motilo, da je vkalkuliranih kar 10 % nepredvidenih del. Največ pripomb pa je imel Slavko Feguš, ki je ponovno poudaril, da bi bila za gradnjo novega vrtca primernejša in ugodnejša lokacija ob sedanjem vrtcu, za kar je že izdelan projekt ter izdano tudi gradbeno dovoljenje. Snovalcem idejnega projekta ob šoli je očital površnost, cel kup pomanjkljivosti in celo zavajajoče informacije, saj so po njegovem trditve o racionalnosti izmišljene, sicer pa je obsežen spisek pripomb posredoval tudi svetnikom in obljubil, da bo za to izvedela tudi javnost. Podžupan Jože Murko pa je zadevo miril, saj ga je ponovno spomnil, da se je za gradnjo vrtca pri šoli po tehtnem premisleku in s sklepom odločil občinski svet, zato nima smisla, da bi o tem še razpravljali. Tudi Anton Leskovar je menil, da je tako, Fegušu pa očital, da ni odgovorno, da jim spet jemlje čas, saj so odgovori na vsa njegova vprašanja že bili podani na številnih razpravah. Z nekaterimi Feguševimi ugotovitvami se je sicer Vla-
dimir Forbici strinjal ter spomnil tudi na 1200 podpisov krajanov proti gradnji vrtca ob šoli, kar ni mačji kašelj, a obenem pozdravil že izdelan investicijski program, saj to pomeni, da bodo končno dobili novi vrtec, čeprav bi bil tisti ob starem morda cenejši. Po njegovem je politika vlade zadnje čase pač takšna, da zaradi racionalnosti vrtce priključuje k šolam, zato je to dejstvo pač treba sprejeti. In ob glasovanju se je izkazalo, da je, razen dveh, večina svetnikov to dejstvo sprejela.
Po krajši razpravi so potrdili tudi dokument identifikacije investicijskega programa za modernizacijo Tovarniške ceste v Kidričevem, ki je bila zgrajena pred 50 leti iz granitnih kock in je popolnoma dotrajana; rekonstrukcija naj bi v prvi fazi veljala okoli 114 milijonov, večji del sredstev pa naj bi zagotovili iz državnih virov.
Z dvema pripombama so v prvi obravnavi soglašali s spremembo Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnica lvana Potrča v Ptuju, v združeni obravnavi so sprejeli dopolnitve pravilnika o ukrepih kmetijske strukturne politike in kreditiranja kmetijstva v občini. Med drugim pa so sklenili tudi, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku sredi junija plakete občine Kidričevo prejeli PGD Lovrenc ob 120-letnici delovanja, največji čebelar v Evropi Janez Pislak iz Apač ter krajevna zdravnica Viktorija Unuk, dr. med., ki skrbi za zdravje Kidričanov že prek 40 let in zaradi pomanjkanja zdravniškega kadra nadaljuje delo tudi po upokojitvi.
M. Ozmec
Od tod in tam
Hajdina • Pregled operativne sposobnosti
V gasilskem poveljstvu Hajdina, vanj spadajo društva Draženci, Gerečja vas, Slovenja vas, Hajdoše in Hajdina, so minulo nedeljo pripravili pregled operativnih sposobnosti. Letošnja udeležba je bila ena boljših v zadnjih letih, je povedal občinski poveljnik Janko Merc, ki je bil zadovoljen tudi s samo predstavo vseh 19 gasilskih enot. Vsaka od ekip, poleg članov in članic ter starejših gasilcev so sodelovali tudi pionirji in mladinci, je svoje znanje, izkušnje in sposobnosti predstavila v predpisani vaji. Dogajanje je tokrat spremljal pomočnik poveljnika za tekmovanja in sodniški zbor pri Območni gasilski zvezi Ptuj Ivan Golob in po koncu pregleda dal poveljstvu v celoti najvišjo oceno.
TM
Vogričevci • Tradicionalna košnja
Tradicionalne, že 20. košnje trave v Vogričevcih v občini Ljutomeru se je udeležilo 13 moških in žensk, za končno razvrstitev pa sta štela hitrost in kvaliteta košnje, ki jo je ocenila posebna komisija. Prvo mesto v konkurenci desetih koscev je osvojil Lovrenc Šijanec iz Jamne v občini Sveti Jurij ob Ščav-nici. Šijanec je doslej zmagal v Vogričevcih leta 2004, večkrat pa je bil drugi. Drugo mesto je osvojil Srečko Šalamun iz Stare Nove vasi v občini Križevci, tretje pa Ivan Vok izJamne. Šalamun se je doslej udeležil vseh košenj v Vogričevcih, nikoli pa še ni zmagal. Vok je bil najboljši v letih 2002 in 2003. Najstarejši tekmovalec je bil 70-letni Franc Vrbnjak iz Radoslavcev. V ženski konkurenci so nastopile tri tekmovalke. Zmagala je Vera Šiftar iz Podgradja v občini Ljutomer, ki je tako slavila še šestič zapored. Druga je bila Danica Korošak iz Radoslav-cev, tretja pa Marija Heric iz Vogričevcev, ki je bila s 66 leti najstarejša tekmovalka.
NŠ
Žetale • Začenja se Ex-tempore 2006
Občina Žetale tudi letos, že tradicionalno, organizira slikarsko kolonijo pod naslovom Ex-tempore Žetale 06.
Priglasitev in žigosanje platen slikarjev se bo začelo to soboto, 3. junija, in zaključilo v petek. Nagrade za sodelujoče so tudi letos mamljive:grandprix, kigaprispeva NLB, bo vreden 150 tisočakov, prva nagrada 130, druga in tretja 110, četrta in peta 100 tisočakov in tako naprej do desete nagrade, ki znaša 60 tisoč tolarjev. Umetnine slikarjev bodo po zaključni prireditvi s podelitvijo nagrad, ki bo v nedeljo, 11. junija, na ogled dober mesec dni v prostorih Občine in Osnovne šole. Zupan Anton Butolen je prihajajoči Ex-tempore pospremil z besedami: »Morda se komu, predvsem nam, ki tu živimo, zdi, da je naš kraj vedno enak. Pa vendar se spreminja, tako zaradi posegov človeka kot zaradi narave same, ki se vsako leto znova prebudi in si nadene vedno novo preobleko, ki jo občutljivo oko umetnika vsako leto zazna v drugačnem odtenku. Težko se je odločiti, kdaj so Zetale najlepše. Prav gotovo pa je v trenutku, ko se pomlad preveša v poletje, pogled na Donačko goro, Resenik, Macelj, na dominantno postavljeni cerkvi sv. Mihaela in Marije Tolažnicepravi balzam in izziv za umetniško dušo.«
SM
Foto: TM
Foto: NS
Foto: SM
Videm - Gorišnica • Ljudske iniciative proti daljnovodu
Biti mora, a ga nihče ne mara
Potek trase 2 x 400-kilovoltnega (kV) daljnovoda Cirkovce-Pince se pripravlja (in popravlja) že šest let. Rok za izgradnjo se - glede na meddržavno pogodbo Slovenije in Madžarske - počasi približuje koncu, pristojni ljudje z Elesa in okoljskega ministrstva so se aktivirali, da bi zadevo čimprej spravili s papirja v naravo, toda aktivirali so se tudi ljudje, ki naj bi jim visokonapetostne žice visele nad glavami.
Ljudske iniciative proti začrtani trasi se v prizadetih občinah, skozi katere bo daljnovod tekel, ustanavljajo kot gobe po dežju. Bolj ali manj upravičeno, čeprav se vsi zavedajo, da daljnovod nekje mora teči.
Videmčani hočejo daljnovod v zemlji
Posebej vroče je zadnje dni v občini Videm, kjer naj bi daljnovod sekal naselje Po-brežje in Krajinski park Štur-movci. Tamkajšnja ljudska iniciativa, ki jo vodi svetnik Marjan Selinšek, Šturmovce pa, kot kaže, zastopa drugi svetnik, Andrej Rožman, je pred Elesovega predstavnika Aleša Kregarja postavila dve možni varianti poteka daljnovoda: prva predvideva nadgradnjo že obstoječega (110-kV) daljnovoda, druga pa je t. i. podzemna varianta, po kateri naj bi investitor namestil kabel v zemljo.
Aleš Kregar ni bil naklonjen nobeni od predlaganih variant, čeprav nobene ni direktno zavrnil. Povedal pa je naslednje: »Kar se tiče nadgradnje že obstoječega daljnovoda, se morate zavedati, da je to težko izvedljivo, saj je novi veliko močnejši, zahteva torej širši »varnostni pas«, po tej varianti pa bi tekel zelo blizu oz. v neposredni bližini hiš. Glede kabliranja pa morate vedeti, da je to strahotno draga varianta in pri tem ne mislim na zgolj 50- ali 100-od-stotno podražitev, ampak gre za do 10- ali 20-krat višje cifre kot pri postavitvi klasičnega daljnovoda! Res, da je to možno in da se v svetu ponekod že izvajajo podzemni daljnovodi, vendar gre moda za največ 10 projektov, vsaj v Evropi. Predvsem se to uporablja v metropolah, kot sta Madrid ali Berlin, kjer druge variante niti ni. Poleg tega pa je kabel v zemlji ljudem lahko nevarnejši, saj povzroča magnetno sevanje, ki ga ni možno kar tako omiliti, da ne govorim o težavah, ki se pojavijo pri poškodbah, kjer so potem potrebni izkopi! O podzemeljski varianti se tako praktično ne moremo pogovarjati, lahko pa se dogovarjamo o trasi klasične postavitve!«
Najbolj sporno območje so (nesrečni) Sturmovci
Selinšek je možnost dogovora o poteku klasične izvedbe sprejel, vendar pod pogojem, da se trasa daljno-
Videmski svetnik Andrej Rožman je predstavnikom Elesa - potem, ko jim je izročil listo s 150 podpisi občanov proti začrtani trasi - natančno pokazal, kateri del trase daljnovoda bi moral biti položen v zemljo.
Vodja videmske oz. pobreške ljudske iniciative Marjan Selinšek pa je za občane še sprejemljiv potek trase obema odgovornima zarisal kar na karto »pred nosom«.
Gorišniški župan Jožef Kokot podpira domačo ljudsko iniciativo proti daljnovodu, sicer pa se bo z drugimi župani zavzel za odškodnino zaradi degradacije okolja.
voda spelje po t. i. prvi varianti, ob že nastajajoči hitri cesti proti Puhovemu mostu, nato pa tik ob Ptujskem jezeru do prečkanja nižje od jezu. Takšnemu stališču pa je oporekal Rožman: »Res se vam položitev daljnovoda v zemljo zdi predraga? Je pomemben res samo dobiček? Da se nekaj postavi čim ceneje s čim manj stroški, ne glede na zdravje in počutje ljudi?! Takšen objekt se ne postavlja za nekaj let, generacije ljudi bodo morale to prenašati! In poleg tega daljnovod hočete umestiti v zavarovan krajnski
park, ki je hkrati še v Naturi 2000?!«
Kregarja je najbolj zbodla tista o dobičku; kar privzdignil je glas: »Veste kaj, Eles je javna gospodarska družba in ves dobiček gre v državno blagajno! Ta projekt pa je pomemben za vso Slovenijo in ga je potrebno izvesti, saj nam časa zmanjkuje. Da trasa nikoli ne bo pogodu vsem ljudem, pa tudi moramo vsi vzeti v zakup! Povejte že, katero varianto bi radi in točno, kje naj teče, pa bomo zadevo preučili!« V vročo debato se je vključila še Simona Kaligarič
z mariborskega zavoda za varstvo narave: »Če boste daljnovod res umestili v Šturmovce in s tem v območje Nature 2000, potem se zavedajte, da bodo potrebne redne meritve in vsakoletno pošiljanje poročil v Bruselj. Poleg tega bo država zato plačala še odškodnino, ki ne bo majhna in v kontekstu vsega tega bi bilo dobro, če še enkrat opravite preračune in kalkulacijo, ali se to splača! Morda bi res bila cenejša podzemna varianta!«
To je seveda dalo dodatnega poleta nasprotnikom izgradnje daljnovoda skozi Šturmovce, ponovno je bilo slišati, naj se žice potegnejo kar čez jezero oz. Dravo pred jezerom ali pa naj se izvede »kabliranje«. Za položitev kablov se je, če daljnovod pač ne more teči naravnost preko Drave, še najbolj zavzemal Rožman: »Občani Šturmov-cev in deloma Pobrežja absolutno ne pristajajo na nobeno drugo možnost, torej; ali naj se daljnovod spelje mimo Šturmovcev ali naj se položi v zemljo. Za tem stoji 150 ljudi in njihove podpise vam danes izročam!«
Listo s podpisi so dobili v roke predstavniki Elesa in domači župan Friderik Bračič, ki je dejal: »Gospod Kregar, prosim, če lahko do sredine junija pripravite kalkulacijo za zemeljsko varianto.«
Nasprotja znotraj videmske iniciative
No, Kregar temu ni bil ravno naklonjen, dal pa je vedeti, da lahko primerjave v izračunih dobijo na osnovi tovrstnih izvedb v tujini. Debata se je nato malo zavrtela v krogu; kako bi vendarle izvedli klasično varianto daljnovoda nad zemljo, ki ji po-breška ljudska iniciativa po besedah Selinška in še nekaj ostalih prisotnih članov niti ni nasprotovala, pomembno je bilo le, da bi tekla čim dlje od naselja in tik ob jezerskem robu. Toda tu so Pobrežani trčili na zahtevo Šturmovča-nov: »Skozi Šturmovce nobenega daljnovoda v zraku. Če ga hočete, potem edino pod zemljo!«
Da bi se domačini iz enega in drugega naselja iste občine udarili oz. sporekli pred predstavniki Elesa, seveda ne bi bilo pametno, čeprav je bilo vsem prisotnim jasno, da očitno obstajajo nasprotja znotraj ene in iste iniciative. Tako sta pač oba »glavna govornika«, Selinšek in Rožman, poskušala najti stično točko v tem, da naj gre daljnovod v klasični izvedbi do Šturmov-cev, za del čez območje Štur-
movcev pa naj se pripravi podzemna varianta. Takšen »kompromis« znotraj same razcepljene iniciative je bil sicer, roko na srce, videti in slišati precej smešen. Zadevo je potem zaključil župan Bračič z besedami, da naj se iniciativa uskladi, Eles pa naj pripravi do junija izračune in vsaj približne vplive na okolje, ki bi jih prinašala s seboj podzemna kabelska varianta.
Da bi bil tako visokonapetostni daljnovod čez Videm-ski del občine res speljan pod zemljo, kljub poseganju v Naturo 2000, je realno težko pričakovati. Poleg tega bi s seboj, če se odmislijo visoki stroški, ki pa navsezadnje občanov (upravičeno) nič ne brigajo, prinesel tudi obvezno notarsko overovljene služnostne pogodbe za zemljišče, kjer bi tekel, kar pa ljudje dandanes zelo težko sprejemajo, saj s tem dajejo investitorju oz. upravljavcu tudi pravico ponovnih posegov v zemljišče v primeru okvar ali zamenjav. Vseeno pa je bil videmski poskus dober, če se ob koncu ne bi pojavila nasprotja med člani samimi ^ Da bi kdo pomislil na zahtevo po odškodnini zaradi degradacije okolja, saj je vsem jasno, da daljnovod pač nekje bo, pa v tokratnem spopadu med Elesom in ljudsko iniciativo ni bilo slišati _
Iniciativa proti trasi daljnovoda tudi v Gorišnici
Zato pa o tem razmišlja go-rišniški župan Jožef Kokot, ki sicer tudi ni najbolj zadovoljen z začrtano traso, saj bi po njegovem mnenju bilo najbolje, če bi tekla ob stari strugi reke Drave, kjer ni naselij: »Sedanja trasa je vrisana ob umetnem kanalu. Želeli smo sicer, da bi tekla med samim kanalom in predvideno avtocesto, vendar naj bi bil po besedah projektanta ta vmesni pas preozek, zato so traso pomaknili bolj v levo, gledano v smeri proti Ormožu. Težave pa se pojavljajo v začetnem delu trase, v naseljih Gajevci in Placerovci, kjer se daljnovod zelo približa hišam.«
Vaščani Placerovcev in Ga-jevcev, predvsem mladi, so prav tako kot v Vidmu (in še v marsikateri drugi občini v Pomurju) ustanovili ljudsko iniciativo ter zbrali 75 podpisov, ki so jih skupaj z dopisom posredovali kar na okoljsko ministrstvo, Eles, Oikos ter na vodstvo ptujske in gorišni-ške občine. V dopisu so med drugim zapisali: »Znanost še nima nedvoumnih odgo-
vorov na to, ali električna in magnetna polja ter neionizi-rana sevanja, ki jih ustvarjajo daljnovodi, neugodno vplivajo na ljudi, živali in rastline. Pri prenosu elektrike prihaja do energetskih izgub, kar pomeni, da energija v spremenjeni obliki prehaja v okolje. Zaradi negotovosti v zvezi z učinki na okolje naj bi se pri načrtovanju daljnovodov ravnali po načelu »previdnostnega izogibanja«. S tem dopisom želimo opozoriti, da se ne strinjamo s potekom trase, ki teče v neposredni bližini naših domov. Zavedamo se, da so takšni projekti nujni za gospodarski razvoj in napredek, vendar ne na račun kakovosti našega življenja in zdravja. Prepričani smo, da obstaja ugodnejša trasa, sedanja pa bi gotovo vplivala na poseljenost naših krajev. Predvsem mladi smo postavljeni pred veliko dilemo: ostati v rodnem podeželju ali se odseliti v urbana središča. Da bi živeli v takšnem okolju, ki na prvem mestu ogroža naše zdravje? Ne hvala!«
Potegovali se bodo za odškodnino
Župan Kokot iniciativo popolnoma podpira: »Pri nas sicer daljnovod ne seka dvorišč, vendar pa je zaskrbljenost in zahteva občanov upravičena. Po drugi strani pa vemo, da bo daljnovod nekje moral teči in če bo trasa obveljala, to za našo občino pomeni trajno degradacijo kmetijskega okolja. Poleg tega imamo v tem območju že dva podobna primera degradacije: kanal in avtocesto. Prav tako postavitev daljnovoda, ob degradaciji okolja, prinaša še številne druge težave, predvsem kar se tiče morebitnih drugih investicij v tem pasu, saj bomo morali za vsak poseg pridobivati soglasja od Elesa, kar prvič ni poceni, drugič pa je lahko to zelo težko in zapleteno! To pa na nek način pomeni tudi zaviranje razvoja v občini!«
Kokot, ki na situacijo gleda zelo realno in se zaveda, da bo daljnovod skozi njihovo občino speljan tako ali drugače, zato ne bo odstopil od zahteve po odškodnini: »Trenutno potekajo pogovori o tem, vendar moramo počakati na rezultate študije o vplivih na okolje. Smo pa v dogovoru z župan vseh prizadetih občin, od Kidričevega do Pinc, da se po znanih rezultatih dobimo in dogovorimo glede odškodnine.«
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Videm • Bo vrtec ostal na papirju?
Zdaj se zatika pri denarju
Nedolgo nazaj smo poročali o tem, da se »porodni krči« videmskega vrtca končno počasi le iztekajo. Po zadnji seji občinskega sveta pa kaže, da bo potrebno uporabiti še kakšne klešče, morda celo carski rez, da bo ta dolgo pričakovani videmski »novorojenček«, ki si ga sicer vsi strašno želijo, le pogledal na dan.
Zemljiške zadeve so, kot je povedal župan, v prvi fazi rešene, kar pomeni, da je gradbena parcela ob šoli za novogradnjo pripravljena na začetek gradnje. Zapletlo pa se je drugje: šolsko ministrstvo se je namreč kratkomalo odločilo, da bo za videmski vrtec s hkratno rekonstrukcijo skupne kuhinje, ne glede na vrednost projekta, prispevalo slabih 150 milijonov, od tega za prvo fazo (adaptacije kuhinje in temelje vrtca) le dobrih 83 milijonov, razliko pa bi občina dobila šele leta 2009 (!). To pa nikakor ni obljubljenih 60 odstotkov, vsaj ne po projektu, ki po ocenit-veni vednosti zahteva približno 336 milijonov tolarjev; od tega za kuhinjo 102 milijona, za štirioddelčno vrteško stavbo pa 234 milijonov. Da bi se nekako rešila finančna zagata, je ministrstvo tudi občini Videm (tako kot občini Ptuj in drugim) ponudilo t. i. varianto podelitve stavbne pravice, kar najenostavneje povedano pomeni, da naj občina da zemljišče, potem pa najde nekoga, ki bo stavbo zgradil na lastne stroške ter tako postal njen lastnik za določeno obdobje, v katerem mu bo občina plačevala pač neko dogovorjeno najemnino, kasneje pa bi občina lahko stavbo (vrtec) odkupila.
V igri cenejša in hitrejša montažna izvedba
Da bi »oskubljeni« državni delež sofinanciranja pokril čim več stroškov, sta vodstvo in občinska uprava v Vidmu za domače svetnike pripravila (poleg že znane »klasične« opečne izgradnje vrtca) ponudbo montažne izvedbe, ki jo je poslalo podjetje Marles. Po tej varianti - s tem, da občina s ponujenim državnim deležem zgradi temelje - bi popolnoma enak vrtec stal okrog 180 milijonov (z DDV), zgrajen pa bi bil v relativno zelo kratkem času pol leta.
Kot je presenečenim svetnikom še povedala direktorica občinske uprave Ratajče-va, naj bi občina za vrtec po tej varianti mesečno plačevala približno milijon tolarjev najemnine, nato pa se po določenem obdobju ponovno prijavila za državno sofinanciranje in z lastnimi ter s pridobljenimi sredstvi vrtec odkupila. »Z vašo potrditvijo montažne izvedbe vrtca ter soglasjem, da občina na podlagi javnega razpisa podeli stavbno pravico, bi tako naš vrtec lahko odprli že letos,« je svetnikom še pojasnil župan.
Županu Frideriku Bračiču je po številnih izrečenih dvomih in nedorečenemu izgiasovanemu sklepu občinskega sveta prekipelo: »Vidim, da z vrtcem ne bo nič, zadevo ste spet ustavili, mi pa moramo odgovoriti ministrstvu, kako in kaj. Očitno se ne znamo odločati!«
Toda ti so bili do vseh slišanih novosti zelo nezaupljivi; zanimalo jih je, kdaj naj bi bil izveden odkup in ali bi res dobili za odkup tudi dodatna državna sredstva. Potem so skoraj vsi po vrsti izražali dvome v kvaliteto montažne izgradnje, ki se tudi naj ne bi vključevala v zidano izvedbo šole. »Meni se zdi, da bi bila to spet ena dvoživka, pa še v centru občine! Bolje je malo počakati, če ne gre drugače, in potem narediti stavbo, ki nam bo v ponos,« je predlagal Boris Novak, Ido Vindiš - Bel-šak pa je zanimalo, če ne bi bilo bolje najeti kredita in ga odplačevati namesto najemnine. Sploh še zato, ker nihče ni znal pojasniti, kako dolgo naj bi občina to najemnino odplačevala.
Politične igrice in meglena finančna konstrukcija
Finančnih neznank je bilo kar veliko in svetniki so se lep čas vrteli okoli njih; tako je Franc Stopajnik predlagal, da je sicer prav, da se gre v čimprejšnjo izgradnjo, vendar ne za vsako ceno in naj se pripravijo konkretni finančni načrt ter primerjave med najemnino in kreditom, da se bodo lažje odločili. Župan Friderik Bračič pa se je brezpogojno zavzel za takojšnji začetek del, v čemer ga je podprla tudi Černilova, saj je kar 72 videmskih otrok zdaj v ptujskih vrtcih, nekaj pa še drugje, zato meni, da nimajo več kaj čakati. »Poleg tega nam v občinskem proračunu, če se odločimo za predlagano možnost podelitve stavbne pravice, ostaja več denarja
za druge potrebne naložbe, skupne in tiste posamične po KS,« je zbrane še opomnil župan. Anton Jus pa mu je hitro vrnil s tistim, kar se je podilo po glavah vseh svetnikov (pa ne le v tej občini): »Naj ta odločitev za takojšnjo izgradnjo ne bo politična! Seveda smo za to, da se vrtec zgradi, vendar nikjer ne piše, da mora biti dokončan še v tem mandatu!« To je dvignilo Černilovo, ki je ponavadi zelo umirjena: »Kakšna politična odločitev neki?! Za vrtec se dogovarjamo in meljemo že osem let! Zdaj pa spet ne bo nič? Pa naj nam druga občina spelje teh državnih 150 milijonov. Veliko jih je, ki gradijo ali želijo graditi nov vrtec in ministrstvo jih bo z veseljem prenakazalo drugam!« Potem pa je, ne brez upravičenega sarkazma in cinizma v glasu, dodala še: »Sem pa vesela, da se končno spet toliko časa vsaj pogovarjamo o vrtcu, če nič drugega
Vrtec izgleda kot stara tovarna ^
Ostali, prej še v dvomih, so se že začeli nagibati k varianti takojšnje izgradnje, ko je »počilo« drugič.
Na željo Stopajnika, da se jim pokaže, kako izgleda zunanja izvedba vrteške stavbe potem, ko je sprejet idejni projekt popravilo šolsko ministrstvo, je nekaterim kar izginil zadovoljen izraz z obraza. Novak ni mogel mimo pripombe: »Zdaj, ko vidim to (popravljeno, op. a.) risbo vrtca, se ne spomnim, da bi mi potrdili takšno skico!« Podobno se je odzval tudi Sto-pajnik: »Začnimo s postopki
za izgradnjo, ampak, za božjo voljo, naj se vseeno prej popravi ta nazobčana streha z vmesnimi ravnimi ploskvami, kot je zdaj predvidena! Če odmislimo izgled, sem prepričan, da bo tu zatekalo!« Janeza Merca pa je bolj kot drugo motila prav zunanja podoba: »Poglejte no, ta naš vrtec zdaj izgleda popolnoma tako kot kakšna stara tovarna!«
To je bila kar točna ugotovitev, toda kaj veliko si s tem ni mogel pomagati nihče, saj je popravke pač zaradi nekih tehničnih zahtev in norm glede svetlobe zahtevalo ministrstvo, občina oz. svetniki pa na to nimajo nobene možnosti vplivanja.
Bi, pa ne kar tako
Potem sta se demokratična razprava in besedovanje, kjer je pač vsak povedal, kaj si misli, vlekla še lep čas; Čer-nilovo je potrpljenje minevalo in prosila je kolege, naj se vendarle spravijo h glasovanju ter sprejmejo sklep, da naj se gradnja začne, ostalo bo pa že uredila občinska uprava. Toda svetniki se nikakor niso mogli kar odločiti za takšen sklep in so na koncu, ko niso imeli več povedati kaj novega, sprejeli nekaj takšnega, kar so sicer poimenovali sklep: do naslednje seje naj se pripravi podrobna finančna konstrukcija izgradnje vrtca. Župan je bil nad takšno odločitvijo sveta vidno razočaran: »Vidim, da z vrtcem ne bo nič, zadevo ste spet ustavili, mi pa moramo odgovoriti ministrstvu, kako in kaj. Očitno se ne znamo odločati!« Svetnike je takšna pikra zelo prizadela: »Nismo rekli, da naj se ne gradi! Nasprotno! Aktivnosti za izgradnjo naj se peljejo naprej, do našega naslednjega srečanja pa hočemo natančno razlago, kako se bo to plačevalo!«
Po eni strani so imeli svetniki kar prav, saj jim vsa zadeva z novim pilotskim državnim projektom instituta podelitve stavbne pravice res ni bila natančno razložena; še najbolj moteče je bilo to, da nihče ni vedel, kako dolgo naj se ta najemnina plačuje, če se morda všteva v odkup in kako, če sploh, naj bi bila potem stavba dejansko odkupljena. Po drugi strani pa je tudi res, da časa ni prav veliko, da se »zadeva vrtec« vleče že leta, da otroci odraščajo in da bi z resno namero po čimprejšnjem začetku gradnje lahko zahtevali izredno sejo v kratkem roku, kjer bi hitro razjasnili finančna vprašanja.
SM
Od tod in tam
Videm • Srečanje otroških pevskih zborov
V začetku tega tedna je OŠ Videm gostila otroške in mladinske pevske zbore osnovnih šol s haloškega območja. V poznem ponedeljkovem popoldnevu je šolsko večnamensko dvorano napolnjevalo otroško zborovsko petje, saj se je publiki predstavilo sedem zborov s po dvema skladbama, prireditev pa so zaključili videmski člani otroškega in mladinskega pevskega zbora s solisti z otroško opero Janko in Metka.
Večer zborovskega petja je odprl otroški pevski zbor (OPZ) z videmskepodružnične šole Sela, ki ga vodi Claudia Beguš - Mi-helič. Sledil jim je OPZ iz šole Leskovec pod vodstvom Valentine Vidovič, nato so zapeli ob svoji instrumentalni spremljavi učenci OPZ OŠ Majšperk, ki jih vodi Stanka Erjavec, za njimi pa so se na oder povzpeli pevci Mladinskega pevskega zbora (MPZ) OŠ Cirkulane - Zavrč z zborovodkinjo Ireno Sabler. Poslušalcem se je predstavil tudi MPZ OŠ Leskovec in pred zaključnim opernim nastopom še MPZ OŠPodlehnik pod vodstvom Jakoba Feguša, ki je svoj nastop prav tako popestril z instrumentalno spremljavo.
SM
Videm • Pregledali kolesa šolarjev
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Videm je v sodelovanju s Policijsko postajo Podlehnik in vodjem policijskega okoliša Miranom Brumcem pripravil 25. in 26. maja pregled tehnične brezhibnosti koles šolarjev na OŠ Videm in podružnici Leskovec. Ob pregledu so ugotovili, da kolesa v večini primerov še zdaleč niso tehnično brezhibna, kot najpogostejše napake pa omenimo strgane zavore, manjkajo zvonci, luči in odsevna telesa. Pregled so opravili sicer že na začetku šolskega leta, vendar pomanjkljivosti v mnogih primerih sploh niso bile odpravljene. Brumec meni, da se tako otroci kot starši premalo zavedajo, kaj pomeni zares varno kolo v prometu, posebej pa ga je ob pregledu presenetilo dejstvo, da noben od kolesarjev ni nosil varnostne čelade, kaj šele da bi imel s seboj kolesarsko izkaznico. Kolesarje čaka ponovni pregled še v juniju, tik pred koncem šolskega leta, in v primeru, da napake ne bodo odpravljene, bodo proti staršem sprožili ustrezne sankcije. Ob tem bode še dejstvo, da v videmski občini sploh nimajo ustreznih kolesarskih poti, v bližini šol so označene le varne šolske poti, pa še te ponekod niso najbolj varne, zato pa učencem tudi velikokrat odsvetujejo, da v šolo prihajajo s kolesom.
TM
Ljutomer • Festival pevskih zborov
Foto: Miha Soštarič
Ljutomerska območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je v Domu kulture Ljutomer pripravila tradicionalni, že 59. pevski festival, območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje. Številnim obiskovalcem so se predstavili otroški pevski zbori OŠ Ivana Cankarja Ljutomer (zborovodki-nja Vlasta Vizjak), dva iz OŠ Križevci (Renata Mikl), OŠ Cven (Mojca Vizjak - na fotografiji), dva OŠ Stročja vas (Jožica Iva-nušič), mešani pevski zbor OŠ Križevci (Renata Mikl), OPZ OŠ Janka Ribiča Cezanjevci (Danica Novak), OPZ OŠ Mala Nedelja (Samo Budna), OPZ OŠ Ljutomer (Jože Gerenčer), večglasni OPZ OŠJanka Ribiča Cezanjevci (Danica Novak), dvoglasni MPZ OŠ Mala Nedelja (Samo Budna), mladinski zbor sv. Janez Krstnik Ljutomer (Felicita Heric-Taškov) in mladinski zbor glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer (Romana Rek-Gnezda).
Miha Šoštarič
Foto: SM
Foto: SM
Foto: TM
Ptuj • Koncert Komornega zbora Ptuj
Z novim zborovodjem in novo podobo
V petek je imel v gimnazijski dvorani svoj letni koncert Komorni moški zbor Ptuj. Prvič se je na koncertu predstavil z novim zborovodjem Ernestom Kokotom.
Zborovodja se je skupaj s pevci odločil za klasični koncertni program, ki vključuje vsa stilna obdobja od renesanse do današnjih dni, ob koncu pa so se odločili tudi za lahkotnejši zabavni žanr.
Zborovodja je z zborom v tej sezoni opravil veliko dela, saj je za koncert pripravil več kot dve tretjini novega, zahtevnega programa. Koncert so pričeli s Foersterjevo V brezupnosti, nadaljevali s Švarovo priredbo ljudske Moj očka so mi rekli. Pesmi sta zveneli sveže, s čisto intonacijo in razgibano ago-giko. Sledila je Schubertova Nachmusik, sorazmerno dolga skladba, ki jo je nujno dodatno razgibati z dinamičnimi posegi, ker zna biti tudi nekoliko dolgočasna. Zbor se je ob obletnici spomnil tudi Mozarta z znano pesmijo Ave verum. Sledili sta dve skladbi našega največjega skladatelja Jacobusa Gallusa, in sicer Ecce, quomodo moritur iu-stus in dvozborje Heac est Dies, prvi del pa so zaključili z zahtevno zborovsko skladbo Karola Pahorja Oče naš na besedilo Ivana Cankarja.
Drugi del je bil glede programa lahkotnejši. Najprej smo slišali eno najlepših Foersterjevih pesmi Večerni ave, sledile so ji najprej
Komorni moški zbor Ptuj se je predstavil v novi podobi.
Kernjakova Mojcej, le vzemi mnej s solistom Andrejem Polancem ter dve priredbi koroških ljudskih pesmi, Kra-molčeva Nmau čriez jizaro in Maroltova Pastirska. Pri Srebotnjakovi priredbi črnske duhovne pesmi Nobody knows the trouble I've seen je bil solist tenorist Aleksander Gabrovec. Za zabavnejši konec pa so poskrbeli s pesmijo Oprosti Zlatana Stipiši-ća Gibonnija ter z zborovod-jevo priredbo The lion sleeps tonight. Pri slednji sta bila
solista na tolkalih Boštjan Vauda in Ernest Kokot.
Zbor se je predstavil s čisto intonacijo, dobro dikcijo, lepim zaokroženim in zlitim zvokom, novost zbora pa ni zgolj novi zborovodja, temveč tudi nov izgled zbora. V drugem delu koncerta so se pevci preoblekli v novo krojene srajce, ki jih je kreirala naša znana kreatorka Stanislava Vauda Benčevič, ki je poskrbela tudi za programski list. Meni osebno je novi dizajn zbora všeč, nekateri
Markovci • Prepevali so otroški zbori
Mladost je navdušila!
V ponedeljek je bila v osnovni šoli Markovci medobmočna revija otroških pevskih zborov, ki so jo pripravili Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti Ptuj, Zveza kulturnih organizacij Ptuj, Občina Markovci in OŠ Markovci.
Zbore za medobmočno revijo je na območnih revijah izpostav javnega sklada Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice izbral Franci Kovač.
