GOSPODARSTVO LETO XV ŠI EV. 377 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. SREDA, 17. MAJA 1961 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 ZAKAJ ZGUBLJA TRST kot poslovno središče V palači, ki je bila svojčas menda nalašč tja postavljena, da bi zakrila Palačo »Narodnega doma« (na Ober-dankovem trgu), je že dobre tri tedne zabarikadiranih 80 uradnikov podjetja ARRIGONI & Co., ker se nočejo preselit; v notranjost Italije (Ceseno) na >j zahodni obali Jadranskega morja), ka- - kor to zahteva vodstvo podjetja. Za-b legla ni niti večurna splošna stavka - niti ne posredovanje najvišjih oblastev 31 v Prstu. Podjetje vztraja pri svojem 3| skleou, češ uprava 'n »komerciala« naj si bosta tam, kjer so obrati, ker to zahte- - va poslovna racionalnost. Odhod podjetja Arrigoni pomeni za s tržaško gospodarstvo novo demontažo. i" novo zgubo, s katero se uo treba prej '• ali slej sprijazniti, kakor so se Tržača-’’ ni že sprijaznili z marsikatero poprej i' tPremestitev glavnih direkcij zavarovalnic Riunione adriatica v Milan in sedeža Assicuraziont Generali v Benel-J\ ke, premestitev trgovinske direkc je Petrolejske čistilnice »Aquila« v Milan S in odhod še nekaterih manjših podje- » tij). Kaj naj storijo oblastva? S čisto lj Pravnega vidika se ne da ničesar Stonih, v svobodnem gospodarstvu premešajo podjetja svoje urade, kakor jim brije kaže. Tako modrujejo premnogi. A ti ne gredo dlje in si ne postavljajo 3 Vprašanja: Kam pridemo po tej poti? !■ Kje bo delo, ako ne preprečimo podob-s Peta demontiranja v bodoče? i Gospodarska demontaža Trsta ni to-’ "ko posledica strahu pred političnimi zapletljaji zaradi bližine meje, saj sta I sosedni državi v dobrih političnih in Ecppodarskih odnosih, kolikor posledica zgrešene gospodarske politike Rima I, ^sproti Trstu. Po vsem preprosto je y hivnatelj »Aquile« v ožjem krogu raz-k 'ožil, zakaj je tovarna premestila rav-1 ''ttcljstvo v Milan: Nam se ne izplača ! Plačevati vsak dan potovanja vsaj ene-8a izmed svojih nameščencev v Milan za’"cdi poslov, bolj ekonomično je, da Premestimo vse svoje poslovne urade tja Zato je nujno treba odgovoriti na Vprašanje .zakaj se Trst sam ni raz Vil v povojnem času v takšno posiov-no središče, da bi podobna potovanja v druge poslovne centre ne bila potrebna? V tem je jedro vsega problema Obseg, lahko bi rekli, meje tržaškega poslovnega središča so danes pretesne. Nikakor ni dovolj, da je me-■is z lahkoto prestopna za droben ob-Ntcjni promet in za trgovino med obmejnimi področji. Rimska vlada bi roo-rala iti dlje, ako bi hotela Trstu vrniti nadaljni jioslovni promet. Očitno jc, da samo industrializacija, ki je ne | spremlja vzporedno širjenje trgovinskega središča, ne bo rešila tržaškega gospodarstva. Nujno bi bilo potrebno, da bi s primerno gospodarsko politiko ustvarili Podlago za razširjanje obsega posebnih ' %'ez z zalednimi državami, od koder črpa tržaško gospodarstvo svoje, živ-•ienjske sokove. Namesto tega ^skušamo z enc strani privabiti v tržaško industrijsko pristanišče čim več tujega | kapitala, z druge pa oviramo trgovin-! skim podjetjem iz zaledja, da bi v samem mestu razvila svojo dejavnost in ; pstanovila svoje podružnice. Celo državljanom iz držav Evropskega skup-"ega tržišča je s pravnimi ovirami od Generalnega komisariata zelo otežkoče-n° ustanavljanje trgovinskih podjetij, saj si morajo v ta namen izposlovati Posebno dovoljenje. V drugih mestih v n°lranjosti gre to vse laže. Kdor hoče temeljito pripomoči k ražnju tržaškega gospodarstva, mora nuj-P° podpreti razvoj vseh treh njegovih Slavnih panog: trgovine, pomorstva in ‘Pdustrije hkrati, ker pač sloni gospodarstvo Trsta na vseh treh stebrih in mora nujno zgubiti ravnotežje, ako se I '"uši eden izmed njih. Podjetje Arrigoni je bilo ustanovlje- 1,0 leta 1926 in je še isto leto združilo 'eč manjših tovarn za konserviranje ri" ob severni istrski obali; leto nato Je Postavilo veliko tovarno v Izoli. Z llrUgim sorodnim podjetjem »Ampeleo« sta zaposlovali okrog 2000 delavcev. , rrigoni je. imela doslej glavno ravnateljstvo (80 uradnikov in uradnic v Tr-Slu), njeni obrati pa so v Ceseni, Se-flu Fiorentinu in v Gradežu, odkar je b*la tovarna v Izoli podržavljena. Cistlilnica Aquila sodi med največje ddustrijske obrate na Tržaškem in v 'eliki meri vpliva na sestavo blagov-1 b,* 5 * * *8a prometa v tržaškem pristanišču, ‘stilnico so zgradili leta 1937, menda . kapitalom iz Nemčije pregnanih Ju-I V Konec leta 1959 je znašala njena ^ogljivost R950.000 ton surovega pe-!°leja. Proizvodnja končnih proizvo-°v je tega leta znašala 997.376 ton. Či-šblnica zaposluje 955 oseb, od tega 310 |radnikov in višjih uradnikov ter 645 delavcev. Vodstvo je poslovni urad prečistilo v Milan, medtem ko je ostalo I Trstu samo tehnično vodstvo, i. Zavarovalnici »Assicurazioni Genera-in »Riunione Adriatica di sicurta« V^ita med največje zavarovalne zavo-re ha svetu in sta gotovo v veliki me-1 Pripomogli h gospodarskemu vzpo-bu. ki ga je Trst doživel v prejšnjem loletju in v začetku sedanjega. “Riunione Adriatica di Sicurta« ima ,'°je podružnice v 52 državah. Svoje °slovanje je začela leta 1838 z glavič0 1,500.000 goldinarjev; ta je leta '959 znašal 574,181.000 lir. Izplačilo di- Južni Ulriki se maščuje plemenska politika Beg kapitala iz dežele • Zvišanje obrestne mere '9l9 I? leta 1959 211 milijard. Last družil le tudi zavarovalnica »Assicuratrice a"ana«. Cisti dobiček družbe je leta znašala 10,500.000 lir in se je do 1953 dvignila na 4.320 milijonov Zavarovanje na doživetje je dose- ■, Jende je doseglo 290 lir na delnico ^Nominalno vrednostjo 2500 lir. Glavič ravnateljstvo je bilo premeščeno v an, medtem ko je v Trstu ostalo ,j 1,10 ravnateljstvo, ki sicer posluje tu-z inozemstvom. avarovalnica Assicurazioni Generali, v ;ere sedež je bil po drugi svetovni S|Jni premeščen v Benetke, je bila u-jJjNpvijena v Trstu leta 1831. Njena Niška glavnica znaša danes 13,5 mi- Gospodarske in finančne razmere so prisilile južno afriško vlado, da je zvišala obrestno mero od 4,5 na 5%, da bi tako preprečila nadaljnji odliv kapitala v tujino. Finančni minister dr. Teofil E. Donges je dodal, da vlada ne bo kljub temu ovirala vrnitve tujega kapitala v državo, iz katere je prišel. Minister je zanikal vesti, da namerava vlada razvrednotiti novo valuto »rand«. Novi gospodarski ukrepi, predvsem zvišanje obrestne mere, imajo namen povrniti zaupanje v gospodarski razvoj Južne Afrike. Notranja politična napetost zaradi politike ministrskega predsednika H. F. Verwoerda nasproti črncem (apartheid) in sklep južnoafriške vlade, da se Južna Afrika umakne iz Britanske skupnosti ,sta imela tudi dalekosežne gospodarske posledice, med temi zlasti odliv tujega kapitala. Od spomladi leta 1960 je odšlo iz Južne Afrike okoli 300 milijonov dolarjev kapitala. Devizne rezerve Južne Afrike so prejšnji teden dosegle najnižjo raven v zadnjih petih letih; sicer je minister dr. Donges pripomnil, da nazadovanje deviz še ni doseglo nevarne točke, vendar je povzročilo upadanje zaupanja v gospodarski razvoj. Finančni minister je dodal, da bo morala vlada sprejeti še druge ukrepe, da bi zavrla upadanje zaloge tujih deviz. Te ukrepe bo izvedel minister za gospodarske zadeve dr. N. Died-richs. Pričakujejo ,da bo vlada kontin-gentiraia uvoz blaga iz tujine. Južna Afrika bo postala neodvisna republika 31. maja; pri vsem tem še ni popolnoma jasno, ali bo izstopila tudi iz carinskega sistema Britanske skupnosti (Commomvealtha). KAJ MISLIJO V LONDONU Londonski »Times« objavlja mnenje londonskih finančnih krogov glede gospodarske stiske, v katero je zašla Južna Afrika v zadnjih mesecih. List piše, da so v gospodarskih krogih pričakovali zvišanje obrestne mere in da je to zvišanje prišlo pravzaprav prepozno, da bi moglo zadržati beg kapitala iz dežele. Odliv kapitala je seveda zadel industrijo in gospodarsko dejavnost sploh. Konec aprila so zaloge tujih deviz padle na 81,500.000 funtov šter-iingov. Pojavilo se je močno pomanjkanje kapitala za finansiranje gospodarskih načrtov; zaradi tega je bilo zvišanje obrestne mere neizogibno. Sedanje državno posojilo proti obrestim 5 5/8 je v današnjih razmerah nerealno. Veliko vprašanje je, ali bo zvišanje obrestne mere za 0,5%, ki ga je. odredila Južnoafriška banka, in vzporedno zvišanje drugih obrestnih mer sploh učinkovalo na kapital, ki odteka iz države. Kapital namreč odhaja predvsem zaradi nejasnosti glede političnega razvoja v Južni Afriki, kjer je dana možnost, da pride do novih motenj zaradi napetosti med plemeni, zlasti ko bo 31. maja proglašena republika. Vlada bo tudi omejila višino zneska, ki ga lahko južnoafriški turisti vzamejo s seboj v tujino. {&///''A V) Karikatura poljskega lista »Szpilki« (Igle), ki kale, kako Zahodna Nemčija (kancler Adenauer), ki si je po vojni gospodarsko zopet opomogla z ameriško pomočjo, vrača denar Združenim ameriškim državam in Veliki Britaniji. Nemci so doslej vrnili Veliki Britaniji in Ameriki 776 milijonov dolarjev. Tudi Japonska, ki dolguje Ameriki 1,8 milijarde dolarjev, hoče slediti zgledu Zah. Nemčije. Ta teden se bo japonska vlada dogovorila z ameriškim poslanikom, da bo vrnila prvi obrok 400 milijonov dolarjev. Posledica revalvacije nemške marke Popuščanje izvoza - Zmanjšanje deviznih zalog Z znižanjem obrestne mere od 3,5 na 3% hoče zahodnonemška vlada čimbolj zavreti dotok tujega kapitala v državo. V tem letu je bila obrest- Moč beograjskih sejmov v specializaciji Na sejmu tehnike štiri glavne industrijske panoge - „Moda po svetu“ Beograd, maja Beograjski sejem je s svojimi specializiranimi prireditvami mnogo pripomogel k napredku trgovinskih sli kov in strokovnega sodelovanja med jugoslovanskimi gospodarskimi organizacijami in italijanskimi podjetji. Od povojne obnovitve dejavnosti leta 1957 do danes je beograjski sejem organiziral štiri mednarodne strokovne razstave, dve obrtniški razstavi, mednarodno razstavo kemične industrije, mednarodni sejem stavbarstva, razstavo tkanin tuje proizvodnje in tri mednarodne modne razstave. Na vsaki izmed teh prireditev so italijanski razstavljavci in obiskovalci zavzeli pomembno mesto bodisi po številu kakor tudi po poslovnem uspehu. Tako so na primer italijanska podjetja na mednarodnih sejmih tehnike predstavljala do 30°/o vseh razstavljavcev. To nedvomno dokazuje, da je beograjski sejem tako po svoji zemljepisno - politični legi kakor tudi po značaju specializiranih prireditev v veliki meri prispeval v trgovinski in tehnični povezavi in sodelovanju med jugoslovanskimi in italijanskimi podjetji. Letošnji program beograjskega sejma predvideva samo dve prireditvi, ki pa sta obe zelo pomembni. Prva prireditev bo običajni mednarodni sejem tehnike, ki bo že petič od 23. avgusta do 2. septembra. Druga prireditev pa bo Mednarodna razstava sodobnega oblačenja z naslovom »Moda po svetu« (od 30. septembra do 8. oktobra). Sodeč po doslej prejetih prijavah in predhodnih razgovorih in pogajanjih, se bo letošnjih prireditev udeležilo več italijanskih razstavljavcev, med temi nekateri prvikrat. Mednarodni sejem tehnike ima že stalno zamisel in program. Od vsega začetka se na tem prikazujejo zadnji dosežki štirih ključnih vej industrije: strojegradnje z vsemi njenimi skupinami, kovinske predelovalne, kemične in elektroindustrije. Iz, širokega proizvodnega načrta tega industrijskega področja se na sejmu v Beogradu razstavljajo predvsem tisti proizvodi, ki se odlikujejo po določenih kakovostih in ustrezajo potrebam dežele-kupca. Razstavljavci so razumeli, da predstavlja beograjski sejem dobro tržišče za tehnične proizvode, če so ti sodobni in kakovostni. To je prišlo do izraza v preteklih štirih letih, tako da je ta prireditev postala prvi sejem strokovnega napredka, s posebnim poudarkom na sodobnih sredstvih, kakor so avtomatizacija, elektronika in jedrska tehnika. MEDNARODNA AVTOMOBILSKA RAZSTAVA Tudi zamisel petega sejma tehnike se oslanja na štiri osnovne industrijske panoge, tako da se bodo tudi na letošnji prireditvi sešli proizvajalci proizvajalnih strojev in drugih naprav za industrijo in ostale gospodarske dejavnosti, proizvajalci izdelkov za javno in zasebno uporabo, proizvajalci kemične industrije, elektroindustrije, itd. Obširne dvorane in odprt prostor na beograjskem sejmišču bodo tako še enkrat nudile pogled sodobnih strojev in sodobne tehnike. Ta prireditev pa bo imela tudi nekaj posebnega, zanimivega tako s trgovinskega kakor tudi s strokovnega vidika. Tako ima letos prav beograjski sejem po odloku Stalnega mednarodnega urada proizvajalcev avtomobilov v Parizu pravico, da edini priredi mednarodno razstavo avtomobilov in drugih motornih vozil v Jugoslaviji. Na tej prireditvi bo jugoslovanska avtomobilska industrija nastopila v celoti. Iz tujine pa je pri glasilo svojo udeležbo blizu 30 najbolj znanih avtomobilskih tovarn. Za to razstavo je uprava velesejma pripra- lijarde lir. Leta 1959 je njen dobiček dosegel 1 milijardo 729,208.422 lir. Dividenda je znašala 700 lir za delnico po 6000 lir. V Italiji ima 205 stavb, v tujini 112. Ko je grof Volpi, finančni minister za časa vladanja Mussolinija pridobil prevladujoč vpliv nad zavarovalnico, si je prizadeval, da bi že tedaj premestili sedež v Benetke. Pravzaprav se zdaj zavarovalnica imenuje »Assicurazioni Generali di Trieste c Venezia«. vila največji paviljon in pa odprt prostor okoli njega. Poleg te mednarodne razstave, pravzaprav avtomobilskega salona, bo v okviru V. sejma tehnike tudi razstava mehanografskih sredstev. Poudarek te razstave ne bo običajna razvrstitev pisarniških strojev in pripomočkov do najnovejših avtomatičnih strojev za registracijo na trak in luknjičaste obrazce, temveč na možnostih, ki jih ta prireditev daje za trgovinsko povezavo med proizvajalci, trgovinsko mrežo in potrošniki ter za vzpostavo trgovinskih stikov. Jugoslovansko gospodarstvo posvečuje modernizaciji upravnega in finančnega poslovanja v velikih organizacijah veliko pozornost. Zato postaja prav ta sejem iz leta v leto pomembnejši in bogatejši. »MODA PO SVETU« Druga letošnja prireditev beograjskega sejma mednarodni sejem oblačenja »Moda po svetu« ne bo le razstava ali sejem tkanin in obuval in tudi ne sejem, na katerem so ti pred- meti le ena izmed blagovnih opredelitev, temveč bo to specifična prireditev, usmerjena izključno na prikaz sodobnih