V Markovcih so najprej kot gostje zapeli učenci, ki pojo pri otroškem zboru v OŠ Ljudski vrt na Ptuju. Zbor sestavljajo učenci prvega in drugega razreda, zapeli pa so šest pesmic o
vodi. Zbor vodi Jerneja Bom-bek.
Nato smo slišali osem izbranih zborov. Najprej so zapeli otroci iz šole Majšperk, ki jih vodi Stanka Erjavec. Petje so popestrili z Orffovimi tolkali, kitaro in klavirjem z izvajalci: Dorotejo Avguštin, Blažem Šašejem in Tanjo Kozar Sto-šič.
Z ormoške strani so prišli mladi pevci iz Središča ob Dravi z zborovodkinjo Dragico Cvetko. Zbor je na klavirju spremljala Darja Žganec Horvat, kot solistki pa sta nastopili Tina Novak in Vanja Erhatič. Edini predstavnik zborovodjev je bil Mladen Ravnikar, ki vodi otroški pevski zbor na šoli Tinje; ta nosi ime Partizanska
Mladen Ravnikar, zborovodja otroškega zbora Partizanska bolnišnica Jesen s Tinja, je bil edini zborovodja na reviji.
pa so imeli pripombe, da so pevci kot slaščičarji. Okusi so očitno različni, sicer pa sem eden tistih, ki pevce bolj posluša kot gleda (posebej moške). S koncertom sem bil zelo zadovoljen in sem kot bivši zborovodja tega zbora Ernestu tudi javno čestital za nastop.
Komorni zbor se je poslovil z dodatkom, Cosettovim Orkestrom.
Program je povezovala Ne-venka Dobljekar.
Franc Lačen
bolnica Jesen. Tadeja Belak je spremljala zbor s klavirjem. S slovenskobistriškega konca so zapeli še trije zbori. Najprej zbor s Črešnjevca, ki ga vodi Mira Mesarič, pianistka je bila Tadeja Mlakar, sledil je zbor iz Poljčan pod vodstvom Danijele Krajnc ter s klavirsko spremljavo Simone Rup-nik in še zbor OŠ Pohorskega odreda iz Slovenske Bistrice, dislokacijske enote Vošnjakova (na šoli sta dva otroška zbora), ki ga vodi Marinka Manczak. Zbor je pri klavirju spremljala Mateja Pleteršek, solistki pa sta bili Eva Pipenbaher in Ana Novak.
Sledil je nastop otroškega zbora iz Gorišnice, ki je letos v Zagorju na tekmovanju prejel zlato priznanje. Zbor je vodila Slavica Cvitanič, Tanja Kozar Stošič jih je spremljala na klavirju, solistki pa sta bili Anja Senčar in Vanesa Tomažič. Revijo so zaključili domači pevci, torej pevci Otroškega zbora OŠ Markovci, ki jih vodi Slavica Lajh. Pri klavirju je zbor spremljala Tatjana Petek, kot solistka pa je nastopila zboro-vodkinjina hčerka, ki pa je niso zapisali v programski list.
Tokrat smo na koncertu otroških pevskih zborov resnično uživali, saj so se predstavili izbrani zbori, ki so svojo kvaliteto dokazali že na območnih revijah.
Nastopajoče in poslušalce sta pozdravila markovški župan Franc Kekec ter ravnatelj šole Jože Foltin, revijo pa je povezovala Mateja Kuharič.
Franc Lačen
Tednikova knjigarnica
Nagrada desetnica za Janjo Vidmar
Desetnica sodi med mlajše slovenske literarne nagrade, ki spodbujajo visoko umetniško raven in popularizirajo književnost za otroke in mladino. Mimogrede: najstarejša tovrstna nagrada je Levstikova in jo podeljuje založniška hiša Mladinska knjiga svojim izbranim avtorjem. Večernico, že utečeno, skoraj pred desetletjem ustanovljeno nagrado podpira Časopisno podjetje Večer, najboljšo izvirno slikanico (nagrada nima posebnega imena) nagrajuje združenje založnikov pri GZS, le-ti pa so udeleženi tudi pri tradicionalnih nagradah slovenskega knjižnega sejma. Mladi bralci vsako leto glasujejo za naj knjigo po svojem izboru med slovenskimi in tujimi avtorji.
Desetnica je stanovska nagrada pod okriljem Društva slovenskih pisateljev in njihove sekcije za mladinsko književnost. Nagrado lahko prejme izvirno slovensko delo, ki je bilo izdano v zadnjih treh letih in ga podpisuje član DSP. Nagradni sklad (500. 000 SIT) prispeva Prešernova družba.
Leta 2004je bil dobitnik prve desetnice Mate Dolenc za delo Leteča ladja (Ilustriral Andrej Čakš. Ljubljana: Mladika, 2002. Zbirka Trepetlika; 34), z drugo desetnico je bil nagrajen Slavko Pregl za najstniški romanček Usodni telefon (Ilustriral Arjan Pregl. Ljubljana: Prešernova družba, 2004. Koledarska zbirka). Tretja desetnica je bila razglašena in podeljena 23. maja letos in vse čestitke gredo priljubljeni, nagrajevani, odlikovani in kar je najbolj pomembno, zelo brani avtorici z neverjetno pisateljsko kondicijo - Janji Vidmar za najstniški (bolje: adolescentni, če taka oznaka sploh obstaja) roman ZOO (Celovec: Mohorjeva založba, 2005).
Nagrajena knjiga ZOO že s podobo na platnicah nagovarja svojo ciljno publiko: viharno ciklamne platnice, nad belino treh črk naslova pa se utaplja pankerica, ki nekolikanj zviška, a prijazno zre na bodočega bralca. Namesto oblakov ali podobnih kompozicijsko manj posrečenih elementov izza dekletove glave zrejo oči, menda sibirskega, tigra. Desno od dekleta z rdečo irokezo na glavi, s kavbojsko minico in spodobnimi črnimi mrežastimi nogavicami in lahkimi bulerji, ki so bili pravkar sneti s prodajne police- no, pankerica je pač model - se črnjavi življenjska črta (zapis srčnega utripa) s podnapisom »troubles«. In različnim mladostniškim težavam je presneto dobro literarno kos avtorica Janja Vidmar (natančno predstavitev dosedanjega literarnega opusa Janje Vidmar najdete v pričujoči nagrajeni knjigi v obliki spremne besede izpod peresa doc. dr. Dragice Haramija).
Naslov ZOO spominja na razvpite spomine narkomanke Chrisiane F. v knjigi Mi, otroci s postaje ZOO (Prevedla Olga Ratej. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994. Zbirka Odisej.) ali pa zbuja asociacijo na živalski vrt. Verjetno je imela avtorica v mislih prvo in drugo, saj je njena glavna junakinja Ruby spogleduje z drogami in seksom ter vsemi pritiklinami obojega. Vidmarjeva piše v prvi osebi ednine ter verodostojno sklada knjižni jezik z izražanjem najstnikov, ki jim je blizu hoja po robu. Gnev, razočaranje in nemoč neizkušenih mladostnikov, ki so jim tuji, zoprni in neuspešni (beri: neiskreni, pozerski, plitvi, mlačni, zgubarski) starši slabi sopotniki pri odraščanju in zorenju v odgovorne osebnosti. In zaresni živalski vrt je tudi pribežališče glavne junakinje, ki je v resnici tenkočuten otrok, le življenje brez očeta in materina skrivnost ter lastna ljubezenska iskanja jo pahneta k odraslim težko sprejemljivi drži upornice za vsako ceno.
Vidmarjevi je uspelo upovedati svežo realnost družinske trpkosti, brez moraliziranja (kar je tudi sicer odlika literarnih del Janje Vidmar) in posebnega kazanja s prstom na te ali one krivce. Vidmarjeva skozi zgodbo, ki se jo bere na mah, sooči mladostnika s smrtjo, zgrešeno ljubeznijo, duševno boleznijo, brezumnimi igrami z motorji, agonijo izgubljenega »krasnega sveta«, pa vendar ponuja pozitiven izhod, ko Ruby začuti ljubezen do Sebastijana (alias Kratki), ki so mu ljube živali kakor njej.
Liljana Klemenčič
Foto: Fl
Borl • Kaj je zahtevalo kulturno ministrstvo
»
Gradu ne bomo zaklenili!
«
Okolica gradu Borl je resnično zavita v hudo žalostno podobo, saj sta visoka trava in grmovje zarasla ves grajski okoliš: takšen je pogled na cesto tik pred vhodom na grajsko dvorišče.
Vlada oz. kulturno ministrstvo že lep čas pripravljata razpis za oddajo gradu Borl, pa tudi baročnega dvorca Dornava. Razpisni pogoji so očitno že pripravljeni, čeprav morajo javnosti ostati skriti. Še bolj skrito kot razpisni pogoji pa je dejstvo, da je ministrstvo že pred časom od občine Gorišnica zahtevalo, naj grad zavaruje in zaklene do nadaljnjega.
zavaruje!«
Županova jeza je povsem upravičljiva glede na odnos ministrstva do občine: »V rokah nimamo nobene pogodbe o upravljanju ali najemu. Pred skoraj tremi leti so nam z ministrstva sicer poslali pogodbo o upravljanju, mi smo jo podpisali, ministrstvo pa ne in nam je tudi ni vrnilo. Tako uradno nimamo ničesar v rokah! Nismo ne najemniki, ne upravljavci, ne lastniki! Da je mera polna, pa so nam z ministrstva sporočili še, da nismo upravičeni do povrnitve nobenih stroškov s pojasnilom, da nismo zaprosili za dovoljenja za opravljena dela! Grad nam je torej prinesel le stroške, ki jih zdaj sploh ne moremo zahtevati nazaj, vloženih sredstev pa je bilo preko 60 milijonov tolarjev!«
Zaradi takšnega odnosa se je ustavila tudi košnja grajskega griča, ki je prav tako v lasti države: »Stroški košnje in urejanja okolja niso tako majhni; letno so zahtevali od 2 do 3 milijone proračunskega denarja. Od ministrstva nikoli nismo dobili niti tolarja in ker ne moremo niti ničesar zahtevati vsaj za nazaj, tega na lastne stroške ne bomo več delali!«
Če se ne bodo našli kakšni prostovoljci ali organizirala akcija s sponzorji, kot se je zaenkrat stvar uredila za pobočje ptujskega gradu, bo Borl počasi, poleg tega, da se ruši, še zarasel.
Vsaj do izbire najboljšega interesenta za najem mu ne kaže nič kaj lepa prihodnost.
No, z ministrstva obljubljajo, da bo razpis zdaj res kmalu ugledal »luč sveta«.
»Javni razpis za oddajo gradu Borl v najem je pripravljen za obravnavo na seji strokovne komisije vlade RS za upravljanje z državnim premoženjem. Takoj po potrditvi s strani navedene komisije bo objavljen v Uradnem listu. Do trenutka objave ministrstvo RS za kulturo ne more posredovati kakršnih koli pogojev razpisa, saj bi s tem lahko ustvarilo zmedo med posameznimi potencialnimi ponudniki ali posamezne med njimi postavilo v bolj ali manj ugoden položaj,« so odgovorili na naše vprašanje, kje zadeva stoji.
Pričakovati je, da bo hkrati objavljen tudi razpis za do-rnavski baročni dvorec, ki trenutno še najbolj služi kot skladišče eksponatov in pohištva z gradu Snežnik; ta se namreč že obnavlja, obnova pa naj bi bila končana v letošnjem letu, zato na ministrstvu predvidevajo, da bodo snežniško opremo vrnili na matični grad konec tega leta.
SM
Takšen dopis pa je pošteno razjezil gorišniškega župana Jožefa Kokota: »Najprej moram povedati, da občina Go-rišnica ni več med interesenti za najem oz. upravljanje gradu Borl. Če bo javni razpis, se bo sicer prijavila, vendar, kot mi je znano, sta zdaj v igri dva interesenta posameznika. Obljubljeno je bilo, da bo razpis v roku treh mesecev, vendar ga doslej še ni. Kot rečeno, pa na razpisu ne bomo nastopali kot interesent, saj bo grad prešel na območje druge občine, poleg tega pa predstavlja ogromne stroške. Naša občina lahko nastopa le v konzorciju z bodočimi najemniki. Uporabljamo lahko dvorano in kapelo, ki smo jo uredili, za te svoje prostore pa bomo, če bo treba, plačali
najemnino,« v zvezi s pričakovanim razpisom pojasnjuje Kokot.
Veliko bolj kot bodoča namembnost gradu pa župana skrbi sedanje stanje; za grad se praktično ne briga nihče več, ministrstvo pa je od občine zahtevalo, naj poskrbi za zavarovanje gradu in ga zaklene: »To pa nikakor ne gre kar tako! Mi gradu ne bomo zaklenili, ker ga tudi ne moremo zavarovati pred morebitnimi obiskovalci, pa četudi gre za ljudi, ki bi na silo odprli vrata ali se preko vhodnega zidu povzpeli v notranjost. Ne moremo zagotoviti varnosti in zato tudi ne moremo prevzemati odgovornosti za morebitne nesreče, ki se v tem kompleksu lahko kaj hitro zgodijo!«
Košnje borlskega griča ne bo več na občinske stroške!
Zato je župan ministrstvu poslal dopis, v katerem zahteva, da naj slednje pisno prevzame odgovornost za varovanje oz. varnost: »Če bomo dobili takšen odgovor ministrstva, v katerem bo jasno, da prevzemajo odgovornost za morebitne nesreče , potem bomo vhod v grajsko poslopje tudi zaklenili, sicer pa ne! Lokalna skupnost takšne odgovornosti v nobenem primeru ne bo prevzela, saj bi s tem odgovarjala za vse in morala tudi izplačati odškodninske zahtevke morebitnih ponesrečencev! Naloga lastnika je, da svoje imetje tudi
Vrata na osrednje grajsko dvorišče so odprta in po besedah župana bo tako tudi ostalo, razen če lastnik (kulturno ministrstvo) pisno ne zagotovi, da prevzema vso odgovornost za morebitne nesreče in poskrbi za ustrezno zavarovanje.
Dr. Ljubica Suligoj
Ob 80. obletnici smrti dr. Franca Jurtele
Dr. Jurtela - narodni buditelj, prvi »slovenski župan« MO Ptuj
Jurtelova življenjska pot - drugi del
Med spomini na dijaška leta je Franc Jurtela izpostavljal slo-vensko-nemške odnose na šoli. Spominjal se je upora slovenskih dijakov v 4. razredu proti profesorju Schalerju, ki je med predavanji o štajerski zgodovini zasmehoval Slovence. Domenjeni slovenski dijaki so pred učno uro mirno zapustili razred. Med preiskavo je nekaj nemških dijakov potrdilo očitano ravnanje profesorja, tako da stavkajoči dijaki niso bili kaznovani; celo profesorje v razredu preklical žalitve.
Po maturi leta 1875 se je Franc Jurtela podal na graško pravno fakulteto. V Gradcu se je povezal s tamkajšnjimi slovenskimi študenti - sfilozofom Jakobom Sketom (poznejši šolnik, strokovni pisatelj), s Simonom Rutarjem (arheolog, geograf, zgodovinar), medicincema Josipom Krsnikom in Francem Zupancem ter drugimi. Postal je odbornik Akademskega društva Triglav in Podpornega društva za slovenske dijake; v slednjem je aktivno deloval tudi slavist in etnolog Gregor Krek.
Julija 1879 je Franc Jurtela opravil drugi državni izpit in z njim dosegel absolutorij. Kot odvetniški koncipient se je zaposlil v pisarni narodnjaka dr. Alojza Gregoriča na Ptuju. Hkrati se je posvetil nadaljnjemu študiju ter opravil še tretji državni izpit in prvi rigoroz. Medtem ko je v pisarni odvetnika in politika dr. Alojza Gregoriča iz Bodislavcev delal tudi po sedem ur, se je pripravljal na drugi rigoroz in leta 1880 doktoriral.
Obremenjenost z delom in s študijem sta mu preprečevala, da se ni vključeval med somišljenike; tako ga celo rojaki niso imeli za pravega Slovenca. Večkrat pa ga je na stanovanju obiskoval gimnazijski profesor Jožef Žitek (»iz službenih razlogov« moral 1882. leta v Leoben) in beseda je tekla tudi o politično-gospodar-skih vprašanjih v ptujskem političnem okraju.
Dr. FrancJurtela je šele po opravljenem doktoratu aktivno stopil v slovensko družbo: seznanil se je z odvetnikom in politikom dr. Jakobom Plojem, pobudnikom ustanovitve ptujske Narodne čitalnice, deželnim in državnim poslancem za ptujski okraj, župnikom pri Sveti Barbari v Halozah Božidarjem Raičem, nadalje s politikom in župnikom Davorinom Trstenjakom in z drugimi.
Ob delu v odvetniški pisarni je tesno sodeloval z dr. Alojzem Gregoričem, predsednikom Narodne čitalnice v letih 1878-1886. V prepričanju, da politične razmere na Ptujskem narekujejo povezovanje slovenstva, so se narodnjaki lotili dela. Dr. Franc Jur-tela piše, da je »zabredel« v politično življenje.
V svojih spominih navaja, kako sta z Božidarjem Raičem ob nedeljah in praznikih prirejala zborovanja po župnijah ptujskega in ljutomerskega okraja, kako so bili ljudje neozaveščeni in kako so jih nasprotniki odvračali od prvih shodov, na katerih je govoril Božidar Raič.
Za Slovence so bili to neprijazni časi. Pod streho Narodnega doma so tekle mnoge aktivnosti, na primer posveti ob volitvah v okrajne zastope, deželni in državni zbor. Ker pa se čitalnica ni smela politično udejstvovati, so leta 1885pod vodstvom dr. Jakoba Ploja ustanovili katoliško slovensko politično društvo. Pozor, da bi se lahko uspešneje pripravili na državnozborske volitve. Čitalnico je bilo potrebno varovati zaradi njene »važnosti za ves ptujski okraj«, je pisal Slovenski gospodar.
Dr. Franc Jurtela je vse bolj spoznaval pomen Okrajnega zastopa na Ptuju, še posebej pa, ko ga je profesor Žitek podrobneje seznanil z njegovimi pristojnostmi. Med drugim je Okrajni za-stop volil zastopnike v okrajni šolski svet, ta pa je nameščal učitelje po osnovnih šolah okraja (razen na Ptuju). Zato je bilo pomembno, da Slovenci pridobijo večino v Okrajnem zastopu. Brez kakršnekoli materialne podpore Slovencev se je dr. Franc Jurtela prostovoljno lotil dela pri oblikovanju slovenskega volilnega telesa: popisati je bilo potrebno posestnike, ki so plačevali nad 60 goldinarjev neposrednega davka. Nemškutarskim oblastem se je tako početje zdelo sumljivo, saj je pregledoval tudi zemljiške knjige. S težavo je usklajeval podatke z davčnim katastrom.
Ko se je dr. Franc Jurtela prvikrat udeležil volitev v Okrajni zastop v skupini velikih posestnikov, njegova slovenska stranka ni uspela; doživela je gonjo in posmeh. Ob tem, da vzporedno z nemško predvolilno kampanjo slovenska ni bila dopustna, je ptujsko nemštvo (med njimi bolehavi župan in odvetnik dr. Karl Bresnig, dr. Hans Michelitsch, zastopniki Mestne hranilnice in Vorschussvereina ter razni gostilničarji in trgovci iz mesta in s podeželja) odločno nastopilo prosti slovenskim volivcem na veleposestniški volilni listi.
Nadaljevanje prihodnjič
Vir: Fototeka Zgodovinskega arhiva Ptuj.
Destrnik • Praznovali 8. občinski praznik
Odprli novo zobozdravstveno ambulanto
Na Destrniku letos praznujejo 500. obletnico začetka zidave cerkve. Ta jubilej so vključili tudi v letošnje praznovanje občinskega praznika.
Na god farnega zavetnika, v četrtek, 25. maja, je v cerkvi sv. Urbana daroval mašo nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger, ki je blagoslovil tudi novo veroučno učilnico in obnovljene prostore v žup-nišču. Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik o župniji Sv. Urbana, ki ga je pripravil Jakob Emeršič.
Občinske slovesnosti pa so se pričele v petek, 26. maja, s slavnostno sejo občinskega sveta, na katero so povabili tudi predsednike vaških odborov in predsednike društev.
V soboto, 27. maja, so se prireditve pričele že ob 8. uri s tradicionalnim teniškim turnirjem, ob 9. uri pa se je pričelo ribiško tekmovanje pri rib-
niku Pečjak. Čez dan je potekalo več predstavitev društev, ki delujejo v kraju. Društva so se predstavljala pred osnovno šolo in pred gasilskim domom na Destrniku. Gostje pa so si med sprehodom po centru občine ogledali tudi cerkev sv. Urbana. Popoldan ob 15. uri je v prostorih OŠ Destrnik potekala otvoritev likovne razstave 27. likovne kolonije in razstava del, ki so jih ustvarili učenci pri pouku in drugih dejavnostih. Za kulturni program pa so poskrbeli učenci OŠ Destrnik.
Osrednja slovesnost ob 8. občinskem prazniku in 10-letnici izhajanja občinskega glasila Občan je potekala na ploščadi pred gasilskim in turističnim domom na Destrni-
Foto: Zmago Šalamun
Prejemniki občinskih priznanj (z leve): Feliks Majerič, Erika Ma-urič, župan Franc Pukšič, Srečko Vrečar, predsednik komjsije za odlikovanja in priznanja, Franc Lacko in farni župnik Jože Škofič
Foto: Zmago Šalamun
Učenci JVIZ Destrnik - Trnovska vas so se predstavili s projektom Terme Urban.
ku. Občane in številne goste je pozdravil župan občine Franc Pukšič, ki je med drugim tudi naštel projekte, ki so jih izpeljali na Destrniku v zadnjih 13 letih. Na slovesnosti so podelili tudi občinska priznanja. Bronasta priznanja so prejeli: Feliks Majerič za požrtvovalno delo v TD Des-trnik, Erika Maurič za aktivno delo pri KORK Destrnik, Milan Šteger za aktivno delo v kulturnem društvu Destr-nik in Franc Lacko za aktivno delo v društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Srebrni priznanji sta prejela Anton Zelenik za požrtvovalno delo ključarja in mežnarja v cerkvi sv. Urba-
na in Aleš Šteger za aktivno delo na področju kulture. Zlato občinsko plaketo pa je prejela Lovska družina Des-trnik ob 60-letnici delovanja in župnija sv. Urbana ob 500. obletnici prve pisne omembe cerkve. Lovcem bo plaketa izročena na slovesnosti, 60-let-nici delovanja lovske družine, ki bo v začetku avgusta.
V sklopu občinskega prazniku so na Destrniku proslavili tudi 10-letnico izhajanja občinskega glasila Občan, ob tej slovesnosti so v prostorih turističnega doma pripravili razstavo, na kateri so predstavili vseh 99 številk občinskega glasila, ki je pričelo izhajati 25. julija 1996 še v skupni
občini Destrnik - Trnovska vas. O zgodovini občinskega glasila Občan je spregovorila odgovorna urednica Nataša Žižek. Ob tej priložnosti pa so pripravili tudi veliko torto ob 10. letnici izhajanja glasila Občan, ki sta jo razrezala župan Franc Pukšič in odgovorna urednica.
Zbrane je na prireditvi pozdravila tudi direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan. Ob koncu slovesnosti sta skupaj z županom Francem Pukšič odprla nove prostore zobozdravstvene ambulante, ki bo na Destr-niku pričela delovati 1. junija. Ambulanta bo odprta pet dni v tednu. V ponedeljek, torek in petek bo odprta dopoldan, v sredo in četrtek pa popoldan. V njej pa bo delal dr. den-talne medicine Matej Hasaj in zobna asistentka Klavdija Sluga.
V kulturnem programu so učenci JVIZ OŠ Destrnik - Trnovska vas predstavili projekt Terme Urban, s katerim so se predstavili v Bovcu na državnem tekmovanju mladih turističnih podmladkov Slovenije v projektu Turizmu pomaga lastna glava. Njihova odrska predstavitev je bila razglašena za najboljšo na festivalu, iz ekipe je bila tudi najboljša igralka festivala letos Manuela Kovačec, skupno pa so dosegli srebrno priznanje. Skupaj z učenci sta ga pripravila uči-
telja Jolanda Zelenko (uprizoritev igre) in Aleš Marđetko (mentor). Scenarij igre je napisala učiteljica Milena Mez-narič. Sobotno praznovanje so na Destrniku zaključili z družabnim srečanjem.
V	nedeljo, 28. maja, se je praznovanje nadaljevalo z otvoritvijo razstave izdelkov društva kmetic Destrnik, ki so svoje izdelke razstavile v župnišču. Popoldan je v prostorih gasilskega doma Destr-nik potekalo srečanje in pogostitev občanov starejših od 70 let. Pozdravil jih je župan Franc Pukšič, pripravili pa so tudi krajši kulturni program.
Ob 15. uri pa je bila osrednja slovesnost ob farnem žeg-nanju in 500-letnici začetka zidave cerkve. Mašo je vodil provincial p. Mirko Kos. Po maši pa so pripravili kulturni program iz zgodovine župnije in predstavili so se veroučen-ci. Po končani slovesnosti je sledilo tradicionalno točenje županovega vina in pogostitev, za katero je poskrbel farni župnik Jože Škofič.
V	sklopu praznovanja 8. občinskega praznika bo v nedeljo, 4. junija, meddružinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe pri lovskem domu na Drstelji za pokal Občine Destrnik in v petek, 9. junija, srečanje konjenikov pri Marjanu Lovrecu v Jiršovcih.
Zmago Šalamun
Stoperce • Ob 14. kmečkem prazniku
Priznanja tudi za najlepše urejene domačije
Prizadevni člani Društva plemenskih telic Stoperce so minuli konec tedna pripravili že 14. kmečki praznik. V petek so v okviru dneva podružnične šole predstavili projekt Zdravi in beli zobje, v dvorani pa pričeli ocenjevanje vin, v soboto pa so izvedli še kmečke igre, s tekmovanji v ročni košnji, podiranju ploha na balon ter v žaganju vej z drevesa.
Prireditve v okviru 14. kmečkega praznika so v haloških Stopercah pričeli v petek, 26. maja, s praznovanjem dneva tamkajšnje podružnice Osnovne šole Majšperk. Zbranim učencem, staršem in gostom v tamkajšnjem domu krajanov so po pozdravu ravnateljice Milene Širec predstavili zanimiv zdravstveno-preventivni projekt pod naslovom Zdravi zobje- lep nasmeh, ki so ga pripravili učenci v sodelovanju s krajevno zobodravnico. Za prijetno vzdušje pa so s kulturnim programom poleg šolarjev poskrbeli tudi člani prosvetnega društva Stoper-ce.
Zatem pa so v dvorani pričeli zbirati vzorce za tradicionalno ocenjevanje vin, na katerega je letos prispelo kar 35 vzorcev letnika 2005, tudi iz sosednjih krajev. Strokovna komisija v sestavi Andrej Rebernišek, Darja Gabrc, Miran Reberc, Franc Ivančič ter Vinko Jerič je ocenila, da je kvaliteta vin letos še boljša od lanske, kar dokazuje tudi
povprečna ocena vzorcev - 17,56. Podeljenih je bilo kar 7 zlatih, 15 srebrnih in 8 bronastih priznanj, najbolje ocenjeno vino pa je bil sovi-njon, ki ga je pridelal Metod Gril iz Varoša pri Makolah in je prejel oceno 18,40. Srečko Gajšek iz Zgornje Sveče je za zvrst prejel oceno 18,30, Vinko Jerič, prav tako iz Zgornje Sveče, pa je za zvrst prejel oceno 18,23.
Prireditve so nadaljevali v soboto, 27. maja, popoldne na ploščadi športnega igrišča ob stoperški šoli, kjer so za vsak slučaj postavili tudi večji šotor. Številne domačine in goste, med katerimi so bile tudi županja občine Majšperk dr. Darinka Fa-kin, predstavnica Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Andreja Krt ter naj lepotica slovenskega podeželja Darja Hostnik, je v imenu organizatorjev pozdravil Alojz Galun, predsednik Društva rejcev plemenskih telic Sto-perce. Za bogat kulturni program so skrbeli Ljudski pevci iz Stoperc ter člani Kulturno
prosvetnega društva Stoper-ce, na prireditvi so predstavili tudi sekalnik polen Krpan in vitlo Tajfun, posebej odmevna pa je bila predstavitev domačih kmetijskih traktorjev znamke LIMB, ki jih izdelujejo v Ptuju, saj sta bila v nekaj trenutkih prodana oba predstavljena primerka.
Zatem so na bližnjem travniku izvedli tekmovanje v ročni košnji travnika, na katerem je letos sodelovalo 11
Štajnberger prav tako iz Že-tal, tretji pa njen mož Izidor Štajnberger.
Po tekmovanjih so na zaključni slovesnosti najbolje uvrščenim podelili pokale in priznanja, posebna priznanja pa so prejeli tudi predstavniki najbolje uvrščenih domačij, ki so bili izbrani na podlagi razpisa etnografske sekcije KPD Stoperce v akciji Uredimo naše podeželje. Posebna komisija je ocenjeva-
la urejenost doma in gospodarskega poslopja, dvorišča z okolico, ocvetličenje, svo-jevrstnost krajinske arhitekture ter izkoriščenost danih možnosti. Najboljšo oceno in s tem prvo mesto je prejela domačija Marice in Viktorja Lampreta iz Grdine, drugo domačija družine Lorber iz Stoperc, tretje pa domačija Anice in Jožefa Žunkoviča iz Grdine.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Predsednik društva rejcev plemenskih telic Alojz Galun v družbi z lepotico slovenskega podeželja 2006 Darjo Hostnik
domačinov raznih starosti, svoje delo s koso pa je po mnenju strokovne komisije najbolje in najhitreje opravil Vinko Jerič iz Zg. Sveče, drugo mesto si je prikosil Rafael Hronek iz Stoperc, tretje pa Tone Butolen iz Žetal. Zanimivo je bilo tudi tekmovanje v podiranju ploha na balon ter kleščenju drevesa z motorno žago, kjer se je najbolje izkazal Tone Butolen iz Žetal, druga je bila Kristina
Foto: M. Ozmec
Posebej zanimivo je bilo za obiskovalce prav tekmovanje v žaganju vej z dreves z motorno žago.
Atletika
Nina državna prvakinja v sedmeroboju
Stran 16
Judo
Klemen med elitno deseterico na EP
Stran 16
Tenis
Blaž Rola v finalu turnirja ETA
Stran 17
Strelstvo
Dobri nastopi v težkih pogojih
Stran 17
Kolesarstvo
Kolesarju, ki ljubijo adrenalin
Stran 18
Triatlon
Miha Brodnjak za reprezentanco Slovenije Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Gorica mora naslov le še potrditi
Pred nogometaši v 1. in 2. SNL je le še en krog v sezoni 2005/06. Krog pred koncem so padle tako rekoč še zadnje odločitve. Čeprav imajo Domžalčani še vedno teoretične možnosti za osvojitev naslova državnega prvaka, so praktične zapravili v soboto, ko so v Ajdovščini igrali s Primorjem le neodločeno. Goričani podobne napake niso storili, saj so v Lendavi že po 23 minutah igre vodili s 4:0. V tej sezoni najuspešnejši napadalni tandem Burgič-Birsa je s tremi doseženimi zadetki tako tehtnico močno prevesil na stran Primorcev, ki v zadnjem krogu doma gostijo Velenj-čane. Že točka jim zanesljivo prinaša nov, tretji zaporedni naslov državnega prvaka (skupaj četrtega). Samo v primeru poraza Gorice in istočasni zmagi Domžal na tekmi z Mariborom bi se veselili Domžalčani. Realno torej ostane Domžalam nastop v pokalu UEFA.
Koprčani so si nastop v predkrogu za pokal UEFA zagotovili z zmago v Pokalu Slovenije, Maribor pa nastop v pokalu Intertoto po zmagi z Dravo. To so tudi vsi naši predstavniki, ki nas bodo drugo leto zastopali na evropskih prizoriščih.
Serija enajstih tekem brez poraza (zadnji sega v 23. krog, ko je Drava izgubila v Celju 1:3) se je za Ptujčane končala v Mariboru. Z zmago v zadnjem krogu lahko v najslabšem primeru računajo na 5. mesto, kar ne bi bil neuspeh. Iz lige se po enoletni polprofesionalni avanturi poslavlja Rudar, Belo krajino pa čakata dodatna obračuna z drugouvrščeno ekipo 2. lige. Kdo bo to, še ni popolnoma jasno, saj je situacija pri vrhu 2. lige precej zapletena. Pred zadnjim krogom je v najboljšem položaju Dravinja (49), ki v zadnjem krogu gosti drugouvrščeni Factor (47). Konjičanom že točka zagotavlja 1. mesto in s tem napredovanje v 1. ligo, v primeru zmage Ljubljančanov pa bodo prvoligaši slednji. Za 2. mesto kandidira tudi ekipa Triglava (45): sami morajo zmagati v Dravogradu, Dravinjapa mora premagati Factor.
Podobno je tudi na dnu, kjer imajo še vse ekipe možnost obstanka, izmed štirih kandidatk (Svoboda, Dravograd, Livar in Zagorje) pa se bosta po zadnjem krogu dve selili v nižji ligi.
tednik
iPodulajk i
na wáounm ii
RADIOPTUJ
Mo-a/Uetcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • Mojca Derčar
Uspešna v reprezentanci
Slovenska ženska rokometna reprezentanca se v dodatnih kvalifikacijah za nastop na EP na Švedskem meri z reprezentanco Bolgarije. V Kranjski Gori je v prvi tekmi zmagala z 32:22 (18:10). Povratna tekma bo v soboto, 3. junija, v bolgarskem mestu Gabrovo. Velik prispevek k zmagi je dodala tudi članica RK Mercator-Ten-zor Ptuj in najboljša športnica
MO Ptuj za leto 2005 Mojca Derčar, ki je dosegla 5 zadetkov.
Slovenske rokometašice so tako na dobri poti, da se po Danski leta 2002 in Madžarski leta 2004 že tretjič zapored uvrstijo na zaključni turnir Stare celine, ki bo od 7. do 17. decembra letos na Švedskem.
JM
Mojca Derčar v dresu reprezentance Slovenije
Nogomet • 1. SNL - Simobil Vodafone
Z zmago v Modro noč
Nogometaši ptujske Drave so v soboto izgubili srečanje v mariborskem Ljudskem vrtu, s tem pa tudi možnosti za zgodovinsko uvrstitev kluba na tretje mesto.
Poraz v Mariboru je bil zelo boleč za dokaj številne pristaše Drave, ki jih je bilo v Ljudskem vrtu spet veliko. Varovanci trenerja Milka Đurovskega so jih žal s svojo predstavo razočarali. Porazi so sicer sestavni del športa, ni pa vseeno, kako izgubiš. Že v soboto popoldne je novi, tokrat zadnji igralni dan za ptujske nogometaše v tej sezoni, ki bodo ob 18. uri gostili ekipo Nafte. Lendavča-ni so prav tako doživeli mrk na domačem igrišču proti lanskoletnim (in verjetno tudi letošnjim) državnim prvakom iz Nove Gorice. Motivov na obeh straneh bo torej več kot dovolj, saj se bodo oboji želeli navijačem odkupiti za slabši predstavi v predzadnjem krogu.