oblačilnih predmetov in vsega drugega, kar pripomore k estetiki zunanjosti sodobnega človeka. Tako bo ta razstava obsegala vse oblačilne proizvode, izdelke iz kože, obutev, naravno in umetno krzno, klobuke, palice, dežnike, obešalnike, nakit, kozmetiko in modni tisk. V okviru razstave »Moda po svetu« bodo organizirali vrsto mednarodnih modnih revij, na katerih bodo modne hiše in ustanove prikazale svoje izdelke ter ustvaritve »visoke mode«. Trije dosedanji modni festivali v Beogradu, na katerih so se odlikovale tudi italijanske modne hiše, so na-ledili iz J3eograda središče za prikazovanje svetovne mode in za oblikovanje jugoslovanske mode. Vključi tev teh prireditev v program mednarodnega sejma sodobnega oblačenja je prav izraz pomena, ki ga je beograjski sejem zadobil tudi na tem področju. N. S. Pogled na beograjsko sejmišče. Sedanji ravnatelj Rajter si prizadeva, da bi sejem pridobil še z estetskega vidika. Letos bodo dogradili 1300 metrov obale ob Savi, kjer bo nastalo pravo sprehajališče za obiskovalce, ki bodo iskali oddiha v naravi. * na mera v Zahodni Nemčiji znižana že drugič. Kakor rečeno, gre za to, da se prepreči dotok tujega kapitala in kopičenje zlatih in dolarskih rezerv v Zahodni Nemčiji. Ta ukrep ni presenetil nemških gospodarskih krogov, ki so pričakovali znižanje obrestne mere takoj po revaivaciji marke, ki je bila sklenjena 4. marca. Tuj kapital je zlasti pritekal v Zahodno Nemčijo z dolarskega in šterlinskega področja. Visoka obrestna mera in krepka valuta sta zelo privlačevala denar iz tujine. Vsekakor je upadanje v tem pogledu nastopilo že v aprilu. Čeprav še ni uradnih podatkov o tem, računajo v dobro obveščenih krogih, da se dotok tujega kapitala v aprilu ni povečal več kakor za 100 milijonov dolarjev, medtem ko je v marcu znašal še 400 milijonov dolarjev. Sicer razlagajo to upadanje tudi s tem, da je Zahodna Nemčija vrnila velik del svojih dolgov Ameriki. NAZADOVANJE IZVOZA IZ ZAHODNE NEMČIJE Revaivacija marke, ki je bila izvedena v začetku marca, je nemško blago za tujca podražila. Zato je bilo pričakovati, da bo nemški izvoz zaradi tega ukrepa nekoliko trpel. To so pokazali tudi podatki o zahodno-nemški zunanji trgovini meseca marca. Sicer bi bilo zgrešeno na podlagi tega nazadovanja sklepati tudi glede razvoja v bodočnost, saj je doba enega meseca za presojevanje v tem pogledu prekratka. Poročilo nemške narodne banke Bundebank pravi, da je bil nemški izvoz letošnjega marca prvič nižji kakor istega meseca v letu poprej, oziroma v letu 1959. Znašal je 4.301 milijonov nemških mark (4.369 milijonov marca leta 1960) ter je nazadoval v primerjavi z lanskim letom za 1,6%. V januarju in februarju letošnjega leta je bil izvoz za 12,7% večji kakor lansko leto. Prebitek izvoza nad uvozom je znašal 448 milijonov mark ter je bil samo za 56 milijonov manjši kakor lansko leto. V gospodarskih krogih pripominjajo, da je treba nazadovanje v marcu pripisati tudi o-koinosti, da je na posle negativno vplivala negotovost, ki je vladala, preden so bili dokončno razglašeni valutni ukrepi. O nadaljnjem razvoju bo mogoče soditi dokončno šele na podlagi podatkov o zunanji trgovini v prihodnjih mesecih. Znani industrijski sejem v Hannovru je letos obiskalo več poslovnih ljudi kakor lansko leto, vendar so bili ti pri sklepanju kupčij zelo previdni. Kaže, da ne zaupajo predvsem ministru za gospodarstvo prof. Erhardu, ki je zatrdil, da vlada ne misli na nadaljnjo revalvacijo marke. To nezaupanje ovira zaključevanje poslov; kajti trgovci zaradi te negotovosti ne zaključujejo radi poslov v markah. Glede posledic revalvacije za zunanjo trgovino še ni mogoče izreči zadnje besede. Vsekakor obstaja sklep zahodnonemških izvoznikov, da se ne Sodelovanje med Jugoslavijo in afriškimi deželami V daljšem komentarju o pomenu zadnjega potovanja predsednika Tita po afriških državah omenja časopis »Re-lazioni internazionali« (Milan), da ni šlo samo za utrditev političnih vezi med Jugoslavijo in mladimi neodvisnimi afriškimi državami, temveč tudi za navezavo gospodarskih stikov. Z nekaterimi novimi državami v Afriki je bila že ustvarjena podlaga za gospodarsko sodelovanje. S sporazumom od 18. februarja 1961 si je Gana zagotovila od Jugoslavije posojilo 5 milijonov dolarjev, da bi s tem denarjem lahko nakupila industrijske proizvode in opremo za predelavo surovin. Poleg tega bodo Gani pomagali jugoslovanski strokovnjaki na področju ladjedel-stva, kemične industrije ter proizvodnje bombaža in lesa. Tudi Mali je sklenila dogovor z jugoslovansko vlado, in sicer 8. marca. Gre za izdelavo splošnega gospodarskega načrta in smernice, kako naj bi se država dvignila iz sedanje zaostalosti. Dani so ugodni pogoji za jugoslovanski izvoz v Togo, ki je podpisal z Jugoslavijo pogodbo o graditvi hidroelektrične centrale. To delo je bilo zaupano beograjskemu podjetju »Energoprojekt«. Gospodarski stiki med Jugoslavijo in Liberijo so že Kitajsko srebro za žito V londonskih gospodarskih krogih s pozornostjo sledijo razvoju kitajske zunanje trgovine. Pozornost vzbujajo zlasti kitajski dogovori glede nabave žita v tujini in okolnost, da Kitajci plačujejo žito z izvozom srebra. Eden izmed takšnih sporazumov je bil sklenjen prejšnji teden. V Londonu računajo, da bo morala Kitajska v prihodnjih treh letih vsako leto plačati za nabavo žita v tujini po 150 milijonov dolarjev; gre za nakup žita v Kanadi in Avstraliji. Ako ne bodo Kitajci hoteli zaiti v še večjo odvisnost od Sovjetske zveze, si bodo morali prizadevati ,da pridobijo čim več tujih deviz, da bi z njimi lahko plačevali nakupe žita v tujini. Z ene strani bodo sicer še izvažali srebro, na drugi strani pa nameravajo povečati svoj izvoz, če pustimo ob strani plačilno bilanco med Sovjetsko zvezo in Kitajsko (ki je močno pasivna za Kitajsko), ostane v plačilni bilanci med Kitajsko in ostalim svetom majhen prebitek v prid Kitajske. Na Kitajsko prihaja precej denarnih pošiljk kitajskih izseljencev iz dežel na Daljnem vzhodu, toda zdi se, da so te pošiljke upadle, odkar so Kitajci uvedli sistem posebnih komun. Izvažanje kitajskega srebra so opazili prvič meseca oktobra lanskega leta, ko se je pojavilo v veliki množini na londonskem trgu. Poslej so Kitajci prodali v Londonu za okoli 17 milijonov funtov šterlingov (1,8 milijarde lir) srebra. Zdaj prihaja povprečno na mesec v London za 1 milijon funtov šterlingov kitajskega srebra. V Londonu se vprašujejo, od kod imajo Kitajci nenadoma toliko srebra. Ni verjetno, da prihaja iz novih rudnikov, pač pa domnevajo, da so Kitajci dali pretopiti srebrni denar in razne druge srebrne predmete. Kakor rečeno, si Kitajci prizadevajo, da bi čim več svojega uvoza plačali z izvozom svojih izdelkov. Že prej so Kitajci izvažali v dežele Daljnega vzhoda tkanine, šivalne stroje in kolesa, in to posebno v Hong Kong in Singapur, sicer so bile njihove dobave pogosto neredne. iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii umaknejo niti pa ped s svojih postojank na zunanjih trgih. UPADANJE NEMŠKIH ZLATIH REZERV. Po podatkih zahodnonemške Zvezne banke so devizne in zlate rezerve meseca aprila nazadovale za 2.700 milijonov mark ter 28. aprila dosegle 28.800 milijonov. Banka spravlja to nazadovanj"e v zvezo s povračilom dolgov Ameriki in Veliki Britaniji. Ako bi Nemci ne izvršili tega plačila, bi se zlate rezerve tudi meseca aprila povečale. Poročilo banke pravi tudi, da bodo razveljavljeni vsi ukrepi, ki so pospeševali nalaganje tujega kapitala v nemško industrijo, in sicei zato, da se zaustavi inflacijska težnja. Obresti se bodo izenačile z o-brestno mero v zahodnih državah. Za zdaj pokojninsko zavarovanje nekatoliških duhovnikov Verski sklad za vzdrževanje duhovščine Te dni sta parlamentarni odbor za notranje zadeve in delo pri poslanski zbornici odobrila vladni zakonski osnutek, ki predvideva ustanovitev pokojninskega sklada za nekatoliške duhovnike; pravzaprav gre predvsem za protestantske duhovnike, ki jih je okoli 300 v Italiji, tega zavarovanja pa ne bodo deležni rabini, ker so ti že zavarovani v okviru židovskih občin. Gre za pokojnino v primeru starosti in onemoglosti. Pokojnine zaradi starosti bo deležen duhovnik, ko doseže 70 let v primeru, da je bil zavarovan vsaj 10 let ter je plačeval ustrezni prispevek. Pokojnina bo znašala od 180.000 do 480.000 na leto, letni prispevek zavarovanca pa 30.320 lir. Pokojnina zaradi onemoglosti še lahko prične izplačevati ne glede na življenjsko starost, ako je bil prizadeti zavarovan vsaj pet let. Pokojnina znaša za vse zavarovance v tem primeru 420.000 lir na leto. Poslanski zbornici sta bila predložena dva zakonska osnutka za pokojninsko zavarovanje katoliških duhovnikov, in sicer novembra 1959 za časa predsedovanja A. Segnija in drugi, ki ga je predložil poslanec Fo-deraro. Ti osnutki slonijo v bistvu na isti podlagi kakor osnutek, ki sta ga sprejela omenjena parlamentarna odbora v korist nekatoliškim duhovnikom, vendar se poslanska odbora doslej še nista mogla zediniti glede po- kojninskega zavarovanja katoliških duhovnikov. Poleg vsega gre za pokojnino 44.000 katoliških duhovnikov, to je za ukrep širšega finančnega obsega. število tistih, ki bi imeli pravico na takojšnjo pokojnino zaradi onemoglosti ne presega 9.000. Ni dvoma, da bo dozorelo tudi vprašanje pokojnine katoliškim duhovnikom, ker je poslanska zbornica že oktobra 1958 pozvala vlado, naj zagotovi duhovnikom gmotni položaj v smislu ustave in konkordata. VZDRŽEVANJE DUHOVNIKOV S PRISPEVKI VERSKEGA SKLADA V tej zvezi bomo navedli nekaj po- datkov o vzdrževanju duhovščine in cerkva v Italiji, kakor se je polago ma razvilo po zedinjenju Italije in ukinitvi cerkvene države v stari obliki. Po zaplembi premoženja raznih cerkvenih ustanov je bil ustanovljen Verski sklad (Fondo per il Culto) pri ministrstvu za notranje zadeve. Sklad upravlja glavno ravnateljstvo. V njega se stekajo dohodki od zaplenjene- ga cerkvenega premoženja, pozneje je tudi država pričela prispevati v sklad, da bi bili duhovščini zagotovljeni ustrezni dohodki. Zaplemba ni zadela ustanov, katerim je poverjeno dušno pastirstvo, kakor župnij, pa tudi ne stolnih kapitljev in škofijskih menz. Po prvi svetovni vojni, ko je bil denar razvrednoten in so se dejanski dohodki verskih ustanov občutno zmanjšali, je država leta 1922 priznala kongruo — župnikom, ki so jo uživali že poprej — tudi škofom in kanonikom. Z denarjem iz Verskega sklada se vzdržujejo tudi poslopja, ki so namenjena bogoslužju. Za vse to niso zadostovala sredstva Verskega sklada, zato se je njegova uprava pogosto zatekala k državi za finančno pomoč. V začetku je državna blagajna prispevala z majhnimi letnimi ali priložnostmi izdatki, pozneje pa, in sicer odkar je bil leta 1929 sklenjen lateranski konkordat, se je država obvezala, da bo prispevala letno k vzdrževanju ravnovesja proračuna Verskega sklada. Tedaj se je država tudi obvezala, da bo tudi z lastnimi prispevki zagotovila duhovščini ustrezne dohodke in zlasti izenačila razlike v realnih dohodkih, ki bi nastale zaradi razvrednotenja denarja. Vzporedno z nazadovanjem vrednosti valute, so naraščali prispevki države. Prav zaradi zvišanja življenjskih stroškov, ki je nastopilo kot posledica razvrednotenja denarja, se je kongrua zvišala 94-krat v primeri s predvojnim časom. Tako na primer je bila kongrua župnikov od prvotnih 3500 lir povišana na 327.297 lir na leto in škofov od 17.000 na 1,592.701 lir, navadnih kanonikov pa od 3.000 na 281.080 lir. Leta 1939 je bilo v državnem proračunu predvidenih 79 milijonov lir za kongrue, zaradi razvrednotenja denarja je ta postavka v državnem proračunu leta 1954 dosegla že 5 milijard in leta 1956 6,4 milijarde lir ter znaša danes nad 9,5 milijarde lir. Državni izdatki so se v ta namen tudi povečali, ker so bile medtem ustanovljene nove župnije; ustanove, ki imajo pravico do kongrue, so se od časa konkordata (leta 1929) pomnožile za 3.000 enot, to je na 28.000; od teh je bilo 22.555 župnijskih, 244 škofijskih in 5.240 kanoničnih. K tem je treba dodati še druge, in sicer iz pokrajin, ki so bile priključene k Italiji po vojni leta 1918, in katerih kongrua je bila urejena po avstro-ogrskem pravu. V izrednih primerih podeljuje država podpore potrebnim duhovnikom, doma in na tujem, kakor tudi moškim in ženskim verskim skupnostim. Tudi stroški za vzdrževanje nepremičnin verske narave, ki so važne tudi z zgodovinskega in umetniškega vidika, naraščajo iz leta v leto. Popravila in vzdrževanje cerkvenih stavb je takoj po vojni stalo 2 milijona lir, danes je treba v ta namen izdati že 1200 milijonov lir na leto. Iz Verskega sklada odhaja denar tudi za nabavo cerkvene in druge opreme, potrebne za bogoslužje. V ta namen gre 80 milijonov lir na leto, medtem ko prispeva Verski sklad za vzdrževanje raznih cerkvenih uradov 150 milijonov lir na leto. Teh prispevkov so tudi deležne cerkvene zgradbe (cerkve) v tujini. (Podatki o Verskem skladu iz revije »Documenti di vita italiana«) utrjeni ;saj je Liberija bila prva za-hodnoafriška država, ki je podpisala gospodarske sporazume z Jugoslavijo. V Liberiji bodo jugoslovanski strokovnjaki sodelovali pri graditvi tovarn za predelavo kmetijskih pridelkov. Gospodarsko sodelovanje z Gvinejo se bo razvilo na podlagi sporazuma iz novembra 1960, ki vsebuje tudi klavzulo o največjih ugodnostih in predvideva poravnavo v kliringu. V Gvineji je že lepo število izvedencev in jugoslovanskih profesorjev, ki pomagajo pri gospodarski graditvi. Gvineja bo deležna jugoslovanskega posojila za finansiranje raznih industrijskih načrtov, ki jih vsebuje triletni gospodarski načrt. Današnja izmenjava med obema državama se že suka na ravni 8 milijonov dolarjev letno v obeh smereh. ZA POVEČANJE IZVOZA ČEŠKOSLO VAŠKEGA STEKLA V ITALIJO V Rimu je bilo te dni posvetovanje med predstavniki češkoslovaškega ministrstva za zunanjo trgovino, podjetja »Keramik« iz Prage, češkoslovaškega poslaništva v Rimu ter Združenja italijanskih trgovcev s steklom in keramiko, da bi našli pot za povečanje izmenjave na tem področju. Razpravljali so zlasti o ovirah, ki so na poti češkoslovaškemu izvozu v Italijo. Pri tem so ugotovili, da je uspelo posredovanje združenja »Assoceramvetro« pri pristojnih vladnih organih, da bi se carina na uvoz tega blaga iz češkoslovaške znižala. Češkoslovaško odposlanstvo je z zadoščenjem