Lendavska Nafta je sicer nasprotnik, ki se ga da premagati, zmaga pa bi bila lep uvod v Modro noč, ki bo takoj po tekmi potekala na Mestnem trgu. Trener Milko Đurovski bo imel na razpolago skorajda vse nogometaše in bo lah-
Foto: Črtomir Goznik
Lucas Horvat (Drava, beli dres) bo, tako kot soigralci, na tekmi z Nafto skušal popraviti vtis, ki so ga Ptujčani zapustili na tekmi z Mariborom.
ko sestavil ekipo, ki bi prav v zadnji domači tekmi sezone lahko prinesla sproščeno in atraktivno igro. Ravno neobremenjenost bi lahko bila glavni razlog za všečno nogometno predstavo, ki bi pomenila uspešen zaključek sezone. Drava bo zagotovo zadnjič igrala v takšni postavi, saj je
nekako nepisano pravilo, da ob prestopnih rokih prihaja do sprememb v igralskem kadru. Kapetan Drave Emil Šter-bal nam je o tem dejal: »Če bo to moja zadnja tekma v dresu Drave, še ne vem, ker pogovori s predsednikom kluba še potekajo, a mislim, da je pred mano še ena sezona. Kar se pa
tiče zadnjega srečanja sezone, bi dejal, da bomo proti Nafti skušali popraviti vtis iz Maribora, kjer nismo bili pravi. Motivov za popravni izpit je več kot dovolj. Pričakujem, da se bomo od navijačev v tej sezoni poslovili z zmago.«
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. SRL - moški
Ormožani zasedli končno 7. mesto
Liga za obstanek
REZULTATI ZADNJEGA KROGA:
Ribnica - Adria Krka 38:32 (18:16), Jeruzalem Ormož - Rudar 37:34 (21:17), Termo - Slovan 29:25 (12:13)
1.	JERUZALEM 0RM0Ž10	6	0	4 28
2.	RIBNICA RIKO HIŠE 10	6	2	2 26
3.	RUDAR	10	4	1	5
4.	SLOVAN	10	5	2	3
5.	ADRIA KRKA 10
3 1 6
22 17 15
vsaj točko za potrditev končnega 7. mesta, pričeli odlično in že v 17. minuti so varovanci trenerja Saše Prapotnika vodili s sedmimi goli prednosti, 14:7. Trmasti "knapi" se kljub velikemu zaostanku nikakor niso želeli predati in v 56. minuti so preko razpoloženega
Vidica (10 zadetkov) izenačili na 33:33. V dramatičnem zaključku so bili uspešnejši gostitelji, ki jim je uspelo svojo ladjo privesti do nove zmage in končnega 7. mesta. Zanimivo, da so se na srečanju prvič med strelce v članski konkurenci vpisali David Bogadi ter
6. TERMO
10 3 0 7 12
Jeruzalem - Rudar 37:34 (21:17)
JERUZALEM: G. Čudič (5 obramb), Cvetko (8 obramb), Dogša (1 obramba); Belšak 4, Sašo Korez 1, Koražija 5, Bezjak 8, Bogadi 2, Ivanuša 3, B. Čudič 7 (1), Samo Korez 1 (1), Blaževič 7 (1), Grizolt, Potoč-njak. Trener: Saša Prapotnik.
Rokometaši Jeruzalema in Rudarja so pred tekmo pričakovali le eno - konec (pre-)dolge sezone. Ormožani so tekmo, kjer so potrebovali
Foto: Črtomir Goznik
Marko Bezjak je bil proti Rudarju najučinkovitejši Ormožan.
Samo in Sašo Korez. Piko na i domači zmagi je s svojimi odličnimi obrambami postavil mladinski vratar Blaž Cvetko, ki je dobil priložnost zadnjih dvajset minut srečanja ter je pri tem zbral kar 8 obramb.
David Bogadi: "Zadovoljen sem z zmago in tudi s svojimi prvimi zadetki v članski konkurenci. Svoja gola bi posvetil svojemu soigralcu Niku Kle-menčiču, ki je pravkar prestal težko operacijo kolena."
Uroš Krstič
Liga za prvaka
REZULTATI ZADNJEGA KROGA:
Celje Pivovarna Laško - Gold Club 31 :31 (16:16), Gorenje - Trimo Trebnje 39:34 (18:16), Prevent - Cimos Koper 31:32 (15:15)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 10 6 1 3 30
2.	GOLD CLUB 10 5 4 1 26
3.	GORENJE 10 7 2 1 26
4.	TRIMO TREBNJE 10 2 0 8 14
5.	PREVENT 10 2 0 8 12
6.	CIMOS KOPER 10 4 1 5 12
Kolesarstvo • Natrpan konec tedna za KK PP
Ptujcani na mesto Ullrichovega skalpa
Za dirko Po Sloveniji moštva delajo še zadnje teste pripravljenosti, 13. največja slovenska kolesarska preizkušnja se namreč prične že v četrtek. Kolesarji Perutnine Ptuj bodo ta konec tedna tekmovali na dveh frontah. Ena ekipa pod vodstvom Martina Hvastije bo v soboto nastopila na edini enodnevni klasiki pri nas, na dirki za VN Kranja. Kolesarsko obarvan mesec se že v nedeljo nadaljuje s kriterijem po ulicah tega gorenjskega mesta, sledi že omenjena štiridnevna dirka Po Sloveniji, ob koncu meseca pa bodo na sporedu državna prvenstva.
Del ekipe Perutnine Ptuj bo generalko za nastop na sloven-
cilj 175 km dolge preizkušnje v kraju Judendorf pri Grazu, pričakujejo tudi podporo domačih navijačev.
Kranjska dirka letos še šteje za drugo kategorijo, 10. memorial Filipa Majcna in 38. Velika nagrada pa naj bi že drugo leto imela višjo oznako. Proga je precej podobna tistim iz prejšnjih let. V 165 km se bodo kolesarji povzpeli na Senično ter Brezje, v zadnjem delu pa bodo vrteli pedala po ulicah Kranja z zaključkom na vrhu znamenitega Jelenovega klanca. »Trasa je zelo raznolika, zgodi se lahko marsikaj. Kolesarji lahko pridejo v cilj en po en kot lansko leto, lahko pa pride do skupinskega sprinta. V tem
Mitja Mahorič (KK Perutnina Ptuj)
ski pentlji opravil na dveh enodnevnih preizkušnjah v tujini. Včeraj so se Ptujčani odpravili na dirko prve kategorije, GP Schwarzwald na nemškem Bavarskem, kjer se je Mitja Mahorič lani s četrtim mestom uvrstil tik pred slovitega Nemca Jana Ullricha. Zahtevna gorska preizkušnja s 162 km in kar 4247 metri višinske razlike tudi letos ne bo lahka. Dodatno zaradi dejstva, da nemški kolesarji, na dirki bodo asi moštva T-mobile z Andreasom Kloed-nom in Patrikom Sinkewitzem ter Gerolsteiner s Stefanom Schumacherjem, letos še lovijo zmago na domačih tleh. »Mislim, da sem dobro pripravljen. Dirka po Nizozemski sicer ni bila najboljša priprava, saj je precej ravninska, tukaj pa je hribovito. Po drugi strani pa smo vsaj tekmovali, kar je dobro za formo. Ta dirka verjetno najbolj odgovarja Golčerju, ki je tempiral formo za prihajajočo dirko po Sloveniji. Storili bomo vse, da tisti, ki mu bodo noge jutri najbolje tekle, doseže tudi najboljšo uvrstitev,« je pred odhodom dejal Mahorič. Ekipo ptujskih hribolazcev pa v nedeljo čaka še dirka za VN Raiffeisen Bank v Avstriji. Zaradi bližine, saj bo start in
primeru računamo na Božiča in Mervarja, drugače pa na vse kolesarje, ki so sposobni zmagati,« so bile besede Martina Hvastije, ki je lani osvojil prvo mesto, letos pa bo kot športni direktor ptujske ekipe sedel v spremljevalnem vozilu.
Pester tekmovalni urnik mladincev
Mladinski pogon Perutnine Ptuj ima v poznem pomladanskem obdobju precej natrpan urnik nastopov. Vsak konec tedna nastopijo vsaj na eni dirki v Sloveniji, Avstriji ali Italiji. Niko Vogrinec, ki je stalni član reprezentance, pa večkrat obleče tudi državni dres. Tega je nazadnje nosil na dirki Festa della Mamma v okolici Udin, ko je v močni konkurenci italijanskih moštev osvojil 13. mesto.
V klubskem dresu pa v zadnjem obdobju najboljše rezultate dosega prav tako član ekipe mlajših mladincev Marko Purg. Purg si je v samostojnem pobegu zmago priko-lesaril na 65 km dolgi dirki v Wolfsbergu (Avstrija). Dobro so nastopili njegovi sotekmo-valci, saj je Vogrinec osvojil sedmo, Davor Golob deveto,
Alen Tement pa petnajsto mesto. Odlično so nastopili na še eni dirki v Avstriji, v Grafenste-inu, Purg in Vogirnec sta po neuspelem pobegu na koncu zasedla četrto in šesto mesto. Med starejšimi mladinci je bil Nino Dončec deveti, Rok Je-renko petnajsti in David Jerič osemnajsti. Po besedah trenerja Jerneja Finšgarja je bila to najboljša letošnja predstava Dončca, saj je večkrat sodeloval v pobegih, vendar zaradi neizkušenosti dobre forme ni najboljše unovčil. Minuli konec tedna pa so mladi kolesarji nastopili na kriterijski dirki v Mariboru. Ponovno je bil najboljši Purg, ki je osvojil sedmo mesto, Dončec je bil dvanajsti. »Naši kolesarji dokazujejo, da se razvijajo v odlične tekmovalce. Mi smo najboljši na težkih gorskih dirkah, saj nimamo izrazitega sprinterja. Ta mesec bomo lahko pokazali, kar znamo, pred domačim občinstvom, saj nas v nedeljo kot člane čaka nastop v Kranju, ob koncu meseca pa še posamični kronometer in cestna dirka za državne naslove, kjer bomo branili majico prvaka iz lanskega leta,« je sklenil Boštjan Lampret, trener ekipe mlajših mladincev.
UG
Atletika • DP v mnogoboju
Nina državna prvakinja!
V	soboto in nedeljo je v Mariboru potekalo državno prvenstvo v mnogobojih za vse starostne kategorije, v okviru prvenstva pa je potekal tudi mednarodni atletski mnogoboj ski miting Evropske atletske zveze. V svojem premier-nem nastopu v sedmeroboju med članicami je Nina Kolarič zmagala, v skupnem seštevku mitinga pa je bila tretja. Gre za nov velik uspeh najboljše ptujske atletinje, ki se po uspehih v mladinskih vrstah počasi uveljavlja tudi v neizprosni članski konkurenci.
V	svojem prvem nastopu v sedmeroboju je Kolariče-va zbrala 5080 točk, pri tem pa je prav v vsaki disciplini dosegla osebni rekord, kar pove, da je bila na tekmovanju zelo zbrana in motivirana. Rezultatsko gledano je največ vreden njen rekord v skoku v daljino, ki sedaj znaša že 621 centimetrov. Ravno s tem dosežkom si je nabrala odločilno prednost pred zasledovalko v državnem prvenstvu, hkrati pa se je prebila na tretje mesto močnega mednarodnega mnogobojskega mitinga. Poleg daljine je 100 metrov z ovirami tekla 14,81 sekunde, v višino je skočila 166 centimetrov, kroglo je sunila 9,35 metra, 200 metrov je pretekla v 25,58 sekunde, kopje je zalučala 27,73 metra, dvodnevno tekmovanje pa je sklenila s tekom na 800 metrov (2 mi-
Nina Kolarič (AK Keor Ptuj) je nova državna članska prvakinja v sedmeroboju.
nuti in 26,53 sekunde). S tem rezultatom se je Kolaričeva uvrstila v državno reprezentanco, ki bo v začetku julija nastopila na evropskem pokalu v mnogoboju v španskem Monzonu. Za boljšo predstavo o vrednosti dosežka naj le omenimo, da zanaša norma za nastop na letošnjem evrop-
Judo • Po EP na Finskem
Klemen med elitno deseterico
Tampere (Finska), 26., 27. in 28. maj 2006. Hladni Tampere na jugu Finske je bil uspešen za ptujskega ju-doista, ki se je domov vrnil z devetim mestom. Prvenstvo, ki letos še ne šteje za kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu 2008, se je izkazalo z močno zasedbo in Klemen je dokazal, da sodi v sam vrh evropskega juda.
Ptujski judoist Klemen Ferjan, ki je na blazine stopil drugi dan prvenstva, je v kategoriji do 81 kilogramov po dveh zmagah osvojil 9. mesto, kar je tudi najboljša moška uvrstitev med našimi, saj so Drakšič, Jereb in Primož Ferjan izpadli že v prvem kolu.
Klemen je med 32 tekmovalci v prvem krogu z yuko (5:0) ugnal Madžara Sandor-ja Nagysolymosija, s katerim je v tej sezoni že izgubil v Pragi, v nadaljevanju pa je judoist ptujske Drave moral priznati premoč Švicarju Sergeiu Aschwandenu. Klemen je sprva dobil kazen, Švicar pa kljub prednosti ni popuščal in je na koncu slavil z minimalno razliko 3:0. Švicar se je nato uvrstil v pol-finale, kar je pomenilo dodatne boje za Klemna v repasažu. Nadaljeval je z zmago za ippon 10:0 po polovici borbe proti Moldavcu Evgheniu Rusu, boljšo uvrstitev pa mu je v četrtem dvoboju preprečil Portugalec Juao Neto, bronasti s svetovnega prvenstva iz leta 2003
Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj)
in zmagovalec letošnjih dveh svetovnih pokalov. Klemen je zaradi nedovoljenega udarca Neta najprej povedel, potem pa sekundo pred koncem borbe ob izenačenem izidu naredil napako in zmago prepustil nasprotniku, ki je prišel do meta za ippon. Klemnu je tako ostalo »le« deveto mesto.
Zadnji dan prvenstva je nastopil še Primož Ferjan (JK Impol) v kategoriji do 100 kg, ki pa je tekmovanje končal že po uvodnem dvoboju proti Francozu Lemaireju, ki se ni uvrstil v polfinale, kar je pomenilo konec nastopov za Primoža.
Na prvenstvu Stare celine je letos največ uspeha imela Francija z osvojenimi osmimi kolajnami, od tega tremi zlatimi, pred reprezentancama Rusije in Velike Britanije, Slovenija je po zaslugi Lucije Pola-
vder (JK Sankaku) pristala na 20. mestu.
»EP na Finskem je bilo dobro organizirano, predvsem pa je bila zasedba zelo močna. Glede na to, da je bila to glavna tekma letošnje sezone, so bili prisotni vsi najboljši. Prikazal sem dobre borbe, dvakrat suvereno zmagal, dvakrat pa za las izgubil. Z rezultatom sem delno zadovoljen, mislim pa da sem bil sposoben več, vendar se na žalost v borbah z Aschwandenom (SUI) in Neto-m (POR) ni odprlo. S prvim sem izgubil na dvomljivo kazen (shido), z drugim pa je bilo neodločeno in v zadnjem napadu borbe sem hotel povesti, a na žalost me je Neto ulovil na napačnem koraku in vrgel v zadnjih sekundah. Zmagovalni podium je bil zelo kvaliteten, saj so na njem poleg zmagovalca (BLR) stali bivši olimpijski
skem prvenstvu v švedskem Goteborgu 5750 točk.
UE
prvak (Maddaloni), aktualni svetovni prvak (Elmont) in dvakratni evropski prvak (Aschwanden).
S trenerjem Vladom Čušem sva v grobem že pripravila program priprav na naslednjo sezono, ko se začnejo kvalifikacije za OI. V njem prevladuje trening v Kanadi, na Japonskem, v Braziliji in seveda po Evropi, med drugim tudi na Ptuju. Že ta vikend pa se bom udeležil mednarodne tekme in priprav v Tre Torriju (Italija),« je strnil vtise z EP Klemen Ferjan.
»Klemen je nastopil v najelitnejši kategoriji -81kg, kjer je bilo tudi največ tekmovalcev. Med njimi jih je kar 17 z osvojenimi kolajnami na največjih tekmovanjih. Klemnov nastop ocenjujem uspešno, v štirih borbah je naredil samo eno taktično napako, žal pa je bila usodna in je na koncu onemogočila višjo uvrstitev, ki jo je bil Klemen sposoben doseči. Klemen bo sedaj nadaljeval s programom priprav in tekmovanji, katerih cilj je podrejen izpolnitvi norme za nastop na OI v Pekingu čez dve leti,« je ocenil nastop svojega varovanca Vlado Čuš.
Do konca leta Klemna Ferja-na čaka septembra še svetovno vojaško prvenstvo v Zagrebu, Primoža Ferjana pa EP za mlajše člane oktobra v Moskvi. Rezultati: Moški: -81kg:
1.	Siarhei Shundzikau (Belorusija)
2.	Giuseppe Maddaloni (Italija)
3.	Sergei Aschwanden (Švica)
3. Guillaume Elmont (Nizozemska) 5. Ole-Bischof (Nemčija) 5. Alain Schmitt (Francija) 7. Aleksei Budolin (Estonija) 7. Joao Neto (Portugalska) 9. Klemen Ferjan (Slovenija)
Sebi Kolednik
Foto: UE
Foto: UG
Foto: SK
Tenis • Turnir ETA, 1. ženska liga, turnir U-12 na Ptuju
Blaž Rola v finalu turnirja ETA
Član TK Ptuj Blaž Rola je pretekli teden nastopil na enem najmočnejših turnirjev pri nas za igralce do 16. leta starosti - Galeja opnu v Ma-lečniku, ki spada v serijo ETA - turnirjev evropske teniške zveze. Kljub ponavljajočim se težavam s poškodbami je Blaž prikazal odlične igre in po vrsti nanizal pet zmag, kar ga je pripeljalo celo do finala.
1.	krog: Blaž Rola - Wille Ja-garden (Švedska) 6:2, 6:3
2.	krog: Blaž Rola - Peter Tauchner (Avstrija) 7:6 (9), 3:6, 6:1
3.	krog: Blaž Rola - Krunos-lav Lupis (Hrvaška) 6:0, 6:3
4.	krog: Blaž Rola - Ilija Čuič (Hrvaška) 3:6, 6:2, 6:1
5.	krog: Blaž Rola - Riccar-do Sinicropi (Italija) 7:5, 6:4
V finalu se je srečal s 1. nosilcem, Slovencem Tomislavom
Ternerjem, članom TK Branik, ki pa prihaja iz Prekmur-ja. Blaž je tudi v finalu večino dvoboja prevladoval, si v odločilnem nizu priigral prednost 5:2, imel pri 40:15 celo dve zaključni žogi za zmago, a ju ni izkoristil. To je Terner znal obrniti sebi v prid in je nato slavil v podaljšani igri.
Finale: Blaž Rola - Tomislav Terner 2:6, 6:4, 6:7 (5).
Kmalu po turnirju je moral Blaž zaradi bolečin v kolenu spet k zdravniku, kjer so se odločili, da mora na operacijo. Le-ta ga bo za več mesecev oddaljila od teniških igrišč, Blažu pa seveda želimo čimprejšnje okrevanje.
1. ženska liga
V sredo so tekmovanjem v 1. ligi pričela dekleta, med
Blaž Bizjak in Domen Gostinčar - finalista turnirja na Ptuju pri dečkih v kategoriji A
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola (TK Ptuj)
Strelstvo • MT Suhl
njimi tudi ekipa TK Nes Ptuj. Ptujčanke so se v 1. krogu pomerile z ekipo TK Branik Maribor in iztržile neodločen rezultat - 2:2. Pri obeh točkah je sodelovala Nina Šuvak, ki je zmagala v posamični konkurenci in med dvojicami skupaj z Urško Jurič.
TK Nes Ptuj - TK Branik Maribor 2:2
U. Jurič - D. Nakič 4:6, 2:6; T. Kovač - T. Mohorčič 0:6, 1:6; N. Šuvak - A. Kolmanič 6:4, 6:3; U. Jurič/N. Šuvak - D. Nakič/T. Mohorčič 6:3, 6:4.
Turnir za igralce do 12. leta starosti na Ptuju
Od petka do ponedeljka je na igriščih TK Ptuj potekal zanimiv turnir za igralce do 12. leta starosti. V Termah Ptuj se je zbralo več kot 100 mladih,
ki so prikazali veliko teniškega znanja. Med fanti je v kategoriji A slavil eden najbolj talentiranih igralcev pri nas v tej kategoriji, član TK Branik iz Maribora Domen Gostinčar (zanimivost: na poti do finala je premagal tri Ptujčane: Luka Merca, Urha Krajnca - Domi-tra in Aleksa Mundo), pri dekletih pa Slovenjegradčanka Jasmina Štor. V kategoriji B je zmagal še en Slovenjegradčan, Gregor Javornik
Dobro so nastopili tudi mladi ptujski igralci, pri fantih je do 3. kroga dospel Aleks Mun-da, pri dekletih pa Nina Potočnik do drugega.
Ptujski organizatorji so odlično izpeljali zahtevno prireditev, zato so od udeležencev prejeli številne čestitke. Že ta konec tedna bo na Ptuju potekalo OP Ptuja za fante do 18. leta starosti.
Jože Mohorič
Dobri nastopi v težkih pogojih
Od 23. do 28. maja je v nemškem mestu Suhl potekal močan mednarodni turnir, primerljiv s tekmami za evropski pokal, ki so se ga udeležile
številne mladinske reprezentance, med njimi tudi slovenska. V kraju, ki leži približno 1000 m nad morsko gladino, je strelcem izredno zagodlo
vreme, saj so se temperature spustile krepko pod 10 °C, zraven tega pa je pihal še močan veter, ki je prinašal obilo dežja, kar pa je za strelce, ki streljajo v disciplinah na prostem, predstavljalo velik hendikep. Za slovensko strelsko reprezentanco s pištolo sta nastopila odlična mlada juršinska strelca Simon Simonič in Rok Pučko. V streljanju z zračno pištolo je Simon dosegel 564 krogov in osvojil 24. mesto, Rok pa je dosegel 541 krogov in osvojil 48. mesto. V tekmovanju z malokalibrsko pištolo proste izbire na 50
metrov je Simon dosegel 522 krogov, s čimer je zasedel 26. mesto, Rok pa je s 488 krogi osvojil 44. mesto. Po nastopu sta nam mlada juršinska strelca povedala, da sta predvsem ozirajoč se na izredno slabe pogoje streljanja z nastopoma zelo zadovoljna, saj ju je tako zeblo, da bi morala imeti na noge privezan radiator. Za primerjavo naj omenim še, da se v notranjih-dvoranskih disciplinah lahko prične tekmovanje, ko termometer pokaže vsaj 15 °C.
Simeon Gonc
Simon Simonič z željo postati najboljši
Ormoška občinska malokalibrska liga
Rezultati 2. turnirja v Podgorcih (27. 5.)
POSAMEZNO: 1. Tadej Horvat (TSO 1.) 234 krogov, 2. Vesna Mele (TSO 1.) 232, 3. Boris Hergula (TSO 1.) 230, 4. Anton Kelemina (Središče) 215, 5. Danilo Janežič (Središče) 210, 6. Anton Prosnik (Središče) 201, 7. Branko Veselko (TSO 11.) 201, 8. Jaka Klemenčič (Podgorci) 188, 9. Tomaž Viher (TSO 11.), 10. Sonja Klemenčič (Podgorci), 11. Tomaž Gašperič (Podgorci).
EKIPNO: 1. SD Tovarna sladkorja Ormož 1. 696, 2. SD Središče ob Dravi 626, 3. SD Podgorci 467, 4. SD Tovarna sladkorja Ormož 11. 351.
Kolesarstvo
Vzpon na Skomarje
28. maja 2006 so se člani kolesarskega kluba B1KE-EK HALOZE 2002 udeležili vzpona na Skomarje. Dolžina proge je bila 8 km z višinsko razliko 508 metrov. Dosegli so naslednje rezultate: 1. mesto Mario Vračič (Master A) ter v absolutni konkurenci drugo mesto. Druga mesta so dosegli: Zvonko Hasemali (Master
D), Peter Strašek (Master F) in Natalija Veršič (ženske B), peto mesto je zasedel Damijan Novoselnik (amater C), šesto mesto Dalibor Babšek (Master A), Franc Frangež (Master E), osmi mesti pa sta si privozila Boštjan Zelenko (amater C) in Matej Slanič (amater B).
Danilo Klajnšek
Člani KK Bike-ek Haloze pred vzponom na Skomarje
Fotozapis
Prvi Juhi tek v Termah Ptuj
Pretekli petek je v organizacije športne šole Juhuhu v Termah Ptuj potekal 1. Juhi tek za otroke do 10. leta starosti. V treh starostnih kategorijah je nastopilo 65 otrok, za konec pa so se otroci in starši pomerili še v teku družin. Tomi Jagarinec, vodja športne šole
Juhuhu, je po tekmovanju povedal, da je z obiskom zadovoljen. Ker v organizacijskem smislu niso imeli nobenih težav in so bili odzivi staršev in otrok zelo pozitivni, že razmišljajo o 2. Juhi teku, ki bo predvidoma letos jeseni.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s 1. Juhi teka, ki se ga je udeležilo 65 otrok s svojimi starši.
Šolski šport • Atletika
Zelo uspešni Ormožani
V	Muti na Koroškem je potekal 42. taborniški tek, kjer je na 8 kilometrov dolgi progi s časom 33:00 absolutno in v svoji kategoriji 40-49 let Bernarda 1vančič osvojila prvo mesto. Tek je štel za Štajersko-koroški pokal, kjer 1vančičeva vodi v generalni razvrstitvi, kjer štejejo vse kategorije.
V	Velenju je potekal 2. sovin tek, ki je štel prav tako za Štajer-sko-koroški pokal. 1z AK Ormož sta se ga udeležila Rajko Lazar in Mirko Kosi. Lazar je na 8 kilometrov dolgi progi s časom 26 :16 v absolutni konkurenci osvojil 2. mesto, v svoji kategoriji 30-39 let pa je zmagal. Kosi je s časom 31:26 v svoji kategoriji 30-39 let osvojil 7. mesto, absolutno pa 26. mesto.
V	generalni razvrstitvi je Lazar v Štajersko-koroškem pokalu tretji.
Odlične nastope Ormožanov je z 2. mestom na gorskem teku na Gradu na Goričkem v Prekmurju dopolnil Rudi Majcen. Slednji je progo dolgo 6 kilometrov pretekel v času 29:41.
Ljubitelje teka naj še spomnimo, da bo 24. junija v Ormožu potekal 4. ormoški ulični nočni tek, ki velja za enega najboljših in najbogatejših v Sloveniji.
Uroš Krstič
Foto: DK
Kolesarstvo • Pogovor s "strojevodji" v KK Perutnina Ptuj
Kolesarji, ki ljubijo adrenalin
»Ni važno, kaj si po 'izobrazbi', glavno, da si hiter,« je za člane sprinterskega vlaka povedal Aldo Ino Ilešič
Ptujski kolesarji imajo v svojih vrstah tri sprinterje, ki v skupinskih zaključkih dirk med prvimi prevozijo ciljno črto. 32-letni Novomeščan Boštjan Mervar in 25-letni Idrijčan Borut Božič sta lani z zmagama na dirkah prve kategorije dosegla zgodovinski uspeh kluba. Prvi je zmagal na zadnji etapi dirke Po Sloveniji, slednji na etapi Tour de France za mlade kolesarje: "V sprintu sem premagal tri kolesarje, ni bila celotna grupa. Lahko pa se pohvalim z drugim mestom na isti dirki, ko sem odsprintal celotno grupo. Takrat sem bil žal odvisen sam od sebe, če bi mi pomagal kakšen od ekipe, bi imel veliko možnosti za zmago," je dejal Božič.
Sprinterski vlak, kot je v kolesarskem žargonu imenovana ekipna priprava zaključkov dirk svojim kapetanom - »strojevodjem«, je uvedel kralj sprinta, karizmatični Italijan Mario Ci-pollini, v zadnjih dveh letih pa v njem prevladuje njegov naslednik Alessandro Petacchi. Za pe-rutninarje je bil sprinterski vlak v lanskem letu novost. "Zame je šolski primer vlaka svetovno prvenstvo v Belgiji pred tremi leti, ko je zmagal Cipollini. V ekipi potrebuješ tri do štiri kolesarje, ki v zadnjih kilometrih narekujejo hitrejši tempo od
Borut Božič (levo) in Aldo Ino iiešič (desno, oba KK Perutnina Ptuj)
vseh ostalih. Najboljši so kro-nometristi, vsaj zadnji pa mora biti sprinter. Sicer pa ni važno, kaj si po 'izobrazbi', glavno, da si hiter," je dejal najmlajši izmed trojice Aldo Ino Ilešič, ki je v tej obrti še vajenec, vseeno pa se letos že lahko pohvali z zmago. Popularni Čipo je imel ob sebi Lombardija, ki ga je pred tem že premagoval, z vrhunsko ekipo je bil praktično nepremagljiv.
Blizu ograje
Ilešič zanje pravi: "Vedno so skupaj trenirali. Potrebno je
Mali nogomet
Občinska rekreativna liga Majšperk
REZULTATI 7. KROGA (PETEK, 26.
5.): ŠD Medvedce - ŠD Ptujska Gora I 6:1, ŠD Breg I - ŠD Podlože 11:0, ŠD Breg II - ŠD Ptujska Gora II 1:7, TD Na-raplje - ŠD Stoperce 2:4, ŠKD Sestrže - prosta
1. MEDVEDCE	6	5	0	1	27:9	15
2. ŠD STOPERCE	6	5	0	1	23:12	15
3. ŠD BREG 1	5	4	0	1	24:5	12
4. ŠKD SESTRŽE	5	3	1	1	13:8	10
5. PTUJ. GORA 1	6	3	0	3	19:18	9
6. PTUJ. GORA 2	5	2	0	3	19:19	6
7. TD NARAPLJE	5	1	1	3	8:12	4
8. ŠD BREG 2	5	0	0	5	4:25	0
9. ŠD PODLOŽE	5	0	0	5	6:35	0
8.	ŠD ZAVRH	18	6	3 9	40:57	21
9.	ORFEJ	18	7	0 11	69:80 21
10.	BAR ČUK(-1)	18	5	0 13	73:101 14
11.	CERKV. ml. I	18	4	0 14	84:123	11
12.	ŠD ŽERJAVCI	17	3	1 13	40:94	10
Naslednji, 19. krog se Igra 3. junija 2006 v Voličinl, organizator je ekipa KMN Zavrh Bar Maistrova klet.
B-liga
Tekme 15. kroga so bile odigrane v soboto, 27. maja, v Cerkvenjaku, organizator je bila ekipa KMN Remos. Rezultati tekem: KMN REMOS - KMN SV. ANA ml. 2:2 (1:2), ŠD TORPEDO 05
-	KMN CERKV. G. PRI ANT. ml. II 9:3 (4:2), PERNICA VETERANI - ŠD SELCE 2:6 (1:2), M - TRGOVINA LORMANJE
-	ŠD ZAVRH ml. 3:3 (2:1).
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV: Primož Novak (ŠD Medvedce) 15, Marjan Novak (ŠD Medvedce) 8, Matjaž Gajser (ŠD Ptujska Gora 2) 7, Ervin Čulk (ŠD Breg 1) 6, Dejan Korez (ŠD Ptujska Gora 1) 6, Milan Petek (ŠD Ptujska Gora 1) 6, Peter Pišek (ŠKD Sestrže) 6 ^
PARI ZAOSTALEGA 5. KROGA (2. 6.): ŠD Medvedce - ŠD Ptujska Gora II (20.30), ŠKD Sestrže - ŠD Podlože (21.10), ŠD Breg I - ŠD Stoperce (21.50), ŠD Breg II - TD Naraplje (22.30). ŠD Ptujska Gora I - prosto.
DMN Lenart
A-liga
Tekme 18. kola so bile odigrane v soboto, 27. maja, v Benediktu, organizator je bila ekipa KMN Benedikt. Rezultati tekem: KMN BENEDIKT - DMNR SANDBERG 4:1 (4:0), KMN ZAVRH BAR MAIST. KLET - KMN CERKV. G. PRI ANT. ml. I 7:5 (2:4), ŠD TRNOVSKA VAS - ŠD ŽERJAVCI /:/ (/:/), ZGD SLIK. B. GORIČAN - KMN LEGIJA 6:4 (2:2), ŠD ZAVRH - ORFEJ 1:0 (0:0), ŠD VITOMAR-CI - KMN BAR ČUK 1:8 (0:3).
1.	TRNOVSKA VAS	17	14	2	1	95:43	44
2.	KMN BENEDIKT	18	12	1	5	101:55	37
3.	SLIK. GORIČAN	18	12	0	6	86:64	36
4.	KMN ZAVRH	18	9	3	6	63:46	30
5.	KMN LEGIJA	18	9	3	6	83:76	30
6.	ŠD VITOMARCI	18	9	2	7	89:65	29
7.	SANDBERG	18	8 3	7	86:105	27
1.	KMN REMOS
2.	TORPEDO 05
3.	SV. ANA ml.
4.	LORMANJE
5.	PERNICA VET.
14 10 2 2 102:36
13	10 1 2
14	8 1 5
13 7 2 13 6 1
32
97:47 31 64:41 25 62:57 23
6 56:69 19
6.	CERKV. ml. II(-1) 13 3 4 6 52:63 12
7.	ŠD SELCE 13 4 0 9 36:83 12
8.	ŠD LOTUS ml.
9.	ŠD ZAVRH ml.
13	3 2 8 61:103
14	1 3 10 31:62
Naslednji, 16. krog se igra 3. junija v Cerkvenjaku, organizator je ekipa KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. II.
C-liga
Tekme 17. kroga so bile odigrane v soboto, 27. maja, pri Sv. Trojici, organizator je bila ekipa KMN Sv. Trojica ml. Rezultati tekem: KMN SV. TROJICA ml. - KMN MITMAU 0:3 (0:2) KMN REMOS II - ŠD PERNICA ml. 4:9 (2:7), ŠD DESTRNIK VIRTUOZI - OLD BOYS MLAJŠI 3:5 (2:2), OLD BOYS starejši - PIZZ. VIN. TRTA VOLIČINA 3:7 (1:3).
1.	VOLIČINA 17 15
2.	KMN MITMAU 17 13
3.	OLD BOYS - ST. 17 13
4.	SV. TROJICA ml. 17
5.	ŠD PERNICA ml. 17
6.	OLD BOYS - ML. 17
7.	ŠD DESTERNIK 17
8.	KMN REMOS II 17
1	1 186:63 0	4 132:57 0	4 119:64
0	10 51:87
2	10 83:140
1	11 73:112 0	12 62:90 0	14 53:146
Naslednji, 18. krog se igra 3. junija 2006 v Trnovski vasi, organizator je ekipa KMN Mitmau.