vzelo na znanje, da je uspelo posredovanje predstavnikov Assoceramvetro prt vladi, da bi se, znižala carina na uvoz tega blaga iz Češkoslovaške L januarja 1961. Pred zgodovinsko hišo Po dvournem pričevanju na procesu proti Eichmannu v Jeruzalemu je pesnik Aba Kovner dodal: »Povedal sem resnico in nič več kakor resnico, toda ne vse resnice«. Kovner je bil voditelj tajnega židovskega uporniške ga gibanja v enem izmed getov v Litvi. Kar je povedal o grozotah nem ške tajne policije »geštapa« proti Zidom in njihovim otrokom, je torej sam doživel. Sam pravi, da ni povedal vse resnice; kajti že sama ta »vsa resnica«, ki jo je doživel Kovner, je tako obširna in neizčrpna, da bi zahtevala dneve in dneve pričevanja, da bi jo lahko vsaj približno opisali. V Jeruzalemu je poleg vsega proces samo zaradi mučenja in pomorov Zidov in sam državni tožilec opozarja priče pogosto, naj se v svojih izpovedih omejijo na te zločine. Koliko zločinov nad ljudmi drugih narodnosti, kamor je med drugo vojno segla nemška vojska, bo ostalo skritih za večne čase! Kdo bo odkril na primer tistega pred Bogdanovičevo hišo, v Beogradu, na križišču Svetosavske u-lice, ki je za miselnost junkerjev, hi-tlerjancev in vseh -Nemcev, ki so se pri njih šolali, morda še bolj značilen kakor sami krvavi zločini. Bilo je enega izmed tistih večerov, ki so bili za dušo in telo Beograjča nov toliko bolj blagodejni, kolikor so bili strahovitejši trenutki vsakdanjega bombardiranja ob belem dnevu, ko smo sloneli na oknu hiše v Svetosavski ulici. Pred nami je na vogalu iz mraka vstajala v svojih baročnih obrisih hiša arhitekta Bogdanoviča, bivšega beograjskega podžupana, ki bo prešla v zgodovino; sai sta se v njej nekaj mesecev kasneje sestala maršal Tito in general Ale-xander, da bi si razdelila vloge pri zadnjem navalu za osvoboditev Trsta in Julijske krajine. Vladal je veličasten mir in zdelo se ti je, da ga vsrkavajo še razrešetane stavbe po mestu, ko smo nenadoma začuli z ulice rezko nemško kletev. Vse se je odigralo z nenavadno brzino. Na pločniku pred Bogdanovičevo hišo je nemški vojak — morda je bil tudi podoficir ali celo oficir — s pestjo udaril starega Beograjčana v brado, da so mu zaškrepetali vsi zobje. Starec je vzdihnil, se opotekel in oprl na zid. Zakaj vendar vse to? Nesrečnež je nosil v roki nekakšno »kanglico« — morda je bila večerja — in se je nehote obregnil ob nemškega vojaka. Niti besede iz njegovih ust, kakor bi bil vajen takšnih ponižanj iz petsto-letnega turškega suženjstva. Zavladal ie zopet popoln mir, čul se je samo še odmev trdega škornja Hitlerjevega vojaka, ki je zginil v zamračeni ulici, verjetno v zavesti, da je s svo-jim »energičnim« nastopom proti Balkancu branil čast svoje vojske. Komaj nekaj mesecev nato je med spopadom s partizani in Rusi prav na istem mestu pred Bogdanovičevo hišo obležalo sedem nemških vojakov, enemu je odtrgalo glavo. Tako so ležali v krvi in cestnem prahu dva dni, dokler se ni fronta ustalila na Slaviji, nekakih dvesto korakov niže in so si partizani lahko odtegnili toliko časa, da so vojake pokopali na nezazidani parceli na drugi strani u-lice. Nad njihovimi trupli se danes dviga velika palača in njihovi starši, lene in zaročenke jih gotovo nikdar ne bodo odkrili. »Sic transit gloria...« Ko bi bilo tistemu vojaku, podoficirju ali oficirju, ki se je v svoji oholosti tako znesel nad ubogim in verjetno celo lačnim starčkom dano, da samo za trenutek vidi strašni prizor sedmih nemških vojakov v njihovi lastni krvi! Naglo je čas zglodal Hitlerjev rajh in danes povsem upravičeno postavlja mlada nemška generacija v svojih znanstvenih in leposlovnih delih na zatožno klop tudi tiste Nemce, ki so samo sodelovali z orožjem ali s svojim molkom. Morda je tudi starejši rod le spregledal in se čuti sokrivega ter se prav zaradi tega dela, kakor pravijo poročila iz Zahodne Nemčije. da ga proces proti Eichmannu ne zanima. — Ib — 6» PO Sripi ITALIJANSKO MNENJE O JUGOSLOVANSKI ZUNANJI POLITIKI. Italijanski časopis »Relazioni internazio-nali«, ki ga izdaja Inštitut za proučevanje zunanje politike v Milanu, je priobčil daljši članek o političnih in gospodarskih smotrih Titovega potovanja po afriških deželah. Tito je sam izjavil časnikarjem, da je možno samo na mestu videti in čutiti, da afriški narodi stopajo na mednarodno poprišče. Glede načela aktivnega sožitja (koeksistence) med narodi, ki ga že dolgo vneto brani jugoslovanska zunanja politika, je treba ugotoviti, da je izmed narodnih listin, ki jih je podpisal predsednik Tito z raznimi državnimi poglavarji, očitno, da so ti osvojili jugoslovansko gledišče, da so se odnosi med velikimi državami na vrhuncu poslabšali in da se je polemika med Vzhodom in Zahodom zaostrila. Kongo je pokazal, da Organizacija združenih narodov ni na višini, ki jo zahteva reševanje zapletenih mednarodnih vprašanj. Po mnenju jugoslovanskih politikov obstoji nevarnost, da bi bile tudi manjše države zapletene v spopad med velikimi; zato se morajo azijske, evropske in afriške države strniti, da se ubranijo pritiska velikih. Jugoslovanska zunanja politika je prepričana, da lahko nevtralnim državam postavlja, Jugoslavijo za vzgled, po kakšni poti je treba hoditi. V resnici Jugoslavija, piše časopis, glede na to, da je s svojo spretno politiko izposlovala od Zahoda gospodarsko pomoč in da je hkrati ohranila dobre gospodarske odnose z Vzhodom (saj je še nedavno podpisala s Sovjetsko zvezo dogo vor o obsežnejši trgovinski izmenjavi), upravičeno postavlja afriškim državam sebe za zgled kot država, ki je spretno ohranila svojo svobodo, čeprav je izbrala izvirno in težko pot do svojega razvoja. TUDI ŽENSKA VMES? Na italijan-sko-avstrijski meji je italijanska policija aretirala dr. Viktorijo Stadlma-yer, višjo uradnico deželne vlade v Innsbrucku. Obtožena je, da je imela zveze z južnotirolskimi atentatorji, ki so v zadnjih mesecih na več krajih položili razstrelivo ali bombe. Aretiranka je vodila južnotirolski afhiv v Innsbrucku in se je udeleževala mednarodnih pogajanj, ko je šlo za južnotirol-sko vprašanje, tako v Nevv Yorku in Milanu. Avstrijska vlada je protestirala proti aretaciji. Dr. Stadlmayer je bila rojena v Brixenu, ki je bil po prvi vojni priključen k Italiji, pozneje se je izselila v Avstrijo. HRUŠČEV JE OPTIMIST GLEDE SPORAZUMA Z AMERIKO. V Tbilisiju v Georgiji je predsednik Hruščev v svojem govoru dejal: »Kapitalistični in socialistični režimi si danes delijo svet; od tod potreba, da živimo drug poleg drugega brez vojne.« Dodal je, da bosta Sovjetska zveza in Amerika kljub obstoječim nasprotjem končno spoznali potrebo po medsebojnem sožitju v miru na istem planetu ter poiskali skupen jezik za rešitve spornih vprašanj. FIDE.L CASTRO PROTI KATOLIŠKI CERKVI. Kubanska vlada je obtožila katoliško duhovščino, da je podpirala protirevolucionarno gibanje kubanskih izseljencev, ki se je zaključila s poizkusom izkrcanja. Zato je Fidel Castro dal izgnati 300 duhovnikov, ki. so španskega porekla. Vlada je dala tudi zapreti katoliško univerzo, na kateri je poučevalo 25 patrov avguštinskega reda. Med njimi jih je bilo tudi 5 iz Severne Amerike, 7 iz Nizozemske in približno 10 iz Španije. Redovniki so bili zdaj porazdeljeni po samostanih. Katoliško univerzo je obiskovalo povprečno po 2000 študentov. Policija je za nekaj dni priprla rektorja, nato pa je on prevzel vodstvo nadškofije v Havani. Na argentinsko poslaništvo v Havani se je zatekel kardinal M. A. Betan-court, poleg njega tudi škof v Pinar del Riu R. Rose, nadškofijski tajnik in okoli 10 drugih duhovnikov. PRAVOSLAVJE V SVETOVNEM SVETU CERKVA. Na letnem zborovanju ameriške konference za Svetovni svet cerkva (WorId Council of Churches) v Buck Hill Fallsu je predsednik glavnega odbora Svetovnega sveta cerkva luteranec dr. Franklin Clark Fry sporočil, da je Ruska pravoslavna cerkev zaprosila za pristop k Svetovnemu svetu cerkva. Prošnjo je podpisal moskovski patriarh Aleksij in bo gotovo sprejeta na skupščini Svetovnega sveta cerkva, ki bo novembra v N. Delhiju. Svet je že pred leti povabil katoliško cerkev ter rusko in grško pravoslavno cerkev, naj pristopijo, toda doslej se je odzvala samo grška. V Svetovnem Svetu cerkva je 178 raznih cerkvenih združenj. Rusko prošnjo zadeva 30.000 duhovnikov, 73 škofov, 20.000 cerkvenih občin in 40 samostanov. Ameriški tisk pripominja, da se je po Stalinovi smrti verjetnost za pristop ruske pravoslavne cerkve močno povečala. JUGOSLOVANSKI DRŽAVNIKI PO SVETU. Podpredsednik Rankovič je bil na tridnevnem obisku v Atenah. Po obisku je. bilo objavljeno jugoslo-vansko-grško poročilo, ki naglaša, da bi razlike glede režima in politične u-smeritve ne smele predstavljati ovire za sodelovanje na mednarodnem področju. Hkrati naglaša poročilo zadovoljstvo, da se odnosi med obema državama razvijajo ugodno. DR. V. VELEBIT V ITALIJI. Glavni tajnik Evropske gospodarske komisije pri OZN v Ženevi dr. Vladimir Velebit je preteklo soboto prispel v Rim na uraden obisk. Sprejel ga je minister za zunanjo trgovino M. Martinelli. Na sestanku, ki še ga je udeležil tudi opol-nomočeni minister Notarangeli, so govorili o evropskih gospodarskih vprašanjih in sodelovanju Italije pri gospodarski komisiji. NIKOLA MINCEV V KOPRU. Državni sekretar za finance Nikola Min-čev je v ponedeljek obiskal Koper, ki je ta dan slavil občinski praznik, združen s spominsko slavnostjo na protifašistični upor v Marezigah 15. maja 1921. Minčev si je ogledal tovarno motornih vozil Tomos in pri stanišče. Zanimal se je za izgradnjo pristanišča in za vprašanje tranzitnih tarif, ki je postalo v Kopru spričo naraščajočega prometa tudi s tujimi državami zelo pereče. Mednarodna trgovina Na padovanskem sejmu 27 držav Letošnjega padovanskega velesejma, ki bo od 29. maja do 13. junija, se bodo udeležili razstavljavci iz 27 dr žav. Uradno bodo na sejmu nastopile naslednje države: Avstrija, Belgija, Brazilija, Bolgarija, Češkoslovaška, Ceylon, Dominikanska republika, Francija, Velika Britanija, Grčija, Jugoslavija, Mehika, Poljska, Portugalska, Združena arabska republika, Romunija, Madžarska in Čile. Poleg tega bodo v Padovi razstavljeni tudi izdelki iz Danske, Zahodne in Vzhodne Nemčije, Japonske, Holandije, Španije, Švice in ZDA. Sejem si bodo ogledali med drugimi visokimi predstavniki javnega življenja francoski, jugoslovanski in avstrijski poslaniki v Rimu ter madžarski opolnomočeni minister pri italijanski vladi. TUDI SRBOHRVAŠČINA NA SEJMU Kongresno dvorano na sejmišču so opremili z napravami za istočasno prevajanje govorov na angleški, francoski, nemški in srbohrvaški jezik. Prevajalci bodo iz posebnih kabin podajali prevod govorov v vseh teh jezikih, udeleženci kongresa pa bodo poslušali prevod s slušalkami. AMERIŠKA GOSPODARSKA POMOČ JUGOSLAVIJI Proti koncu aprila je bil med Jugoslavijo in Združenimi ameriškimi državami v Beogradu podpisan sporazum, po katerem bo Amerika dobavila Jugoslaviji za 30,4 milijona dolarjev kmetijskih pridelkov proti plačilu v jugoslovanski valuti. Od dinarskih sredstev bo prepuščenih Jugosla viji 45% kot posojilo za gospodarski razvoj na 30 letni rok, in sicer za finansiranje industrije, rudnikov, izgraditev prometnih zvez in izvedbo načrtov v kmetijstvu. Nadaljnjih 45% bodo Združene ameriške države odstopile Jugoslaviji v dar, in sicer za izvedbo raznih načrtov v kmetijstvu in na drugih področjih. Prestalih 10% bo na razpolago za stroške ameriške vlade v Jugoslaviji. Amerika bo dobavila Jugoslaviji 200.000 ton pšenice, 11.000 ton bombaža, 30.000 ton jedilnega olja in za 0,2 milijona dolarjev limon in pomaranč. Na podlagi drugega dogovora bodo ZDA dobavile Jugoslaviji za 8,7 milijona dol. bombažnega semenskega olja in za 200.000 dolarjev limon. Jugoslavija bo plačala te dobave v dinarjih; izvršene bodo do 31. avgusta. da prodajajo Poljaki in Romuni jajca izpod cene, ker jim to omogoča državna podpora. Obstaja nevarnost, da se angleški kokošereji prizadene nepopravljiva škoda. Domača proizvodnja bo na Angleškem letos že tako velika, da bo zadostovala domači porabi. ZNIŽANJE CARIN EST ZA NADALJNJIH 20°/o? Iz Bruslja poročajo, da je predsednik komisije Evropskega skupnega trga predlagal, naj bi se carine med šestimi članicami EST letos . znižale za 20%. Tako bi skupno znižanje od leta 1957, ko je bil podpisan rimski sporazum, doseglo 50%. O tem predlogu bo razpravljal svet za valute in konjunkturo pri EST na zasedanju 29. in 30. maja. Po dosedanjem dogovoru bi se carine med državami ESI konec letošnjega leta znižale samo za 10%. DRŽAVE EST BODO IZVAŽALE SLADKOR V državah članicah Evropskega skupnega trga bodo letos proizvedli 6 — 6.1 milijona ton sladkorja. Računajo, da znaša potrošnja tega blaga na EST 5 milijonov ton, tako da bodo države članice lahko izvozile precejšnje količine sladkorja. Najvišjo proizvodnjo med šestimi državami ima Francija, ki bo proizvedla letos okoli 2.2 milijona ton. NA POSEBNA ANGLEŠKA CARINA UVOZ JAJC IZ POLJSKE IN ROMUNIJE Na zahtevo kmečkega združenja namerava angleška vlada uvesti posebno carino na uvoz jajc iz Poljske in Romunije. Angleški kokošerejci trdijo, Tržaški trg ZELENJAVA Cene na tržaškem trgu na debelo vštevši taro (v oklepaju cene na drobno) za kg blaga v lirah. Radič I. 200-300 (260-380), II. 50150 (80-200), solata 70-100 (100-140), špinača 50-80 (80-120), blede. 