Zmago Šalamun
ogromno vaje, s tem pride rutina, saj je sprint sam po sebi velika loterija, v enem ovinku se lahko vse podre. Umetnost je, da se obdržiš na kolesu, kaj šele, da zmagaš." Mervar je pred dvema letoma v Italiji nabiral pomembne izkušnje: "Najbolj mi je ostal v spominu Giro. Bil sem pomočnik našemu sprinterju Quaranti, ko pa je odstopil, sem bil preveč utrujen, da bi se pomešal v boj za visoke uvrstitve. Najboljše sem lahko samo opazoval. Če nisi v vrhunski formi, za dober rezultat nimaš nobenih možnosti. Vsaka uvrstitev med deseterico na takšni dirki je že vrhunska," pravi najstarejši v ptujski ekipi in dodaja: "Za Petacchijem je bil neusmiljen boj, mesto je bilo rezervirano le za Zabla, McEwena in podobne. Med sabo se spoštujejo, do tistih, ki jih ne poznajo, so nepopustljivi. Edini norec, ki se upa prerivati z njimi, je Zoran Klemenčič. To je zelo nevarno, dirka se lahko kaj hitro konča v ograji."
"Od adrenalina drug človek"
"Ekipa mora biti homogena, v pravem trenutku morajo biti vsi skupaj, ker so hitrosti v zadnjih kilometrih izredno visoke. Če
sem čisto odkrit, nam še ni uspelo postaviti pravega vlaka, saj se je letos malokrat zgodilo, da se je celotna ekipa pravočasno dobila skupaj. Največkrat so si pomagali dva ali trije kolesarji," razlaga Božič in pove še o svojih največjih konkurentih: "V naši kategoriji je to ekipa Rabobank. Težko se je vriniti v tuj vlak, ker te tekmovalci hitro izrinejo ven. Moraš biti zelo predrzen in včasih celo uspe, temu pa sledi tudi dober rezultat."
Ilešič je dobil tudi že kakšen udarec: "Gledalcem je prerivanje večinoma prikrito. Dostikrat se zgodi, da se na koga nasloniš, umik bi te avtomatsko postavil v podrejeni položaj. Od doze adrenalina v krvi sem ob koncu dirke popolnoma drug človek."
Vsi se strinjajo, da dajejo sprinti poseben draž dirkanju, adrenalin je prisoten tudi med gledalci: "Nekajkrat, ko sem bil poškodovan, sem dirko le gledal in že takrat sem bil poln adrenalina, ko pa tekmujem, je doza primerno večja. Isto se dogaja pred vzponi ali spusti, le da je na koncu še bolj noro," pravi Mervar, Božič pa doda: "Zdi se mi, da je prav zaradi tega srčni utrip najvišji 500 metrov pred ciljem."
UG
Športni napovednik
Finale državnega prvenstva za osnovno- in srednješolce
V torek, 6. junija, bo na Mestnem stadionu Ptuj potekala največja šolska športna prireditev na področju šolskega športa v letošnjem letu v Sloveniji. V dopoldanskih urah se bodo najprej pomerili najboljši srednješolci na državnem prvenstvu za posameznike. Med Ptujčani imajo največ možnosti za osvojitev kolajne naslednji atleti: Laura Pajtler (1000 metrov), Mitja Horvat (100 metrov), Rok Panikvar (400 metrov) in Matej Krušič (krogla). Ob treh popoldne pa sledi še finale državnega prvenstva za osnovnošolce, ki se bodo pomerili v ločenih konkurencah starejših in mlajših učencev. Športni zavod Ptuj, Atletski klub Keor Ptuj in OŠ Olge Meglič, ki tekmovanje organizirajo, vabijo bralce Štajerskega tednika, da si zanimive in kvalitetne atletske nastope ogledajo v živo. Vstopnine ni.
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 36 KROGA - sobota ob 18.00: Drava - Nafta, Bela krajina - Anet Koper, CMC Publikum - Primorje, Domžale - Maribor Pivovarna Laško, HIT Gorica - Rudar Velenje
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 27. KROGA - sobota ob 17.00: Zagorje - Aluminij, Svoboda - Ti-nex Šenčur, Livar - Krško, Koroška Dravograd - Supernova Triglav, Dravi-nja Duol - Factor
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 25. KROGA - sobota ob 18.00: Malečnik - Zavrč; nedelja ob 18.00: Beltinci - Paloma, Pohorje - Tišina, Holermuos Ormož - Mura 05, Črenšovci - Železničar, Kovinar Štore - Šmarje pri Jelšah, Stojnci - Teh-nostroj Veržej
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 25. KROGA - sobota ob 17.30: Brunšvik - Dornava, Rogaška
-	Peca, Zreče - AJM Kungota, Gerečja vas Unukšped - Šoštanj, Tehnotim Pesnica - Bistrica, Oplotnica - MU Šentjur, Šentilj Jarenina - Get Power Šampion.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 21. KROGA: Hajdina - Središče, Boč - Podvinci, Mark 69 Ro-goznica - Bukovci, Slovenja vas - Gorišnica, Apače - Cirkulane, Videm
-	Skorba
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 18. KROGA - nedelja ob 17.00: Tržec - Pragersko, Podlehnik - Le-skovec, Lovrenc - Grajena, Spodnja Polskava - Zgornja Polskava, Hajdoše
-	Markovci
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
V Markovcih bo potekal zaključni del tekmovanja v veteranskih ligah MNZ PTUJ in to danes, v petek, 2. 6. Ob 16.30: tekma za 3. mesto: Skorba
-	Dornava; 18.15 tekma za 1. mesto: Markovci - Hajdina. Ob 20.00 bo podelitev priznanj in pokalov.
8. kolesarski maraton Podlehnik 2006
Kolesarska sekcija športnega društva Podlehnik organizira 8. maraton Podlehnik 2006. Rekreativni kolesarji se bodo na pot podali v soboto, 3. junija, ob 9.30 izpred stavbe občine Podlehnik, zaključek pa bo predvidoma ob 12.30. Rekreacijski kolesarski maraton je namenjen vsem ljubiteljem kolesarjenja, da spoznajo prelepe Haloze in okolico. Maraton se izvaja pod pokroviteljstvom Občine Podlehnik. Prijavnina znaša za odrasle 2000 SIT, za otroke do 15. leta starosti pa 1000 SIT in se lahko plača na startu od 8. ure dalje. Dolžina proge je cca. 46,5 km, za otroke in tiste z manj kondicije je dolžina proge cca. 23 km. Zmagovalec je vsak, ki prevozi maraton. Na cilju prejme vsak udeleženec majico, spominsko medaljo, malico in napitek. Dodatne informacije: Mirko Milošič (02/768 2541, 041/483 603).
Danilo Klajnšek
3.	srečanje rokometnih navijačev
Društvo ljubiteljev rokometa in ostalih športov Ormož skupaj z rokometnim klubom Jeruzalem Ormož organizira tradicionalno 3. srečanje rokometnih navijačev iz Slovenije. Prireditev bo potekala v soboto, 3. junija 2006, od 9. do 16. ure v Športni dvorani Hardek - Ormož.
Na prireditvi bo sodelovalo osem ekip znanih slovenskih rokometnih klubov: Celje - Florijani, Velenje - Šaleški graščaki, Slovenj Gradec - Orli, Velika Nedelja - Murve, Trbovlje - Torcida in Ormož - Ormožani (dve ekipi). Srečanja se bo udeležila tudi navijaška skupina iz sosednje Madžarske
-	navijači Fotexa iz Veszprema. Lani so se zmage na turnirju v celjskem Zlatorogu veselili Trboveljčani pred Celjani in Ormožani.
Razpored turnirja:
9.00: Ormožani 1 - Florijani, 9.30: Ormožani 2 - Fan Club Fotex, 10.00: Murve - Torcida, 10.30: Orli - Šaleški graščaki, 11.00: Ormožani 1
-	Torcida, 11.30: Ormožani 2 - Šaleški graščaki, 12.00: Murve - Florijani, 12.30: Orli - Fan Club Fotex, 13.00: Ormožani 1 - Murve, 13.30: Ormoža-ni 2 - Orli, 14.00: Torcida - Florijani, 14.30: Šaleški graščaki - Fan Club Fotex, 15.00: prvi polfinale, 15.30: drugi polfinale, 16.00: mali finale in 16.30: veliki finale.
Uroš Krstič
Tradicionalna
Sobota 3. junij 2006
pred Mestno hišo na Ptuju
IZBOR ZA MISS NK DRAVE

Nastopajoči:
PTUJSKIH 5	^
NŠ POLI DRAVA PTUJ	'
CHECHA MC PIECE PLESNA ŠOLA MAMBO PTUJ	ta
P	FD POBREŽJE	™
PŠ POWER DANCERS MAJA KAMPL
Po zadnji nogometni predstavi letošnje sezone, 3. junija, te želimo med nami, v družbi veselih [judi, prijateljev nogometa in zvestih navijaèev NK DRAVE! Slavnostmi sprejem nogometašev bo pred Mestno hišo na Ptuju, ki ga bo spremljal bogat spremljevalni program.
peèen vol za vse obiskovalce in torta velikanka za sladokusce
S	Naj bo tradicionanna »^Modra noè«	_
— v družbi zvestih prijateljev in pristašev NK Drave, pravih Dravašev!
Foto: UG
4
Triatlon
Miha Brodnjak za reprezentanco Slovenije
V soboto, 27. 5., je Portorož gostil triatlon za Evropski pokal. Na triatlonu je kot član slovenske reprezentance nastopil tudi Ptujčan Miha Brodnjak. Na triatlonu je nastopilo osemdeset najboljših evropskih triatloncev iz dvajsetih držav. V zelo mrzli vodi so morali najprej odplavati 1,5 km v morju, nato kolesarit 40 km po Portorožu in na koncu je sledilo še 10 km teka. Miha svojega prvega nastopa za reprezentanco žal ni končal. Plavalni del je opravil po pričakovanjih selektorja reprezentance, na kolesu pa je žal na 30 km zaradi krčev v desni nogi moral odstopiti. Krči so bili posledica mrzle vode, ki naj bi imela le 18,5 °C, neoprenske plavalne obleke pa žal niso bile dovoljene.
Miha je v zadnjem mesecu
startal kar na petih tekmovanjih, to pa je zelo naporno. Tekmoval je na treh duatlonih za slovenski pokal (5 km teka - 20 km plavanja - 2,5 km teka) in je v skupnem seštevku pokala med petnajst najboljšimi v Sloveniji. Na državnem ekipnem prvenstvu v duatlonu je kot član ekipe Triatlonskega kluba Ljubljana zasedel odlično 3. mesto. Ker je vrhunec svoje forme načrtoval na evropskem pokalu, je na ptujskem triatlonu tekmoval malce slabše, a kljub temu zasedel 15. mesto v absolutni kategoriji in bil tudi najbolje uvrščen Ptujčan. Z uvrstitvijo je bil zadovoljen, saj je tekmoval v času najtežjih treningov in se mu je poznala utrujenost.
Sedaj ga čaka en mesec počitka, v juniju in avgustu pa
Tenis • TC Luka
Drugi turnir Majcenoviču
V soboto, 27. maja, je bil v Tenis centru Luka odigran drugi turnir v seriji štirih v kategoriji moški nad 30 let. Zbralo se je 21
Bojan Kocjan in Dušan Majce-novič, finalista 2. turnirja v TC Luka
igralcev, ki so se med seboj pomerili po turnirskem sistemu.
Poraženci prvega kroga so se pomerili v tolažilni skupini, kjer sta se v finale uvrstila Fredi Kolarič in Danilo Cajnkar. Zmaga je prepričljivo pripadla Kolariču, ki je dobesedno po-metel z vsemi nasprotniki.
V glavnem turnirju je zasluženo zmagal Dušan Majce-novič, ki je suvereno odpravil prav z vsemi nasprotniki.
Rezultati: polfinale: D. Majcenovič - B. Zavec 9:4, B. Kocjan - B. Grabar, w. o.; finale: D. Majcenovič - B. Kocjan 9:2. Trenutni vrstni red: Majcenovič 22, Kocjan 16, Grabar 16, Žitnik 12 ...
Naslednji turnir bo v soboto, 24. junija 2006, zaključni turnir (Masters) bo v septembru.
TC Luka
Rokoborba
Tekmovalca RK ADSC Kvernerland Ljutomer sta pretekli konec tedna nastopala na turnirju na Slovaškem, kjer je nastopilo 260 tekmovalcev iz Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Poljske, Avstrije, Češke in Slovenije. V kategoriji dečkov do 47 kg je Rok Perc zasedel 3. mesto, med člani pa je Stanko Makoter zmagal v kategoriji do 84 kg.
Miloš Horvat
Fotozapis
25. srečanje policistov Ptuja in Ivanca
V petek je na stadionu Aluminija potekalo 25. srečanje policijskih postaj Ptuja in Ivanca iz sosednje Hrvaške. Pomerili so se v nogometu, streljanju in skokih v vrečah. Skupno so
bili zmagovalci Ptujčani. Sicer pa je bilo samo srečanje priložnost za druženje in izmenjavo izkušenj. Na zaključku so podelili priznanje in pokale za najboljše. Med gosti je bil tudi svetovni popotnik Ivo Klarič, ki je kot sodnik sestavni del teh srečanj.
Danilo Klajnšek
Foto: M. z.
Miha Brodnjak pri izhodu iz menjalnega prostora
lahko pričakujemo ponovno dobre rezultate. Cilji v sezoni
Podlehnik
so obranitev naslovov ekipnih državnih prvakov s TK Ljubljana v sprint (0,75 km plavanja - 20 km kolesa - 5 km teka) in olimpijskem triatlonu (1,5 km plavanja - 40 km kolesa - 10 km teka) ter uvrstitve med najboljših deset na triatlonih za slovenski pokal in državnih prvenstvih posamezno. Poleg triatlonov v Sloveniji pa bo nastopil tudi na triatlonih v tujini.
V nadaljevanju sezone si želi čim boljše rezultate in seveda še možnost nastopanja za slovensko reprezentanco. Želi pa si tudi boljšega sodelovanja s športnimi delavci na Ptuju in pa nekaj več posluha pri upraviteljih športnih objektov, predvsem s Termami Ptuj, ki mu ne omogočijo normalnih treningov plavanja, kot jih imajo ostali.
M. Z.
Športne aktivnosti ob občinskem prazniku
V okviru 5. občinskega praznika je Športno društvo v preteklih dveh vikendih organiziralo več športnih aktivnosti.
-	12. in 13. maja je bilo na kegljišču Drava na Ptuju občinsko tekmovanje v kegljanju. Sodelovalo je 19 ekip. Najuspešnejša je bila ekipa Kulturnega društva Podlehnik, drugo mesto je zasedla ekipa kegljaške sekcije in tretja je bila ekipa kolesarske sekcije ŠD Podlehnik.
-	20. maja je bil ob ribniku v Podlehniku 10. rekreacijski tek, na katerem je sodelovalo okrog 50 rekreativcev, med njimi je bilo veliko mladih, kar je še posebej razveseljivo. Prisotne je pozdravil tudi župan Ve-koslav Fric. Tekli smo za zdravje in veselje, rezultati niso bili toliko pomembni. Pred tekom je bil ob ribniku tudi prome-
nadni koncert Pihalnega orkestra KD Podlehnik.
-	Po teku so bile v športnem parku družabno-športne igre krajanov. Pomerili so se v vlečenju vrvi, skokih v vrečah in v hoji s hoduljami.
-	Prijateljsko nogometno tekmo sta odigrali ekipa PO KD Podlehnik in ekipa žensk. Rezultat pa naj ostane skrivnost.
Igre so potekale v prijetnem vzdušju, smeha ni manjkalo. Poleg tekmovalcev se jih je udeležilo tudi veliko navijačev. Ob koncu prireditve je župan Občine Podlehnik podelil pokale kegljačem, ostalim ekipam pa priložnostne nagrade.
-	V soboto, 3. junija 2005, pa vabimo v Podlehnik vse kolesarje na 8. kolesarski maraton.
Danica Kurež
Ob podlehniškem ribniku je potekal 10. rekreacijski tek.
Nogomet • Liga U-14
LIGA U 14
REZULTATI 26. KROGA: Aluminij
-	Mura 05 3:0, CMC Publikum - NŠ Poli Drava 1:3, Bistrica - Kovinar Montavar 7:0, Železničar - Rudar Velenje 0:0, Arcont Radgona - Get Power šampion 0:7, Le cog Sportif
-	Maribor 0:7
1.	G. P. ŠAMPION 26 24 2 0 135:13 74
2.	MARIBOR 26 22 2 2 137:18 68
3.	CMC PUBLIKUM 26 19 2 5 84:32 59
4.	NŠ POLI DRAVA 26 14 5 7 71:49 47
5.	ALUMINIJ
6.	L. C. SPORTIF
7.	BISTRICA
8.	RUDAR (V)
9.	MURA O5
10.	A. RADGONA 26 8 1 17 31:71 25
11.	DRAVOGRAD 25 8 1 16 32:70 25
12.	ŽELEZNIČAR 26 6 6 14 46:64 24 24 4 2 18 42:95 26 1 0 25
77:35 44 41
26 14	2 10
26 12	5 9	68:59
26 12	0 14	56:68 36
26 10	3 13	45:53 33
25 10	2 13	45:50 32
13.	NAFTA
14.	KOVINAR M.
7:192
14 1
ALUMINIJ - MURA 05 3:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Milec (3), 2:0 Hajšek (25), 3:0 Kurež (65)
ALUMINIJ: Zajc, Trantura (Šket), Tominc, Gojčič, Mlakar, Jazbec (Iva-novič), Medved (Vindiš), Petek, Kurež, Milec, Hajšek (Pislak, Čeh). Trener: Primož Gorše.
CMC PUBLIKUM - NŠ POLI DRAVA 1:3 (0:3)
STRELCI: 0:1 Gril (6), 0:2 Gril (11. z 11 m), 0:3 Bogdan (19), 1:3 Prislan (55)
NŠ POLI DRAVA: Kocen, Čuš (Os-troško), Rebernišek, Fekonja, Ser-dinšek, Krajnc, Ljubec, Gril (Roškar), Bogdan, Vinkovič, Matjašič. Trener: Miran Ljubec.
DK
Fotozapis
Veter v laseh - s športom proti drogi
Na igriščih pri OŠ Kidričevo so člani ŠD Kidričevo in OŠ Kidričevo izvedli akcijo Veter v laseh, s športom proti drogi, ki so se je udeležili učenci in
učenke OŠ Kidričevo in Cirkov-ce. Mladi so skozi športne igre, likovne delavnice itd. pokazali svoje znanje in kreativnost, ob tem pa so se družili ter z igro zaznamovali vsesplošno slovensko akcijo.
Danilo Klajnšek
Karate • Državna naslova za Ljutomerčana
Ljutomerski karateisti so se udeležili državnega prvenstva za kadete in mladince, na katerem je nastopilo 240 tekmovalcev iz 48 klubov. Državna naslova sta na Vrhniki osvojila Roman Tkalec v borbah med mlajšimi kadeti nad 65 kilogramov in Samo Prelog v kategoriji mladincev do 70 kilogramov. Prelog je osvojil tudi drugo mesto v katah, prav tako drugi je bil v borbah Aleš Preglej med mladinci do 80 kilogramov, tretje mesto pa je med mladinci nad 80 kilogramov v borbah osvojil David Marin.
MŠ
Planinski kotiček
Vorarlberg, Švica. Liechtenstein
Od 5. do 12. avgusta 2006
Pred vami je program sedemdnevnega potovanja, odkrivanja novih lepot in planinskega uživanja v treh državah. Izlet je namenjen vsem tistim, ki si vzamete čas zase in s planinskimi prijatelji preživite nekaj lepih dni v visokogorski pokrajini. Dolina Brand, kjer bomo preživeli večji del našega potovanja, ima eno najlepših gorskih kulis v Alpah, prijetno klimo in predvsem prijazne prebivalce. Bližnji Liechtenstein je naj knežji
v	Evropi, o Švici pa bi se dalo prav tako marsikaj povedati. Skratka, odkrivali bomo številne lepote teh držav; pa si poglejmo program in ostale sestavine našega potovanja.
Sobota, 2. avgust
Udeleženci se zberemo ob 22.30 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s turističnim avtobusom podali na pot skozi Maribor, Avstrijo, Italijo in Bludenz v Brand.
Nedelja, 3. avgust
V jutranjih urah prihod v gorsko vasico Brand na nadmorski višini 1.030 m. Nastanitev v zasebnem penzionu, kjer bomo prenočevali in zajtrkovali. Prvi dan bomo opravili lažjo spoznavno turo do bližnje planinske koče Paludhutte. Prijetna pot in obširni razgledi na bližnje vršace. Popoldan po vrnitvi bomo prvič preizkusili dobrote mladega šefa kuhinje, ki mu drži taktirko Slovenka iz Polenšaka.
Ponedeljek, 4. avgust
Zgodnji zajtrk nam bo dal moči za obisk kneževine Liechtenstein. Odpeljali se bomo skozi Schaan in Vaduz v smučarsko središče na nadmorski višini 1.500 m. Podali se bomo po najbolj slikoviti poti kneževine. Že ime knežja pot pove veliko. Pot poteka po uravnanih grebenih visoko nad dolino Rena in je zelo prijetna za hojo. Ponuja se nam obširen pogled vse do Bodenskega jezera. Popoldan si bomo ogledali še glavno mesto s prikupnim centrom Staadtle. Vzeli si bomo čas za nakup spominkov in ogled znamenitosti.
Torek, 6. avgust
Po zajtrku odhod v območje Lindauer hutte, ki ga obdajajo macesno-
vi	gozdovi in žuboreči potočki. Ta dan bomo odkrivali planotast svet Alp in si privoščili daljše počitke, saj nas bo naslednji dan čakala najvišja gora celotnega območja. Po vrnitvi v Brand večerja in nočitev.
Sreda, 7. avgust
Zajtrk bo nekoliko zgodnejši, saj se bomo podali na 2.964 metrov visoko Schesaplano. Najprej nas bo avtobus popeljal na 1.500 metrov visoko parkirišče ob žičnici Lunersee, nato nas čaka prijetna hoja do planinske koče na nadmorski višini 2.400 metrov. Privoščili si bomo malico, nato pa jo mahnili na vrh. Ker je v tem času sneg že skopnel, je hoja prijetna brez večje tehnične zahtevnosti. Z vrha se odpira čudovit pogled na švicarske ledenike in priostrene alpske vrhove.
Četrtek, 8. avgust
Vzpon na visoko goro nam bo pobral nekaj moči, zato bomo ta dan malo bolj počasni. Nekaj več spanja in obilen zajtrk, nato pa ogled mesta Bludenz in kopanje v jezeru. Popoldan možen pohod do koče Sarotla pod vrhovi Zimbe. Zvečer večerja, nato pa zabava ob živi glasbi.
Petek, 9. avgust
Najprej zajtrk, potem pa nahrbtnike na rame in po planinah med kravami do planšarij. Popoldan nas čaka pakiranje in proti večeru se bomo podali nazaj v Slovenijo.
S seboj vzemite popolno planinsko opremo in ostale stvari za potovanja. Natančen spisek planinske opreme bomo dostavili nekaj tednov pred odhodom. Cena izleta vključuje pet polpenzionov (nočitev z zajtrkom v zasebnem penzionu in večerjo v restavraciji), prevoz s turističnim avtobusom po programu in organizacijo izleta ter znaša za člane PD 60.900 SIT. Izlet lahko poravnate v štirih obrokih po 15.000 SIT (četrti znaša 16.900 SIT), vsak mesec do 15. (maj, junij, in julij). Za vse, ki boste poravnali v enkratnem znesku, je zadnji termin 15. julij 2006. Ob prijavi se vplača 15.000 SIT.
Prijave z vplačili v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, do zasedbe 15 prostih mest, vsak torek in petek med 17. in 19. uro. Možnost plačila na TRR 04202-0000493764 pri NKBM, d. d.
Vodil bo Uroš Vidovič
Ptuj • 45. obletnica osnovne šole
Spomini na osnovno šolo še niso zbledeli
22. aprila je bil v OŠ Ljudski vrt poseben dan. Pet let po zadnjem srečanju so se ponovno dobili nekdanji učenci OŠ ljudski vrt, generacija 1960/61.
V tem šolskem letu jih je šolske klopi gulilo 38, na letošnje srečanje 45 let po tem jih je prišlo 25. Zraven so bili tudi nekateri učitelji in nekdanja ravnataljica Katica Bračko. Življenjska pot jih je zanesla v različne kraje, največ jih živi v
Slovenji, nekaj pa tudi v Italiji, Nemčiji in Hrvaški.
V nekdanji šoli jih je pozdravila sedanja ravnateljica Tatjana Vaupotič. Zaželela jim lep dan in veliko prijetnih trenutkov. Ob tej priložnosti jih je ponovno popeljala po
šoli, tokrat po novem delu, v devetletni osnovni šoli imajo šest generacij. OŠ Ljudski vrt je ena večjih osnovnih šol, iz katere prihajo uspešne generacije mladih ljudi. Takšna je bila tudi generacija 1960/61.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Zbrane je v novem delu OŠ Ljudski vrt pozdravila ravnateljica Tatjana Vaupotič, 45 let po zaključku osnovne šole se jih je zbralo 25 od 38, kolikor jih je v šolskem letu 1960/61 končalo osnovno šolo.
Majšperk • V Društvu upokojencev anketirali starejše
O Življenju starejših v obcini
V preteklih mesecih so poverjeniki DU Majšperk obiskali starejše občane majšperške občine. Z vseslovenskim projektom so pridobivali podatke o kvaliteti življenja tistih, ki so stari 65 let in več. Socialna struktura starostnikov v občini Majšperk ni zavidanja vredna, vendar se ne razlikuje bistveno od tistih v sosednjih občinah.
Foto: Zlatka Lampret
V aprilu so se v prostorih Občine Majšperk zbrali člani Društva upokojencev Maj-šperk in predstavili rezultate anketnega vprašalnika, s katerim so ugotavljali potrebe starejših občanov majšperške občine. Anketni vprašalnik je del projekta Starejši za boljšo kakovost življenja doma, ki ga že nekaj let izvajata ZDUS in Slovenska filantropija. Z omenjenim projektom in anketnim vprašalnikom o potrebah starejših po pomoči je DU Majšperk želelo pridobiti podatke o kvaliteti življenja in potrebah za vse občane, starejše nad 65 let. Predstavitve so se udeležile tudi županja Občine Majšperk dr. Darin-
Ptuj • Glasbena šola Karola Pahorja
Predstavili so se prek dvajsetkrat
Proti koncu leta v Glasbeni šoli Karola Pahorja na Ptuju pripravijo javne nastope vseh učencev šole.
Kot nam je pred letošnjim koncertom povedal ravnatelj šole Štefan Petek, so z javno produkcijo zaključili bogato nastopanje učencev šole. Izvedli so štiriindvajset internih produkcij po posameznih skupinah instrumentov,
poseben nastop pa so imeli solopevci in baletniki.
Na javni produkciji so se predstavili učenci Boštjana Vavha, ki poučuje tolkala, Tanje Kozar Stošič, Toma Hajška, Klaudije Zorjan Škorjanec, Lidije Žgeč,
Pihalni orkester ptujske glasbene šole z novim dirigentom Zma-gom Štebihom
Mladena Delina, Roberta Ožingerja, vsi poučujejo klavir, Marjana Rusa in Majde Kramberger, ki poučujeta trobila, Mojce Sok, ki poučuje flavto, Marjete Gregl Trop in Andreja Feguša, ki poučujeta violino, Nine Ro-gina in Antona Horvata, ki poučujeta saksofon, Jasmine Rihtarič, Marjete Babič, Amadeje Turnšek, Zvonka Cafute, vsi poučujejo harmoniko, Rudija Toplaka in Štefana Petka, ki poučujeta klarinet, ter Liljane Hrga Novak in Jasne Hrženjak, ki poučujeta kitaro.
Kot pianisti so nastopili: Alja in Neja Senčar, Nika Ži-brat, Nuša Kolenko, Tjaša Steiner, Tomaž Dobnik, Tina Terbuc, Barbara Zakelšek in Ana Murko, na marimbi se je predstavil Gregor Nestorov, zaigral je pozavnist Denis Godec, sledili so: flavtistka Barbara Lovrenčič, trobentarja
Aljaž Kolarič in Rok Kovačič ter baritonist Jan Meznarič. Kot violinistke so nastopile: Katja Doliška, Alja Lačen in Mara Muhič, na harmoniko pa so zaigrali: Sanja Mlina-rič, Andrej Kos, Rok Vaupo-tič in Nejc Pernek. Amadeja Jus je zaigrala na saksofon, prav tako Katarina Muhič, s klarinetom pa sta nastopila Leon Rižner in Blaž Švagan. Kot solist na kitari je bil Rok Medved, ki je zaigral tudi v duetu kitar skupaj z Blažom Šašetom. V duetu kitar pa smo slišali tudi Grega Zavca in Tadeja Žibrata.
Nastopajoče so spremljali pianisti: Tanja Kozar Stošič, Tom Hajšek, Marjan Pači, Lidija Žgeč in Klavdija Zorjan Škorjanec.
Ob koncu javnega nastopa se je predstavil še šolski pihalni orkester, ki ima novega dirigenta Zmaga Štebiha.
Fl
ka Fakin, Alenka Osterman, vodja projekta o potrebah starejših po pomoči na državnem nivoju, ter Silva Gorjup, vodja omenjenega projekta za Spodnje Podravje.
Projekt Starejši za boljšo kakovost življenja doma je sicer vseslovenski, majšperški upokojenci pa so eni redkih v državi, ki so se njegove izpeljave lotili celovito in temeljito. Po podatkih živi na območju občine Majšperk 730 starostnikov, od tega v KS Majšperk 395, v KS Stoperce 109, v KS Dolena 16 in na Ptujski Gori 210. Predsednik majšperških upokojencev Ciril Murko je v uvodnem nagovoru poudaril, da so anketni vprašalnik izpolnili vsi starejši od 65 let v KS Majšperk, Stoperce in Dolena, medtem ko na Ptujski Gori izpolnjevanja vprašalnika še niso zaključili. Z vprašanji so poverjeniki - anketarji na terenu, teh je bilo 26, ugotavljali predvsem način življenja starostnikov, njihovo osebno počutje in željo oz. potrebo po pomoči. Anica Orthaber, članica upokojencev občine Majšperk, je izpostavila najbolj zanimive rezultate, in sicer da 47 starostnikov še vedno nima tople tekoče vode, 10 starejših občanov nikoli ne obišče zdravnika in le 40 starejših občanov dnevno ne potrebuje nobenih zdravil. Zaskrbljujoč je podatek, da so pokojnine starejših na haloškem področju v primerjavi s starostniki drugod po Sloveniji zares minimalne in da le redkim zadostujejo za »normalno« življenje. Na vprašanje, ali lahko pokrijete osnovne življenjske potrebe z lastnim dohodkom, je 210 anketiranih odgovorilo pritrdilno, 216 občanom sredstev pogosto zmanjka, 86 občanov pa nima dovolj sredstev za preživetje. Večina (310 vprašanih) nima nikogar, ki bi jim denarno priskočil na pomoč,
socialno pomoč prejema le 5 vprašanih, sorodniki pa pomagajo 218 starejšim občanom. Presenetljivi so tudi anketni podatki, ki se nanašajo na dodatno pomoč. 153 vprašanih občanov meni, da potrebujejo dodatno pomoč, 131 pa jih je odgovorilo negativno. Starejši občani največkrat nimajo dovolj denarnih sredstev, da bi si takšno pomoč lahko privoščili, zato jo v primeru, da se jim le-ta ponudi, zavrnejo, čeprav bi jo nujno potrebovali. Pomoč prostovoljcev odklanja skoraj polovica anketiranih starostnikov, le tretjina vprašanih pa bi se za pomoč obrnila na Društvo upokojencev.
V razpravo o predstavljenih podatkih sta se vključili tudi Anka Osterman in Silva Gorjup, ki anketiranje starostnikov spremljata tudi drugod po naši regiji in v celotni državi. Njun predlog je bil, da bi bila tovrstna analiza primeren vir podatkov Občini Majšperk, na podlagi katerih bi bilo moč oblikovati različne programe za pomoč najbolj ogroženim občanom. Županja majšperške občine dr. Darinka Fakin pa je zbranim zagotovila, da je prav tem vedno pripravljena pomagati.
Na predstavitvi je bilo moč slišati tudi mnenja posameznih poverjenikov - anketar-jev, ki so v preteklih mesecih obiskovali starostnike majšperške občine. Vsi so bili enotnega mnenja, da so Haložani zares skromni, da se le redko pritožujejo in da so veseli še tako majhne pozornosti. Zaradi razgibanega haloškega terena, brezposelnosti in preseljevanja mladih v večja naselja se po haloških gričih vse redkeje sliši otroški smeh, na domačijah pa ostajajo starejši ljudje. Njihov največji sovražnik je osamljenost, zato so vsakega obiska zelo veseli, še posebej se razveselijo njihovih sovrstnikov - upokojencev poverjenikov, ki jih vsake toliko obiščejo in z njimi poklepetajo.
Haloze so lepe, življenje med haloškimi griči pa trdo. Prav zato si majšperški upokojenci iskreno želijo, da bi bilo vsem starejšim občanom majšperške občine na stara leta lepo.
Zlatka Lampret
Foto: Fl
Ptuj • 120 let Turističnega društva Ptuj
Jubilej z rožami in novimi izzivi
V Mestni hiši na Ptuju je bila 29. maja tiskovna konferenca, na kateri je Turistično društvo Ptuj predstavilo jubilejni zbornik, izšel je na skromnih 60 straneh, in program prireditev ob tem visokem jubileju, MO Ptuj pa prireditve ob dnevu državnosti. Skozi vsebino zbornika, ki je izšel pod naslovom Za Ptuj z ljubeznijo, je vodila Katja Zupanič, ki ga je tudi uredila. Desetdnevni program prireditev, ki bo pričel 16. junija, končal pa 26. junija, je podrobneje predstavil predsednik TD Ptuj Albin Pišek. Praznovanje 12. obletnice TD Ptuj je na nek način tudi priložnost, da Ptuj pokaže, kaj vse je mogoče narediti, če se turistični subjekti povežejo. Takšno povezovanje pozdravlja tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Prireditve bodo potekale v mi-noritskem samostanu na Ptuju. 16. junija se bodo začele z odprtjem petnajstih različnih razstav, rdeča nit je cvetje, ki ga bo ta dan mogoče kupiti po simboličnih cenah, vse v prizadevanjih, da bi Ptuj postal v slovenskem prostoru in tudi zunaj meja poznan kot mesto cvetlic. Na številnih mestih na Ptuju so postavili nova cvetlična korita, ki bodo poslej krasila mesto, v novem parku in na nekaterih drugih mestih pa so uredili nove cvetlične grede, katerih pokrovitelji bodo nekatera podjetja oziroma posamezniki. 16. junija pa bodo v minoritski kleti organizirali tudi okroglo mizo o novem zakonu o društvih, na Ptuju tega dne pričakujejo tudi predstav-
nike 23 slovenskih mest, v katerih delujejo turistična društva že sto let in več. 17. junija se bo Turistično društvo Ptuj s priznanji spomnilo vseh, ki vzorno skrbijo za lepo in urejeno okolje v najstarejšem in za mnoge najlepšem slovenskem mestu. V nedeljo, 18. junija, pa se bodo pričele predstavitve posameznih občin na dvorišču minoritskega samostana, sodelovanje so obljubile občine Markovci, Videm, Dornava in Hajdina. Osrednja slovesnost ob 120. jubileju TD Ptuj bo v petek, 23. junija, ko bodo zaslužnim članom in nekaterim drugim tudi podelili jubilejna priznanja. 24. junija se bodo v minoritskem samostanu s kulina-riko predstavile članice Združenja zgodovinskih mest Slovenije; s kul-
Foto: Črtomir Goznik
Katja Zupanič, ptujski župan dr. Štefan Čelan in Albin Pišek na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Mestni hiši na Ptuju
Foto: Črtomir Goznik
S ptujskimi postpesimisti in Društvom Imago TD Ptuj organizira koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Helena Meško je na tiskovni konferenci povedala, da se bo s tem koncertom tudi Ptuj vpisal na seznam tistih mest, ki so praznovala Mozartovo leto. Medijski pokrovitelj koncerta je družba Radio-Tednik Ptuj.
turnim programom in kulinariko pa tudi občina Juršinci. Za ptujski turizem pa bodo tega dne odprle tudi dolgo pričakovane in načrtovane nove prostore Turistično informativnega centra Ptuj na Slovenskem trgu 5, da več ne bomo zardevali pred turisti in obiskovalci Ptuja, ki se ne morejo načuditi, da ima mesto s takšno tradicijo in bogastvom tako neugledne prostore. Vrhunec praznovanja 120-letnice delovanja TD Ptuj pa pomeni koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Georga
Pehlivaniana. Program njihovega nastopa je predstavila Helena Me-ško iz Ptujskih postpesimistov, medijski sponzor koncerta je družba Radio-Tednik Ptuj. Izjemni glasbeniki bodo izvedli Mozartovo Uverturo k operi Figarova svatba in Koncert za violino in orkester v B-duri ter Simfonijo št. 5 v e-molu Petra Iljiča Čajkovskega. Solist bo violinist Miran Kolbl. "Verjamem, da ta koncert ne bo samo obogatil ptujske kulturne ponudbe, temveč pomeni tudi premik v ponudbi glasbenih prireditev na Ptuju," je na tiskovni kon-
ferenci še posebej poudarila Helena Meško. S tem koncertom se bo tudi Ptuj vpisal na zemljevid tistih mest, ki so praznovala Mozartovo leto.
22. junija bodo v Pokrajinskem muzeju Ptuj odprli razstavo ob 15. obletnici osamosvojitve Slovenije, osrednja slovesnost ob dnevu državnosti pa bo 24. maja, ko bo tudi enourni koncert ptujskega Big Banda. Praznovanje se bo 25. junija preselilo na Ranco, kjer bodo ob 14. uri pričakali tudi znanega plavalnega ultra maratonca Martina Strela.
MG
Sv. Trojica • Zadnji izlet krajevne skupnosti
Odpravili so se v Budimpešto
Predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko je organiziral zadnji izlet KS Sv. Trojica. Zadnji zato, ker bo z jesenskimi lokalnimi volitvami KS Sv. Trojica postala občina. Kot je povedal, je na izlet povabil člane sveta KS, predsednike društev, skratka vse, ki so se v zadnjem letu aktivno vključevali v življenje in delo KS Sv. Trojica.
ni lepih vtisov odpeljali proti domu. Predsednik KS Sv. Trojica Franc Roj-ko se je vsem zahvalil za dosedanje delo in dodal, da zaključuje delo v KS Sv. Trojica ter dodal, da za župana ne namerava kandidirati. V šali je dejal, da upa, da bo tudi nova občina po zgledu krajevne skupnosti organizirala vsako leto izlet in da bo prihodnje leto na izlet povabljen.
Zmago Šalamun
Trojičani so se v soboto, 20. maja, z avtobusom odpeljali proti Budimpešti. Najprej so se ustavili pod grajskim hribom (Várhegy), kjer se nahajajo glavne mestne znamenitosti in je bil leta 1987 vpisan na Unescov sez-
nam svetovne dediščine (Budimski grad, Matijeva cerkev, ribiška utrdba in Citadela). Po ogledu levega brega Donave (Budim) so se preko Elizabe-tinega mostu (Erzsébet híd) odpravili na desni breg (v Pešto), kjer so se
ustavili na Trgu junakov (Hosok tere) in se sprehodili skozi mestni park (Városliget). Po ogledu Pešte so se odpravili proti domu in se ustavili v Balatonu pri Blatnem jezeru, kjer so si organizirali piknik. Nato so se pol-
Lcf fK/zdm/
ObdUjilci^ nmm ^ 6.760
Bavarski	Djerba	Mallorca	Murter	Sončkov klub
gradovi	Bravo Club 3*	Reina Isabel 2*	Borovnik 3*	v Južni Dalmaciji
17.6./2 dni	7., 14.6./	15.6./	4.6.-18.6./	24.6.-1.7./1xPOL
+ bus	7D/AÍ	7D/POL	1xPOL	2 odr.+otrok 2-12
29.900	77.800	68.800	5.100	11.990
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
Iš
5 • I kš
SONČEK TUI potonini C
i
Slomškova 5 02 749 3282
PTUJ
Wbrid of TUl
FotoizS
Skupinski posnetek Trojičanov v Budimpešti
Kuharski nasveti
Jagode
Zaradi prisotnosti jagod na tržišču se prvih vrtnih jagod danes razveselimo manj kot v časih, ko proizvodnja in distribucija iz tujih trgov nista bili tako razvejani.
Jagode tako kot maline spadajo v mehko ja-godičevje in so najboljše, če jih takoj uporabimo, ker se hitro kvarijo. Pred uporabo jih le na hitro operemo s hladno vodo, ker z dolgim pranjem zgubljajo sok, obliko in aromo. Dobre jagode spoznamo po njihovem naravnem vonju. Porabimo jih zelo hitro, ker se ohranijo le dan ali dva. Če jih oberemo s pecljem vred, nekoliko podaljšamo njihovo trajnost. Jagode so tudi glede hranilne vrednosti zaželen sadež, saj vsebujejo na 100 g živila 90 g vode, 0,7g beljakovin, 9,7g ogljikovih hidratov, 0,5g maščob ter za zdravje pomembne vitamine in mineralne snovi, kot so kalcij, fosfor, železo, natrij in kalij, od vitaminov pa vitamin A, B1, B2 in vitamin C. Hkrati pa nam jagode na 100 g dajo izjemno malo energije, in sicer 155 kJ.
Najokusnejše so jagode brez vseh dodatkov ali kot okras na sladicah ali poln krožnik rahlo posladkanih in odišavljenih jagod. Uporabljamo jih tudi za pripravo hladnih omak, prelivov, juh ali kot dodatek sladkih nadevov pri slaščicah. Iz njih pripravljamo tudi marmelade, džeme, sokove in sirupe. Ker imajo zelo majhne pečke, jih ni potrebno pretlačiti skozi sito. Lahko jih namočimo tudi v
kakšno aromatično tekočino, kot je penečo in rdečo vino ter različni likerji. Slastne so tudi kot dodatek v sladkih na-rastkih ali gratinirane.
Še bolj aromatične so divje ali gozdne jagode, ki izrazito dišijo in so najboljše kar surove. S kuhanjem postane okus še bolj izrazit in tudi ne povsem zreli plodovi postanejo aromatični. Divje jagode niso tako sočne kot vrtne, zato jim pri pripravi marmelad ali džema prilivamo vodo ali sok rdečega ribeza. Tudi pri za-mrzovanju se gozdne jagode nekoliko bolje odrežejo, so nekoliko čvrstejše in primerne za kompote.
Jagode ohranjajo svežost in okusnost le dva do največ pet dni, zato jih nabiramo, ko so še popolnoma čvrste in jih hitro skladiščimo. Vsebujejo veliko vitamina C, železa in sadnih sladkorjev. V kuhinji jih uporabljamo pri pripravi sladkih in tudi nekaterih slanih jedi. Pogosto so jagode sestavina sadnih rezin z bi-skvitno podlago, zalite z želejem, pit, ki jih pripravljamo iz krhkega testa, testo premažemo z jagodno marmelado in na testo nadevamo razpolov-ljene v sladkorju povaljane jagode ter prekrijemo s testno mrežico in spečemo.
Jagode lahko uporabimo tudi pri pripravi sladoledov in zmrzlin ter različnih lahkih poletnih strnjenk na osnovi jogurta ali skute, ki jim okus izboljšamo z narezanimi jagodami ali jagodno
Mokri smrček
Odgovor: Umetna osemenitev se pri psih uporablja redko, posebej če naredimo primerjavo z drugimi domačimi živalmi (govedo, svinje).
Umetna oploditev
Vprašanje bralke Sabine iz Ptuja: Imamo čistokrvno psič-ko, ki smo jo že večkrat pripustili, vendar brez uspeha. Zanima nas, ali se lahko psice tudi umetno oplodi? Hvala za odgovor.
Za omejeno uporabo umetnega osemenjevanja psic so krivi predvsem kvaliteta pasjega semena, ki ni najprimernejše za zamrzovanje, redčenje in
kašo. Z dodatkom jagod spreminjamo tudi barvo smetani in drugim spenjenim sladicam. Okus jagod se ujema z mandlji, limono, ribezom in meliso. Zraven že omenjenih jedi jagode pogosto uporabimo kot nadev za sadne torte in rulade ter iz njih pripravljamo različne poletne napitke in koktejle.
Jagodno sadno juho pripravimo tako, da v en liter vode zakuhamo podmet iz 2 dekagramov čistega škroba. Kuhamo slabih deset minut, nato odstavimo in ohladimo. Primešamo en kilogram pre-tlačenih jagod in začinimo z vinom, konjakom ali limonin sokom. Po okusu sladkamo in juho postavimo v hladilnik, da se dobro ohladi. Serviramo v steklenih kozarcih, po želji lahko dodamo še kocko ledu, nekaj celih svežih jagod, tolčeno sladko smetano ali kocke poljubnega navadnega biskvita.
S sladkanimi ali pretlače-nimi jagodami pa lahko napolnimo tudi krhke rogljič-
manipulacijo. Za umetno osemenitev psic se odločimo predvsem iz naslednjih razlogov: kadar do plodnega parjenja ne pride zaradi vedenjskih motenj psic, nervoze, agresije do samca, mehaničnih ovir v nožnici in zunanjih spolovilih, slabše naravne plodnosti, nezmožnosti samcev za oploditev, velike oddaljenosti plemenjaka ^ Poleg naštetih motenj, ki onemogočajo uspešno naravno parjenje, pa se včasih odločamo za umetno osemenjevanje
ke, okusen je tudi jagodni zavitek ali jih konzerviramo oziroma iz njih pripravimo marmelado, džem ali sok in sirup. Jagodni džem iz jagod in rabarbaro pripravimo tako, da en kilogram in pol rabarbare operemo, olupimo in narežemo na 2 centimetra dolge koščke. Pol kilogram jagod operemo, jih narežemo na polovico in jih potresemo s kilogramom in 40 dekagrami sladkorja, na jagode pri-lijemo še sok 3 limon. Tako pripravljene jagode pustimo stati čez noč. Zmes rabarbare in jagod damo v posodo in na močnem ognju zavremo, nato kuhamo brez mešanja 15 do 20 minut, oziroma tako dolgo, da se zmes ne zgosti. Iz kuhane mešanice poberemo odvečno peno, preverimo sladkorno stopnjo in džem nalijemo v manjše pogrete kozarce, zapremo in shranimo. Iz naštetih sestavin dobimo približno 2 kg džema.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-nik.si.
tudi iz praktičnega razloga. Dobre genetske lastnosti ple-menjaka se lahko s pomočjo umetnega osemenjevanja uporabijo tudi po njegovi smrti, samico je možno osem-eniti s semenom plemenjaka, ki živi v drugih državah, prav tako pa je prednost umetnega osemenjevanja v izrazito manjši možnosti širjenja spolnih infekcijskih bolezni.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrt v rožniku
Začel se je mesec rožnik, prvi poletni mesec, v katerem iz vsake cvetlične gredice in okrasne zelenice zacveti in z barvitim cvetjem omamno zadiši mnogoteri poletni cvet. Po vremenskih napovedih se mu obeta bolj aprilsko kot poletno vreme, ki pa za vrtno rastje ni najbolj ugodno, zato mu pri njegovi negi, vzgoji in zdravem pridelovanju posvečamo še več pozornosti in opravil za nemoteno rast in razvoj.
V	SADNEM VRTU so v jagodnjakih na prostem pričele zoreti prve sorte vrtnih jagod. Obiranje tako žlahtnega sadu, kot so vrtne jagode, in še na domačem vrtu je prav gotovo največje zadovoljstvo. Medte ko so jagodnjaki na prostem minulo zimo zadovoljivo prezimili, pa jim vremenske razmere v času cvetenja in razvoju do zorenja niso bile najbolj naklonjene. V oblačnem in vlažnem vremenu se hitreje širijo glivične bolezni, siva plesen in jagodna gniloba. Bolezni bo v nasadih na foliji in ne pregosto sajenih ter predčasno škropljenih manj. V času zorenja jagodnjaka ne škropimo, je pa priporočljivo ob dnevnem pregledu nasada pobirati po gnilobi načete plodove ter po sivi plesni okužene liste in živice. Zrele plodove obiramo s pecljem vred, najbolje s koničastimi škarjicami za trgatev grozdja, da na jagodnem peclju ne povzročimo večjih ran. Jagode obiramo v jutranjem času, ko so plodovi še polni svežine. Po potrebi nasad zalivamo, ki pa naj bo izključno talno, da rastlin ne omočimo. Dognojevanje nasada z lahkotopnimi rudninskimi gnojili je potrebno tudi v času obiranja, da se jagodna rozeta preveč ne izčrpa.
V	sadovnjaku nadaljujemo redno varstvo sadnega drevje pred okužbami z glivičnimi in bakterijskimi boleznimi, škropivu pa dodajamo po potrebi ustrezne insekticide za uničenje sadnih škodljivcev. Zoreti bodo pričele zgodnejše sorte češenj in ribeza, ko smo pri izbiri škropiv izredno pozorni na njihovo karenco, da si ne poškodujemo sadja.
Na vinski trti, ki jo v vrtovih vzgajamo v obliki brajd, opravimo pletev odvečnih mladik, ki izraščajo iz starega lesa in nimajo nastavka kabrnikov. Pri mladem sadnem drevju že pričnemo opravljati poletno rez in druga zelena opravila pri negi in vzgoji sadnega drevja, da preprečimo zgoščevanje in zasenčevanje krošenj.
V OKRASNEM VRTU meseca rožnika zacveti največ vrst raznih trajnic, med katerimi so mnoge primerne za rabo kot okrasno cvetje. Čeravno je okrasno cvetje najlepše tam, kjer mu je rastišče, si v tem času lahko privoščimo narezanega cvetja za vaze. Cvetja ne nabiramo z trganjem in lomljenjem cvetnih stebel, s čimer povzročimo neza-celjive rane na rastlini in so mesto za številne okužbe po rastlinskih glivičnih boleznih, nasprotno pa z ostrimi vrtnarskimi škarnami odrezano cvetje z majhno lahko zace-ljivo rano rastline vzpodbuja k nadaljnjemu razraščanju in tvorbi novega cvetnega nastavka.
Odcvetele tulipane in narcise izkopljemo, čebulice posušimo in očistimo ter do septembra hranimo za ponovno posaditev.
Grmovnice, ki so odcvetele, čim prej obrežemo po zasnovi osnovne vzgojne oblike, pregoste pa razredčimo, da se bodo nadalje obraščale.
Z ZELENJAVNEGA VRTA za sprotno porabo dnevno pobiramo svežo zelenjavo. Vselej jo pobiramo z gredic z dvema namenoma: da jih redčimo za večjo prostornost in možnost razraščanja med rastlinami ter da gredice po delih praznimo in pripravljamo za ponovne posaditve.
Za jesensko rabo sejemo korenček, rdečo peso, redkev, kolerabo, nizek stročji fižol, endivijo, radič in komarček, presajamo pa sadike brstičnega ohrovta, cvetače, pora in ranih sort zelja.
Miran Glušič, ing. agr.
EmkdeŠMn 2 jmila - Imija
2-petek è	3-sobota è	4-nedelja #	5 - ponedeljek
6-torek	7-sreda è	8-četrtek 0	
Glavni trikotnik!
TJ
m
V današnjem času je glavni trikotnik najkrajša možna pot do finančne svobode. Veliko je finančno svobodnih ljudi, ki so postali finančno svobodni pri trgovanju z vrednostnimi papirji in nepremičninami. Večina nasvetov je do sedaj prihajala predvsem s tega področja. Za večino ljudi je bil tak način nemogoč. S pomočjo glavnega trikotnika pa so se stvari obrnile v drugo smer. Glavni trikotnik vam da enostavno razlago, kako se lotiti dela in kako uspeti. Uspeh v glavnem trikotniku je zagotovljen, če se le držite osnovnih navodil. Glavni trikotnik je ustvarjen iz štirih polj. Vsako polje predstavlja svoj sistem in le-te bomo spoznali v nadaljevanju. Hitro lahko postanete finančno svobodni le, če sledite trendom, ki se v svetu šele razvijajo. S pravilnim načrtom lahko zelo hitro obogatite in se povzpnete na vrh. Tisti, ki se mučijo v glavnem trikotniku, ne upoštevajo osnovnih načel nove dobe. Se pravi, bistvo je v upoštevanju načel trikotnika finančne svobode v informacijski dobi. Hitro ali počasi ... Kakor želite?! Vem, da želite hitro priti do uspeha. Za to je potrebno predhodno znanje. Za uspeh je odločilno vse. Vse je pomembno. Če želite uspeti hitro in to tudi boste, saj očitno vztrajate na svoji poti, boste uspeli le skozi glavni trikotnik. Glavni trikotnik je način razmišljanja bogatih ljudi, posledica pa je finančna svoboda. Glavni trikotnik je poseben zato, ker zajema osnove vlaganj v novi dobi. Približa vam enostavnost procesa poslovanja in pokaže, kako najhitreje priti do velikega pasivnega prihodka. Le-ta pa je bistven za vaš uspeh. Hitro boste obogateli in seveda ostali bogati, če boste osnove trikotnika sprejeli in jih uporabili v svojem poslu, službi ali pri dodatnem delu. Glavni trikotnik je najhitrejša možna pot ta trenutek v svetu. Vaš uspeh je danes v vaših rokah. Nihče vam ne more več preprečiti, da ne bi postali finančno svobodni. Očitno ste odločeni vztrajati do konca. Za vse tiste, ki se smilijo sami sebi, levi trikotnik izloči takoj. Kaj je bistveno? Bistven je načrt, kako hitro postati bogat v tej novi dobi. Poleg tega vam glavni trikotnik pove, kateri načini poslov so danes zelo donosni. To so podjetniški posli. Pri podjetniških poslih je pomembno, da lahko uspejo čez noč. Zanimivo je, da se lahko podjetniški posli čez noč razširijo po celem svetu. Hitro odzivanje je danes postalo pomembno. Danes ne ločimo več med dnevom in nočjo. Ne zanima nas več delavnik 8-10 ur. Vse se spreminja, tudi način poslovanja. Danes moraš ljudem dati možnost, da kupujejo pri tebi vsak dan po 24 ur, in to po celem svetu. Potem boš uspel hitro in zanesljivo.
Pa veliko pametnih odločitev v prihodnosti.
Mitia Petrič
Astrolog svetuje
Ženske in zodiakalna znamenja - Vodnar
(od 21. januarja do 19. februarja)
Nepredvidljiva informatorka
Ženska rojena v tem znamenju je nekaj posebnega in ne boste potrebovali dolgo časa, da omenjeno ugotovite tudi sami. Naravnana je po principu, če gredo vsi levo, bo ona šla desno in obratno. Od nekdaj pa je že v kontaktih s svojimi primarnimi občutkih in mnogokrat v sebi sliši tudi glas, ki jo vodi in usmerja. Svoja čustva bo pokazala hitro, čustvenost pa je nekaj, kar pokaže le tedaj, ko jo je volja. Ni pa tipična ženska, ki bi rada kuhala in vam stregla. Svojo individualno noto bo izraža že na začetku, lahko bo do vas zelo tolerantna, lahko pa se bo odzvala tudi ostro. Svojih prijateljev in znancev pa zaradi vas ne bo zanemarila, in če vam to ni všeč, lahko greste. Ob njej boste spoznali, kaj resnično pomeni pojem biti svobodna. Njen pravi svet je širni svet, seveda vas bo vzljubila, ampak to pomeni, da je le-to storila na svoj način, kajti družba in prijatelji so jo osrečevali in jo bodo vedno. Njena nepredvidljivost pa vam bo naredila kar nekaj sivih las, kajti ravna se po notranjih občutkih. Sposobna je narediti tudi radikalni rez ali pa radikalne spremembe. Toda ona se s tem ne bo obremenjevala, kajti življenje je potrebno tudi živeti in uživati. Prav uporno pa bo zahtevala svojo svobodo in če je ne bo dobila, si jo bo pač vzela in se ne bo ozirala na
ceno. Intelektualne sposobnosti pa ima zelo dobro razvite in rada spoznava novo in k temu vas bo navdušila. Ljubezen je pri njej močno prepojena s pojmom prijateljstva in poleg tega, da sta skupaj, vam bo tudi prijateljica in prav to pričakuje tudi od vas. Mnoge od njih imajo neobičajno razmerje, ki ni v skladu s tradicijo. Zdi pa se, da je ljubezen za njih tudi neka igra strasti in umetnosti. Pravi moški pa je tudi tisti, ki jo zna presenetiti - kajti to ljubi.
Oaza sredi puščave
Mnogi ljudje je ne razumejo, toda to je sploh ne zanima. Včasih se počuti kot oaza sredi puščave, kar pa nedvomno je. Nesebično je pripravljena pomagati in v življenju ji je pomemben sedanji trenutek. Preteklost je nekaj nujnega, prihodnost pa izziv. Zgodaj se začne zanimati za vse, kar je novo in spominja na abstraktnost. Svojega srčnega izvoljenca pa bo celo svoje življenje tudi spodbujala in motivirala. Žal pa od njega tega ne more pričakovati in zaradi tega je mnenja, da je ne razume. V primeru, da se poglobi v svet
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
duhovnih in ezoteričnih zakonitostih, spozna, da je lahko precej koristna. Težko sprejme obstoječe zakone in pravila. To ne pomeni, da je nemoralna, pač pa, da ji je čredni nagon precej tuj. Pač ne čuti pripadnosti, mnenja je, da ne pripada nikomur in da zaradi tega lahko počne, kar ji odgovarja. Seveda pa je tudi ženska in na prefi-njen način lahko izraža ženske čare. Uranova varovanka ljubi tudi pogovore po telefonu, in-ternetne kontakte in prav tako razne klepete s prijatelji.
Individualizem oblačenja
Zaradi raznolikosti in mno-gostranskosti je med ljudmi priljubljena in tako si lahko izbere tudi idealen poklic. Seveda potrebuje nekaj časa, dobro pa je, da dela z ljudmi in za ljudi. Začrtani vsakdan ji kaj kmalu postane nezanimiv in tako vedno išče nove izzive. Mnoge ženske rojene v zname-
Duševno zdravje
Poročen s tujko
Anton si je poiskal ženo v eni od eksotičnih držav. Poročila sta se v njeni domovini. V Slovenijo je prišla pred nekaj meseci. Opaznih težav s prilagajanjem nima, težava je le v tem, ker si hišo, v kateri živita, delita z enim od bratov, kipa se nikakor ne more sprijazniti s tujko v hiši. Nagaja ji na vse načine, Antonu počasi popuščajo živci, ne more verjeti, da se to dogaja v domači hiši. Najlaže bi sicer bilo, da bi se z ženo izselila, vendar meni, da je to skrajni izhod, saj je v ureditev hiše vložil veliko denarja.
Čeprav Anton misli, da se njegov brat ne more sprijazniti z njegovo ženo, ki je drugačna, se mi vendar zdi, da se brat tudi ne more sprijazniti z njim in dejstvom, da si hišo delita. Očitno je njegov brat mnogo manj strpen, še manj solidaren in seveda takšen, da si ne želi ničesar deliti in je v Antonovi ženi, ki zaradi svoje eksotičnosti izstopa, našel čudovito možnost in razlog, da na nek neposreden način sporoča Antonu: "Odidi, želim biti sam v hiši, nočem si je deliti..." Ne-sprejemanje drugačnega v hiši se mu zdi, da je lahko sprejemljivo tudi za sosesko in si na ta način pridobiva tudi zaveznike. Težko verjamem, da se bo brat spremenil in dogovoril drugačno ravnanje in drugačen način življenja v hiši, zato se mi zdi najbolj zdravo, ali da ga brat z vsemi njegovimi vložki v hišo izplača ali pa on izplača brata in živi v tej hiši sam s svojo ženo.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
nju Vodnarja niso poročene, vendarle imajo čustveno življenje zelo dobro nadzorovano. Njihova individualnost pa se zelo dobro izraža tudi v smislu oblačenja, saj so pri tem nekaj posebnega in nenavadnega. Tudi če vam bo pri tem zastal dih, je v bistvu to vaš problem. Predvidljivost pri njej ne igra nobene vloge, če pa se spontano prepustite, imate srce na dlani. Nikoli pa je ne boste dodobra razumeli in tega niti ne poizkušajte, kajti ima skrbno
nameščene varovalke. Slovi pa tudi po intuiciji, tudi ta ni klasična, ampak obstaja in jo s pridom uporablja. Svoje otroke pa ljubi, in vendarle to težko pokaže. Nauči pa jih humanosti in da je v življenju treba deliti. Ko pa nekdo potrebuje pomoč, bo prva priskočila in nesebično pomagala. Zavedajte se, da jo odlikuje zlato srce, ampak je skrito v njej. Njena prisotnost pa vas bo vznemirjala iz dneva v dan in iz leta v leto.
Tadej Šink, horarni astrolog
Svetovanje za otroke in mladostnike
Moja zgodba - zadnji del
V svoji zgodbi sem vam želela orisati nekatere probleme, ki sem jih imela v svojem življenju. O sebi nisem pisala zato, da bi pred javnostjo razkrivala svoje življenje, temveč zato, da bi s svojim primerom pomagala komu, ki ima podobne probleme, pisala sem zato, da spoznate, čez kaj vse sem šla in da se da nekaj narediti - da se spremeniti svoje življenje, če le hočemo. Seveda napisanih je bilo nekaj najbolj nazornih primerov, v katerih se lahko najde marsikdo. Vsi vemo, da nam vsak dan naproti prihajajo nove in nove dogodivščine, zapleti, problemi in če bi hotela napisati vse, bi morala napisati knjigo ^ morda pa kdaj bo - nikoli ne vemo.
Važno je to, kar iz svojega življenja naredimo, važno je to, kako svoj problem rešimo. Ovire, ki se nam včasih zdijo nepremagljive, so lahko čez dan ali dva samo spomin na to, kako smo bili prestrašeni in kako zaskrbljeni, ko pa je zadeva minila, ko smo rešili problem, pa ta sploh ni več videti tako temen in pereč. Tako je z vsemi stvarmi v življenju. Ko so mimo, so le še spomin in tedaj se vprašajmo, ali se je splačalo morda prebedet nekaj noči v paniki, se je splačalo jokati, ko smo bili osamljeni? Sedaj lahko odgovorimo na to, takrat, v tistem trenutku pa nismo poznali odgovora, zato smo bili žalostni.
Priznam, tudi sama sem bila ogromnokrat žalostna, osamljena, zdelo se mi je, da sem sama na svetu in da nimam nikogar, ki bi mi pomagal. Spet drugič se mi je zdel kakšen problem tako težek, da nisem videla rešitve. Vendar, vse se da. Čez vse ovire, ki nam jih nastavi življenje, zmoremo iti. Če tega ne bi zmogli, ne
bi ovire nastale, oz. to ne bi bilo naše življenje. Vse je namenjeno naši rasti in z vsakim novim dnem smo močnejši in odpornejši ter pripravljeni na nove izzive. Potrebno je samo izzive sprejeti in jih v danem trenutku najbolje rešiti. Rešimo jih tako, kot je tedaj v naši moči. Če smo tedaj čustveno prizadeti, pač reagiramo tako, če pa tedaj ne bi bilo naše vpletenosti s čustvi, bi reagirali drugače. Ampak, dejstvo je, da smo si vse to priklicali sami, s svojimi mislimi. Zato se je potrebno zavedati v vsakem trenutku, kaj razmišljamo. Če razmišljamo o problemih, jih bomo tudi priklicali, če pa razmišljamo o rešitvi, se bo rešitev tudi našla.
Sedaj vam bom na kratko strnila svoje probleme in rešitve. Morate pa vedeti, da sem do teh rešitev prišla počasi, v več letih. Ne da se vse na hitro, kot želimo večkrat. Zamislimo si, koliko let smo delali napačno, potem pa bi želeli v enem mesecu vse popraviti - to ne gre. Vsaka stvar
potrebuje svoj čas, da dozori in obrodi, tako tudi mi dozorevamo v svojem življenju.
Kadila sem več kot 20 let. Spoznala sem, da to škodi meni, mojemu zdravju, počutju in sedaj že 2 leti ne kadim. Vedno sem bila preveč močna, imela sem 20 kg več kot sedaj - ko sem se začela pravilneje prehranjevat, piti vodo namesto umetnih pijač, več gibat, so tudi kg šli dol. Imela sem tremo, pred nastopi, pred pogovorom z ljudmi - po poglobljenem delu s samo sabo sem se je rešila. Vedno sem odlašala s težjimi stvarmi - spoznala sem, da prej kot rešiš težje probleme, zadeve, prej ti odleže, prej lahko začneš delati drugo in vse ti lažje steče. Moja samo-podoba je bila izjemno nizka, nisem si upala želeti kaj več kot varno povprečje, zato sem iskala vedno lažje rešitve, kjer je bilo potrebno vložiti manj truda. Zato tudi nisem mogla izraziti vseh svojih sposobnosti in talentov. V »zrelih« letih sem šla študirat, saj sem
prej mislila, da je dovolj, če imam srednjo šolo. Nenehno sem živela v strahu, kaj se bo zgodilo jutri, kaj pa če ^ Spoznala sem, da so naši strahovi največja ovira za napredek. Kako bi lahko znanstveniki raziskovali, kako delali poizkuse, če bi jih bilo strah? Tega sem se težko znebila, tudi okolica in prijatelji so me večkrat prepričevali, da nečesa pa se moraš bati. Ne, če delamo vse po pravilih, če ne želimo nikomur ničesar slabega in če delamo v dobro sebi, okolju in vsem živim bitjem - potem se ne rabimo ničesar bati. Bojimo se lahko samo posledic svojih dejanj, ki smo jih storili v preteklosti. Vendar, danes je nov dan in vse lahko začnemo znova, vse lahko popravimo. Tudi to nam je dano - priložnost, da lahko svoje napake popravimo. Šele ko se začnemo zavedati svojih napak, jih lahko začnemo popravljati. Navajena sem bila kritizirati druge, iskati njihove napake, kasneje pa sem spoznala, da ravno to, kar kritiziram, de-
lam tudi sama -vendar v drugi obliki. Postavila sem se pred ogledalo in se spraševala, ali je to, kar delam, res to, kar želim - ali to res izraža tisto, kar sem jaz? Z marsičem nisem bila zadovoljna, zato sem postopno začela stvari -oz. sebe spreminjati. Prej sem želela, da se spremenijo ljudje okrog mene, kasneje pa sem spoznala, da to ne gre in če hočem kaj narediti, se moram jaz spremeniti. Vsak je odgovoren zase in naj živi tako, kot njemu odgovarja. Potem je zastonj jok in jadikovanje, kaj nam delajo drugi ...
V tem času sem spoznala, da sem si izbrala napačen poklic. Moje poslanstvo - za kar sem prišla na svet, je -nesebična pomoč ljudem. Zato sem s prijatelji ustanovila društvo Feniks- kvaliteta življenja,
kjer si medsebojno pomagamo po svojih močeh - največ moralno, pa tudi praktično. V kratkem bomo tudi odprli pisarno za informiranje in svetovanje ter brezplačno telefonsko pomoč ljudem v stiskah. To je v kratkem povzetek mojih sprememb - verjemite: če sem zmogla jaz, boste tudi vi - samo odločiti se morate in nato slediti korakom, ki vas peljejo k cilju. Za nasvete in vzpodbudo me lahko zmeraj pokličete ali pa obiščete naše društvo.
Milena Jakopec Društvo Feniks
051413 354
Info Glasbene novice
Počasi prihajajo na radijske in televizijske postaje, v diskoteke in klube poletni hiti. Mogoče bo kakšna izmed tokrat opisanih pesmi dobila čez čas oznako poletni hit.
Petindvajset let je že na sceni in v prvi ligi popularne glasbe GEORGE MICHAEL, ki je svojo kariero začel pri duetu Wham. Ta mejnik bo pevec nadgradil z veliko svetovno koncertno turnejo in jo je naslovil s 25 Live. V poletnih mesecih si boste lahko privoščili pevčevo drugo kompilacijo hitov, a že pred tem bo ponudil stilsko precej znan novi komad AN EASIER AFFAIR (****), saj ta bazira na plesnih funky pop ritmih.
Italijanski junak TIZIANO FERRO je mednarodni uspeh dosegel s hiti, kot so Perdono, Rosso Relativo in Sere Nere. Kot mnogi glasbeniki je tudi mladi izvajalec zašel v zlata 80. leta, saj je v pesmi STOP DIMENTICA (***) uporabil kar nekaj surovih elektro pop retro prijemov.
Ameriški pevec JESSE McCARTNEY je v hipu okužil najstniško populacijo s sladko uspešnico Beautiful Soul. Enak je tudi naslov njegovega prvega albuma, na katerem se nahaja štirinajst sila podobnih pesmi. Založba Angel - EMI je vložila veliko denarja v promocijo najstnika, iz česar lahko pričakujemo velik uspeh njegove nove atraktivne čiste pop pesmi SHE'S NOT YOU (***).
Mala žabica CRAZY FROG je bila prava zmagovalna fora mobilnih telefonskih melodij lansko poletje s priredbo komada Axel F. Novo zmagovalno foro so si izmislili glasbeni producenti, saj so za potrebe svetovnega prvenstva v nogometu v Nemčiji naredili plesno pop parodijo WE ARE THE CHAMPIONS (DING A DANG DONG) (*), ki so jo v originalu v rock izvedbi stokrat boljše izvedli člani skupine Queen.
Norman Cook je idejni vodja projekta oziroma studijske skupine FATBOY SLIM, ki bo 19. junija izdala zgoščenko Why Try Harder - The Greatest Hits. Izmed množice hitov izstopajo Rockafeller Skunk, Praise You in Right Here Right Now. Glasbeni čarovnik je začaral še en svež in nevsakdanji komad THAT OLD PAIR OFJEANS (***), ki ima igrivi groovy plesni bit.
Šest izvrstnih plesalk in povprečnih pevk sestavlja zasedbo THE PUSSYCAT DOLLS, ki je v zadnjega pol leta osvojila vrhove vseh svetovnih lestvic s hiti Don't Cha, Stickwitu in Beep. Zasedba nadaljuje svojo sočno r&b glasbo v novem potencialnem hitu s hudim refrenom z naslovom BUTTONS (***) in v njem sodeluje tudi mladi raper Big Snoop Dogg.