30-60 (50-90), cikorija 20-30 (40-60), grah 70-130 (140-180), bučke 60-90 (90-140), bučke koprske 200 (280), rdeča pesa 25-30 (40-50), šparglji 200 (280), šparglji goriški 300 (400), paradižniki 210-280 (280-380), karčofi 10-15 (18-25), krompir star 26-60 ( 35-75), nov 50-80 (80-120), sladko zelje domače 80 (120), drugo 40 (70), korenje staro 50 (80), novo 70 (100), čebula stara 65 (90), nova 50 (80), česen 250-300 (300 do 380), fižol v stročju zelen 280-300 (340-360). SADJE Češnje 100-180 (140-220), jabolka del. 130-150 (180-200), ostalih vrst 75-100 (90 do 160), pomaranče 120-150 (180-200), jagode istrske 150-160 (220-260), italijanske 120-220 (180-320), limone 90-100 (120 do 140) lir kg. Iz Kopra prihajajo jagode, krompir, bučke in grah, vendar v manjših količinah kakor lansko leto. Češnje s Koprskega so dražje kot lani. Iz tržaške okolice prihaja na trg mnogo zelenjave po zmernih cenah; manj zelenjave je z Goriškega. Nekaj nenavadnega Je, da imamo letos v tem času na trgu domače sladko zelje. Slovita sovfetsHa dražba hožuhov Na prodaj oholi 5 milijonov Krzen jMUtsCfn i En vizum za tri potovanja v Jugoslavijo V Leningradu je bila lani 31. mednarodna dražba krzna. Ruske dražbe kožuhovine privabijo trgovce s tem dragocenim blagom iz vsega sveta in odločno vplivajo na ustvarjanje cen v tej trgovini. O zadnji dražbi je obširno poročala ruska strokovna lovska revija »Ohota i ohotničije hozjajstvo«, po kateri posnemamo nekaj podatkov o razvoju krznarstva v ZSSR. Zanimivo je, da so bile pred leningrajsko dražbo redne dražbe v ZDA, Kanadi in v Angliji, ki pa so bile mrtve, s slabimi cenami, tako da so pričakovali, da se tudi dražba v Leningradu ne bo obnesla. Presenečenje je. bilo veliko, ko so v Leningradu prinesli na prodaj in prodali več kožuhov kot kdaj koli poprej. V letu 1959 so pridobili v Sovjetski zvezi za 2.911 milijonov rubljev krzen, od tega pa je šlo za izvoz samo za 166,5 milijonov rubljev. Kožuhi so redke, in dragocene stvari in zato vsi radi, ne samo ženske, slišimo govoriti o kožuhovini. To bo morda izviralo tudi iz tega, da velika večina med nami nima sploh nobenih krzen v svoji garderobi. Na leningrajski dražbi so prodajali naslednje kožuhe: Veverice 717.000 kosov, nerc (divje in udomačene) 36.000, ris 3.500, mongolski svizci 84.000, snežni zajec 45.000, navadni zajec 111.000, pižmovke (ondatra) 1,218.000, hermelini 101.000, kitajska in korejska kuna 106 tisoč, sibirska kuna (kolonok) 34.000, modra lisica 22.000, stepska lisica 2.500, rdeča lisica 15.000,sobolj 15.800, kuna zlatica 19.000, polarna lisica (pešec) 14.300, beli dihur 18.000, črni dihur 26 tisoč, nutria 1.000, snežna podlasica 6 tisoč, krt 100.000, domača mačka 39.000, karakal surov in barvan 934.000. Na prodaj je bilo postavljenih 4 milijone 760.000 krzen sovjetske proizvodnje, poleg tega so razstavljale še naslednje države socialističnega tabora; Kitajska 90.000 kun, Mongolija 79.000 svizcev, Koreja 16.000 kun, Poljska 5.000 nerc, Romunija 23.000 karakalov. Kupovale so skoraj vse zahodne države. Italija je na pr. kupovala nerce in rise, Jugoslavija pa kune zlatice. Kupci niso povpraševali ne po divji mački, ne po burundukih (neke vrste veveric) 'in ne po vodni podgani ,zato jih niso dali na dražbo in so jih odstopili v prodajo notranjemu sovjetskemu trgu. Veliko zanimanje je vzbudila lazmno-žitev pižmovke, ki so jo z vztrajnim navajanjem na rusko podnebje v 30 letih razširili do velikanskih vzrejnih farm. Vsi so se čudili velikemu številu soboljev, ki so prišli na trg. Res pa je, da so ob koncu stoletja sibirski lovci nalovili tudi po 60.000 soboljev. Zdaj so prodajali sobolje po 410 dolarjev kos. Starejši rod se spominja, da je bila pred zadnjo vojno Ljubljana pomemben mednarodni trg za krzna ter da so bile tudi v Ljubljani dražbe krzna, na katero so prihajali trgovci iz vseh zahodnih držav. Znani so bili ljubljanski predelovalci krzna in trgovci. Sedaj izdelujejo dragocena krzna v Šmartnem pri Litiji in na razstavah Gospodarskega razstavišča v Ljubljani že opaziš prav lepa krzna. Predsednik vlade Ainintore Fanfa-ni (karikatura časopisa »II Pensiero Nazionale«) je s svojo nepričakovano izjavo v Ravenni močno razgibal politične duhove r Italiji. Strankam, ki 'podpirajo njegovo izključno dentokr-ščansko vlado (socialnim demokratom, liberalcem in republikancem), je jasno dejal, da do prihodnjih političnih volitev- v letu 1963 ni druge demokratične rešitve, kakor da ostane na oblasti sedanja vlada in da se okoli krščanske demokracije strnejo :omenjene stranke; pripravijo naj se na skupen nastop na volitvah, da tako lahko preprečijo. »vsako nevarnost«. To pomeni, da g. Fanfani ne računa več na preobrat v notranji politiki, ki bi mu ! omogočil sodelovanje s socialisti. Težko je reči, zakaj se je Fanfani, ki je bil na glasu kot prvi pobudnik med krščanskimi demokrati za sodelovanje s socialisti, ta ko jasno odločil 'za novo politično smer: ali pod vplivom odpora Cerkve proti sodelovanju s socialisti ali zaradi nejasnega • položaja v socialistični stranki, kjer se je ojačilo krilo, ki je proti prelomu s komunisti; s temi so sicer socialisti povezdni v delavskih sindikatih. Značilno je, da je notranji minister Scelba dovolil in omogočil zborovanje neofašistične organizacije »La Giovane Italia« v Mo-deni kljub protestom socialistično -komunističnih sindikatov in bivših partizanov, ki pa se jim niso pridružili krščanski sindikalisti. V ponedeljek je jugoslovanski konzul A. Oluič v prisotnosti konzula Rukavine in vicekonzula Kovačiča na posebni tiskovni konferenci razložil ugodnosti, ki jih bodo odslej deležni turisti, namenjeni v Jugoslavijo. Uveden je bil namreč nov enkratni vizum, ki daje turistu pravico na tri potovanja v enem letu; na vsakem potovanju o-stane turist v Jugoslaviji lahko do 30 dni. V primeru potrebe lahko prosi v Jugoslaviji za podaljšanje bivanja. Doslej še ni razčiščeno vprašanje, ali turist, ki je izkoristil vizum za tri potovanja, lahko v istem letu na novo zaprosi za nov turistični vizum, ki bi |mu dal pravico do istih ugodnosti. Vizum za tri potovanja stane 1300 lir, 'medtem ko stane turistični vizum za eno potovanje 650 lir. Turist bo torej že pri pristojbini prihranil, ako se odloči. za vizum za tri potovanja. Na ti-, skovni konferenci se je razvila živahna razprava, ker so časnikarji postavljali najrazličnejša vprašanja v zvezi s turizmom v Jugoslaviji. Lani so na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu podelili 90.000 vizumov, od teh približno 65% Tržačanom. Turist lahko prejme vizum v 24 urah. Glede potovanja v Jugoslavijo veljajo določbe, ki smo jih v našem listu že večkrat omenili. Ostala je v veljavi določba, da sme turist vzeti v Jugoslavijo tuje valute, kolikor hoče, dinarske pa samo 1500 dinarjev v bankovcih po 100 dinarjev. Denar menjajo v Jugoslaviji po tečaju 96 dinarjev za 100 lir. Običajni vizum za obisk sorodnikov ali zaradi poslov stane 1950 lir in velja 30 dni. -ii- ZNIŽANJE OBRESTNE MERE V ZAHODNI NEMČIJI. Glavni odbor nemške Zvezne banke je sklenil znižati obrestno mero od 3,5 na 3%. ZVIŠANJE OBRESTNE MERE V JUŽNI AFRIKI. Južnoafriška vlada je zvišala obrestno mero od 4,5 na 5%. Zdaj kroži v Južni Afriki nova valuta »rand«, ki velja 1,40 dolarja. POGOJI ZA TURIZEM V JUGOSLAVIJI UGODNEJŠI. Zahodnonemški gospodarski list »Handelsblatt« (Dussel-dorf) ugotavlja, da bodo letos pogoji za bivanje nemškega turista v Jugoslaviji ugodnejši kakor lansko leto. Stroški se sicer niso za toliko zniža-h, kolikor je bil znižan turistični tečaj- dinarja (od 400 na 600 dinarjev za dolar, oziroma 150 dinarjev za nemško marko, to je za 33%). Dinarske cene nekaterih uslug so se namreč povišale. Ugodnejši pa bodo pogoji za turista predvsem zaradi znižanja potnih stroškov, železniška tarifa je bila preurejena. Vožnja v prvem razredu od Jesenic do Reke (208 km) je lani stala v ekspresnem vlaku 19,10 nemške marke, letos bo stala 10,90 marke, to je 40% manj. Na razdalji 672 km od Sežane do Beograda je stala lani vožnja v prvem razredu brzega vlaka 42 mark, letos stane 24,80 marke, to je 30% manj. Tranzitna vožnja od avstrijsko-jugo-slovanske meje do jugoslovansko-gr-ške meje (Djevdjelije) je > stala lani 75,60 marke, zdaj pa 46,40 marke, to je 37% manj. Cenejša je tudi vožnja z letalom. Iz Zagreba v Dubrovnik-Ti-vat stane danes 38 mark, lani 63 mark. »ANNUARIO ALBERGHI DTTALIA«. Založila ENIT. Gre za katalog hotelov v Italiji. Lani je bilo v Italiji 16.441 hotelov. Razvoj je bil naslednji: leta 1955 11.386, leta 1956 12.001, leta 1957 13.208, leta 1958 14.222 in leta 1959 15.317. Turistična ustanova ENIT je natiskala v času 1959/60 269.520 kartončkov s cenami, ki j'ih hotelirji razobesijo v hotelskih sobah. Ufa severnem področju se je nekaj zganilo Po videmskem obisku v Ljubljani - Razstava Alp e-Adria Od treh italijanskih obmejnih pokrajin Trsta, Gorice in Vidma ima videmska pokrajina najdaljšo mejo s Slovenijo. Saj se vleče ta meddržavna in pokrajinska meja od goriških Brd, preko dolgih hrbtov Kolovrata, skozi zamotani žep kobariškega kota čez Kaninsko in Mangrtovo gorovje do avstrijsko-italijansko-jugoslovanske tromeje na Petelinku iznad Rateč v gornji Savski dolini. Na skupnem zasedanju videmske in ljubljanske trgovinske zbornice dne 4. maja v Ljubljani (Glej poročilo v prejšnji številki »Gospodarstva«) pa so ugotovili, da celo vodilni trgovin- sporazuma. Obe strani so zato, da se še poveča število5'potovanj v mesecu, da odpadejo še nadaljnje poslednje omejitve pri prehajanju čez meje in da se najde neka zakonita rešitev za vračanje dinarjev in lir v posesti imetnikov prepustnic. Gospodarska sestava Furlanije in Slovenije si je precej podobna. Precej kmetijstva na obeh straneh in tudi precej industrije. Res je pa tudi, da je industrija Slovenije zdaleč prekosila furlansko industrijsko dejavnost. Obstoje pa velike. možnosti, da se razširijo liste izdelkov, ki bi se mogle izmenjavati med obema stran- ga gorovja na italijanskem pobočju, razširiti in ponekod na novo bi bilo treba vpeljati zimske in letne izlete Slovencev po goratem delu Furlanije in Furlanov po Gorenjski. ski krogi premalo poznajo možnosti kama. Obe strani sta soglasni, da je proizvodnje in kakovost izdelkov v sosednji pokrajini. Zaradi tega sta sklenili obe zbornici, da vse ukreneta, kar je v njuni moči in pristojnosti, da seznanita svoje trgovinske in sploh gospodarske’ organizacije ter trgovinske operatorje, kakšno je gospodarsko življenje v videmski pokrajini in v republiki Sloveniji. Prav zaradi tega, da bi se gospodarsko bolje poznali, je videmsko odposlanstvo trgovinske zbornice sprejela z veseljem pobudo, da se pomladi 1962 priredi v Ljubljani posebno prodajno razstavo (mostra - mercato), na kateri bi bili razstavljeni proizvodi obmejnih pokrajin: Avstrije, Italije in Slovenije. Izmenično bi bilo možno, da bi bila kasneje ta razstava v Vidmu, saj že tako nima videmska pokrajina posebnih sejmov, ako izvzamemo dve razstavni prireditvi o-brtniške narave v Vidmu in Pordeno- treba vsekakor povečati dosedanji obseg blagovne izmenjave. Poudarjeno pa je bilo, da mora tisti, ki želi čim-več izvažati, tudi dovoliti uvoz tistega blaga, ki ga delno že .sam ima. Podobni sta si obe1 območji tudi po svojih naravnih lepotah: prelepi preždeli Karnije imajo-ria slovenski strani svojo lepotno ravnotežje v privlačnosti Gorenjske. Smuške tekme, so že dolgoletna tradicija Kaninske- Ker je treba vzeti obmejni promet v vseh področjih medsebojnega življenja obmejnih prebivalstev, je videmska trgovinska zbornica sprožila zelo umesten predlog, da bi bilo treba si stematično skrbeti tudi za kulturne stike med obema deželama: Ustvariti bi bilo potrebno takšno kulturno medsebojno spoznavanje, kot obstoji že med Vidmom in Koroško: čimveč gostovanj folklornih skupin, nastopov pevskih zborov, nastopov simfoničnih orkestrov in gledališčnih ansamblov, dalje še več umetniških razstav in več drugih manifestacij človeške duhovne dejavnosti. Nekaj se je zganilo tudi na severnem obmejnem območju. Prebivalstva in oblasti težijo za večjim zbliževanjem in sodelovanjem. Uspehi videmskega sporazuma »docent«, učijo, nadaljnja pot je že lažja. NI KMETIJSKEM VELESEJMU V NEM SADU! Povečano tudi zanimanje inozemcev = Nov paviljon Mednarodni kmetijski sejem se je zaključil. Razstavljavci in obiskovalci so zadovoljni; saj se je ta sejem že tako uveljavil, da daje vsem poslovnim ljudem in tudi obiskovalcem širok pogled na sodobne dosežke v kmetijstvu in kmetijski mehanizaciji v Jugoslaviji in po svetu. Med razstavljavci iz tujine, med katerimi je bilo mnogo nemških, francoskih in angleških podjetij, so bile dobro zastopane tudi italijanske tovarne kmetijskih strojev. Tako je podjetje Nar-di razstavljalo pluge, kopalne stroje in stroje za presajevanje rastlin, tvrdka Guizzardi - tifone je razstavila vrsto škropilnic za1 razkuževanje sadovnjakov, a podjetje Martinelli prav tako vrsto plugov za razna kmetijska področja. Tudi tvrdka Pešci je imela na razstavi pluge, medtem ko je tovarna Bertoja razstavljala prikolice za prevoz najrazličnejših kmetijskih strojev in traktorjev - goseničarjev. Velika tovarna Montecatini je razstavila razne kemične izdelke za razkuževanje in pa svojo široko proizvodnjo osnovnih in sestavljenih u-metnih gnojil. Tovarna Bertolini je pripeljala na razstavo ročne kosilnice, medtem ko je tovarna Motom poka zala mali poljski stroj za najrazličnejše potrebe, kakor za odkopavanje. Tovarna Cola je prikazala stroje za uravnavanje zemljišč. Na splošno je bila udeležba italijanskih razstavljavcev nekako na isti višini, kakor lansko leto. skim in novosadskim kmetijskim v<| lesejmom obstaja že več let sodelovj nje. Predstavniki novosadskega ve« sejma so se tudi letos udeležili verot skega sejma. Letos je finančni ministčj Trabucchi obiskal kmetijski velesejed v Novem Sadu. Bil je gost predseduj ka Kmetijske zbornice Ivana Bukov,.' ča, Na poti v Novi Sad, kamor je pf* toval z letalom, se je v Beogradu sij stal z državnim sekretarjem za finaija ce N. Minčevom. Ta ga je povabil ulil kosilo v hotel »Metropol«. MinisteH Trabucchi je izjavil, da je prišel v Jil goslavijo kot predsednik veronskegit velesejma, da bi obiskal novosadski sj jem. (a Jugoslavijo je te dni obiskal tudle italijanski minister za promet G. Spalo taro, ki se je mudil v Jugoslaviji kole gost tajnika za promet in zveze Marja na Cetiniča pri Zveznem izvršnem svčfe tu. Razgovarjala sta se o možnosti zje širšo izmenjavo izkušenj na področjii prevoza in izmenjavo strokovnjakoma med Italijo in Jugoslavijo. h' AMERIŠKA PŠENICA ZA BRAZILSKI DENAR Združene ameriške države so phb( pravljene dobaviti Braziliji pšenico i( pšenično moko v vrednosti 18,3 mil'] jona dolarjev proti plačilu v brazilsk valuti. Gre za dobavo 200.000 ton blaff ga. POSTOPNA MEHANIZACIJA KMETIJSTVA V novem paviljonu, ki so ga zgradili med lanskim in letošnjim sejmom, je priredila zanimiv vpogled na jugoslovansko kmetijstvo Zveza kmetijskih in gozdarskih zbornic Jugoslavije. Prikazala je postopno mehani zacijo vseh poljskih del, pričenši od prve valorizacije gozdnih površin z njihovo spremembo v rodovitno polje, pa do strojnega tehtanja in siliranja pridelkov. To razstavo, ki je bila po mnenju tržaškega strokovnja ka najboljši odsek novosadskega sejma, si je z zanimanjem ogledalo