Karibska lepotica RIHANNA je trenutno "ful" in, saj je imela še prejšnji teden No 1 pesem v ZDA z naslovom SOS. RaperJay - Z je ponudil priložnost talentirani izvajalki in ji uredil pogodbo z največjo glasbeno založbo na svetu Universal Records. Popolno stilsko spremembo sije privoščila mlada pevka, saj je pesem UNFAITHFUL (****) čudovit spoj zrelega soula in popa.
V mesecu maju so z ljubeznijo do glasbe ponudili slovenski izvajalci naslednje nove pesmi Mi gremo pa na morje - ČUKI, Pentlja - ALEKS & ANIKA HORVAT, Južno od ekvatorja - MALIBU, Če lahko bi - TOMAŽDOMICELJ, Vonj poletja - NINA, Na jug - SUR, Pa je le fajn - FRAJ-KINCLARJI, Poljanska balada - BRINA (skupina), Dej se mal nasmej - ŠANK ROCK, Poljub v slovo - MANCA ŠPIK, Tam nad oblaki - PETRA STOPAR, Hočem te nazaj - DE PHENOMENA, Na dlani - LUNAPAR, Večna pravljica - DANI GREGOREC in 5 minut - ERIK & MANJA.
David Breznik
Glasbeni kotiček
Vsab sreÂû in ngdgljg mgd 19-1^ in 2.0. uro
Kdo je režiser filma Možje X - Zadnji spopad?
Odgovor;_
Ki
in
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Petra Mlakar, Stanošina 8B, 2286 Podlehnik Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovora pošljite do torka, 6. junija, m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Pearl Jam - Pearl Jam
(2006 - Sony - Menart)
Prvaki grunge glasbene scene Pearl Jam se vračajo z osmim albumom z neiz-vrirnim imenom Pearl Jam, vendar na njem odkrito opozarjajo na politične napake in nekorektnostni ameriške politike v zadnjih letih. Dvanajst pesmi in dodatek je v glavnem prehitrih, prebučnih in predinamičnih. Surovi rock prevladuje v večini pesmi, ki pa imajo točno določen cilj, in ta je osveščati poslušalca in mu skozi strupeno dobre tekste odpreti oči. Petnajst let je osrednja ikona banda Eddie Vedder, ki je brez dlake na jeziku skritiziral že marsikatero socialno-politično temo, a tokrat je v formi svojega življenja na albumu Pearl Jam. V bandu so nepogrešljivi členi Mike McCready, Stone Gos-sard in Matt Cameron, ki so na svojih instrumentih dobesedno "razturali", saj so kljub letom pokazali in dali v projekt dodatno energijo.
Čeprav je single izbranka World Wide Suicide albuma Pearl Jam posmeh pravemu grungu, je njeno jedro prava bomba Bushevi politični
administraciji, saj se skozi vrstice, kot so: "It's a shame to wake in a world of pain. What does it mean when the war is taking over?" izraža pravi bes Vedderja in njegovih prebujenih somišljenikov. Pravi garažni rock s popolnim šusom zaobjema komade Life Wasted, Comatose in Big Wave, v katerih surovost dodatno podžigajo briljantne kitarske solaže. Bučnost, odpičenost in grobost omenjenih presega meje normale (meje si vsak posameznik postavi sam) in njihova osnovna glasbena forma je idejno celo malo povzeta po skupini The Who. Zrcalno drugi pol plošče predstavlja ljubezenski izliv v baladi Come Back, v kateri je ob klasični rockerski izpeljavi prisoten tudi izviren klaviaturski del. Bolj umirjene skladbe so malo starinsko obarvana akustična Parachutes, predvidljiva Gone, ki se nekako v osnovi idejno spogleduje z njihovo uspešnico Jeremy, in vizionarska Inside Job, ki se vleče in vleče, saj je dolga čez sedem minut. Ritmično najbolj enakomerna pesem
Filmski kotiček
Možje X: Zadnji spopad
Tretje nadaljevanje Mož X, ki naj bi bilo, kot obljublja podnaslov Zadnji spopad, zaključno, presenetljivo ne zaostaja za predhodnima deloma. Nasprotno, zdi se, da je sklepna epizoda najboljša, saj se uspešno giblje med akcijsko dramo in tipičnim znanstveno fantastičnim akcijskim izdelkom.
Mutirani junaki se ponovno borijo za svoj obstanek, saj jih netolerantna človeška družba še vedno odriva na rob. Še več, pod pretvezo, da gre za bolezen, jim skušajo vsiliti novo zdravilo, ki bi jih naredilo normalne oziroma jih oropalo posebnih darov. Na tej točki je tretjemu delu, za katerega sta scenarij spisala Zak Penn in Simon Kinberg, pripisati aktualno asociacijo na raznoliko sodobno družbo in vedno večjo nestrpnost do 'drugačnih'. Danes namreč velja splošno prepričanje, da je vsak, ki odstopa od povprečja, potencialno nevaren in ga je zatorej potrebno narediti enakega nepregledni množici. V tem duhu je drugačnost - za

X-Men: The Last Stand
Žanr: znanstveno fantastični akcija
Dolžina: 105 min
Leto: 2006
Država: ZDA
Režija: Brett Ratner
Scenarij: Zak Penn in Simon
Kinberg
Igrajo: Patrick Stewart, Hugh Jackman, Ian McKellen, Halle Berry, Famke Janssen, Anna Paquin, Kelsey Gram-mer
Marker In The Sand je tudi najbolj komercialna in njen refren te začara v trenutku. Pravi spoj grunga in čistega rock'n' rolla je napeta himna Several Hand, v kateri so spet v ospredju politične povezave. Starinsko usmerjeni Army Reserve daje pravo izrazno moč rahlo raskav vokal Eddiea Vedderja, medtem ko je malo izven osnovnega koncepta pesem Unemployment, saj je melodično prebleda za tako izrazito rockersko celoto.
Pearl Jam so presenetili s svojo neposrednostjo, kar se tiče glasbenega pristopa, in pikrostjo, kar se tiče besedil. Vsa ideja izhaja iz svobodo-
miselnih možganov pevca Ed-diea Vedderja, ki se očitno dobro zaveda, kaj je demokracija in zato na glas pove, kakšni so politični problemi v Združenih državah Amerike. Plošča Pearl Jam vam bo skozi besedila odprla novi horizont razmišljanja o tej velesili in o njeni pravi (neupravičeni) moči. Grunge šus je sicer na čase moteč, vendar jeza na sistem se mora izkazati skozi najbolj ostri glasbeni projekt skupine do danes. Album Pearl Jam je provokativen v vseh pogledih in dovolj svež, da bo glasbeno zadovoljil stare rock mačke in dovolj pester, da bo zanimiv tudi za novo rock generacijo.
David Breznik
San Franciscu.
Sicer pa je Zadnji spopad Mož X več kot solidno nadaljevanje oziroma zaključek še ene znan-stveno-fantastične sage v treh delih.
Damijan Vinter
THE lE^ljÉ, ^
i TX
nekatere deformacija, za druge poseben dar! - nezaželena in jo je potrebno odstraniti. Ta poanta je še vedno osnova novih prigod mutiranih junakov, ki so tokrat zbrani v največjem številu. Ne samo, da boste skupaj videli vse like iz predhodnih delov, dodanih je celo nekaj novih. Obenem ponuja uvodni del vsebinsko navezavo na dosedanje dogajanje in tako tvori za nadaljevanja potrebno rdečo nit. V boju med dobrimi in slabimi mutanti, ki jih vodita strpni Xavier (Patrick Stewart) in neizprosni Magneto (Ian McKellen), je sedaj v prvem planu v drugem delu umrla Jean (Famke Janssen) oziroma po novem Phoenix, ki postane sužnja vsemogočnih sil, ki nas obdajajo. Seveda pa bodo na svoj račun prišli tudi vsi ljubitelji Wolverina in Storm, torej Hugha Jackmana in Halle Berry.
Film, ki ga je tokrat režiral Brett Ratner (Ful gas), se prične kot triler, nato pa se po nekaj romantičnih sekvencah prelevi v čisto znanstveno-fantastično akcijo z obilo specialnimi efekti. Kljub uvodnemu izletu v preteklost se film posebej ne posveča zgodovini konfliktov med mutanti in ljudmi ter v predhodnih delih utemeljenim odnosom med posameznimi liki, kar od gledalca zahteva, da si v spomin
prikliče (ali predhodno ogleda) prva dva dela. Razen nekaj novih (in manj pomembnih) obrazov najdemo pred kamerami že znano ekipo, ki ji ni kaj očitati. Manjše pomanjkljivosti so površno Scottovo izginotje ter skorajda nejasen (in glede na reklamiranje skorajda zavajajoč) lik War-rena Worthingtona alias Angela, ki ga vidimo vsega skupaj slabih pet minut brez kakšne posebne utemeljitve, ter potencialno že malce stereotipen ameriški patriotizem, tokrat simboliziran z razrušenim slavnim mostom v
CID vabi!
Petek, 2. junija, ob 20. uri: koncert jazz-rock skupine Feedback in mladih kitaristov iz Ptuja. Pred koncertom gostujoče zasedbe, ki prihaja iz Tolmina, bodo nastopili mladi kitaristi iz Ptuja, ki pripravljajo rockerski zaključek šolskega leta pod mentorstvom Marka Korošca. Vstopnine ni!
Ponedeljek, 5. junija, ob 18. uri: odprtje razstave likovne sekcije Gimnazije Ptuj. Razstavo so pripravili mladi likovni ustvarjalci s ptujske Gimnazije skupaj z mentorjem, akademskim slikarjem Dušanom Fišerjem. Odprtje bodo z glasbenim programom obogatili pevci z Gimnazije. Razstava bo na ogled do konca avgusta. Prostovoljno delo: K sodelovanju vabimo mlade, ki bi želeli voditi ulične delavnice med poletnimi počitnicami. Podrobnejše informacije in prijave vsak delovni dan od 8. do 15.ure.
Počitnice: V juniju bo izšla brošura, v kateri bodo zbrani poletni dogodki v našem mestu in počitniški programi. Brošuro pripravljajo na MO Ptuj, nadomestila in nadgradila pa bo našo dosedanjo zloženko Kam med počitnicami. Osnovnošolci in srednješolci jo bodo pred koncem pouka brezplačno prejeli v šolah kot doslej. Dobila jo bodo tudi vsa gospodinjstva v MO Ptuj, na voljo pa bo tudi v CID Ptuj in na drugih info točkah v mestu.
Tabor Veržej - Jaz v svojih očeh: Prijavnice za zelo priljubljen tabor za mlade med 13. in 17. letom, ki ga organizira Društvo Hopla iz Ptuja, dobite pri nas in na šolah. Tabor bo potekal od 24. 6. do 4. 7. Prijave zbiramo pri nas do zapolnitve mest! Taborjenje s športnimi aktivnostmi v bližini Term Ptuj
Tabor organizira Društvo Praha. Potekal bo v dveh terminih: prvi traja od 3. do 7. 7., drugi od 10. do 14. 7. Prijavnice lahko dvignete pri nas, kjer jih tudi sprejemamo do zapolnitve mest.
Poletne glasbene delavnice: V sodelovanju z Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj letos ponovno pripravljamo lani zelo uspele glasbene delavnice. Potekale bodo od 26. do 30. junija. Možno se je vključiti v naslednje skupine: klavir, vokal, kitara, bas kitara, bobni in flavta. Udeleženci bodo pripravili zaključni koncert, ki bo 30. junija ob 20. uri v parku pri CID. Prijavnice lahko dobite v CID in na glasbeni šoli. Letna produkcija plesne šole Power Dancers
V soboto, 3. junija, bo ob 16. in ob 18. uri v Mestnem gledališču Ptuj letna produkcija okoli 200 otrok in mladih, ki vadijo v okviru Plesne šole Power Dancers v CID Ptuj pod mentorstvom Špele Tratnik Peklar. Poleg ptujskih plesalcev bodo nastopili gostje iz Miklavža, Maribora, Celja in Ljubljane, seveda pa tudi zasedba Power Dancers! Tabor za srednješolce na Ptuju: Sonce za vse - Poletni BROŽ: potekal bo od 17. do 28. 7. v Termah Ptuj. Udeleženci so mladi od 14 do 19 let, prihajali bodo vsak dan ob 10. uri in zaključevali program ob 19. uri, v času trajanja tabora pa bodo preživeli tudi vikend v hribih. Tabor organizira Društvo Timotej Ptuj, Aškerčeva 4, Ptuj. Vodja tabora je Olga Popov. Prijave zbirajo do začetka tabora. Cena za tabor obsega samo stroške malice, to je 4.500 SIT! Posebej je treba poravnati še stroške izleta v hribe. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
NEMŠKO I ŽENSKO IME
RAZVOJNA STOPNJA VEČCELIČNIH ŽIVALI
SRBSKA GLASBENA SKUPINA
DELI KNJIGE
ROKOMETAŠI-CA ČULIBRK
PRIPADNIK ESENOV
SKRAJNI KONEC POLOTOKA
PESEM V OBLIKI DVOGOVORA
LETOVIŠČE PRI KOPRU
GRŠKI FILOZOF
NAŠ ZGODOVINAR (FRANCI)
IVAN BRATKO
NOGOMETNI KLUB
TRAJNA RASTLINA
NAZIV ZA KRAVO
GALERIJA V LJUBLJANI
IGLAVEC
POTOMCI ŠPANSKEGA RODU
NATRIJ
RUSKI PLES
DELAVEC PRI STRUŽNICI
BOJ PRED CILJEM
ZVOČNA IGRAČA
SILVA RAZLAG
ALKOHOLNA PIJAČA
SLOVENSKI ALPINIST ANTON SAZONOV
LOŠČILO ZA ČEVLJE, PASTA
IZ BESEDE STRAGULA
VOJAK S HELEBARDO
FRIDA BRENČIČ
ESTONEC
TIP DAEWOJA
HRUP (STARINSKO)
DODATEK, PRILOGA
PEVEC PESTNER
ZAPOVED PSU, NAJ KAJ PRINESE
UMETNO VLAKNO
NORVEŠKI SKLADATELJ
KAREL ČAPEK
EVA BAHOVEC
NAMIZNOTENI-SAČ (IŠTVAN)
LUKA V IZRAELU
NAŠ SAKSOFONIST (ANDREJ)
HRIB PRI RADEČAH
RIBIŠKA MREŽA
AMERIŠKI DNINAR
SLADKOBA
ČREDA, KRDELO
SLEDEČI
ZDRUŽENJE ZA NOŠNJO OROŽJA
NASLOVITELJ
FRANCOSKI
OLJE IZ RIBJIH JETER
POŽELENJE, STRAST
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: uskok, Troma, raper, viking, zapon, OK, stražar, pas, ostrost, kromovina, palačnika, rima, Eler, Ivar, stot, blat, cev, kvarta, oma, Nerej, cedra, Irka, ar, otirač, Rank, červar, Skok na Lisco, aloja, TA, Aasen, iv, Aleš. Ugankarski slovarček: ALNAES = norveški skladatelj in dirigent (Eyvind, 1872-1932); ARKAN = ruski ljudski ples; INTRUDER = srbska glasbena skupina, ustanovljena 1990; JATNA = hrib pri Radečah, visok 866 m; NRA = združenje za pravico nošenja orožja (National Rifle Association); RENON = del bolzanske visoke planote na južnem Tirolskem; STRLE = slovenski zgodovinar (Franci, 1927-1991); TRAN = olje iz ribjih jeter.
Zanimivosti
Sedemdesetletnik na Everestu
Tokio (STA/AP) - Nek 70-letni Japonec se je v nedeljo vrnil domov, potem ko se je povzpel na Mount Everest. Možakar trdi, da je najstarejši človek na svetu, ki se je povzpel na najvišjo goro sveta. Takao Arajama se je na Mount Everest skupaj s še štirimi alpinisti povzpel 17. maja. Tega dne je dopolnil natanko 70 let, sedem mesecev in deset dni ter presegel prejšnji rekord, ki ga je prav tako dosegel Japonec, za tri dni. »To je bil eden največjih užitkov v mojem življenju,« je o vzponu na Mount Everest dejal Arajama.
Telovadba za stopala zaradi špičastih čevljev
Duesseldorf (STA/dpa) - Ženske, ki nosijo ozke čevlje z zašiljeno konico, bi morale telovaditi, da bi sprostile in okrepile mišice stopal, menijo zdravniki. Nemški ortoped Thomas Pauly je priporočil nekaj enostavnih vaj za preprečitev raznih deformacij stopal, posebej pri mladih ženskah. Ena od možnih posledic nošenja ozkih špičastih čevljev je bolečina, ki jo povzroča pretirana izpostavljenost določenih nožnih živcev pritisku. Dober način sproščanja stopalnih mišic je izmenično stati nekaj sekund na petah, zatem na prstih. Na ta način se telesna teža enakomerno razporedi na notranje in zunanje dele stopal. Druga koristna vaja je z nožnimi prsti prijeti brisačo na tleh in jo poskusiti dvigniti. Pauly priporoča tovrst-
ne vaje nekajkrat na dan po dve do tri minute. Prav tako priporoča: »Najboljše bi bilo ozke in špičaste čevlje nositi čim manj.«
Sting z novim albumom in glasbo iz 16. stoletja
Sarajevo (STA/Fena) - Britanski pevec Sting za oktober napoveduje izid novega albuma z glasbo iz 16. stoletja. Na albumu se slišita glas in flavta, ki jo je slavni pevec dobil za darilo od kitarista Dominica Millerja pred dvema letoma. To darilo je Stinga spomnilo na njegovo dolgoletno občudovanje glasbenika iz 16. stoletja, Johna Dowlanda, ki je pisal in skladal glasbo posebej za flavto. Zamisel za album pa je Sting dobil po srečanju z Edinom Karamazo-vim, flavtistom iz BiH. Sting bo sicer 4. junija v Lizboni začel evropsko turnejo. Med drugim bo 19. junija gostoval v Srbiji oz. v Novem Sadu na Petrovaradinski trdnjavi.
Hrvaška: Deveti turnir v »plokanju«
Ploče (STA/Hina) - V zaselku Franjiči v Bačini pri Pločah v južni Dalmaciji je potekal že tradicionalni, deveti po vrsti, turnir v »plokanju«. Gre za obnovljeno izvirno igro dalmatinskega kraja, ki jo igrajo še v istrski županiji. Igra je zelo podobna balinanju, namesto balin pa se uporabljajo ploke, kamnite plošče, ki jih je v tem delu Dalmacije v izobilju. Letos je na turnirju nastopilo kar 18 ekip v moški in ženski konkurenci ter ekipa podmladkov. Turnirje organiziralo plokarsko društvo Briatov dolac iz Bačine pri Pločah, spremljalo pa ga je veliko število ljubiteljev starodavne dalmatinske igre.
Lujzek • Dober den vsoki den
Ju-hu-uuu! Zaj pa najprej vesela novica. Naša kravica Šeka je skotila malega bikeca brez štrikeca. Ko sem se jaz veselija novega družinskega člana in reka Mici - glej, kak je lepi, me je baba, ki neje tak slaba, nazaj zabila: „Seveda je lepi, če pa je čista tebi podoben in bo najbrž kak ti hudoben ...!" Malo sem razmišla, eno kupico spija, te pa sem jo tudi jaz nazaj zabija:,, Veš Mica, ko si bla ti še telica in devica, si bla tudi prova lepotica in tak pametna, ke bi lehko mela štiri noge in še rogle ...!" Rezultat je bija neodločen, obadva sma se na toti račun nasmejala in malega bikiča pobožala, ponosna mama Šeka pa je z repom pomahala ...
Mesec majnik se je poslova in ga je junij vlova. Toti mesec, ki mu provimo tudi rožnik, najbrž zavolo rož, ki jih ma rada vsoka žena in mož. Mica je glih zaj prinesla z vrta lepe in sladke rdeče jagode, ki mam jih od ne-ginekda rad, ko sem še bija lepi in mlad. Po Radiji Ptuj glih zaj
poslušam profesorico kuharstva Nado Pignarovo, ki je napisala, kaj vse dobrega se lehko iz jagod naredi in se pri tem človik niti preveč ne zredi. Mljask, kak so dobre, če jih človik še malo s cu-krom posiple. Mija z Mico sma mesojedca in tudi vegetarijanca. Ko ne vema, kaj bi kuhala in jela in se vseeno lepo mela, te napišema na jedilnik: , Nič in malo olja gor... " Pa sma sita in nabrita kak stora kosa, ki jo je pičila osa. Saj vete, kak poje tista stora pesem: , Mrzle rose, ostre kose, rada travca se kosi, jaz pa zmiraj premišlujem, kak se moji ljubici godi ... " Prejšjo soboto sem bija med kosci, ki so na grajskem bregi na Ptuju z ročnimi kosami trovo kosili in jo v seno spremenili. Škoda, ke si tote prireditve in spominske obuditve neje ogledalo več Ptujčanov in drugih gostov. Iz svoje mladosti se spunim kak so kosci zapeli: „Oča naprej kosijo, pa jim jajca doj visijo. „Ali pa tisto: Travniki so spet zeleni z rožicami posajeni, oj le gremo jih kosit, zvečer pa dekline gor budit... " Še pomnite tovariši? Te pa srečno in dobro kleplite kose in ženske noge in bose pokosite!
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
SOBOTA, 3. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val, Murska Sobota).
NEDELJA, 4. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
PONEDELJEK, 5. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahber-ger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00
Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
TOREK, 6. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj).
SREDA, 7. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30,
13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
ČETRTEK, 8. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo
iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
PETEK, 9. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture._12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-ted-nik.si
Horoskop
OVEN
Največ težav v teh dneh bo v partnerskih zvezah. Napetosti, hude besede, tihe ure se bodo kar ponavljali in vas spremljali skozi ves teden. Pomembno je, da si pustite čas, predvsem pa veliko potrpežljivosti in mirne živce, pa bo zopet vse po starem.
BIK
Nesoglasja in napetosti se v službi kar vrstijo, s sodelavci ne najdete skupnega jezika, trenutno ste v stanju ko razmišljate da nimate nobenega ob sebi ki bi vas podpiral pri poslovnih zadevah. V drugi polovici tedna se bodo razmere izboljšale.
DVOJČKA
Dobro veste, kaj si želite. Neumno je samo to, da to, kar si želite, ni dobro za vas. Poskusite najti srednjo pot. Ne bi bilo dobro, da bi poskusili malo tam in malo tu, ker se boste izgubili in na koncu ne boste več vedeli, kaj si resnično želite
RAK
Sedaj se nahajate v zelo kreativnem obdobju. Vaša poslovna kariera je na višku in vaše strokovne sposobnosti in talente bodo v kratkem vsi opazili. Ne zapletajte in ne kregajte se s konkurenco. Ostanite na tej svoji poti, pripeljala vas bo do vrha.
LEV
Pred vami so bolj "Sitni" dnevi. Nič ne bo po vašem okusu, poslovni plani ne bodo realizirani ali pa bo na koncu vse izpadlo drugače, kot ste planirali. V takih trenutkih bodite mirni in ohranite svojo dobro voljo.
DEVICA
Dnevi bodo bolj ugodni, če boste pozitivno sprejeli novonastalo situacijo v poslu. Nihče vam ne bo očital, če boste svojim sodelavcem trdno stali ob strani. Ne smete pa pričakovati preveč glede projektov, ki ste jih že prej zastavili. Sproščajte se na sprehodih ali v savni.
TEHTNICA
V	teh dneh boste imeli ogromno energije. Uporabite jo za vsakodnevne posle. Vse vam
bo šlo lažje od rok. Privoščite si nove oblike fitnes terapije. V ljubezni bo veliko nežnosti in strasti. Samske tehtnice bodo spoznale nove partnerje.
ŠKORPIJON
Previdno glede nakupov ali po-soje denarja. Ne bo se dobro izteklo. Glede poslovnih zadev ne prehitevajte časa. Odločite se šele, ko boste imeli vse na papirju in podpisano. Čaka vas veliko pozornosti in ljubezni. Samski škorpijoni se boste spustili v kratko in vročo avanturo.
STRELEC
V	sebi boste občutili veselje, radost in veliko energije. Dneve izkoristite za nakup nove
privoščite si čisto drugačen stil mode in kozmetike kot doslej. V ljubezni čaka vezane presenečenje, nevezanim pa se obeta nova zaljubljenost.
KOZOROG
Zvezde vam bodo naklonjene. Glede poslovnih poti in kariere trenutno še obdržite honorarni posel, ne bo pa več dolgo časa to potrebno. Srečni dnevi za vse, ki redno igrajo loto. V domačem krogu bo veliko harmonije in medsebojnega razumevanja.
VODNAR
V	teh dneh bo veliko novih znanstev in kontaktov z novimi osebami nasprotnega spola.
Marsikatero poznanstvo se bo razvilo v ljubezen ali zaljubljenost. Izkoristite zvezde, ki so vam v ljubezni naklonjene. Romantičen vikend je pred vami.
RIBI
Čeprav vedno stavite na vašo praktično stran, vas bo v teh dneh razočarala. Vse preveč boste čustveno odreagirali. Poskušajte poslušati svojo intuicijo, čeprav to ni ravno vaša najbolj močna stran. Srečali boste osebo, ki vam bo razburkala tako dušo kot telo.
ZAPORNIK
Kidričevo • Osma akcija Zdravo Talum
Otroci o zdravih pocitnicah
V akciji v okviru projekta Zdravo Talum, v kateri otroci zaposlenih pišejo in rišejo na temo o zdravju, je letos sodelovalo 107 mladih avtorjev. Njihovo brezmejno ustvarjalnost na temo Zdrave počitnice so na 120 izdelkih predstavili javnosti na razstavi, ki so jo odprli v petek, 26. maja, v šotoru sredi tovarniškega parka.
Kot je ob odprtju razstave povedala pobudnica akcije Brigita Ačimovič, sicer članica Uprave Taluma, zadolžena za kadrovsko področje, se število sodelujočih v akciji Zdravo Talum, ki jo izvajajo že osmo leto v skrbi za boljše zdravje zaposlenih, iz leta v leto povečuje. Letošnja tema
Zdrave počitnice je pri otrocih zaposlenih vzbudila še posebno veliko domišljije, saj so se v besedi in risbi spomnili na to, kaj vse je možno početi med počitnicami za boljše počutje in trdnejše zdravje. In otroci so ob tem nehote dokazali, da je za prijetno počutje včasih potreb-
no le malo domiselnosti in energije.
Za razliko od prejšnjih let je ob letošnjem odprtju razstave v šotoru sredi Talumo-vega parka animatorka Barbara Konda Gumzej poleg otrok k sodelovanju pritegnila tudi starše in jim skozi igro in zabavo dokazala, da je
Ptuj • Regijska slovesnost v CIO
Slovesnosti so se udeležili vsi učenci in mentorji s ptujskega, lenarškega in ormoškega območja, ki so sodelovali na natečaju. Uvodoma je vse prisotne pozdravil tudi podžupan mestne občine Ptuj Miran Kerin, ki je poudaril, da ta natečaj odpira možnost, da se otroci izrazijo. Natečaj Evropa v šoli poteka že vrsto let v mnogih državah Evrope in presega meje Evropske unije. Na območju Spodnjega Podravja je letos sodelovalo 150 izdelkov, 40 mentorjev in 19 šol, kar je doslej rekordno število. Osnov-
nošolci in dijaki, ki so sodelovali, so se pomerili na različnih področjih, in sicer likovnem, literarnem in fotografskem področju. Najštevilčnejši odziv je bil na likovnem področju. Izdelki, ki so jih učenci pošiljali, so bili najprej ocenjeni na regijskem nivoju, najboljši pa so bili poslani v ocenjevanje še nacionalni komisiji. Na likovnem področju so izdelke na regijskem nivoju ocenjevali Lea Kralj, Jože Foltin in Tomaž Plavec. Literarno uspešnost učencev sta ocenjevali Karmen Ivančič in Alenka Zenunovič.
razgibavanje telesa lahko tudi nadvse zanimiva in zabavna zadeva. Tako so starši skupaj z otroci zaplesali in prepevali, skozi igro pa so se skupaj z njimi tudi valjali po tleh in hodili po vseh štirih tako, da so bili ob koncu vsi malce zadihani, a prijetno razgibani.
Vsem otrokom, ki so v akciji sodelovali, so podarili primerno spominsko darilo,
tokrat so bile to kolebnice, na katere smo morda vsi skupaj že malce pozabili, čeprav so najbolj priročna zadeva za razgibavanje in poživitev krvnega obtoka. S tem so prek otrok na zdrav način življenja želeli spomniti tudi njihove starše, saj želijo, da se zgodba o zdravju na delovnem mestu in doma vsem, ki so povezani s Talumom, nadaljuje tudi v bodoče. Na koncu koncev so vsi skupaj ugotovili, da je, kot poje pesem, sreča na vrvici, le ujeti jo je treba znati.
Kot je povedala Brigita Ačimovič, ugotavljajo, da projekt Skrb za zdravje, ki ga že osmo leto izvajajo pod sloganom Zdravo Talum, vendarle dosega svoj namen, saj želijo z njim doseči, da skrb za zdravje in zdravje samo postaneta vrednota vsakega zaposlenega v družbi Talum in izven nje. V številnih doseda-
njih akcijah so namreč zaposleni dokazali, da so za svoje zdravje dejansko pripravljeni tudi sami nekaj storiti.
V projekt Zdravo Talum je vključenih več aktivnosti, ki jih poskušajo izvajati sočasno, poleg množičnega plavanja, ki ga izvajajo v ptujskih Termah, so zelo dober odziv dosegli tudi na področju organiziranega kolesarjenja in pohodništva. Enkrat na leto pa organizirajo tudi Talumov dan za zdravje, na katerem si po končanih telesnih aktivnostih privoščijo tudi zdravo prehrano in osvežilne napitke. Pri vsem pa je pomembno tudi dejstvo, da število udeležencev v akcijah Zdravo Talum vztrajno narašča, čeprav so vse aktivnosti organizirane izven delovnega časa.
M. Ozmec
Ptuj • Mladi raziskovalci na Ekonomski šoli
Danes državno tekmovanje
Življenje in delo na Ekonomski šoli Ptuj je vse bolj vpeto v svoje okolje. Odprtost se kaže tudi z raziskovalnim delom dijakov na naši šoli, kjer se lahko vsako leto pohvalimo z velikim številom raziskovalnih nalog, med njimi so tudi take, ki se uvrščajo na državno tekmovanje.
Foto: M. Ozmec
Otroke zaposlenih delavcev In njihove starše je ob odprtju razstave Zdrave počitnice nagovorila pobudnica akcije in članica uprave Taluma Brigita Ačimovič.
Nagrajeni trije učenci
Ob zaključku natečaja Evropa v šoli, ki je letos potekal pod geslom Sodelovanje v Evropi različnosti, so v Centru interesnih dejavnosti (CID) na Ptuju pripravili sklepno regijsko slovesnost.
Foto: Dženana Bećirović
Marko Tuš sedi v prvi vrsti skrajno desno, ob njem je mentorica Alenka Kosem in učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka
O tem, katere fotografske izdelke bodo poslali nacionalni komisiji, pa je odločal Stojan Kerbler. Vsaka šola, ki je sodelovala na natečaju, je skupaj s 37 mentorji prejela priznanje. Posebno priznanje so prejeli učenci OS dr. Ljudevita Pivka in njihova mentorica Alenka Kosem, saj so bili vsi izdelki, ki so sodelovali na natečaju, poslani na nacionalni nivo. Zato si je 10 otrok te šole prislužilo dan kopanja v Termah Ptuj. Izmed vseh poslanih izdelkov so nacionalne komisije izbirale najboljše in jim podarile nacionalne nagrade. Te so za svoje izdelke prejeli kar trije osnovnošolci z našega območja. Za osebno izpoved je nacionalno nagrado prejela Donita Bajrak-tari z OS Borisa Kidriča, druga dva učenca sta nagradi prejela za likovna izdelka, in sicer Boris Murko in Marko Tuš, oba z oŠ dr. Ljudevita Pivka. »Nagrado sem dobil zato, ker sem lepo delal pri likovnem pouku. Narisal sem nekaj lepega, hišo in lepo mesto. Zelo sem srečen za osvojeno nagrado. Mama in oče sta na jadranju in komaj čakam, da jima povem o nagradi,« je po prejetju nacionalnega priznanja povedal Marko Tuš.
Dženana Bećirović
Regionalno tekmovanje organizira Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, s katerim Ekonomska šola Ptuj že vrsto let uspešno sodeluje.
Tudi letošnje šolsko leto je bilo področje raziskovalnega dela naših dijakov zelo plodno. Regionalnega tekmovanja se je tako z osmimi nalogami udeležilo triindvajset dijakov, naloge pa so letos zaokrožile področje sociologije, ekonomije in računalništva. Med nalogami velja izpostaviti naslednje dijake ekonomske gimnazije: Simona Ce-dulo, Izidorja Furjana, Klemna Sirca z nalogo Sporazumevanje med mladimi na slovenskih forumih, dijakinje ekonomskega tehnika Petro Drevenšek, Anito Ivanuša, Petro Kosi z nalogo Ali je najboljši sosed res najboljši sosed?, Katjo Kocbek, Sabino Goričan, Tamaro Faget z nalogo Nasilje v družini med dijaki Ekonomske šole Ptuj in Nino Majhen in Heleno Marinič z nalogo Prostovoljno delo med
dijaki Ekonomske šole Ptuj. Omenjeni tekmovalci so prijeli zlato priznanje.
Pohvalimo lahko tudi Katjo Krajnc in Vesno Krošelj, ki sta bili z Zlatim bistroumom povabljeni na 11. festival znanosti, ki ga prireja Slovenska znanstvena fundacija, kjer sta suvereno predstavili svoji nalogi.
Ekonomska šola Ptuj širi obzorje dijakov z raziskovalnimi nalogami, saj je namen raziskovalnega dela dijakov prav v iskanju rešitev na zastavljena vprašanja s področja naravoslovnih, tehničnih, humanističnih in družboslovnih znanosti ter umetnosti, na katera naletijo mladi v svojem življenju.
Na Ekonomski šoli Ptuj skrbimo za ustvarjalno in zavzeto spoznavanje poslovnega okolja tudi s svojim mentorstvom pri raziskovalnih nalogah, saj s tem dopolnjujemo, bogatimo in razširjamo učne vsebine. Mentorji se trudimo dijakom na praktičen način prikazati povezavo ti-
Foto: Arhiv šole
Podelitev zlatih bistroumov
stih učnih vsebin, ki jih spoznavajo pri številnih predmetih. Z usmerjanjem raziskovalnega dela poskušamo pri dijakih razvijati spretnosti in zmožnosti lažjega razumevanja, vključevanja v okolje, reagiranja na spremembe ter širšega razmišljanja o možnih življenjskih poteh ali karierah. Učimo jih ustvarjalnosti, neodvisnosti, dela v skupini, sprejemanja odločitev ... Dijaka želimo skozi raziskovalno delo pripraviti na sprejemanje številnih priložnosti in odgovornosti v življenju s tem, da ga spodbujamo k nenehnemu opazovanju okolja, spoznavanju različnih dejavnosti in zavzetemu razmišljanju o novostih in ga oblikujemo v iniciativnega, dinamičnega, inovativnega in moralnega človeka.