izredno mnogo ljudi. Jugoslovanske tovarne so prikazale vso svojo proizvodnjo, od najenostavnejšega pa do najbolj kompleksnega stroja za uporabo v kmetijstvu. V tem pogledu je prednjačil prikaz izdelkov zemunske tovarne »Zmaj«. O napredku mehanizacije v jugoslovanskem kmetijstvu je spregovoril predsednik Zveze kmetijskih in gozdarskih zbornic g. Bukovje, ki je prisostvoval odprtju sejma. Slovesnosti se je udeležil tudi J* culici’/'} f i«o NAPOVEDANE LADJE L (Odhodi iz Trsta) »JUGOLINIJA« Proga Jadransko morje — . — Vzhod: Skopje 17/5, Zagreb 24/5|' — Indija — Pakistan: Lovčen 23/5 — Indonezija — Daljni vzhod: Lov čen 23/5. — Sev. Kitajska ■— Japonska: Lov čen 23/5. — Južna Amerika: Trepča 5/6. — Perzijski zaliv: Topusko 10/6. JADROLINIJA Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija (tedenska) Orebič 23/5. | — Grčija — Kreta: Lastovo 26/5. j 'i! inž. Komar, državni tajnik za kmetijstvo, ki je tudi odprl sejem. Glede razstav živine je treba omeniti, da so letos zaradi slinavke odpadle razstave goveje živine, tako da so imeli več prostora za ostalo živino in zlasti za konje. Razstavam pridelkov in podatkov o hektarskih donosih v državi je sledilo nagrajevanje najboljših organizacij in posameznikov. Nagrade so bile precej visoke, saj so znašale za najboljše zadruge in podobne organizacije 5 milijonov dinarjev, 4 mil., itd.; za posameznike pa po 700.000, 500.000 dinarjev itd. Med posameznimi, nagrajenci bi omenili Bonettija iz Buj, ki je prejel 300.000 dinarjev za vidni u-speh v vinogradih bujskega okraja. DVA ITALIJANSKA MINISTRA V JUGOSLAVIJI Italijanski finančni minister G. Trabucchi je hkrati predsednik veronskega kmetijskega velesejma. Med veron- LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je 16. maj/ priplula v New York, od koder j1 namenjena v Boston, Filadelfijo i' druge severnoameriške luke. »Bohini" s je 12. V. pristala v pristanišču PločfL ter je naslednji dan odplula proti Rej” ki, Benetkam in Kopru; 28. V. bc ladja ponovno odplula na Atlanti J »Bovec« odplove 25. V. iz Nevv YoIjh ka proti Jadranskemu morju. Obiščite odlična zdravilišča Rogaška Slatina, Dobrna in Laško Prelep izlet in oddih pa najdete v Logarski dolini. Zahtevajte prospekte pri zvezi CELJE #portooko alkoholne pijače, na zdravstvena dovoljenja (licence higienskega urada), ir)a koncesijo javne varnosti za hotele, vTOzijone in gostišča, za koncesijo jav-zfe varnosti za radiotelevizorje, za elek-ajfogramofone (Juke-Box), za koncesije :ojavne varnosti za plese in slične pri-pitve, za sezonske koncesije zdravilca, zdravstvenih in turističnih do-Pov. i OovolILNICE javne varnosti za ALKOHOLNE PIJAČE ll' DOVOLILNICE JAVNE VARNOSTI ZA VISOKO ALKOHOLNE PIJAČE Za hotele 2. kat. in penzione 1. kat.: 20.000 10.000 8.400 TRST nova dosedanja razi. Za hotele 3. kat. in penzione 2. kat.: 1. kat. 120.000 40.000 66.700 15.000 8.000 5.900 2. kat. 60.000 32.000 23.400 Za hotele, penzione in gostilne dru- 3. kat. 40.000 24.000 13.400 gih kategorij: 4. kat. 30.000 16.000 11.700 ,10.000 5.000 4.200 MILJE 12.000 DOVOLILNICE JAVNE VARNOSTI ZA 1. kat. 35.000 19.200 MORSKA KOPALIŠČA 2. kat. 30.000 12.000 15.000 20.000 —— .— 3. kat. 20.000 12.000 6.700 4. kat. 15.000 12.000 2.500 DOVOLILNICE JAVNE VARNOSTI ZA 8.400 kat. in 6.700 lajRST nova dosedanja razi. ■ kat. 90.000 30.000 50.000 1 kat. 36.000 18.000 15.000 [ kat. 18.000 9.000 7.500 1' kat. 8.000 4.500 3.000 FLJE 1 kat. 12.000 3.000 7.500 ■ kat. 8.000 3.000 4.200 /5r kat. 6.000 3.000 2.000 /5' kat. 4.000 3.000 900 Bane, Bazovica, Grljan, Gropada, Lo Jier, Padriče, Prosek, Sv. Križ, Treb-Opčine, Miljski hribi, Zavije, Nadina in okoliške vasi, Repentabor in 'hiiiške vasi, Dolina in okoliške vasi Zgonik in okoliške vasi: kat. 7.000 1.800 4.400 kat. 6.000 1.800 3.500 kat. 4.000 1.800 1.900 kat. 3.000 1.800 1.000 Okoliške vasi tržaške in miljske občine, občine Nabrežina, Dolina, Zgonik in Repentabor: 1. kat. 20.000 8.000 10.000 2. kat. 16.000 8.000 6.700 3. kat. 13.000 8.000 4.200 4. kat. 10.000 8.000 1.700 ZDRAVSTVENA OBČINSKA DOVOLJENJA ZA HOTELE IN RESTAVRACIJE — NE GLEDE NA KRAJ 1. kat. 50.000 20.000 25.000 Za hotele in restavracije 2. kat. in penzione 1. kat. 25.000 15.000 Za hotele in restavracije 3. penzione 2. kat. 18.000 10.000 TRST — za hotele, restavracije in penzione drugih kategorij: 10.000 3.000 5.900 Za javne lokale, na splošno: 6.000 3.000 2.500 MILJE — za hotele, restavracije in penzione drugih kategorij. 5.000 2.000 2.5CO Za javne lokale na splošno: 2.000 2.000 — .— Za okoliške vasi tržaške občine in miljske občine, občine Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina: Za hotele, restavracije in penzione drugih kategorij: 2.000 1.000 900 Za javne lokale na splošno: 1.000 1.000 — DOVOLILNICE JAVNE VARNOSTI ZA HOTELE, PENZIONE IN GOSTILNE Za hotele 1. kat.: 30.000 15.000 12.500 TELEVIZORJE 1. kat. 27.000 19.000 6.700 2. kat. 22.000 19.000 2.500 3. kat. 19.000 19.000 — .— 4. kat. 12.000 12.000 — .— DOVOLILNICE JAVNE VARNOSTI ZA ELEKTROGRAMOFONE (Juke Eox) nova razlika 1. kat. 10.000 8.400 — a-" 2. kat. 8.000 6.700 " 3. kat. 6.000 5.000 Doc- — 4. kat. 4.000 3.400 — DOVOLILNICE JAVNE VARNOSTI ZA ! PLES ZA VSAK POSAMEZNI DAN'-' 1. kat. 2. kat. ostale, kat. nova dosedanja 4.000 1.400 3.000 800 1.200 600 ZAČASNE SEZONSKE DOVOLILNICE ZA ZDRAVILIŠČA IN TURISTIČNE DOMOVE nova dosedanja 1. kat. 40.000 10.000 2. kat. 30.000 10.000 3. kat. 20.000 10.000 4. kat. 10.000 10.000 Za radioaparate pa ostane dosedanja taksa ne glede na kategorijo v znesku 850 lir. Opozarjamo člane, da lahko vplačajo posamezne zneske po položnicah tekočega računa, ali pa izročijo posamezne zneske tajništvu Gospodarskega združenja. Vsekakor jim priporočamo, naj ne čakajo zadnjih dni. štev. tek. rač. za licence javne varnosti: 11/136. — Štev. tek. rač. za licence UTIF: 11/6073. ^IJETNO SNIDENJE S SPACALOM V KOPRU dalj časa nismo imeli priložnosti, ,il bi se pri nas seznanili z najnovej-Spacalovimi stvaritvami. Zato sem pohitel v Koper, kjer razstavlja j?Re Spacal svoje najnovejše grafike, 1 jih je 21 po številu. Zaradi točnosti !ai še dodamo, da sta na razstavi dve lC,i iz leta 1957, pet iz leta 1958, pet iz 1959, dve iz leta 1960 in sedem iz e[ošnjega leta. Ker iz obdobja 1957-59 loznanto samo nekaj del, lahko rcče-3c>> da nam sedanja razstava v koprom muzeju daje. pregled nad zadnjo pZvojno dobo Spacalove umetnosti. Pred vstopom v razstavno dvorano em se vpisal v spominsko knjigo. Ne-otc se mi je oko ustavilo pri sodbi, 1 jo je o razstavnem uspehu vpisal v ‘njigo Emil Knitac: »Razstava je har-?0ničnq izražen notranji moment dojetja — iskren, domač.« Lahko imamo še tako ločena mnenja abstraktni umetnosti in njenem po-^nu za kulturni razvoj, lahko se še vdno zavarujemo z ugotovitvijo, da l3lti je takšna abstraktna umetnost !rLj dekorativna kot čista umetnost in 3 Spacalov umetniški razvoj čustveno J1 miselno dojemamo do stopnje njenega »zelenega petelina« (če se ne Qtim iz leta 1956/57), vendar mora-■ . nepristransko priznati z Emilom aitacem, nepoznanim ljubiteljem u- hosti, ki si je ogledal Spacalovo :stavo, da je ta iskren in domač iz-najnovejšega Spacalovega notra- k. Sa doživljanja stvarnosti, ki se v Jei suče in dela. Razstava te_ dejan-|.° Prevzame s prisrčno domačnostjo, t.! ie posledica zadnje Spacalove bar-vc ubranosti na tonaliteti, ki je ute-”clie,na v našem folklornem izročilu: barve s prevladujočimi rjavimi, lvttni in zelenomodrimi odtenki, med k fere se praznično vsiljujejo živahni toni, ki v celoti učinkujejo kot J'štii trakovi pri narodni noši našega Cveka. ^‘bičeva koča in Kovačija na Krasu o, najstarejši razstavljeni deli, ki se j.^ažata z najtemnejšo tonaliteto. Liti1 Začarano mesto, Zid spominov, Krati3 kaluna, Istrski zidovi in Zid neti Že napovedujejo prehod v mirnej-„ ‘Zraz, ki je značilen za Spacala zad-dveh let in kakršnega smo delo-s, že. poznali na podlagi grafičnih liti6? Timava pod Krasom, Bizantinska atedrala in Trg v Dalmaciji, ki smo vi seznaniti naše občinstvo z Lukežem kot dramskim pisateljem. Napovedana je bila namreč premiera njegove dramo: »Prgišče, zemlje«. Že naslov sam pove, da gre za temo, ki je pogojena v veliki navezanosti našega človeka do rodnega prgišča kraške zemlje. Premiero oziroma krstno predstavo tega novega dela slovenske dramske književnosti je pa moralo vodstvo Slovenskega gledališča v zadnjem trenutku odpovedati, ker ni nadrejena cenzurna oblast predstave dovolila, češ da ni bil prevod predloženega rokopisa še pregledan." Ker gre za novo delo, je zanj pristojna osrednja cenzurna oblast v Rimu, ki ga zdaj pregleduje. S KONGRESA ZGODOVINARJEV V SPOLETU Italijansko študijsko središče za zgodnji srednji vek deluje že deset let v zgodovinskem srednjeapeninskem mestu Spoletu. V tem mestu so vsako leto tudi kongresi vodilnih italijanskih in tujih zgodovinarjev, ki proučujejo manj znane probleme iz napačno imenovane barbarske, dobe zgodnjega srednjega veka. Prav te dni je bil v Spoletu deseti tovrstni kongres. Udeležilo se ga je tudi letos lepo število Langobardov. Tako so namreč, domačini že. pred leti poimenovali zborovalce, ki so se izkazali za odlične poznavalce langobardske preteklosti. Letošnjemu kongresu so posvetili vseh osemnajst lekcij o prehodu iz starega v srednji vek na Zahodu. Predavali so tudi zgodovinarji iz tujine. Ob zaključku kongresa so nagradili z nagrado mesta Spoleta mlada znanstvenika za izvirno delo iz zgodovine zgodnjega srednjega veka. Prvo nagrado si delita Italijanka doselita Serra za delo o kiparstvu v Umbriji in Jugoslovan Tomislav Maroševič za globoko študijo o arhitektonskem izrazu Splita med sedmim, in enajstim stoletjem. Kongres so končali s koncertom srednjeveških 'skladb pod vodstvom G. Fellinija. Izvajali so razne skladbe od trubadurskih avtorjev do glasbenikov petnajstega stoletja. AKADEMIJA GLASBENE MATICE V ponedeljek je v Avditoriju Glasbena Matica priredila akademijo, da bi javnost seznanila z uspehom svojih glasbenih šol v Trstu in okolici. Nastopili so komorni godalni orkester pod vodstvom Oskarja Kjudra, sopranistka Ljuba Berce-Košuta, pianistke N. Daneu, M. Možina in U. Ščuka, violinista žarko Hrvatič in Aleksander Zupančič in pianistka Bruna Legiša, tam-buraški zbor s Proseka-Kontovela pod vodstvom K. Boštjančiča in prof. Am-brozeta. Starši in znanci so se veselili uspeha, ki ga je. Matica dosegla s po-žrtvovanjem profesorjev pa tudi samih dijakov. LIDIJA-ŠENTJURC V WASHINGTO-NU. Gost državnega sekretarja Ruska je že delj časa članica Zveznega izvršnega sveta v Beogradu Lidija Šentjurc. Tam se zanima zlasti za ameriške socialne ustanove. Spremlja jo pomočnik sekretarja za socialna vprašanja Sre-ten Bjeličič. Sestala se je tudi z ameriškim ministrom za zdravstvo in socialno skrbstvo ter z ravnateljem u-prave za stanovanjsko izgradnjo. občudovali leta 1959 v Trstu. Tem k sta v Kopru pridana še lista Soli,6 v zimi in Hiša spominov, prav ta-J iz leta 1959, o katerih pa se ne spo-da bi ju že kdaj prej. videl, d^al se je v lanskem in letošnjem 9 še bolj raznežil, po drugi strani u Prefinil v izrazu in seveda tudi v Laičnem prijemu. Sneg na Krasu in artistični center sta iz leta 1960. Oba L. Prisrčna lirska izraza Spacalovega pitanja podeželskega in mestnega sejanja v naši sredini. Najnovejše si aritve z letnico 1961 so Soline, Mor-tf flora in favna, Prividi, Kraška vra-\,( Gotska katedrala, Ladjedelnica in L?nska civilizacija, ki nakazujejo že IlJ1 nervozno in manj umirjeno dojele stvarnosti v primeri s prej o-j,, njenimi deli, čeprav še ne pomenili povratka na stopnjo pred petimi le-W° se J6 Spacal z ognjevitim zano-VU1 otresel magičnega realizma in se ttjj?6* v abstraktno koloristično avan-ic0 °- iz katere polagoma prehaja v ne-hc abstraktno, vizionarsko dojemanje t Posti, ki ni na koncu koncev nič gega kot ekspresionizem, ki ni nalit. utehe v goli abstrakciji, in se zato btjBričljivo vrača k stvarnejšim, če-Po svoje slutenim prijemom. jj- JE BILA ODLOŽENA PRE-SG: LUKEŽEVO »PRGIŠČE ZEMLJE« Lukeža smo doslej poznali kot L^rja, igralca in seveda tudi kot s ?*Larja. Malokdo pa je vedel, da 8|e,avi tudi s književnostjo. Slovensko lrej lišče v Trstu bi bilo moralo že. eklo soboto v premierski uprizorit- »f-j. ;v-- "4 . Medjunarodni renome specializacija programa visoka komercijalnost MEDJUNARODNI SAJAM TEHNIKE Mašinogradnja metalopreradjivačka industrija elektroindustrija hemijlska industrija MEDJUNARODNI SAJAM TEHNIKE Primena automatizacije primena elektronike nuklearna tehnika MEDJUNARODNI SAJAM TEHNIKE Ob natečaju za lekarne Tržaški pokrajinski zdravnik je razpisal natečaj za 7 lekarn v Trstu in okolici, in sicer v devinsko-nabrežin-ski občini (za drugo lekarno, ki bo odprta v Sesljanu), v Miljah (za drugo lekarno, v Žavljah), v Dolini s sedežem v Boljuncu; v" tržaški občini: sedež št. 65 v ulici Revoltella 42; sedež št. 48 v čarboli, št. 49 pri Sv. M. Magdaleni Zgornji in št. 50 na Proseku. Prošnje je treba vložiti do 12. julija. V smislu najnovejšega zakona je bil odnos med številom prebivalstva in lekarno znižan. Poprej je bilo možno odpreti'lekarno samo na vsakih 5000 prebivalcev, zdaj na vsakih 4000 prebivalcev." Lekarn bo torej več. Natečaj, za lekarno v Sesljanu je že dobil ‘lekarnar Marcolini iz Kopra, ki pa j£ umrl. V sami Nabrežini je že lekarna. Poizvedovali smo med našimi lekarnarji glede njihove priprav ljendsti, da bi se udeležili natečaja; vendar, je. malo verjetno, da se bo kaleči za to odločil. Natečaj je odprt vsemlekarnarjem v Italiji; poleg te-| ga ne, cdloča o prošnji samo strokovno znanjje), Vrh vsega je za novo lekarno treba mnogo denarja, menda najmanj 10 milijonov. Nadalje imajo prednost lekarnarji, ki so že vodili kakšno lekarno, sicer imamo nekaj takih tudi Slovenci. Cena vpeljanih lekarn je izredno visoka, in se suka med 30 in 50 milijoni lir. Ko gre za prevzem starih lekarn odloča torej v prvi vrsti denar, tako je na primer verjetno prav iz tega razloga lekarno dr. Ghirre na Opčinah kupil lekarnar iz notranjosti Italije, ki je vložil svoj kapital tudi v druge posle. V smislu zakona izdela pokrajinski zdravnik načrt, po katerem so razmeščene lekarne v posameznih občinah. Po novejših predpisih bi lekarna od lekarne ne smela biti oddaljena več kakor 300 metrov. Zakon tudi določa, da je treba vsaj polovico' lekarn, za katere bo razpisan