Danes, 2. junija, pa bo za naše zlate raziskovalce v Murski Soboti dan D, saj se bomo ponovno srečali na državnem tekmovanju.
mag. Vesna Trančar
Krvodajalci
3. april - Darko Kralj, Šardinje 9; Branko Pevec, Šalovci 9; Jože Ma-jerhofer, Hajdoše 40; Dušan Kokol, Lasigovci 10/a; Srečko Kekec, Nova vas pri Markovcih; Simona Munda, Bratislavci 40/a; Franc Cigula, Dorna-va 141; Sabina Kralj, Krčevina pri Vur-bergu; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Irena Munda, Ulica 25. maja 8, Ptuj; Stanislav Mislovič, Dornava 35; Silva Kozel, Zakl 37; Stanislav Brodnjak, Dravinjski Vrh 11; Tamara Zenunović, Prešernova 34, Ptuj; Franc Kokot, Tibolci 39; Robert Širec, Reševa 27, Ptuj; Rajko Majerhofer, Hajdoše 40; Stanko Rihtar, Podlehnik 22; Anica Bedrač, Rimska pl. 15, Ptuj; Branko Lenart, Maistrova 24, Ptuj; Marjana Kmetec, Soviče 17; Bojan Kramber-ger, Arbajterjeva 6, Ptuj; Stanislav Mol-nar, Krčevina 83, Ptuj; Boris Emeršič, Trdobojci 31; Janez Škerjanec, Tibolci 19/b; Milica Pulko, Zakl 12/b; Darko Srdinšek, Mala vas 4/d; Martin Horvat, Dornavska c. 15, Ptuj; Ana Vindiš, Mala Varnica 4/b; Rajko Jaklin, Cesta ob ribniku 39, Miklavž na Dravskem polju; David Šenkiš, Žabjak 15; Jerica Mlakar, Pobrežje 54/a.
petek • 2. junija 2006
Odmevi, bralci pišejo
ŠtajerskiTEDHUK 27
Prejeli smo
Kraj nesociale in nehumanosti
Odgovor na članek CSD Ptuj - Kraj nesociale in nehumanosti z dne 19. 5. 2006
Nezadovoljstvo g. Komela ima korenine v letu 1985, svoje pravice pa je začel uveljavljati šele po letu 1994. Roditeljska pravica mu ni bila nikoli odvzeta, nobenih prepovedi stikov s svojim otrokom mu CSD Ptuj ni izdal in lahko sam sebe vpraša, kako je izpolnjeval svojo starševsko vlogo. Svojemu otroku se je odpovedal v izjavi, ki jo je CSD Ptuj dobil 17. 11. 1997, v kateri zahteva razveljavitev njegove izjave, ki jo je podal 8. 4. 1981 o priznanju očetovstva. Napisal je tudi, da bo o svoji odločitvi obvestil pristojno ministrstvo in varuha človekovih pravic. Zahteval je, da to uredimo pri pristojni službi in da se ga izbriše iz vseh dokumentov v zvezi z njegovo hčerko. Danes pa zahteva od CSD Ptuj, od države ali kogarkoli že odškodnino v znesku 150.000.000,00 SIT. Ob tem bi tudi sam lahko pridal kopico pridevnikov!
Omenja tudi častno razsodišče pri Socialni zbornici Slovenije, ki naj bi izreklo javni opomin CSD Ptuj zaradi napake v formalnem postopku pred 21 leti. Pojasniti moram, da seje CSD Ptuj pritožil na Častno razsodišče zaradi evidentnega kršenja njihovega Pravilnika o delo-
vanju, saj CSD Ptuj sploh ni bil vključen v razčiščevanje zadeve iz leta 1985. Zraven tega je Kodeks etike v socialnem varstvu začel veljati 6. 6. 1995, torej 10 let po očitanem dejanju. Častno razsodišče tudi ni upoštevalo dejstva, da je bila leta 1985 zakonodaja drugačna, prav tako doktrina socialnega dela. Strokovni in upravni nadzor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve se je vsega tega zavedal, ugotovil sicer pomanjkljivost v formalnem postopku, vendar je ugotovil tudi, da so bile koristi otroka, ki so v postopku najbistvenejše, popolnoma zaščitene in današnji čas kaže tudi uspešno realizirane. Varuh človekovih pravic ima o tem enako mnenje. Prepričan sem, da ne more v nobenem primeru priti do realizacije sklepa in da je sklep ničen.
Nadaljnje pojasnjevanje zadeve iz leta 1985, ki je že bila pogrevana v različnih medijih in obravnavana pri množici institucij, ni produktivno in s tem s strani CSD Ptuj zaključujem javno polemiko.
mag. Miran Kerin direktor CSD Ptuj
Dvojna morala
(Odgovor na članek z dne 19.5. 2006z naslovom CSD - kraj nesociale in nehumanosti)
V uvodu bi izrazila razočaranje nad vašo objavo omenjenega članka! Vem, da ima v tej naši demokraciji vsak pravico do objave svojega mnenja, ne razumem pa vašega uredništva,
da dopušča piscu članka, da ga izkorišča zgolj v dobrobit svojim lastnim in ozkim interesom (beri denarju in maščevanju).
Sram me je, da moram na teh straneh pojasnjevati svoje osebne zadeve!
Sem hčerka pisca članka, polnoletna, ustvarila sem si že svojo družino. V mojem ranem otroštvu, pri starosti štirih let, sem izgubila mamico, s katero sva živeli pri njenih starših. Oče in mama zaradi očetovih težav z alkoholom nista nikdar živela skupaj. V tem zatečenem stanju me je CSD Ptuj tudi dodelil v varstvo in skrbništvo mojim starim staršem, pri katerih sem nato tudi preživela svojo mladost.
Kljub zvenečim pridevnikom, kot so razočaran, obupan, žalosten in prizadet, seznanjanju javnosti z golgoto, ki naj bi jo pisec doživljal vrsto let, ter izjavam, da je bil s strani CSD oropan za najsvetejšo pravico na svetu (očetovstvo in pravico živeti s svojim otrokom), moram na tem mestu povedati, da imajo starši razen pravic tudi dolžnosti, ki pa jih pisec v tem primeru ni nikoli izpolnjeval, tudi pred smrtjo mamice ne!
Pri mojih trinajstih letih, v času razcveta demokracije, pa je pisec poslal zahtevo za odškodnino na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ironično! Namesto zahteve za skrbništvo, zahtevo za odškodnino! Po nadaljnjem vztrajnem pisanju pritožb na različne inštituci-je pa je bil uveden nadzor v CSD, kjer je Častno razsodiš-
če socialne zbornice Slovenije zaradi napak v formalnem postopku izdalo javni opomin, samo Državno pravobranilstvo pa ni podprlo zahteve za odškodnino.
Da je bila odločitev CSD o dodelitvi skrbništva pravilna, vem najbolje tudi sama, nenazadnje tudi zato, ker sem po izobrazbi diplomirana socialna delavka (ponovno ironija!).
Žalostno je res, da se v naši državi in medijskem prostoru tako zlahka dopusti blatiti vestno in odgovorno delo, ki so ga v mojem primeru opravili na CSD Ptuj, za kar sem jim res hvaležna.
Očitno se danes marsikaj začne in konča pri denarju in tukaj se kaže dvojna morala!
Ne želim dalje razpredati in se razgaljati, poskušala sem biti čim krajša, Vas, drago uredništvo, pa prosim dvoje! Objavite tudi mojo plat zgodbe brez kakšnega rezanja. Še bolj kot to pa si želim imeti mir. Nenazadnje je verjetno tudi to v nekakšni obliki nekje zapisano kot ustavna pravica!
Nataša Krebs
Pritožba na dovoljenje za odpiralni čas
Spoštovani,
lastniku prikolice, ki prodaja hrano in pijače, ste dovolili postavitev prikolice na pločniku ob Potrčevi cesti, ob bolnici in nasproti večstano-vanjske zgradbe na Potrčevi cesti 40-44. Dovoljenje ima za prodajo hrane in pijače do 22. ure oz. v petek in soboto do 3. ure.
Stanovalci smo zaradi kaljenja miru poklicali policijo, vendar ne more ukrepati zaradi vašega dovoljenja. Kljub temu da nima sanitarij, si je postavil ob prikolici mize in klopi.
Že sama postavitev prikolice se mi (in sosedom) zdi sporna, kaj šele dovoljenje za obratovalni čas. Z vašo odločitvijo ste prizadeli stanovalce, saj so gostje v večernih urah glasni, loputajo z vrati, agresivno speljujejo, urinira-jo v bližini, povečala seje količina smeti ^ Njegovi gostje parkirajo kar na obcestni avtobusni postaji, počez čez pločnik, ponoči pustijo odprta vrata avtomobila in pri-
Krvodajalci
20. marec - Nevenka Lebar, Vrazova 1, Ormož; Marta Munda, Sodinci 9; Marijan Sok, Sodinci 21/a; Janez Murko, Vi-tomarci 33; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Andrej Kozel, Velika Varnica 6; Janez Kocmut, Žabjak 59; Marjan Peteršič, Dornava 85/b; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Tanja Krojzl, Grajen-ščak 66; Stanko Zagoršek, Bukovci 72; Anton Brodnjak, Placar 19; Anton Cigla-rič, Bodkovci 32; Majda Fric, Destrnik 58; Vida Muršec, Ločki Vrh 52/a; Edvin Horvat, Muretinci 51; Franc Mertuk, Tr-novec 20; Davorin Volgemut, Stritarjeva pot 10/a, Ptuj; Marjan Kirbiš, Markovci 13; Anđelo Maračič, Volkmerjeva 38, Ptuj Franc Slatič, Sp. Velovlek 2; Janko Vogrinec, Muretinci 37; Mirko Čuš, Bukovci 24/a; Smiljan Kovačec, Slomi 1; Franc Visenjak, Hlaponci 62; Ivan Bedenik, Žetale 56; Benjamin Stajnko, Spuhlja 117/a; Marjan Murko, Podvinci 130; Janez Tašner, Mestni Vrh 89; Du-
žgan avtoradio ^ Poskrbeli ste za dodatno obremenitev okolja s hrupom in smetmi, zmanjšali prometno varnost in negativno vplivali na varnost najbližjih stanovalcev. Zmanjšali ste nam tudi vrednost naših stanovanj.
Pričakujem, da boste mojo pritožbo upoštevali in spremenili odpiralni čas na razumno mejo in seveda poskrbeli, da na pločniku ne bo miz in klopi. Po ustavi smo v Sloveniji pred zakonom vsi enaki, ali ne?
V upanju, da boste upoštevali tudi interese ljudi, ki nam je Ptuj dom in ne samo kraj za reševanje svojih eksistenčnih problemov, vas pozdravljam
Franjo Rozman
Občinski odbor N. Si Središče ob Dravi
Izjava za javnost
Občinski odbor Središče ob Dravi izraža zaskrbljenost in nasprotuje novemu rebalansu proračuna občine Ormož za leto 2006. Pri pregledu rebalansa proračuna za leto 2006 z začudenjem ugotavljamo, da v rebalansu ni več sredstev za rekonstrukcijo OŠ Središče ob Dravi v višini 22 milijonov SIT, pač pa je v rebalans umeščena nova postavka v višini 1,6 milijona za izdelavo projektne dokumentacije za OŠ. Prepričani smo, da gre za veliko prevaro, ki je nastala kot posledica nedvoumne odločitve naših krajanov za samostojno občino Središče ob Dravi. Kako si sicer razlagati, da je župan Ormoža, g. Trofenik, šele sedaj ugotovil, da za rekonstrukcijo potrebujemo tudi projektno dokumentacijo. Nič nimamo proti, da se zagotovijo sredstva za na primer kuhinjo v OŠ Ivanjkovci, toda ne na naš račun. Še bolj nas čudi, da je iz naslova proračuna občine Ormož z rebalansom črtan tudi del za izgradnjo pločnika in razsvetljave v Obrežu v skupni višini 14,4 milijona SIT. Se zlasti smo začudeni nad dejstvom, da je prav del krajanov Obreža bil uporabljen z namenom, da se Obrež priključi h KS Ormož in s tem prepreči možnost nastanka nove občine, ker ne bi izpolnjevala pogoja 2000 prebivalcev. Hkrati ob črtanju investicij v Središču pa je več kot očitno, da se z rebalan-
som povečuje skupno zadolževanje občine Ormož v višini 65 milijonov SIT in se bo dolg občine povečal na 681 milijonov SIT. Povsem jasno je, da gre za predvolilne poteze župana občine Ormož, ki si tako poskuša zagotoviti še en mandat v preostanku občine Ormož in istočasno kaznovati novo občino Središče ob Dravi, ki se je odločila iti na svoje. Vse to početje kaže na to, da smo imeli zelo prav, da smo se odločili za svojo občino in da bo naši odločitvi najbrž sledila še kakšna KS. Na zboru krajanov v So-kolani v Središču ob Dravi je g. Trofenik izjavil, da pod nobenim pogojem, tudi če se ustanovi nova občina Središče ob Dravi, zadolžitev ne bo večja od 225 milijonov. Gospod župan po predlogu iz rebalansa potrebuje še več denarja za dokončanje spomenika oz. Kerenčičeve-ga trga (sedaj predlaga še dodatnih 26 milijonov za njegovo obnovo), povečal je postavko za atletsko stezo v Ormožu za 5 milijonov, povečal je sredstva za povezovalno cesto v industrijski coni Ormož za 6 milijonov in vse to je dejansko seštevek sredstev, ki bi jih moral investirati v šolo Središče ob Dravi in pločnik Obrež do gasilskega doma Obrež (kot je pred referendumom obljubljal na zboru krajanov v Obrežu - da bo pločnik celo do konca Obreža). Ali je morda g. Vili le prevečkrat prebral knjigo, ki jo sedaj udejanja, »Lažnivi Kljukec«? Zanimivo pa je, da želi gospod župan na Svetinjah prestaviti cesto, kjer se je postavka povečala z 31 milijonov na 128 milijonov. Upamo lahko le, da bodo 400-odstotno povečanje doživeli še kje drugje, za kako bolj potrebno cesto, kot je prestavljanje ceste na Svetinjah.
Pričakujemo, da svetniki v OS Ormož takega rebalansa ne bodo podprli in bodo tako ohranili svoje dostojanstvo ter pomagali k manjšemu zadolževanju, kar je že bilo enkrat potrjeno. Verjamemo, da sedanji svet nima pravice dodatno zadolževati krajanov KS Središče ob Dravi oz. novo občino Središče ob Dravi in ji s tem ob delitveni bilanci dodati še dodatne obremenitve.
Teodor Zorko, predsednik OO N.Si Središče ob Dravi
šan Prosenjak, Brstje 17; Janez Lovren-čič, Breg 56, Majšperk; Robert Krajnc, Hlaponci 52.
27. marec - Jožef Širec, Nadole 33; Marjan Metličar, Zg. Hajdina 82; Slavoj-ka Ivanovic, Gregorčičev drevored, Ptuj; Slavko Ljubec, Nova vas pri Markovcih 73/a; Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/d; Ivan Ogrinc, Skorba 35; Zvonko Kolar, Apače 188; Leonida Kovačič, Juršinci 43; Mario Kuret, Kajuhova 9, Kidričevo; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Franc Zajc, Sela 34; Drago Smolinger, Golo-bova 8, Ptuj; Simeon Gonc, Kidričeva 3, Lendava; Andrej Vindiš, Mala Varnica 4/ a; Andrej Golob, Dornava 136; Sebasti-jan Letonja, Tovarniška c. 13, Kidričevo; Daniel Roškar, Gorišnica 146; Vojislav Veličkovič, Potrčeva 48, Ptuj; Bojan Merc, Soviče 12; Albin Petrovič, Vareja 6; Franc Kump, Senčak 11; Milena Ko-čevar, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Bojan Verde-nik, Krčevina pri Vurbergu; Peter Petek, Starošince 5; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Miran Ritonja, Arbeiterjeva 2, Ptuj; Vlado Mohorko, Kungota 11; Irena
Jurić, Štrafelova 17, Ptuj; Branko Kola-rič, Mala vas pri Markovcih 1/b. 30. marec - Andrej Žuran, Mihovci 76; Boštjan Grajfoner, Sp. Korena 33; Darko Emeršič, Tovarniška c. 4, Kidričevo; Janez Plajnšek, Tovarniška 1, Kidričevo; Franc Korez, Janški Vrh 56; Anton Murko, Sela 1; Franc Čagran, Žamenci 6; Boris Bohl, Grajenščak 45; Aleš Meglič, Spuhlja 61; Darja Majcenovič, Gorenjski Vrh 42; Franc Turnšek, Apače 164; Roman Farič, Rabelčja vas 23/a; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Mitja Milko-vič, Mala Varnica 4/b; Roman Kostanje-vec, Zagojiči 21; Davorin Lubej, Trniče 43; Srečko Rodošek, Prepolje 28; Štefan Ros, Kočice 36; Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14; Alojz Fric, Destrnik 58; Janez Maroh, Sela 24; Marjan Cajnko, Nova vas pri Ptuju 100/b; Franc Majcen, Podlože 40; Marjan Aubel, Majšperk 76; Stanko Zupanič, Gorišnica 100/b; Jože Kostanjevec, Draženci 26/a; Andrej Rožman, Sovjak 93; Borut Šalamun, Nova vas pri Ptuju 101; Aleksandra Ko-lednik, Pod Pohorjem 6, Maribor.
Podgorci • 60 let LD Bresnica - Podgorci
Varujmo lepote narave
Ob 60-letnici delovanja so lovci LD Bresnica - Podgorci svoj jubilej obeležili s kulturno prireditvijo z razvitjem novega lovskega prapora in podelitvijo plaket ter priznanj. Ob tej priložnosti so izdali bilten, načrtujejo še predstavitvene spletne strani, preminulih članov pa se bodo spomnili s postavitvijo spominskega obeležja v lovskem domu.
"Šest desetletij delovanja je dolga zgodovina, v kateri ima celotna družina in vsak posamezni član svojo zgodbo. Ko se ozremo nazaj, vidimo
uspehe, poraze, vzpone in padce, tako naših predhodnikov kot nas, ki v lovski družini sedaj delujemo. Vidimo tudi, kako se je lovstvo spre-
Ne zgodi se tako pogosto, da bi lovci priznanja namenjali ženskam. Za štiri desetletja dela ga je prejela Rozalija Korpar.
minjalo skozi čas, in kako se je spreminjala vloga lovcev v družbi in njihove naloge. Danes lovci upravljamo z loviščem in divjadjo v skladu z zakonodajo in usmeritvami stroke. Največji poudarek našega delovanja je namenjen skrbi za naravo, divjad in njeno naravno okolje," je ob tej priložnosti povedal Tomaž Lah, starešina lovske družine.
V 60 letih delovanja se je Lovska družina Bresnica -Podgorci uveljavila tako na področju lovske organizacije kot na področju društvenih aktivnosti. V tem času so lovci poleg izvajanja lovskih aktivnosti ter skrbi za naravo in divjad veliko prispevali k razvoju in ugledu lovstva in domačega kraja. Misli lovcev
Popoldne so malčkom popestrili z najrazličnejšimi delavnicami.
bolj odporne je premagala utrujenost in kmalu je bilo v taboru povsem tiho.
Milena Vrabič, vodja vrtca Velika Nedelja, je povedala, da je spoznavanje raznoliko-
pa so usmerjene tudi naprej, saj so prepričani, da bodo v prihodnosti uspešno nadaljevali tradicijo predhodnikov, učinkovito skrbeli za naravo in lovišče ter opravljali lovsko poslanstvo.
LD je članica Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož in članica Lovske zveze Slovenije. Družina šteje 57 aktivnih članov in upravlja lovišče s skupno površino 4.092 hektarjev, ki se razprostira od Drave na jugu do Polenšaka na severu, od Pesnice na zahodu do Se-jance na vzhodu.
Lovci želijo po svojih najboljših močeh prispevati k izboljšanju razmer v naravi in ohranjanju življenjskega prostora za ves živalski svet, zato so na svoj novi prapor zapisali slogan "Varujmo lepote narave".
Na prireditvi so podelili 24 priznanj za dolgoletno članstvo v lovski družini. Za najdaljšo dobo, kar 50 let delovanja, pa je tokrat priznanje prejel Vinko Petek. Prav tako so podelili pet bronastih, štiri srebrne in dve zlati plaketi, ki sta jih prejela Ivan Golob in
Tomaž Lah. Za štiri desetletja dela je priznanje prejela tudi Rozalija Korpar. Znak za lovske zasluge Lovske zveze Slovenije so prejeli Janko Zamuda, Franc Čagran in Anton Slavinec. Naziv častni član lovske družine Bresnica-Pod-gorci pa sta dobila Bogdan Lah in Joško Nemec. Vsa priznanja so slavljenci prejeli iz rok mag. Emilijana Trafele, predsednika zveze lovskih družin Ptuj - Ormož, in Tomaža Laha, starešine LD Bres-nica - Podgorci. viki klemenčič ivanuša
V. Nedelja • Prvo taborjenje v vrtcu pod gradom
Prvič zdoma in v šotoru
Minuli petek so malčki iz vrtca Velika Nedelja doživeli svoje prvo taborjenje. Kar 16 malčkov od skupno 56, kolikor jih v štirih skupinah obiskuje velikonedeljski vrtec, je noč s petka na soboto prespalo v šotorih na dvorišču vrtca pod gradom.
Taborili so malčki starejši od štirih let, da pa so se počutili varno in prijetno, je na taborjenju skrbelo pet vzgojiteljic. Pri izvedbi taborjenja sta pomagala tudi Mladinski center in OZ RK Ormož, ki so pripravili številne zanimive delavnice. Otroci so tako najprej spoznali tabor, šotore, vsakega posebej poimenovali in mu narisali zastavo. Znotraj tabora so se poigrali igro orientacije - iskanje skritega zaklada, pri čemer so morali rešiti številne zanke in uganke. Nato so ustvarjali iz naravnih materialov - gline, lesa, kamenja, izdelali so si lonček iz papirja. Prišel je čas, da prižgejo taborni ogenj in si pripravijo večerjo na žaru. Kasneje so si omislili še peko krompirja in jabolk v žerjavici, ob tem pa so veselo prepevali in igrali. Tudi naj-
Lovci so ob 60-letnici LD Bresnica - Podgorci razvili tudi nov prapor. Pozdrav praporov pa so pospremili rogisti.
Ptuj • Gimnazijci spoznavali renesančno kulturo
Mantova-Pisa-Firence
Lani je dijake Gimnazije Ptuj pri predmetu Umetnostna zgodovina pot vodila v vsemogočni Rim in tudi letos smo odšli v Italijo. Pa ne zaradi neupravičene odlike dobre kuhe, ki svojega slovesa ni potrdila, marveč zaradi umetnin, ki si jih človek mora ogledati vsaj enkrat v življenju.
V prejšnji številki Štajerskega tednika smo pri sestavku o ivanj-kovskem vrtcu objavili napačno fotografijo - namreč otroke iz velikonedeljskega vrtca. V opravičilo sedaj objavljamo otroke iz Ivanjkovcev na njihovem taborjenju.
sti narave letos njihova prednostna naloga. Za taborjenje so se odločili zato, ker so želeli, da bi otroci doživeli nekaj novega, novo izkušnjo, da neposredno spoznavajo naravo, jo začutijo z vsemi čutili, da se učijo postavljati vprašanja in iskati odgovore. Na dober odziv so naleteli tudi pri starših, ki jih otroci niso pretirano pogrešali, čeprav je bila večina tokrat prvič ločena od njih. V soboto zjutraj pa so po pospravljanju šotorov, jutranjem umivanju, telovadbi in zajtrku ustvarjali v več skupinah. Otroci so se lahko prosto gibali med skupinami in sodelovali, kjer so želeli. V eni izmed skupin so izdelali tudi ladjice iz papirja, ki so jih kasneje spuščali po vodi.
Potem pa so jih že počasi prihajali iskat starši. Malčki so ob slovesu prejeli še posebno priznanje v spomin na prvo taborjenje in spominek.
vki
Delati smo pričeli že v Sloveniji. Vsak izmed nas je naredil referat, ki ga je predstavil na avtobusu. Te predstavitve pa niso govorile zgolj o umetnosti, beseda je tekla tudi o drugih pomembnejših stvareh v zvezi z Italijo in renesanso. Zgodovina Italije, geografija Italije, renesančna glasba, Dante, Božanska komedija ter seveda predstavitev umetniških del, ki smo si jih ogledali, vsi ti naslovi so nam bili na voljo. Dobili smo tudi učne liste, ki smo jih vestno reševali pri učnih urah.
Ekskurzija se je pričela 21. ter trajala tja do 23. aprila. V teh dneh smo želeli videti čim več, kar nam je ob pomoči lepega vremena tudi uspelo. Renesančno mesto Mantova nas je očaralo že s samim dejstvom, da sta tam delovala arhitekt Alberti ter slikar Mantegna, piko na i za ta dan pa sta dodala Pisa in Campo dei Miracoli. Gre za čudovit kompleks katedrale, krstilnice in slovitega poševnega stolpa. Da, poševni stolp še stoji in tudi vzpon nanj je mogoč.
Drugi dan: Firence. Mesto, znano po Medičejcih, ki so mu zapustili večno slavo in blišč. Zjutraj smo se ustavili na razgledni točki nad Firen-
cami, nato pa je sledil ogled vseh najpomembnejših znamenitosti: stolnice Santa Maria del Fiore, Brunellesesc-hijeve kupole, ogled Rajskih vrat krstilnice, Ponte Vecchi-na, cerkve San Lorenzo, Me-dičejske kapele, Accademia ^ Izmed vseh teh znamenitosti pa je v spominu marsikoga ostal David. Mogočna podoba, Michelangelova mojstrovina, izklesana iz 5 metrov velikega marmornega kamna.
Zadnji dan nas je čakala svetovno znana galerija Uffi-zi. Težko je verjeti, če ne do-živiš, a ta galerija je množično obiskovana. Že za vstop smo čakali več kot štiri ure - seveda se je trud poplačal.
Kot sem omenila, se italijanska kuha ne more primerjati z našo, morda le sladoled. Cene so zasoljene in ljudje nezgovorni. Gneča v mestih
je ogromna in tudi mesta, če odštejemo galerije in cerkve, ki so turistično bolj obiskane, zanemarjena. Iskanje sanitarij lahko povzroči preglavice, če jih najdeš, so pogosto neurejene. Znanja angleščine ni, še najbolje gre črncem, ki ti na vsakih nekaj metrov želijo prodati očala, pasove, slike po »Good price, good price!«
A kljub vsemu je lahko še tako lep kraj brez dobre družbe neznosen. Mi smo se imeli lepo, kaj lepo, čudovito. Konec koncev še vedno velja, da tako kot si narediš, tako imaš.
P. S.: Morda ne boste verjeli, a v Montencini (kraju, kjer smo prenočevali) smo srečali tudi Slovence, natančneje Ptujčane. Če berete tole - lepo pozdravljeni!
Natalija Gajšek, dijakinja 2. f Gimnazije Ptuj
Ekskurzija v Firence je na Gimnaziji Ptuj že tradicionalno popotovanje in spoznavanje renesančne kulture v Italiji. V okviru umetnostne zgodovine, ki jo na Gimnaziji Ptuj poučuje Estera Jelenko, profesorica umetnostne zgodovine, se vsako šolsko leto odpravimo na daljšo pot, kije obenem tudi priprava dijakov na maturo. Dijaki so v času ekskurzije aktivni na različne načine. Pripravijo referate, po ogledih posameznih spomenikov rešujejo delovne liste. Ob mentorici Esteri Jelenko, so dijake na letošnji ekskurziji spremljale profesorice Dobrinka Voršič Rajšp, Renata Merc in Suzana Maltar.
Foto: vki
Foto: vki
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45,041 677 507.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12,16,20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
NEPREMIČNINE
AKCIJA - 15 %. Pregledi in meritve strelovodov, elektroinstalacij. Naro~ila na tel. 041 739 197 ali fax 02 775 0530, Elektro Ivan~i~ s. p., Ulica 5. prekomorske 9, 2250 Ptuj. Popust velja do 30. 6. 2006.

NUDIM skupinske in individualne in{trukcije iz matematike in fizike. Aksiom, Tea Stefanovi~, s. p., Kraigherjeva 24, Ptuj, tel. 031 371 187.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61,779 22 61.
ID:172 n
SAMOSTOJNA HIŠA
Hipi-Jm
spiiv.Wni2l!liÁl.t»,p3ci2)Sii2, liHižeMliipsi
I !lí«to,«<lí«nvBii,CK.íň,
iMananMkj)avl.2(IH, I KklieUzaaiti,diAtlmiio, IIiíoSITE75.(1!M
Ptuj: 02/ 77 777 77 Mb: 02/ 22 999 22
Sirius-nep.si Luna-mb.si
HIŠA za stanovanje ali vikend, 17 arov zemljiš~a v Gradiš~ah (panorama - razgled), prodam, www.fewo-slo.de, GSM 041 390 136.
PRODAM starejšo hišo z gospodarskim poslopjem in 1,2 ha zemlje ob glavni cesti Ptuj-Grajena-Vurberk. Tel. 02 751 00 17._
KUPIM manjšo parcelo v bližini Vidma pri Ptuju. Tel. 041 768 188.
KUPIM hišo v okolici Ptuja do 10 milijonov tolarjev. Tel. 040 843 215.
PRODAM dvostanovanjsko hišo na 16 arov parcele pri Ormožu, cena 18 milijonov. Tel. 031 61 63 71._
V GRAJENŠČAKU ob potoku Grajena prodam starejšo stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in 5,8 ha zemljiš~a, cena 12 mio SIT. Tel. 031 299 888.
OPREMLJENO pisarno s parkirnim prostorom v centru Ptuja oddam v najem. Tel. 031 382 976.
KUPIM ali najamem poslovne prostore do 60 m2 v centru Ptuja. Tel. 041 393 109._
PRODAM gradbeno parcelo v bližini Ptuja. Tel. 031 378 462._
VIKEND, ZG. GRUŠKOVJE pri Pod-lehniku, soba, kuhinja, urejena elektrika, telefon in voda, parcela 4500 m2. Telefon 051 215 129, cena 4 milijone SIT.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in ~rne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
JAGODE, vsak dan sveže, dobite pri Zelenikovih v Stojnci 122 b (pri avtopralnici). Tel. 041 715 348 ali 041 885 554.
PRODAM ovce z jagnjeti. Tel. 041 709 254.
PRODAM traktor Ferguson 39 in rotacijsko koso 135. Tel. 041 939 402.
MLADEGA sol~avsko-jezerskega ovna in mladice prodam. Tel. 764 58 21 ali 031 438 732.
PRODAM traktor Deutz 60, dobro ohranjen, s trosilnikom gnoja, brez traku. Tel. 753 32 31 ali 041 910 723.
PRODAM tri telice v 8. mesecu bre-josti. Tel. 769 13 91._
PRODAM svinje doma~e reje, težke od 130 do 150 kg. Tel. 041 579 080.
PRODAM 7 mesecev brejo telico. Tel. 031 321 679._
JAGODE sveže prodajamo na domu, na stojnici pri menjalnici Luna in pri vhodu v Bolnišnico Ptuj. Sadjarstvo Ber, Ko~ice 38, Žetale, tel. 769 26 91.
KUPIM KOSILNICO BCS in jalovo kravo. Tel 040 727 779._
KUPIM 15 pujsov za nadaljnjo rejo, od 30 do 40 kg. Tel. 041 261 676.
PRODAM nakladalko SIP 25. Tel. 751 39 31._
PRODAM odojke okrog 25 kg. Kodri~, Stojnci 42 ali 39 c, Markovci, telefon 766 78 21._
PRODAM tri praši~e, doma~e reje. Telefon 041 327 048.
PRODAMO svinje za zakol, težke okrog 120 kg. Telefon 757 03 41.
DOM-STANOVANJE
FILIP JAKOV, oddam dva apartmaja za štiri in šest oseb, 200 m do plaže, SAT TV, klima (posteljnina in brisa~e v apartmaju). Tel. 00385 98544127.
APARTMANI SUPETAR, otok Bra~, www.apartmanivuskovic.com, tel. 003 8521 630349, mob. 0038 591 760 94 78.
APARTMA s 3 sobami za 6+ oseb, nov, klima, ~oln, kolesa, žar TV itd., do morja 100 m, pogled na morje, cena 50 EUR/dan, Vir pri Zadru. Tel 041 409 453 ali 041 446 827, Boris.
RAZNO
Program priredite« « JUNIJU
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM komplet opremo za kuhinjo in petdelno omaro za spalnico. Tel. 62 92 315._
PRODAM celotno gostinsko opremo z vsemi aparati, za kavarno ali bife. Tel. 041 403 473._
SEM PREPROST moški, star 47 let, mirnega zna~aja, doma s ptujskega obmo~ja, živim na majhni kmetiji. Želim spoznati žensko, ki ji ni samo do materialnih dobrin, ampak ji pomenita veliko ve~ iskreno prijateljstvo in ljubezen. Ponudbo pošlji na uredništvo pod šifro »Sre~a za oba«.
PRODAM kuhinjo lantana, rabljeno. Cena 40.000 SIT Telefon 02 755 13
41^_
PRODAM diatoni~no harmoniko -frajtonarico. Telefon 041 579 714.
VGRADNI ŠTEDILNIK Gorenje s steklokerami~no ploš~o, kot nov, poceni prodam. Tel. 02 778 87 51.
ODŠKODNINE ODKUP DELNIC
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Trstenjakova 5 (i>.i,<..c..,i.naditi
^Er^^V^KAOSO 18 17
DELO
ZAPOSLIMO ve~je število varilcev-klju~avni~arjev, lahko tudi za~-etniki na širšem obmo~ju Ptuja, nudimo tudi priu~itev. GIMAS, d. o. o., Kraigherjeve ul. 19/a, Lenart, tel. 729 12 11.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
tus


Hipermarket Ptuj
OnnoikacMta 30, Ptuj
omoSm usramjHJU DEUumicA |
Ž08ICEaŽ0H8URWUE
v tokratni otroški ustvarjalni^ delavnici bomo izdelovali žonglérské žogice, ter J^ preizkušali žonglérské ** spretnosti v družbi pravega žonglerja. «r *
r*-,
GOTOVINSKA POSOJIU
MEDIAFIN KOM d.o.o.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Qii^iiiiiriiJiHiwiiriB

Proizvodnja In storitve: PVC OKN^ VRATA, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
Ivan Arnuš s.p.
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02ff83-00-81, Gsm: 041/390-576
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
do ponedeuka zju11iaj do 9. ure,
ZA PETKOVO IZDAJO
do ČEniTiu zjutuaj do 9. ure
na tel. Številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 aH 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednlksl, za večje objave predhodno pokllčKe.
Cenik malih ogiasov v Štajerslieni tednilai
Fizične osebe	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	900,00 3,76e	9,00 0,04e
z okvirjem	1.500,00 6,26e	9,00 0,04e
z okvirjem in simbolom	2.000,00 8,35 e	9,00 0,04 e
Pravne osebe in s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.200,00 5,01 e	12,00 0,05 e
z okvirjem	1.760,00 7,43 €	12,00 0,05 e
z okvirjem in simbolom	2.420,00 10,10e	12,00 0,05e
z okvirjem In logotipom	3.080,00 12,85e	12,00 0,05e
Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popiisi na male ogiase. l/se cene so brez DDV. Informativni preračun po centralnem paritetnem tei^ju 239,640 = 1 EUR
Z izdelki Tuš do avtodoma!
in 1000 drugih nagrad
Zenkratnimnakupomizdelkov	_
Tuš v vrednosti 1000 SIT ali Vec in predložitvijo Tuš klub kartice na blagajni sodelujete v nagradni igri!







www.tednik.si

v f''
tednik@tednik.si




f
Šenpatrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 e-mail: avto.zebec@siol.net
GOTOVINSKI ODKUP VOZILI KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
J I i
ZNAMKA LETNIK		SIT CENA EUR		BARVA
BMW SERIJA 3 9181	1999	2.B9D.0DD	10.807.88	KOV. ČRNA
AlfA ROMEO 15G 1.9 JTD	1999	1.490.000	G.217.66	KOV. SREBRNA
RMW SERIJA 3 320 D 2005/200G		B.29D.0DD	26.247.78	KOV. ČRNA
FIAT BRAV01.9 JTD	2001	1.290.000	S.3B3.07	KOV. ČRNA
FIAT MULTIPLA 1.6	1999	1.470.000	6.134.20	KOV. SREBRNA
FIAT PUNTO BBS	199E	270.000	1.12E.69	ZELENA
FORO MONOEO KAR. 2.0 OTI	2001	1.790.000	7.4B9.B4	T MODRA
HONDA ACCORO 2.01	199S	B90.000	2.462.B3	KOV. SREBRNA
MERCEDES RENZ C KARAV. 220 COI	2002	4.090.000	17.DB7.27	T. MODRA
RENAOLT GRAND SCENIC 1.9 DCI	2004	4.090.000	17.0B7.27	KOV. SREBRNA
RENADLT LAGUNA 1.9 DCI CONCORDE	2000	1.690.000	7.0B2.2B	KOV. SREBRNA
RENAOLT MEGANEC00PE1.G	1999	1.090.000	4.S4B.49	KOV. SREBRNA
VWG0LFV1.9TDI10SKM	2904	3.190.000	13.311.63	I MODRA
VW PASSAT 1.9 TOI 130KMLIM0Z.	2001	2.790.000	11.B42.46	MODRA
RENADLT MEGANE 1.4	2000	890.000	3.713.98	RDEČA
Cena v EUR je obračunana po centralnem paritetnem tečaju 239,640
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.mlklavz@emall.sl
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK CENA „r		C	BARVA
ALFA ROME01561,6	1998	1.100.000	4.590,21	RDEČA
AUDIA41,9TDILIMUZ.	2001	3.090.000	12.894,34	SREBRN
AUDIA42,0UMUZ. 2001 KOP SLO		2.990.000	12.477,04	KOV SIVA
AUDI A61,9 TDI KARAV.	1999	2.498.000	10.807,87	MODRA
FORD MONOEO 2,0	2002	2.198.000	9.172,09	KOV ČRNA
HYUNDAI LANTBA 1,6 GLSI	1996	470.000	1.961,27	BELA
JAGUAR S TYPE 3,0	2000	2.990.000	12.477,04	KOV ČRNA
OPEL MERIVA 1,7 DTI	2005	2.890.000	12.059,75	KOV SIVA
PEUGEOT 206 2,0 RDI BREAK	2002	1.900.000	8.304,12	KOV MODRA
PEUGEOT 307 1,6	2002	2.140.000	8.930,06	KOV ZELENA
PEUGEOT 307 2,0 HDI KARAV.	2004	2.750.000	11.475,54	KOV ČRNA
TOYOTA YARIS 1,0	2004	2.090.000	8.721,41	KOV ČRNA
T0Y0TAAVENSISC0MBI2,0D4D	2003/12	3.750.000	15.648,47	KOV SREB. ZLATA
VW PASSAT 1,9 TDI UMUZ	1997	1.598.000	6.668,33	SREBRN
VWPASSAT 1,9 TDI KARAV.	2002	2.560.000	10.682,69	KOV MODRA
Na zalogi preko 40 vozil.			!na v EUR Je obračunana po centralnem pametnem teCalii 239,640	
AKCIJSKA PONUDBA
GRADBENEGA MATERIALA
10% GOTOVINSKI POPUST
FILC LAHKI NOVOTERM
1 rola 50 23,06 € 5.527,20 1 rola 80 23,84 € 5.713,20 1 rola 100 23,10 € 5.535,60 1 rola 120 26,41 € 6.328,80
OKNA IN VRATA JELOVICA OKNO JELOTERM K 1,1
60 X 90 93,60 € 22.430.-80X90 105,60 € 25.305.-80X 120 122,39 € 29.331.-100X 120 136,80 € 32.782.-
KRILO VRATNO 85 hrast furnir 70,80€ 16.966.-PODBOJ FOLD UNI 81/12 hrast 49,20€ 11.790.-
LAMINATI 31 GALAXY CLICK 7mm AC3
HRAST	8,72 € 2.090.-
BUKEV 8,72 € 2.090.-
STENSKE OBLOGE PANEL DEKORAL MDF 2600x153x7mm HRAST	4,96 € 1-190.-^^^^ÛMSSM^
JESEN	4,96 € 1-190.-
KOMPLET PRIBOR ZA LAMINATE IN ZIDNE STENSKE OBLOGE TRAK BITUMENSKI
IZ0TEMV3 17,52 € 4.199.-IZOSEK25 32,50 € 7.790.-
TLAKOVCI PODLESNIK
TRAVNE PLOŠČE 60x40 2,19 € ROBNIK 20x5 x1000 1 kos 2,49 € 6/1 SIVI TLû,KOVEC m"

525.599.9,07 € 2.175.-
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
misi
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovlča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo Ugodne cene! 788-56-56
fe CANTANTE-«f
GANTANTE cafe
CVETKOV TRG 6, vabi na otvoritev ta petek In soboto s kubansko glasbo v živo In pogostitvijo. Vabljeni!
-kubanska in južnoameriška iirana
-	kubanska in latino glasba -150 vrst cocktailov
-	ob vlkendlii živa glasba -odprto tUdI v nedeljo
Radko Kekec, s-p-
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka 1	Letnik	fsm ř«		
FORD FOCUS WAGON 1,6	2002	1.980.000	8.262,39	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA 1,41 œUPE	2000	1.180.000	4.924,05	KOV. VIŠNJA
MAZDA 323 C 1,51	1996	740.000	3.087,97	KOV. ČRNA
MERCEDES BENZ A160	1999	1.790.000	7.469,54	RDEČA
VOlVOV702,0T4WD	1998	1.650.000	6.885,33	KOV. ZELENA
OPEL VECTRA 1,816VCD KARAV.	1997	990.000	4.131,20	KOV. OT,ENA
CITROEN XSARA 1,41 SX	1998	980.000	4.089,47	KOV. MODRA
RMEGANEl,4l6VEXPRESSION	2002	2.180.000	9.096,98	KOV. ČRNA
MAZDA 323 C 1,51	1996	660.000	2.754,13	KOV. OT,ENA
OPEL CORSA 1,012CaTY	1998	660.000	2.754,13	ČRNA
RENAmiR5FIVE	1995	240.000	1.001,50	KOV. SIVA
R MEGANE CABRIOLET 1,616V	1999	1.890.000	7.886,83	KOV. OT,ENA
RENAmiTWING01,2 16V	2001	1.120.000	4.673,68	KOV. MODRA
PEUGEOT 204 BREAK 2,0 HDI	2002	1.880.000	7.845,10	KOV. SIVA
RENAUETTWINGOM	1998	660.000	2.754,13	BELA
FIArPUNT0 55S0LE	1999	690.000	2.879,32	KOV. SREBRNA
RENAUETTWINGOM	2002	1.090.000	4.548,49	MODRA
OPEL VECTRA 2,016V DI	1999	1.290.000	5.383,07	BELA
HYUNDAI ACCENT 1,5 IS	1996	380.000	1.585,71	RDEČA
BMW 5231	1997	1.830.000	7.636,45	KOV. OTENA
ŠKODA FABIA 1,2 HT? COMBI	2004	1.850.000	7.719,91	KOV.ZLAIA
OPEL CORSA 1,012V SWING	1997	630.000	2.628,94	ČRNA
CrrR0ENXSANTLVl,9TD	1998	1.190.000	4.965,78	MODRA
RENAUHTWEVGO 1,2 OPEN	2005	1.730.000	7.219,16	ČRNA
OPEL ASTRA 1,616V KARAV.	2001	1.450.000	6.050,74	KOV. THENA
CrrR0ENXSAmiAl,816V SX	1998	930.000	3.880,82	BELA
PEUGEOT 2061,4 IXS	2003	1.590.000	6.634,95	KOV. ČRNA
KIASEPIIIA1,5GTX	1997	420.000	1.752,63	KOV. MODRA
DAEWOO NEXIA 1,5 GL	1996	320.000	1.335,34	KOV. MODRA
nASEPIIIAl,5LS	1999	790.000	3.296,61	KOV. mENA
HA PRIDE 1,3 WAGON	1999	480.000	2.003,00	BELA
HASEPIIIA1,5	1999	590.000	2.462,02	KOV. MODRA
informativni preračun po centrainem paritetnem tečaju 239,640 - 1 EUR

HALO - EDIL ING
Gospodarsko interesno združenje za razvoj podjetništva in turizma Clrkuiane 56, 2282 Clrkuiane
Razpisuje dve prosti delovni mesti: TURISTIČNI INFORMATOR
za dela na turistlčnlln produktih na območju Turistične cone Haioze-Zagorje za določen čas 14 meseœv z možnostjo podaijšanja za nedoločen čas. Zraven zakonsko predpisanih pogojev mora kandidat/kandidatka izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	V. stopnja izobrazbe: turistični, ekonomski tehnik, gimnazjiski maturant
-	Pisno komuniciranje v nemškem aii angleškem jeziku (l.del.mesto)
-	Pisno komuniciranje v francoskem ali italijanskem jezll(u (2.del.mesto)
-	Osnovno znanje uporabe računalnika, priporočiijivo ECDL spričevalo
-	Vozniški izpit B kategorije
-	Priporočljiva licenca za turističnega vodiča
-	Priporočljivo znanje hrvaškega jezika
Pisne prijave sprejemamo do 10.06.2006 na nasiov
LPC Haloze, Clrkuiane 56,2282 Clrkuiane s pripisom na ovojnici,
ali se prijavljate na 1. delovno mesto aii 2.delovno mesto.
K prijavi priložite kratek življenjepis in dokazila o Izpolnjevanju pogojev.
Izbrani kandidati/kandidatke bodo povabljeni na razgovor.
Neizbrani kandidati/kandidatke bodo obveščeni pisno, pet dni po sklenitvi
pogodbe o zaposlitvi z Izbranim kandidatom/kandidatko.
Dodatne Informacije o delovnem mestu lahko zahtevate na infb@haio.si
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA dr. denl. med. Zvonko Notesberg
lionovo 1, Ptuj (ob Moribonki costi), toi.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
možnost obrobnega odploiila

www.smigoc.si
SAM>N
POHIŠTVA
Prireditvenih
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 O
vabimo @radio-tednik.si
Petek, 2. junij
11.00 Hajdina, osrednja slavnostna prireditev ob odprtju Poslovno-stanovanjskega centra Hajdina
16.00 Kr~evina pri Ormožu, ljubitelji motorjev in dobre glasbe, vabljeni na 5. sre~anje motoristov
16.30 Markovci, pri gostiš~u Palaska, Binkoštni spust po reki Dravi
17.00 Leskovec, v šolski telovadnici, predstavitveni projekt Živimo zdravo, ob dnevu OŠ Leskovec
17.00 Majšperk, v ve~namenski šolski športni dvorani, prireditev otrok, Otroci v prometu
19.00 Ptuj, Šolski zavod Revivis, Krempljeva ulica 1 (bivša Policija), brez-pla~no predavanje, Odprimo srce (meditacija, življenje z mojim duhovnim mojstrom)
20.00 Vurberk, na gradu, predstava na prostem, Gospa ministrica, komedija Dramske sekcije KD Grajena
20.00 Ptuj, CID, koncert jazz -rock skupine Feedback in mladih kitaristov iz Ptuja
20.00 Maribor, SNG, drama, Živalska farma, MalOd, za abonma Drama vikend 7 in izven
20.30 Maribor, mali oder Narodnega doma, Benat Achiary trio, jazz koncert
-	Ptuj, v Miheli~evi galeriji si lahko ogledate razstavo Iz zbirke Tenzor
-	Ptuj, CID, vabi k sodelovanju mlade, ki bi želeli voditi uli~ne delavnice med poletnimi po~itnicami
Sobota, 3. junij
5.00
14.00 16.00
15.00
18.00
19.00 19.30
20.30
20.00
Gere~ja vas, travnik pri Marjanu Rozmanu, Gere~ja vas 57 a, ro~na košnja sena v okviru prireditve Obujanje starih obi~ajev Hajdoše, 14. tradicionalno tekmovanje za pokal Hajdoš 2006 Ptuj, Mestno gledališ~e, letna produkcija plesne šole Power Dancers, produkcija okoli 200 otrok
Kr~evina pri Ormožu, ljubitelji motorjev in dobre glasbe, vabljeni na 5. sre~anje motoristov
Ptuj, Mestno gledališ~e, letna produkcija plesne šole Power Dancers,
produkcija okoli 200 otrok
Podgorci, kulturni dom, Podgorci pojejo in plešejo
Maribor, SNG, drama, stroj Hamlet, StaDvo, za abonmaje Drama
sobota 1, 2, 3, 4, 5 in izven
Dobrava, pri stari kova~nici, Od zrna do kruha, v primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo
Vurberk, na gradu, predstava na prostem, Gospa ministrica, komedija Dramske sekcije KD Grajena
Planinsko društvo Ptuj organizira izlet na Visoki Obir, (Koroška), vodi U. Vidovi~, dodatne informacije na telefon 777 15 11
Nedelja, 4. junij
15.00
18.00
19.00
20.00
Gorišnica, nova kulturna dvorana, koncert veh društev prosvetnega društva Ruda Sever iz Gorišnice
Videm, dvorana, Ve~er s tamburico, harmoniko in pesmijo, letni koncert Tamburaškega orkestra KD F. Prešerna Videm Ormož, vinogradništvo Štamper, 16. likovna razstava udeležencev likovne kolonije
Vurberk, na gradu, predstava na prostem, Gospa ministrica, komedija Dramske sekcije KD Grajena Kr~evina pri Ormožu, 5. moto sre~anje
Ponedeljek, 5. junij
18.00 Ptuj, CID, Odprtje razstave likovne sekcije Gimnazije Ptuj 20.00 Maribor, SNG, drama, Živalska farma, MalOd, za abonmaja Drama vikend 1 in Drama vikend 3
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: 17. razstava Dobrote slovenskih kmetij. Sodniki višjega sodiš~a iz Budimpešte obiskali Ptuj. Aerofest Drava povezuje Slovenijo in Hrvaško. Novi vodnik Muzejske zbirke v Ptujskem gradu. Razstava Likovne zbirke Tenzor. Tropski metulji v Ar-boretumu Vol~ji Potok. Dejan Zavec ubranil naslov medcelinskega prvaka združenja WBO. Medobmo~no prvenstvo Osnovnih šol v atletiki. Košnja na grajskem hribu na star na~in. Ples ~etvork pred Mestno hišo na Ptuju. Koncert komornega moškega zbora Ptuj.
KINO Ptuj
Petek, 2. junij, ob 19.00 Viski. Ob 21.00 Čez 30 in še pri tastarih. Sobota, 3. junij, ob 18.30 Insajder. Ob 21.00 Čez 30 in še pri tastarih. Nedelja, 4. junij, ob 18.30 Insajder. Ob 21.00 Čez 30 in še pri tastarih.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 2. junij, ob 17.00, 19.10, 21.20 in 23.30 Koliko me ljubiš? Ob 16.50, 19.20, 21.40 in 23.55 Možje X: Zadnji spopad. Ob 19.40 in 21.50 Transamerika. Ob 14.50, 15.50, 18.00, 19.00, 21.20, 22.10 in 00.20 Da Vincijeva šifra. Ob 16.00, 18.30, 21.00 in 23.20 Razvajene Parižanke. Ob 16.10, 18.50, 21.30 in 00.05 Misija: nemogo~e 3. Ob 16.25, 19.05 in 21.45 Insajder. Ob 15.40 in 17.40 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 17.30, 19.50, 22.00 in 00.10 Melissa P Ob 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 O~ka, ne ga srat!
Sobota, 3. junij, ob 14.40, 17.00, 19.10, 21.20 in 23.30 Koliko me ljubiš? Ob
14.30, 16.50, 19.20, 21.40 in 23.55 Možje X: Zadnji spopad. Ob 19.40 in 21.50 Transamerika. Ob 12.40, 14.50, 15.50, 18.00, 19.00, 21.10, 22.10 in 00.20 Da Vincijeva šifra. Ob 13.35, 16.00, 18.30, 21.00 in 23.20 Razvajene Parižanke. Ob 13.30, 16.10, 18.50, 21.30 in 00.05 Misija: nemogo~e 3. Ob 13.45, 16.25, 19.05 in 21.45 Insajder. Ob 13.40, 15.40 in 17.40 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 15.20, 17.30, 19.50, 22.00 in 00.10 Melissa P. Ob 14.20, 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 O~ka, ne ga srat!
Nedelja, 4. junij, ob 14.40, 17.00, 19.10 in 21.20 Koliko me ljubiš? Ob 14.30, 16.50, 19.20 in 21.40 Možje X: Zadnji spopad. Ob 19.40 in 21.50 Transamerika. Ob 12.40, 14.50, 15.50, 18.00, 19.00, 21.10 in 22.10 Da Vincijeva šifra. Ob 13.35, 16.00, 18.30 in 21.00 Razvajene Parižanke. Ob 13.30, 16.10, 18.50 in 21.30 Misija: nemogo~e 3. Ob 13.45, 16.25, 19.05 in 21.45 Insajder. Ob 13.40, 15.40 in 17.40 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 15.20, 17.30, 19.50 in 22.00 Melissa P Ob 14.20, 16.30, 18.40 in 20.50 O~ka, ne ga srat!
Ponedeljek, 5. junij, ob 17.00, 19.10 in 21.20 Koliko me ljubiš? Ob 16.50, 19.20 in 21.40 Možje X: Zadnji spopad. Ob 19.40 in 21.50 Transamerika. Ob 14.50, 15.50, 18.00, 19.00, 21.10 in 22.10 Da Vincijeva šifra. Ob 16.00, 18.30 in 21.00 Razvajene Parižanke. Ob 16.10, 18.50 in 21.30 Misija: nemogo~e 3. Ob 16.25, 19.05 in 21.45 Insajder. Ob 15.40 in 17.40 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 17.30, 19.50 in 22.00 Melissa P Ob 16.30, 18.40 in 20.50 O~ka, ne ga srat!
Brezplačne storitve v sklopu točke e-VEM
POSLOVNI CENTER HALO
Clrkuiane 56, 2282 CIRKULANE
T: 02 7905 32 00, F: 02 795 32 03, info@halo.si, www.halo.si
-	Vpis podjetnika v PRS pri AJPES-u
-	Registracija s.p. posredovanje podatkov na DURS, ZZZRS,
-	Vpis spremembe podatkov za s.p. Projekt delno sonnadra EU " Izbris podjetnika Iz PRS pri AJPES-u
] ,t J.; i.
AKTAL d.oo. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

(mm m ws^ir m iřW©
KREDITI
Do7 let za vse zaposlene, upokojence ter na osnovi vozila, do 50 % - stare obveznosti niso ovira. Leasingi za vozila stara do 10 let. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM! NUMERO UNO - Kukovec Robert, s. p., Mlinska ul. 22, 2000 Maribor. Tel. 02 252 48 26, fax: 02 252 48 23, mob. 041 750 560, 041 331 991.
ASTROLOGIJA ■ VEDEŽEVANJE
www.videnja.com
090/ 142 805
24 ur na dan za uporabnike Mobitel In Debitel Cena za Wlc 180 sit / 0.5 min (0,75 €) z DDV-jem Olimoblle d.D.o. PE Cesta ob Železnici 4, Žalec
Družba, katere lastnik je mednarodno uveljavljen koncern
VABI K SODELOVANJU
zanesljivega, komunikativnega ter natančnega sodelavca za delovno mesto
PROGRAMER
Pogoji za zasedbo:
-	višješolska izobrazba tehnične smeri ter najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju programiranja,
-	srednješolska izobrazba tehnične smeri ter najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju programiranja,
-	pasivno znanje angleškega jezika,
-	znanje programiranja AS 400 (RPG, SQL),
-	poznavanje strukture baze DB2 in SQL,
-	samostojnost in samoiniciativnost.
Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom. Vaše ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 15 dneh po objavi na naslov: Carrera Optyl, proizvodnja očal, d. o. o. Ljutomerska 38/a, 2270 Ormož
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 92. letu zapustila draga mama, babica in prababica
Hilda Brunčič
IZ INDUSTRIJSKEGA NASELJA 1, KIDRIČEVO
nazadnje oskrbovanka Doma upokojencev Ptuj
Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 3. junija 2006, ob 13. uri,_ izpred vežice na pokopališču Lovrenc na Dravskem polju. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 9. uri
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Vsem in vsakomur posebej, ki ste nam stali ob strani in spoštljivo pospremili na zadnji poti našega dragega moža, očeta, tasta, dedka, brata, svaka in strica
Mirka Holca
IZ GRADIŠČ 129 B, CIRKULANE
se iskreno zahvaljujemo.
Hvala vsem za številno cvetje, ki je prekrilo njegov grob, svete maše ter številne sveče, ki jih bomo še dolgo prižigali v njegov spomin.
Njegovi najdražji
Ljubili ste življenje, ljubili ste svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšli ste v večni dom.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, strica, brata in tasta
Feliksa Šterbala
S KUKAVE 44
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem znancem, sorodnikom in sosedom, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam v trenutku bolečine in žalosti stali ob strani. Zahvala gre g. župniku Štefanu Casarju, govornikoma Zvonku Zorcu in Ignacu Hrgi, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem, zastavonošem in pogrebnemu podjetju Mir.
Posebna zahvala gre bivšim sodelavcem in sindikatu Taluma Kidričevo ter družinam Plohl, Hel, Paveo in Horvat.
Žalujoči: njegovi najdražji
Kako srčno si ti želel, da med nami bi živel, smo vsi ob tebi se trudili, da zdravje bi ti ohranili. A smrt tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Ostane nam le pogled v nebo, kjer, upamo, da je lepo.
SPOMIN
Tiha bolečina v srcu in žalostne misli spremljajo spomin na 31. maj 2005, ko si nas za vedno zapustil, naš dragi
Marjan Zorec
IZ BRESNICE 79
Vsem, ki mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala.
Najdražji tvoji


Skozi vse življenje svoje boriti si se znala, a v tihem pomladnem jutru utrujena in nemočna si za vedno nam zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, babice in prababice
Marije Pesek
IZ SLOVENJE VASI 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči njeni najdražji
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker nisi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, strica, dedka, pradedka
Dominika Sven{ka
ZAKL 30, PODLEHNIK
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem znancem za darovano cvetje, sveče, izrečeno ustno in pisno sožalje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala g. župniku in patrom, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete pesmi, govorniku za besede slovesa, godbenikoma za odigrano Tišino, zastavonošem, družinam Lozinšek, Maučič, Horvat - Hernec, Jus, Vaupotič in vsem, ki ste karkoli pomagali.
Vsi njegovi
Skromno in pošteno si živela, v življenju skrb in delo si imela, skozi vse življenje boriti si se znala, a v tihem, sončnem maju si utrujena zaspala. Na tvojem dvorišču vse že zeleni in cveti,
le hiša samotna, otožna stoji. A moje srce trpi, ker tebe, ljuba stara mama, med nami več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage stare mame
Katarine Bratu{ek
IZ ZG. LESKOVCA 20
iskrena hvala vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali, nam pa v najtežjih dneh stali ob strani, nam izrekli tola-žilne besede, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkvene potrebe ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pevcem, govorniku, godbeniku, zastavonoši, g. župniku in podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej iskrena HVALA!
Vnuk Joži z družino
Minila so že leta, odkar nas k tebi vodijo poti. Na plošči črke nemo govorijo, da zate svečke že leta gorijo.
SPOMIN
5. junija mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Rudolf Flajs
S POBRE@JA 85, VIDEM PRI PTUJU
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Vsi njegovi
Pomlad na vrt bo tvoj prišla, čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in zajokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega ata
Antona To{a
IZ DRBETINCEV 2
Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje, najlepša hvala.
Posebej hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu T-centra, g. župniku, pevcem, govornikom ter pogrebnemu podjetju Jančič.
Z žalostjo v srcu tvoji najdražji
Ni te več na pragu, ni te v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
1. 6. 2006 je minilo 2 leti, odkar nas je zapustila ljubeča žena, mama in sestra
Marija Hemetek
IZ VELIKEGA VRHA 1
Hvala vsem, ki ste v mislih z njo, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke.
Vsi njeni
Skromno in pošteno ste živeli,
v življenju skrb in delo ste imeli.
Skozi vse življenje boriti ste se znali,
a v tihem sončnem maju
ste utrujeno zaspali.
Zdaj ni vas več na pragu,
ni vas več v hiši,
vašega glasu se več ne sliši.
Ostala je praznina,
saj nazaj vas več ne bo,
ker za vedno vzeli ste slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, prababice in tašče
Alojzije Bezjak
IZ BUKOVCEV 61
se iskreno zahvaljujemo VSEM sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem Komunale Ptuj, Lesa Ptuj, TVP Formin, Kobana, d. o. o., ter PGD Bukovci, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti slovesa, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala je namenjena patronažni sestri ge. Tilčki in osebni zdravnici ge. dr. Baklan za lajšanje bolečin v času bolezni. Hvala g. župniku Janezu Maučcu za opravljen obred, govornikom za poslovilne besede, pevcem za odpete žalo-stinke, ge. Elizabeti za molitev ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: njeni najdražji
MajšperkSturmovcI • Narasla Dravinja prestopila bregove
Pod vodo skoraj 300 ha kmetijskih zemljišč
Obilne padavine, ki so v torek, 30. maja, zajele vso Slovenijo, so povzročile veliko težav tudi na širšem ptujskem območju. Močno narasla Dravinja je prestopila bregove na območju od Majšperka do Šturmovcev, ocenjujejo, da je bilo pod vodo skoraj 300 hektarov kmetijskih površin, v Halozah pa so se sprožili novi plazovi.
Po podatkih Regijskega centra za obveščanje je bilo tudi tokrat najhuje na območju občine Majšperk, kjer je narasla Dravinja v noči na sredo, 31. maja, sprva poplavila okoli 120 hektarov kmetijskih površin. Zaradi poplav je bila za ves promet zaprta regionalna cesta Majšperk-Koritno, nato pa še magistralna cesta Maj-šperk-Jurovci v naselju Sta-nečka vas, v spodnjem delu Stogovcev je bila poplavljena tudi cesta Stogovci-Žetale ter cesta na Janški Vrh. Za postavitev ustrezne opozorilne signalizacije in preusmeritev prometa je poskrbelo Cestno podjetje Ptuj.
V torek, 30. maja, nekaj po 12. uri je zalilo kletne prostore stanovanjske hiše v Popovcih na območju vi-demske občine, vodo pa so izčrpali člani PGD Tržec. Nekaj minut pred trinajsto uro so sporočili, da se je sprožil zemeljski plaz v Orešju na območju MO Ptuj, gasilci PGD Ptuj so ugotovili, da je del hiše s temelji v zraku, zato so pomagali pri izselitvi notranje opreme, domačinom pa odsvetovali bivanje v njej. Plaz naj bi sanirali, ko bo vreme ugodnejše. Nekaj pred 14. uro so regijski center obvestili, da narasla voda ogroža čebelnjak v Pušencih, nekaj pred 15. uro so sporo-
Foto: M. Ozmec
Dravinja je vnovič poplavila cesto Majšperk-Stogovci, promet po njej je bil ponovno vzpostavljen šele v sredo zvečer.
Foto: M. Ozmec
Narasla Dravinja je poplavila tudi lokalno cesto Videm-Šturmovci in nogometno igrišče pod videmsko šolo.
čili, da je voda zalila skladišče Metalke na Rogozniški cesti, od koder so vodo izčrpali gasilci PGD Ptuj in Turnišče. Popoldne ob 16.30 so gasilci iz PGD Zavrč in Bukovci odšli na črpanje vode iz kletnih prostorov stanovanjske hiše v Turškem Vrhu 25, delovni stroj Cestnega podjetja pa je poskrbel za prekop do bližnjega potoka. Ob 16.35 je voda zalila gasilski dom v
Foto: M. Ozmec
Takih poplav v Majšperku ne pomnijo vsaj 10 let; na cesto pod vodo je spominjalo le še obcestno grmičevje.
Napoved vremena za Slovenijo
Rožnika mrzlo deževanje - slabo za vino in panje.
Danes bo oblačno. Sprva bo večinoma suho, čez dan bo v vzhodnih krajih začelo rahlo deževati. Dež se bo popoldne nekoliko okrepil in se do večera razširil proti osrednji Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Gorenjskem do 0, ob morju 12, najvišje dnevne od 11 do 17 stopinj C.
V soboto bo pretežno oblačno. Na zahodu bo večinoma suho. Drugod bo sprva občasno rahlo deževalo, čez dan bo dež ponehal. Na zahodu se bo popoldne delno zjasnilo. Hladno bo in še vetrovno. V nedeljo bo sprva delno jasno z zmerno oblačnostjo, zjutraj bo ponekod megla ali nizka oblačnost. Čez dan se bodo spet pojavljale krajevne plohe. Veter bo oslabel.
Gabrniku na območju občine Juršinci, za sanacijo pa so poskrbeli domači gasilci. Ob 17.34 pa je voda zalila še vodnjak v Stogovcih na območju majšperške občine, gasilci PGD Ptujska Gora pa so izčrpali toliko vode, da so lahko varno odklopili električno črpalko, ki je bila v vodnjaku.
Ponekod je deževalo tudi v noči na sredo, 31. maja, saj so zjutraj okoli 6. ure sporočili, da je voda zalila tudi podvoz obvoznice Pra-gersko, kjer je v okoli 1,5 m globoki vodi obtičal eden od voznikov. Voda je poplavila tudi lokalno cesto Videm-Šturmovci, poplavljeno je bilo tudi nogometno igrišče na Vidmu ter večji del kompleksa nasada hmelja. Nekaj pred 8. uro so sporočili, da je voda poplavila kletne prostore stanovanjske hiše v Tržcu 26, od koder so gasilci PGD Tržec izčrpali okoli 10 kubičnih metrov vode. Ob 19.30 pa so sporočili, da je meteorna voda zalila gasilski dom v Miklavžu pri Ormožu, zadevo pa so uredili domači gasilci.
Najhuje pa je večdnevno deževje v torek in v noči na sredo prizadelo občino Maj-šperk, kjer so po besedah županje dr. Darinke Fakin ustanovili posebno občinsko komisijo za oceno škode, ki si je stanje na terenu tudi ogledala. Voda narasle Dra-vinje je bila tako visoka, da tega ne pomnijo že vsaj 10 let, poplavljena je bila namreč tudi regionalna cesta Poljčane-Majšperk, česar že dolgo ni bilo. Dokaj visoka je bila tudi voda, ki je poplavila regionalno cesto Majšperk-Jurovci, pod vodo pa so bili tudi deli ceste Lešje-Koritno in Slape-Janški Vrh.
Največ škode je minulo deževje s poplavami povzročilo na občinskih cestah, predvsem z nanašanjem gramoza in naplavin, na območju Janškega Vrha in Jelovic pa
se je utrgalo še nekaj novih zemeljskih plazov. Pristojne službe so sicer takoj po padcu vode, ponekod že v sredo popoldne, zagotovile prevoznost vseh cest ter pričele sanacijo. Vso škodo, ki je nastala zaradi večdnevnega deževja na infrastrukturi in zemljiščih, v teh dneh še ocenjujejo, zagotovo pa bo presegla nekaj deset milijonov tolarjev, zato se v občini Majšperk bojijo, da ne bodo zadostovala sredstva obvezne proračunske rezerve, ampak bodo morali sredstva za sanacijo zagotoviti iz redne dejavnosti za vzdrževanje cest.
Ker so poplave na območju majšperške občine skorajda vsakoletna stalnica, bo potrebno pohiteti z že nekaj let načrtovano sonaravno regulacijo Dravinje, čeprav se zavedajo, da se tudi s tem ne bo mogoče v celoti izogniti poplavam. Prav zaradi tega pa so vse glasnejše zahteve lastnikov kmetijskih zemljišč, da bi morala država poskrbeti za ustrezne rente na poplavljenem območju, saj postaja kmetovanje na tem območju preveč tvegano.
M. Ozmec
Crna kronika
Umrl voznik fiata
23. maja ob 6.40 se je na glavni cesti Maribor-Lenart, izven naselja Dragučova, zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik tovornega avtomobila in voznik osebnega avtomobila znamke Fiat tipo modre barve, ki je na kraju nesreče podlegel poškodbam. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče naprošamo morebitne očividce, da pokličejo na tel št. 113 ali se javijo na PPP Maribor, Ptujska cesta 117, ali pokličejo anonimno telefonsko številko policije 080 1200.
Trčil v peško
19. maja ob 7.45 se je na Osojnikovi cesti na Ptuju zgodila prometna nesreča, v kateri je 47-letna peška dobila hudo telesno poškodbo. 18-letni voznik osebnega avtomobila se je zaznamovanemu prehodu za pešce približeval s takšno hitrostjo, da ni mogel pravočasno ustaviti in omogočiti peški varno prečkanje. Posledica tega je bila, da je voznik na prehodu trčil v peško, ta pa je pri trčenju padla na pokrov motorja in nato na vozišče. Peško so z reševalnim vozilom odpeljali v SB Ptuj.
Umrl v trčenju
Na cesti Hajdina-Maribor, v naselju Loka, se je 28. maja ob 11.45 zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba umrla, dve pa sta bili hudo telesno poškodovani. 50-letni voznik osebnega avtomobila Peugeot 405, državljan Avstrije, je vozil iz smeri Hajdine proti Mariboru. V naselju Loka je v dolgem desnem preglednem ovinku zapeljal levo, čez neprekinjeno črto, na nasprotnosmerno vozišče, tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal 45-letni voznik osebnega avtomobila Audi, doma iz okolice Maribora. Vozili sta čelno trčili. Voznik peugeota je na kraju nesreče za posledicami umrl. Njegov sopotnik, 50-letni državljan BiH, in voznik audija pa sta bila zaradi poškodb odpeljana v mariborsko bolnišnico.
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriSčna vrata
-	daljinski pogoni -kljnîavniîarskadela
-	manjSa gradbena dela
hitriKREDIT.com
Tel.: 02/ 771 15 41
PrašGmovB \lf Ptuj
_Triple A-Invest d.o.o., Jurižičeva 6, Maribor_
STE BILI POŠKODOVANI
p^^aVna^ v prometni
—^ ■ ^ NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
PE PTUJ, Vodnikova 2
ABA
PTUJ
B>iqintniuit.|l.
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
ŠtuM 26a I SmerGrajena^ Tel.: 02 787.86-70, 041 716-251
Klas GM
PODVINC115, PTUJ
TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
PRODAJA IN MONTAZA
JELOVICA