natečaj rezervirati za farmacevte, ki še nimajo lekarn. Na političnem obzorju ZA PRIZNANJE PRAVIC SLOVENCEV V OBČINSKI UPRAVI. Med razpravo o tržaškem proračunu v mestnem svetu je govoril tudi dr. Jože Dekleva. V svojem govoru se je dotaknil tudi tržaške gospodarske krize in brezposelnosti. Temeljni industrijski obrati, to je ladjedelnice, so v krizi, pa tudi promet v pristanišču ne zadovoljuje, še do danes ni prišlo do ustanovitve dežele Furlanija -Julijska krajina, ki bi ugodno vplivala tudi na gospodarski razvoj. V vsej upravi bi bilo treba izvesti decentra lizacijo; v resnici so javne ustanove popolnoma podrejene osrednjim organom. Gospodarske razmere v Trstu so prekritične, da bi bilo mogoče uravnovesiti proračun tržaške občine. Dr. Dekleva se je zlasti pomudil pri zapostavljanju Slovencev in slovenskega jezika v. občinski upravi in v javnih ustanovah sploh. Po teh uradih .mi .naših ljudi, a italijanski u radniki ne obvladajo našega jezika. Občina podpira z denarjem italijanske kulturne ustanove, za slovenske (Slovensko gledališče, Glasbeno Matico in podobne' kulturne ustanove pa ni v proračunu predvidena najmanjša vsota. Tudi pri sodnih obravnavah še ni zagotovljena najmanjša vsota. Tudi pri sodnih obravnavah še ni za gotoyljena /našemu.,, jeziku ravnoprav-nost. (Del govora, ki se nanaša na kmečka vprašanja, objavljamo v »Vestniku Kmečke zveze«). Med proračunsko razpravo je imel daljši govor tudi dr. T. Simčič. Kritiziral je zlasti brezbrižnost vlade za potrebe tržaškega pristanišča in davčno politiko. Pred upravnimi volitvami na Goriškem Odločevala ne bodo gospodarska vprašanja = Glasovanje po politični pripadnosti Okrog 90.000 državljanov bo poklicanih v nedeljo, 28. maja, da izvolijo nov pokrajinski svet in 22 občinskih svetov v goriški po-krajini. Mandatna doba krajevnim upravam je zapadla že lani decembra, a iz raznih političnih vzrokov so bile volitve odložene. V treh občinah (Ronke, Ro-mans, Villesse) bodo volili samo za pokrajinski svet, ker so tu občinske uprave bile izvoljene šele pred kratkim. Vse stranke in skupine so že predložile svoje kandidatne liste. V Gorici in Tržiču, kjer volijo s proporčnim sistemom, je bilo predloženih po o-sem list, v pokrajinskem merilu devet list, za volitve v ostalih občinah, kjer bodo izvoljeni samo predstavniki dveh najmočnejših list, pa je novost v tem, da nastopajo v številnih krajih kar tri liste. V nekaterih primerih, kjer je določena skupina gotova v uspeh, se bosta ostali dve listi borili za manjšinske sedeže v občinskem svetu. RAVNOVESJE GORIŠKEGA OBČINSKEGA PRORAČUNA Volitve so upravne narave in bi morala torej stopiti v ospredje krajevna gospodarska vprašanja, čeprav jih vse stranke postavljajo na vidno mesto v svojih programih, se bodo. volivci odločili po politični pripadnosti. Kljub temu si bomo ogledali nekaj gospodarskih postavk naše uprave. Pokrajinska uprava je v zadnjem času sprejela v svojo režijo precej cest, ki so bile prej v upravi občin in je s tem le še povečala svoj primanjkljaj, ki je zrasel čez milijardo. Pokrajina je namreč majhna, prebivalcev ima približno 140.000, kljub temu pa vzdržuje goriška pokrajinska uprava prav tak aparat kot druge, bogatejše pokrajine. Goriški občinski upravi je uspelo v zadnjih letih privesti proračun do izenačenja dohodkov in izdatkov, čeprav so bila izvršena številna javna dela in se je upravljanje precej izboljšalo. Vendarle, je treba omeniti, da so bile nekatere slovenske vasi preveč zapostavljene glede javnih del, v korist drugih naselij, ki bi lahko laže počakale. Da nima goriška občina primanjkljaja, je treba pripisati trošarini na proizvode proste cone, ki jih'goriška občina pobira (mimogrede povedano tudi na račun in v škodo sovodenj ske občine) in ki so lani dosegli skoro 250 milijonov lir. S tolikšnimi izrednimi dohodki, ki jih nima nobena druga občina v Italiji, je bilo kar lahko upraviteljem priti do izenačenja v proračunu. KAJ SO NAPRAVILI V SLOVENSKIH OBČINAH Različni od kraja do kraja pa so proračuni v ostalih občinah. Ponekod imajo aktivno bilanco, povečini pa pasivno. Med poslednje sodijo slovenske občine Sovodnje, Doberdob in Štever-jan; zlasti slednja je zelo pasivna. Nedavno je prišel iz Rima odlok o proglasitvi nekaterih občin za gorska področja in med te sodijo tudi slovenske občine. Ta kategorizacija bo prinesla precejšnjo pomoč, za prizadete občine. Kako je potekalo življenje v slovenskih občinah v pretekli poslovni do bi posebno v gospodarskem pogledu? Najprej poglejmo kdo upravlja te občine. V Sovodnjah je že devet let župan kmetovalec Jožef češčut, izvoljen na levičarski listi, v Doberdobu je pretekla štiri leta županoval delavec Andrej Jarc, prav tako izvoljen na levičarski listi, v števerjanu pa : bil župan kmetovalec Kcrmenegild Podveršič, izvoljen na listi Slovenske demokratične zveze. V Sovodnjah so v preteklih štirih letih asfaltirali glavno cesto skozi Sovodnje, v zadnjem času pa_ cest;, od Rubij do državne ceste Gorica — Trst pri Gabrjah. Zgradili so otroške vrtce, ojačili po raznih zaselkih in vaseh razsvetljavo; pričeli pa so pred kratkim graditi tudi vodovod, ki bo dajal zdravo pitno vodo vsej občini, in to po dolgoletnem moledovanju za odobritev načrtov in posojilo pri državnih oblasteh v Gorici, Benetkah in Rimu. V Doberdobu so asfaltirali glavno cesto skozi vas, modernizirali so u-pravljanje vodovoda in gradijo novega. napeljali so električno luč v Dol in uredili pokopališče v Dolu, popravili so tudi poti po raznih vaseh, zgradili šolsko poslopje v Jamljah in pričeli letos pozimi graditi stavbo otroškega vrtca v Doberdobu. PROSVETNI MINISTER sen. Bosco pride v Trst 24. maja za proslavo obletnice vstopa Italije;-v: vojno proti Avstriji. Na univerzi mu bodo podelili zlato kolajno za civilne zasluge. IZID VOLITEV NA UNIVERZI Izid volitev za obnovo odbora akademskih predstavnikov na tržaški univerzi je bil naslednji: za »Inteso cat-tolico« je glasovalo 494 akademikov (12 sedežev); za UGI (v kateri je kandidiral tudi slovenski študent) 324 (8 sedežev); za AGI (liberalce) 249 (6 sc: dežev); za GNT (fašistično stranko) 243 (5 sedežev); za Neodvisne 173.(4 sedeži) in za slovensko listo Adria 61 (1 sedež). Volilo je 1585 študentov, to je okoli 50% vseh upravičencev. JADRANSKI KONGRES V TRSTU Na tržaški univerzi bo 19. in 20. maja Kongres o industriji in prevozih po morju na Jadranu. Kongresa se bo udeležilo 38 industrijskih združenj z Jadranskega področja, poleg tega bodo poslale na kongres svoje opazoval ce tudi številne italijanske družbe iz notranjosti države. Na kongresu bodo razpravljali o pristaniških napravah, o stroških za pristaniško manipulacijo blaga, o pospešitvi manipulacijskih del, o pomorskih in železniških prevozninah, itd. POVEČAN SKLAD ZA OBRTNIŠKA POSOJILA. Iz Rima poročajo, da bodo vladni organi v doglednem času izdali dovoljenje za povečanje denarnega sklada, 'iz katerega se podeljujejo posojila obrtnikom. Sklad bodo po vsej verjetnosti povečali za 15 milijard lir, hkrati pa bo vlada dvignila tudi prispevek države pr) odplačevanju obresti na obrtniška posojila. TRAGEDIJA V DEVINU. V nedeljo zvečer je 26-letni karabinjer Nico'a Tiso ustrelil 18-Ietno Ondino Semula iz Devina, nato pa še samega sebe. Zdi se, da je prišlo do tragedije, ker je Grdina imela znanje z domačim fantom in ni hotela slediti karabinjerju, ki je bil premeščen v Alviano. NASE SOŽALJE V Trstu sta umrla 55-letni Ivan Lozej in Terezija Gregori, v Fernečah se je z motornim kolesom smrtno ponesrečil 47-letni Bruno Kralj z Opčin; v Lonjerju je umrl Peter Pečar, v Barkovljah 89-letni Ivan Orel, v Skednju Angela Sancin, v Šempolaju 42-letni Mirko Sardoč, v Sovodnjah Jožef Tomšič. V Portorožu je umrla 87-letna Josipina Možina, mati tržaškega trgovca J. Možine. Bila je nečakinja S. Gregorčiča, ki je bil za kaplana tudi v Braniku (Rihemberku). Na Brjah je bila poročena najmlajša Gregorčičeva sestra. D. HENRIK OKRETIČ. V petek, 12 maja je umrl v Trstu slovenski odvetnik dr. Henrik Okretič. Rodil se je leta 1888 v Pazinu kot sin sodnika in poznejšega vrhovnega državnega pravdnika pri Stolu sedmorice v Zagrebu. Pravno fakulteto je končal na Dunaju. Tudi njega so konfinirah v začetku druge svetovne vojne. Kot pravnik je sodeloval tudi v društvu »Pravnik« v Trstu. V svojem poklicu je pogosto nastopal v pravdah zaradi trgovskih sporov. V Števerjanu so popravili poti, sedaj asfaltirajo nekatere važne odseke, zgradili so tri šolska poslopja in uredili občinske urade. Gospodarski položaj te občine je najslabši glede občinskih financ, ker so zaselki zelo raztreseni; zato se je pred leti po-:Svila težnja med nekaterimi ljudmi za odpravo občinske samostojnosti in priključitev h Gorici. To se je letos konkretiziralo s predložitvijo tretje liste v občini, katere program je priključitev h goriški občini. VOLILNE LISTE V SLOVENSKIH OBČINAH V Sovodnjah sta - bili predloženi dve listi. Levičarska »občinska enotnost« ima naslednje kandidate: Jožef če- ščut, Franc Petejan, Janko Cotič, Andrej Pipan, Salomon Tomšič, Emil Vižintin, Bogomil Devetak, Virgil Ce~-nic, Ivan Petejan, Karlo Kosič, Anton Tomšič, Andrej Tomšič. Na listi SDZ kandidirajo Karel Černič, Ivan češčut. Peter Tomšič, Venceslav Černič, Nikolaj Čevdek. Miroslav Cotič, Teodor Devetak, Ernest Devetak, Ven ceslav Klanjšček, Lenard Kosič, Emil Lasič in Alojz Pavletič. V Doberdobu so kandidati »občinske enotnosti« naslednji domačini: Andrej Jarc, Jože Pahor, Karlo Bone-ta, Alojz Foccaro, Karel Laurenti, Karel Černič, Jožef Ferfolja, Jožef Ger-golet, Andrej Gergolet, Olivier Pahor, Karel Jarc. Kandidati liste SDZ pa so: Slavko Ferletič, Roman Lavrenčič, Jožef Radetič, Štefan Ferletič, Mario žužič, Jožef Ferfolja, Jožef Pahor, Alojz Frandolič. Stanislav Ferfolja, Evgen Frandolič, Anton Pahor, Emil Devetak. V Števerjanu so bile predložene tri liste. Na listi »občinske enotnosti« kandidirajo: Slavko Štekar, Franc Gravnar, Jožef Humar, Albin Komic, Franc Komic, Ferdinand Komjanc, Guido - Roman Koršič, Albin Maraž, Karlo (Drago) Maraž, Bruno Štekar, Jožef Vogrič, Lucijan Vogrič. Kandidati liste SDZ so: Ermenegild Podveršič, Stanislav Klanjšček, Alojz Hlede, Zdravko Klanjšček, Ivan Koršič, A-lojz Muzič, Zdenko Teržič, Bogomir Mužič, Armando Skok, Ciril Terpin, Marcel Humar, Adrian Mikluš. Kandidati tretie liste »Za Gorico« so: Danilo Mikluš, Alojz Terpin, grof Mi-chele Formentini, Ivan Ciglič, Jožef Ciglič, Antonio Carollo, Jožef Macus, Andrej Rojc, Pavle Škorjanc in Ivan Terpin. SLOVENCI V GORICI Za volitve v goriški občinski svet nastopajo Slovenci na treh listah. Na listi socialistične stranke (PSI kandidirajo: Viktor Vižintin, Rihard Kr:-sljančič,' Anton Feri, Emil Klanjšček, Ivo Marinčič, Karlo Sošol, Alojz Ta-baj, Peter Sancin. Slovenska demokratska zveza je predložila naslednje kandidate: Anton Kacin, Avgust Sfiligoj, Stanislav Bratina, Andrej Makuc, Cvetko Nanut, Valentin Bensa, Ivan Bolčina, Vojnomira Brajnik, Andrej Bratuž. Gizela Briško, Leopold Gtiriup, Marija Kacin, Artur Koschu-ta, Alojz Persolja, Zora Piščanc, Alojz Srebrnič, Cirila Stanič nor. Kranne-, Jožef Šuligoj, Franc Valentinčič, Teodor Velišček. Na listi KPI kandidira uradnik Miladin Černe in še nekaj slovenskih delavcev. Za pokrajinski svet kandidira za PSI v okrožjih Doberdob - Sovodnje -Zagraj, Gorica I (kamor sodijo Pev-ma, Oslavje, Št. Maver, Podgora) in Gorica VI (kateri pripada Štandrež) novinar Ivo Marinčič, v okrožju Gorica VII pa delavec .Rihard Kristjan-čič. Kandidati za pokrajinske volitve SDZ so: Ivan Prinčič, Anton Kacin, Avgust Sfiligoj, Stanislav Bratina, Marija Kacin, Cvetko Nanut, Artur Koschuta, Hermenegild Podveršič, Ivan Bolčina, Anton Korošec, Andrej Bratuš, Ivan Černič in Andrej Makuc. Za KPI kandidira v okrožju Doberdob - Sovodnje - Zagraj Andrej Jarc. m. v. F Izložba motora i motornih vozila izložba mehanografskih sredstava izložba analognih računara P T MEDJUNARODNI SAJAM TEHNIKE Vaša medjunarodna afirmacija Vaši poslovni interesi upucuju Vas da učestvujete na MEDJUNARODNOM SAJMU TEHNIKE Beograd, 23. Vlil. — 2. IX. 1961 S s" Prijave i obaveštenja: BE0GRADSK1 SAJAM Beograd — POB 408 Sva diplomatska i trgovinska predstavništva FNR Jugoslavije u inostranstvu GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER HOTEL firaleb KOPER Domača kuhinja Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom. . PARK HOTEL - BLED . Največij hotel na Bledu s sodobnim konfortom Priznana domača in tuja kuhinja. Kavarna s teraso na jezero, nočni bar z zabavnim progita-mom. Plesna dvorana s kvalitetnim ansamblom, in raznimi folklornimi in drugimi prireditvami n< 3 O C u>< < O Bolezni prebavnega trakta (jeter, žolča, želodca, tolščavost in sladkorna bolezen) najuspešneje pozdravite v zdravilišču ROGAŠKA SLATINA Sloviti vrelci mineralne vode TEMPEL, STVRIA, DONAT. Ugodne izvensezonske cene od 900 — 1.450 din. 1400 ležišč v moderno urejenih hotelih. Bogat program zabavnih prireditev in izletov. Vsakodnevne direktne avtobusne zveze iz Ljubljane ob: 9.30, 13.15, 14.30, 15.30 uri. INFORMACIJE: Gostinska podjetja Slovenski dom, Hotel Soča in Hotel Bohor ter Turistično društvo Rogaška Slatina Grand Hotel Toplice = Bled Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnica^ mi in balkoni. Termalno kopališče s stalno tempe-raturo 23»C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in, razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodne, kuhinja, odlična domača vina. GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER Holel Krim - Bled Na Bledu obiščite hotel, KRIM. Izvrstna kuhinja šolska postrežba. Cene zmerne. HOTEL „ADRIA“ Ankaran vam nudi sonce in moi rje, udobno bivanje v "weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave! TRŽNI PREGLED Italijanski trg Na trgu z zelenjavo in sadjem se kupčije dobro razvijajo. Na sadnem trgu so se cene pomarančam in limonam dvignile medtem ko so padle cene češnjam, jagodam in hruškam. Zvišale so se cene korenju, čebuli, grahu in zeleni, padle pa so cene česnu, paradižnikom in peteršilju. Trg Z živino za rejo in za zakol je želo živahen, cene težijo navzgor. Maslo se dobro prodaja in cene se držijo čvrsto; sir ne gre od rok, razen em-menthala, za katerega vlada precejšnje povpraševanje. Cene vinu so se ustalile., trg je aktiven. Navadna namizna vina se dobro prodajajo, pa tudi finejša vstekleničena vina gredo dobro od rok. Pšenica je popustila za 100 lir pri stotu, za koruzo vlada nekoliko večje zanimanje. Oluščen in neoluščen riž se je nenadoma dvignil, in sicer za 100-200 lir pri stotu. Pšenična moka pa se prodaja slabše. KAVA TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave: Brazilska kava: Pernam-buco 3, 17/19 1220, Santos Fancy 18 1310, Victoria V 18/19 1150; Srednjeameriška kava: Ecuador extra supe-rior 1225, Haiti naravna XXX 1310, S. Salvador naravna 1410, Kostarika 1400; Arabska-afriška kava: Gimma 1250, Moka Hodeidah št. 1 1310; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1058, AP spe-cial 1028, Rob EK/1 3-5% 990, Rob EK 1 special 1020, Rob EK/3 10-12% 980 lir za kg. POPER TRST. Malabar 355 šilingov za cwt. cif., takojšnje vkrcanje, Tellicherry garbled 358 šilingov pod istimi pogoji, Tellicherry extra boki 365 šilingov pod isVimi pogoji, Saravvak special črni 340 šilingov, Saravvak beli 405 šilingov, Muntok 405-410 šilingov pod istimi pogoji. SLADKOR TRST. Angleški rafiniran grana sladkor 38/6 funt šterlingov za tono, cif. jadransko pristanišče, v vrečah iz jute; belgijski rafiniran grana sladkor 450 frankov, v vrečah iz papirja, cif. jadransko pristanišče; francoski cristal-lise Pariš št. 3 51,50 lir, f.co železniški voz Modane. LES TRST. Navajamo zadnje kotacije za avstrijski rezan les, dostavljen na mejo, neocarinjen: Smrekov rezan les: I II širok 31-33.000, 0-III širok 26.500 do 28.000, 0-IV širok 25-26.300, III-IV širok ‘in ozek 22-23.000, IV širok in o-zck 19.500-21.000, tramovi 25.500-26.500, krajši format pod 4 m dolžine 19 do 20.000, pod 3 m 15-17.000, tramovi »uso Trst« 14-15.000; Macesnov les: I II 32.500 do 34.500, I-II-III 28-29.500, III 22.500 do 24.500; Borov les: I-II 31-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir kub. m. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5-10 kg 180 do 190, v škatlah od % kg 200-210, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah od 5-10 kg 190-200, v škatlah od % kg 210-220, v tubah od 200 gramov 55-65 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah od 1200 g 130-140 lir škatla, v škatlah po Vs kg 65-72 lir škatla, grah v škatlah po % kg 165-175 l*ir škatla, fižol v škatlah po % kg 190-210, čebulice v kisu 250-270, španska tuna v škatlah 950-1000, domača 690-730, afriška tuna v olju I. 650-660, tunina 630 do 650, sardine v olju v škatlah po 200 gramov 75-80 lir škatla. OLJE MILAN. Cene veljajo za stot, trošarina in prometni davek nevračunana: olje iz semen: iz zemeljskih lešnikov 34.700-34.800, iz sončnic 33.300-33.500, iz koruze 30.100-30.200, iz soje 32.4tXK32.500, 'iz tropin 30.700-30.800, kokosovo olje 21-21.500, laneno olje 25.700-25.900, iz ri-cinusa 27.500 do 28.500; semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 38 do 38.200, iz sončnic 35.700-36.000, iz rafinirane soje 34.500-34.700, iz navadne soje 32.800-33.000; olivno olje: lampan-te s 4% kisline 44.50045.000, ratificirano 50.500-50.700 Kr stot. ŽITARICE VERCELLI. Mehka navadna pšenica 6400-6700, hibridna koruza 45004700, domača koruza 40004200, marano 4700 do 4900; neoluščen riž: Pierrot 56005800, Balilla G.G. 56007000, G. Rossi 7500 do 7700, Maratelli 6900-7100, Rizzotto 7000 do 7300, Razza 77 75008000, R.B. 8100 do 8600, Arborio 80009000; oluščen riž: navaden 10.20010.500, Pierrot 10.200 do 10.400, Balillone 10.50010.800, Ardizzone 12.20012.500, G. Rossi 13.40013.900, Maratelli 13.10013.600, Rizzotto 13.400 do 13.800, Razza 77 15.10015.500, R.B. 15.700 do 16.200, Arborio 16.50018.000; domač oves 47004800, rž 42004300, ječmen 9000 VALUTE V MILANU 2-5-61 15-5-61 Dinar (100) 71,00 73,00 Amer. dolar 620,60 619,85 Kanad. dolar 628,50 626,12 Francoski fr. 125,20 125,60 Švicarski fr. 143,35 143,40 Avstrijski šil. 23,81 23,80 Funt šter. pap. 1738,00 1735,00 Funt šter. zlat 5850,00 5925,00 Napoleon 4775,00 4825,00 Zlato (gram) 705,00 705,00 BANKOVCI V CURIHU 15. maja 1961 ZDA (1 dol.) 4,30% Anglija (1 funt šter.) 12,00 Francija (100 nqv fr.) 86,00 Italija (100 lir) 0,6940 Avstrija (100 šil.) 16,50 Češkoslovaška (100 kr.) 19,00 Nemčija (100 DM) 108,00 Belgija (100 belg fr.) 8,25 Švedska (100 kron) 83,00 Nizozemska (100 gold.) 119,50 Španija (100 pezet) 7,05 Argentina (100 pezo v) 4,90 Egipt (1 eg. funt) 8,50 Jugoslavija (100 din.) 0,42i Avstralija (1 av. funt) 9,50 do 10.000, otrobi 3000-3100, otrobova moka 32003300; pšen'ična moka tipa »00« 98009900, tipa »0« 89009000, tipa »1« 86008700, tipa »2« 7000-8000 lir stot. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, embalaža je čista teža: gozdne jagode Neapelj 500700, Riviera 10001200, od drugod 3501000, debele jagode Ferrara 100 do 200, iz Emilije 100300, iz Verone 150350, navadne češnje 100150, I. izbire. 220350, jabolka Abbondanza 5085, Imperator 7090, Morgenduft 70-100, Re-nete 60110, hruške extra 120160, I. 100 do 120, rumene pomaranče Neapelj 90 do 115, iz Sicilije 120150, rdeče pomaranče I. 120160, limone I. 80100, mer-kantile 5075; suh česen 150200, beluše 'iz Sesene 130220, karčofi 4-15, rdeča pesa 40100, korenje 3080, bela čebula 4070, rdeča 65-70, cvetača iz Mark 70 do 90, dišeča zelišča 120350, koromač 40-60, droben fižol iz Sicilije 200250, iz Neaplja 200350, fižol boby 220-300, debel fižol 100200, cikorija 100200, solata trokade.ro 4060; inozemski krompir bintje 44-50, majestic 48-50, okrogel nov krompir 'iz Neaplja 7095, nov krompir iz Sicilije 90100, grah 130150, paradižniki iz Sicilije 70-80, domač peteršilj 150-300, od drugod 100200, zelena domačega pridelka 40-180, od drugod 40120, domača špinača 40100, bu-čice 7080 lir kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živ'i domači piščanci 1100 do 1150, živi domači piščanci I. izbire 950-1000, piščanci I. izbire 460480, II. izbire 440450, zaklani domači piščanci (izbran'i) 11001150, zaklani I. izbire 530600, II. izbire 460510, zmrznjeni piščanci iz Madžarske, 400500, žive domače kokoši 750780, žive uvožene 530 do 550, zaklane domače kokoši 920 do 950, sveže uvožene kokoši zaklane v Italiji 700780, žive pegatke 12001300, zaklani golobi I. izbire 10501200, uvožene zmrznjene pure 400500, uvoženi zmrznjeni purani 400-500, žive gosi 550 do 560, zaklane 550600, gosi za rejo 230350 lir gos, race za rejo 600800 lir raca, živi zajci 510520, zaklani s kožo 650720, brez kože 650770; sveža domača jajca I. izbire 22-23, navadna domača jajca 20-21, ožigosana uvožena jajca I. izbire 18-20, II. izbire 16-17 lir jajce. ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL CASALE MONFERRATO. Živina za rejo: voli 290330 lir kg, junci 340370, junci od 2 do 4 leta stari 300330, junci in junice (osnovna teža 200 kg) 360 do 390, krave za rejo 158-220.000 lir gl a va; živina za zakol: debeli voli I. 280 do 310, II. 250260, neodstavljena teleta 490620, junci 340370, biki 290-330, bikci 540600, debele krave 230260, teleta 12 do 18 mesecev stara 360380, teleta iz drugih pokrajin 380420, domača teleta 470550, domači junci 300 do 360; konji za zakol čez tri leta stari 200260, žrebeta 370390, konji za vprego 135-145.000 lir glava; prašiči za rejo: neodstavljeni prašiči 360450 lir kg, suhi prašiči 290390, prašiči za zakol: debeli prašiči I. (čez 150 kg težki) 330 Mednarodni svet za cin je predlagal Združenim ameriškim državam, da bi prodale 1400 ton cina iz zaloge, da bi tako zaustavili nadaljnje dviganje cene. Prekupčevalci so zelo pre vidni. Povpraševanje po bakru je zelo živo, zlasti s strani Japonske. Ce ne svinca in cinka težijo navzgor. Na trgu s kavčukom je mirno. V za d njem tednu so cene pšenice nazadovale, medtem ko je cena koruze zaradi velikega povpraševanja, precej čvrsta. Cene kakava nazadujejo, med tem ko se je položaj na trgu s kavo ustalil. Sladkor napreduje pod vplivom vesti, da je Kuba odbila pontul be za sladkor, ki niso dosegale 3,2b stotinke dolarja. Trg z bombažem je miren, cene volne nazadujejo, med tem ko se je položaj jute konec tedna znatno popravil. ŽITARICE Na čikaškem trgu je pšenica v tednu do 12. maja nazadovala od 187 5/8 na 186 5/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v maju. Cena koruze je napredovala od 111% na 11334 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v New Yorku napredovala od 3,27 na 3,30 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Pridelek v sezoni 1961 cenijo na 1 milijon 171.000 ton (lanski svetovni pridelek je znašal 1,033.000 ton). Cena kave v pogodbi M je v New Yorku napredovala od 43,50 na 43,80 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju. Kakao je nazadoval, in sicer od 22,80 na 21,45 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju. VLAKNA Cena bombaža je v Nevv Yorku napredovala od 33,95 na 34,05 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Volna vrste suint je nazadovala od 119,5 na 114 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Na londonskem trgu je vrsta 64’s B nazadovala od 101 na 100 penijev za funt proti iz- do 360 ,11. (90-150 kg težki) 300-340 lit kilogram. MLEČNI IZDELKI LODI. Cene veljajo za kg, prodaja na debelo, trošarina in prometni davek nevračunana, brez embalaže, f.co skladišče: maslo iz centrifuge 780-790, lombardsko maslo iz smetane 700-710, iz domače smetane 720-730, emiVijsko maslo 670-680, jz sladke smetane 610 do 640; sir reggiaipr proizv. 1958 760-800, proizv. 1960 600-630, grana iz Lodija pro izvodnje 1959 730-760, proizv. 1959/60 700-720, proizv. 1960 590-610, grana svež 1-30 dni 445450, 30-60 dni 465495, sbrinz svež 470-480, postan 560-580, emmenthal svež 530-550, postan 580-600, originalen švicarski emmenthal 700-720, provolone svež 510-520, postan 550-570, itallco svež 390410, postan 440460, crescenza svež 280-300, postan 380400, gorgonzola svež 260-265, postan 490-520, taleggio svež 320-330, postan 430460, švicarski sirčki (6 kosov) 170-200, slan sir svež 140-150, postan 220-230 lir kg. VINO MILAN. Cene veljajo za stop/stot za vino nove proizvodnje, trošarina in prometni davek nevračunana, f.co skladišče: rdeče piemontsko vino 10-11 stopinj 490-540 11-12 stop. 540-600, barbera 12-13 stop. 650-700, piemontski moškat 12.300-12.800 lir stot, Oltrepo pavese 10 do 11 stop. 490-540, 11-12 stop. 540-600, moškat Oltrepo pavese 8800-9800 Kr stot, rdeče mantovansko vino 9-10 stop. 490-520, Valpolicella Bardolino 10,5 do 11,5 stop. 570-590, Soave belo 11-11,5 stopinj 620-640, Raboso 10-11 stop. 500 do 530, Merlot 590-600, reggiano 10-11 stop. 500-530, 11-12 stop. 530-590, emilijsko rdeče filtrirano vino 11-12 stop. 7900 do 8300 lir stot, modensko vino 10-11 stop. 500-530, rdeče emilijsko vino 11-12 stop. 590-620, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 510-530, rdeče 9-10 stop. 500-520, bel mošt iz Romagne 9-10 stop. 460-470, klasični Ch‘ianti 12-13 stop. 370410 lir toskanska steklenica, toskanska vina 10-11 stop. 485-515, aretino belo 10-11 stop. 515-535, belo vino iz Mark 9-11 stop. 535 do 555, rdeče 525-545, Barletta extra 14 do 15 stop. 520-550, navadno 13-14 stop. 510-530, Sansevero belo 10,5-11,5 stop. 570-590, Squinzano 540-560, Marina Franca 10-11 stop. 570-580, sladko filtrirano vino iz Brindisija 10.300-10.800 lir stot, Rionero Barile 10-12 stop. 700-750, Mi-lazzo Barcellona 11-12 stop. 580-610, Al-camo 530-540, bel mošt »Babo« 300-320, belo vino iz Sardinije 11,5-12,5 stop. 550 do 570, rdeče 12-13 stop. 550-570 lir stot stop. KRMA MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz, trošarina in prometni davek nevračunana: rožiči 39004300, majsko seno 3300-3600, drugi rez 3300-3600, zdravilna trava 3100-3400, slama v balah 1700-1900, kokosove pogače 43504500, pogače iz kolerabe 3000-3200, iz koruze 38004200, lanene 5700-5800; moka iz zemeljskih lešnikov 5400-5500, kokosova 3600-3650, iz kolerab 2500-2600, iz sončnic 2000-3500, koruzna 3400-3500, lanena 46004700, ‘iz surove soje 5600-5700, iz prepečene soje 68(50-7000 lir stot. ročitvi v maju. V Roubaixu (Franciji) je cena rahlo nazadovala, in sicer od 12,95 na 12,90 franka za kg. Juta (mili first) je v Londonu napredovala od 191 na 195 funtov šterlingov za tono. KAVČUK Na londonski borzi je RSS napredoval od 26-2634 na 26%-26% penija za funt proti takojšnji izročitvi. V New Yorku je cena napredovala od 31,25 na 32,25 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju. Doslej ni bilo opaziti, da bi vest o novem načinu pridobivanja umetnega kavčuka po nizki ceni, ki ga je iznašla tovarna Goodyear, kakorkoli vplivala na tržišče. KOVINE Na londonski borzi so zabeležili naslednje kotacije: baker 24234 (prejšnji teden 241) funtov šterlingov za tono (1016 kg); cin 860 (858), svinec 66 7/8 (67 7/8), cink 82 1/8 (83%,) funta šter-linga za tono proti takojšnji izročitvi. V Nevv Yorku so bile kotacije naslednje: baker 31,35 (31,32), svinec N.Y. 11 (neizpr.), cink St. Louis 11,50 (neizpr.), antimon Laredo 28-28 34 (neizpr.) stotinke dolarja za funt, lito železo 66,44 (neizpr.) dolarja za tono, Buffalo 66,50 (neizpr.), staro železo povprečen tečaj 36,50 (neizpr.), živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 203-206 (205-208) dolarjev jeklenka. — • — VEDNO VEČ MARGARINE Lansko leto je svetovna proizvodnja margarine dosegla 2,630.000 ton ter je bila za 4% večja od proizvodnje v letu 1959. Od leta 1950 do leta 1960 se je proizvodnja margarine na svetu podvojila. SOVJETSKA TEHNIČNA ŠOLA ZA ETIOPIJO Dne 1. maja so v Adis Abebi pričeli graditi tehnično srednjo šolo, ki jo je podarila Sovjetska zveza Etiopiji (Abesiniji). Gradbeni stroški bodo znašali 2,34 milijona etiopskih dolarjev (540 milijonov lir). Pouk se bo začel v šolskem letu 1962-63. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 23.4.bi 2.3.61 15.5.61 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . . 189.3/4 190.7, 187.74 Koruza (stot. dol. za bušel) ■ • • 113.%, 112.3/, 114.7, NIW YORK Baker (stot. dol. za funt) . • • • 29.- 30. 30.- Cin (stot. dol. za funt) . 107.62 110.25 Svinec (stot. dol. za funt) . ... 11. 10.80 11,— Cink (stot. dol. za funt) . . . . 1130 11.50 11.50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . . . 28.- 26,— 26,— Nikelj (stot. dol. za funt) . . . . 74.- 74 — 74,- Bombaž (stot. dol. za funt) . . . 33 80 33.90 34 15 Živo srebro (dol. za steklenico) . 207,- 203,- 203.— Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) . 37.— 37,- 33.75 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . . . 230.- 235.7, 243.7* Cin (funt šter. za d. tono) . . . . 843,- 841.7, 864,— Cink (funt šter. za d. tono) . . . . 83.3/4 83.3/g 81.50 Svinec (funt šter. za d. tono) . • • . 68.74 67.7* 67,- SANTOS Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) . . . . 630,— 831).- 632.— tStnik KMEČKE ZVEZE Pomladanska paša zahteva javno kopališče. V Bazovici, Gropadi in Padričah bi bilo treba napeljati telefon. Malteška mrzlica je posebne vrste obolenje, ki napada domače hlevske živali in ljudi. Na Tržaškem so od januarja letos do danes zabeležili 17 primerov tega obolenja med ljudmi. Pri ljudeh se bolezen najavlja z vročino in splošno oslabelostjo. Ljudje se bolezni nalezejo od bolnih živali ali pa od njihovih proizvodov: mleka, sira, masla in skute. Ker ljudje v mestih ne prihajajo v dotiko z živalmi in ker veterinarske oblasti niso zabeležile med živalmi našega področja nobenega primera bruceloze, smo prepričani, da so se oboleli ljudje nalezli bolezni od živalskih proizvo- »brucello abortus«, ki napade govedo. Vse tri oblike lahko napadejo človeka. V tem primeru pravimo bolezni malteška ali sredozemska mrzlica. Pri hlevskih živalih jo pri govedu imenujemo bangova bolezen ali bruceloza. Človeka napade najrajši kozja bruceloza, ki jo povzroča »bruceUa melitensis«. Zato zakon strogo predpisuje vsakoletni zdravstveni pregled koz. Ker poteka bolezen pri kozah nevidno, ugotovijo veterinarji obolenje le s posebno reakcijo. Zakon določa, da morajo biti pregledane koze in po vsakem pregledu zaznamovane s posebnim vžganim znamenjem, če Kakor nalašč za peronosporo Ljudje so letos zaradi toplega i mena pričeli s pašo zelo zgodaj.] tej zvezi jih opozarjamo na nas nje: 1. Živini naj pred odgonom pašo položijo v jasli nekaj sena vsaj slame. 2. Na paši naj pazijo,Ujj ne bi živina zašla na deteljišča. primeru lahkega napenjanja naj J napetem živinčetu umetno povzr| jo izrigavanje. V takem primeru koristno dati živinčetu apneno vi ki bo v vampu nevtralizirala škod ij zrk-. i uL cod dov, ki prihajajo k nam od drugod. so zdrave ali bolne. Obolele koze rno- Pomniti moramo, da ostanejo klice malteške mrzlice žive v siru, mleku, skuti ali maslu za dobo enega meseca in pol. Zato priporočamo našim gospodinjam, naj mleko dobro prevrejo. Bolezen povzroča poseben bacil imenovan »brucela«, po angleškem zdravniku Bruce-ju, ki jo je prvi raziskoval na otoku Malti, kjer je povzročala številna obolenja med angleškim vojaštvom. Zato se tudi imenuje malteška mrzlica. Poznamo tri oblike tega bacila in sicer »brucello melitensis«, ki napade koze in ovce, »brucello suis«, ki napade prašiče in pa rajo lastniki zaklati in zakopati. Za ubito žival pa prejmejo od države posebno odškodnino. Vreme je v zadnjem času zelo nestanovitno, soncu sledi dež in narobe. Vinogradniki vedo dobro, da se ob takšnem vremenu rada razvija pero-nospora; zato pazijo, da pravočasno škropijo. Zarod je letos obilen. Po vsej verjetnosti je že prešla nevarnost pred zmrzaljo. Tudi trije ledeni možje so srečno za nami. Na Južnem Ti rolskem je bilo prejšnji teden izredno hladno vreme, po gričih je zapadel pelo sneg; v samem Bocnu je padla temperatura na 6 stopinj pod ničlo. ve pline. 4. V primeru hudega n® vef' njanja pa naj takoj pokličejo vet'3 narja. 5. Ako bi bil veterinar zadri naj imajo pri rokah trokar, s k rim bodo prebodli vamp in tako vzročili izločanje plinov. Trokar uporabljajo samo v zares nujnih luiT merih. An isu irn d 1 n isp iiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiii Hlinili iiiiiiiiiiiiiii^1 rav iiiimmmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii/ Kmet in vrtnar sredi maja Na travniku: Letošnja vlažna pomlad je omogočila močno rast krmnih rastlin. Srednje visoke temperature v tem času so omogočile rast in razvoj travnatih rastlin. Čas košnje je nastopil prej kot druga leta in za to bomo začeli letos nemudoma in nemudoma bomo tudi spravili seno. Pokositi moramo le toliko, kolikor lahko spravimo, da nas ne preseneti dež, ki bi nam utegnil pokvariti obil ni pridelek. Hitra košnja — hitro sušenje in hitro spravljanje nam bodo dali kakovostni pridelek, ker bi pri predolgem sušenju samo izgubili na kakovosti in na količini. Na njivi: Letos bi morala biti o-p ra vi j ena vsa dela, ki zadevajo setev ali sajenje raznih rastlin, saj vreme nam ni delalo prav preveč preglavic. Sedaj moramo posvečati glavno pozornost oskrbovanju posevkov. Okopavanje in rahljanje zemlje igra izredno važno vlogo v razvoju rastlin in neposredno vpliva na količino pridelka. Rahla zračna zemlja omogoča kroženje zraka, ki je potreben za dihanje korenin, ter ohranjuje vlago. Ne smemo pozabiti še na zatiranje škodljivcev in bolezni. Paradižnik in krompir sta podvržena napadom pe-ronospore, torej bomo poskrbeli za pravočasno škropljenje z bordoško brozgo. Koloradski hrošč povzroča veliko škodo na krompirju. Proti temu se bomo borili z DDT pripravki ali s škropljenjem krompirja z apnenim ali svinčenim arzenatom. V vinogradu: Mandanje trt predstavlja zelo važno opravilo. To delo moramo opraviti skrbno, odstraniti moramo nerodne poganjke, ki poganjajo iz starega lesa. Rodne poganjke bomo povezali, da nam jih ne polomi burja. Trte ne smemo preveč ogoliti. Sadno drevje: Pričnemo z zeleno rezjo. Pinci ramo premočne poganjke in odstranjujemo vodne poganjke. Proti škodljivcem sadja bomo škropili drevesa z arzenskimi škropivi ali z DDT ali drugimi primernimi sredstvi. Proti glivičnim boleznim uporabljamo bordoško brozgo ali novejša sredstva, ki ne vsebujejo bakra. Na vrtu: Vse zelenjadnice lahko sejemo ali sadimo na odprto. V vrtu bomo imeli glavno opravilo s presajanjem, zalivanjem in okopavanjem. Zatiranje plevelov ima v vrtnarstvu velik pomen že zaradi tega, ker se v vrtni zemlji pleveli razvijajo mnogo hitreje. Paziti moramo, da zatremo plevel, preden napravi seme, da tako preprečimo razširjenje semena. Zatiranje plevela in okopavanje sta važna, ker potrebujejo zelenjadne rastline, ki imajo zelo kratko rastno dobo, za hitro rast mnogo hrane v raz-topni obliki. To dosežemo z obilnim gnojenjem in zadostnim zalivanjem. Za človeško zdravje je manj nevarna ovčja bruceloza, čeprav jo povzroča isti tip klice kot kozjo. Zato zakon v tem primeru ni več tako strog. Bolezen se pri ovcah pojavi z zvrže-njem, dočim pri kozah nimamo tega pojava. Prekinitev brejosti se pri obolelih ovcah opaža pri 34 mesecu nosečnosti. V okuženi čredi se bolezen hitro širi. Obolela ovca bo zvrgla samo enkrat ali kvečjemu dvakrat. Zalo se okužene črede kaj hitro iznebijo bolezni. Tudi goveja bruceloza ali bangova bolezen ni tako nevarna za človeka kot kozja. Kmetovalcem pa povzroča veliko škodo zaradi večkratnih prekinitev brejosti, ki se pojavljajo pri o-bolelih kravah. Zvrženje nastopi med 4-8 mesecem brejosti. Po nekaj krat-nem zvrženju bo krava donosila in storila tudi zdravo tele. Lahko se tudi pripeti, da bolna krava ne bo nikdar zvrgla zaradi notranje odpornosti proti zvrženju. To se pa zelo redko primeri. Atomska energija v kmetijstvu Evratom, ki ima sedež na Dunaju, s s nizozemskim inštitutom ITAL (Institut voor Toopassing van Atome-nergie in de Landbomv) v Wageninge-nu sklenil dogovor glede sodelovanja za raziskovanje možnosti uporabe a-lomske energije v kmetijstvu, i Raziskovanje se bo nanašalo zlasti na učinek žarčenja na rastlinstvo, na kon-serviranje živil z obsevanjem in glede učinkov radioizotopov v zemlji Uspela vinska razstava v Dolini »GOSPODARSTVO« lb; rim izhaja trikrat mesečno. — URED j ; ŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. GeppJ Vrc tel. 38-933. — CENA: posamezna io vilka lir 30, za Jugoslavijo din 21 oj NAROČNINA: letna 850 lir, polic1 ine 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospod rj(. stvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo le ^ 700 din, polletna 350 din; za ost i0n inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča v pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOV E’ L( JE, Ljubljana, Stritarjeva ulica ) tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CE'iy| OGLASOV: za vsak m/m višine v rini enega stolpca 50 lir. — OdgoV ni urednik: dr. Lojze Berce. — Zal ^ nik: Založba »Gospodarstva«. — skama »Graphis« v Trstu. 1i!c t 7 \AAAAAAA\AAAAAAAAAAAAAA/o\AAAAAAAAAAAAAAAAAAA^ ^ r(sa »Brucella melitensis« jc zelo razširjena po Južni Italiji, dočim je »brucella abortus« razširjena bolj na severu. »Brucella suis« (svinjska) pa je razširjena na Danskem in v Sev. A-meriki. Naših živali ne moremo zaščititi pred obolenjem po brucelozi z imunizacijo. Inokulacija mrtvih klic je namreč popolnoma brezuspešna. Pač pa je uspešna inokulacija manj virulentnih živih klic. Temu procesu pa pravimo premunicija. S premuni-cijo se ogrožene živali nalahko okuži, da se prepreči eventuelno hujše obolenje. V primeru, da opazimo v hlevu pri kravah večkratna zvrženja med 4-8 mesecem brejosti, smo to po zakonu dolžni javiti zdravstveni veterinarski oblasti, ki bo poskrbela, da sc ugotovijo vzroki zvrženja. Dr. D. R. V nedeljo in ponedeljek se je velika množica domačinov in Tržačanov podala v Dolino, kjer je vaška mladina priredila običajen ples pod mlajem. Ob tej priliki so domači vinogradniki priredili razstavo vin ter točili žlahtno kapljico na samem zabavišču in v številnih osmicah. Posel je letos potekal kar zadovoljivo, saj je bilo vreme skoraj ves čas naklonjeno. Vino se. je prodajalo po 200 lir liter. Poseben odbor je ocenil vina in sestavil spisek nagrajencev .Nagrade so prispevale razne organizacije, med temi Kmetijsko nadzorništvo, pokrajina itd. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta prispevali škropilnico za trte. liablediiji kote be pUpolocafi Hotel COLUMBIA $er OSf 1 $ »S! ■) la Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 ln 31-1 Jti II. kategorije. • Sedemdeset post1 Poj Vse hotelske udobnosti. Enopostel! kr sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne V 2200-2600 (davki in postrežba vitli '»v čeni). ^ai Hotel POŠTA Ali se bo mleko pocenilo? Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - E e' 24-157. — Vse udobnosti, mrzla ln jvn pla tekoča voda, centralna kur j E telefon v sobah. Dvigalo. Cene od lir dalje. Dr. Dekleva o naših kmečkih vprašanjih V svojem govoru med razpravo o občinskem proračunu v tržaškem občinskem svetu se je svetovalec dr. Jože Dekleva dotaknil tudi nekaterih važnih kmečkih vprašanj. Obžaloval je, da občinska uprava še zdaj ni Pred kratkim smo v Gospodarstvu poročali o povišanju cene mleka od 82 na 85 lir za liter. Povišek naj bi bil potreben zaradi pomanjkanja kovancev po 1 in 2 liri v obtoku. Te dni je vprašanje cene mleka ob prodaji na drobno zopet oživelo, in sicer gre tokrat za znižanje cene od 82 na 72 lir. Uprava Delavskih zadrug je namreč postavila lo ceno za liter mleka, ki bi ga gospodinje kupile v samopostrežnih trgovinah Delavskih zadrug. Medtem ko so gospodinje čakale, da se mleko pojavi v teh trgovinah (Delavske zadruge so namreč že pred časom vložile prošnjo za zadevno dovoljenje), so se začeli vznemirjati drugi prodajalci. Poskusili so, da bi oblasti odrekle Delav- 8f; 5 ZOBOZDRAVNICA dr. Vera Sardoč ardinira 'Od 10. do 13. in od 16. do 19. ulica Battisti 4/1. — Tel 61-665 vnesla v občinski proračun postavke skim zadrugam pravico, da bi proda za vzdrževanje poljskih čuvajev, čeprav je na primer v proračunu izdatek 98 milijonov lir za mestne straže. Ali ne plačujejo davkov tudi ljudje v tržaški okolici? Nekoč so obstajali poljski čuvaji, ki so varovali polja, gozdove in pašnike. Naši kmetje že dolgo zaman zahtevajo, naj se ta služba obnovi. Tatvine so na dnevnem redu, poleg vsega pa še meščani, ki prihajajo na izlete, parkirajo kar po njivah in travnikih. Za čuvaja je treba izbrati domače ljudi, ki so jim razmere v naših krajih znane. Dr. Dekleva je tudi poudaril, da je treba proučiti, kako bi se dala izboljšati gozdna področja in pašniki. Ponovno je treba uvesti nižje tarife za vodo, ki se uporablja za namakanje in poljedelske namene sploh, da bi tako pomagali kmetu, ki ga tarejo hude težave. V Lonjerju naj bi zgradili javno pralnico, za katero so bila svoj čas že zagotovljena finančna sredstva. jale. mleko v svojih trgovinah, češ da te trgovine ne nudijo zadostnih pogojev s higienskega vidika. Oblasti pa so dovoljenje izdale, tedaj pa so nastopili trgovci z mlekom na debelo; ti so kratkomalo odpovedali zadrugam dobavo naročenega mleka, tako da so morale zadruge z lastnimi sredstvi pobirati mleko pri hlevih na deželi. Pritisk konkurentov ni popustil in ni šc znano, ali bodo Delavske zadruge lahko še vzdržale pri nižji ceni. — UDARNA IN ZLATARNA - Ifliholf Katel - TRST Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike VISTA TRST, Ul. Cirdacc! 15, tel. 29-651 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. te Proseku in Kontovelu. zovici prebivalstvo že MOBIL,! MADALOSSO UaziPte permafles Trst - Trleste, ul. XXX Ottebre vogal ul. Terrebianca, tel. 35-740 Pobijtva — dnevne sobe — oprema »a urade - vozički - posteljice RAZSTAV«: UL. VALDIRIVO, M — UL. F. ITLZI, 7 A. PERTOT Ul. Ginnaetica 22 TRST "I prodaja, na debelo In drobno tkanine najbolj znanih tvornlc, vsakovrstni krojaški pribor, žensko In moško perilo, zadrge - gumbe In razno galanterijo Tudi na Ba-dolgo zaman (1 ii i ia n rv nn nT UVAŽA: IMPI EaPDRT VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725 IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Oddelek za kolonialno blago Ul. del Booco 20 - Tel. 50010 Telegr.: Impeiport - Trieste PBSREDUJE PD TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE -j PRIZNANI) MEDNARODNO ATOBEVOZSO PODJETJE GORIZIANA BOBfflA - VIA DOM D'AOSTA N. 88 - TEL. 28-48 - BODICA jMiH&adua d. d. IMPORT - KXPOBT vneli vret lesa, trdih goriv ia strojev *a lesae Industrijo TRST - Sedet: ul. deerene 8)11 Teleton : 30-814 PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA AVT0PREV0Z Cunja Rihard TRST Strada dal Prinll 289 telefon 35-379 • Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo RenknreBČne šene Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦v** AGRARIA ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦v PRODAJA: krmile za živino semena piščeta kmetijska stroje OPČINE - Telefon 21-321 se je preselila v nove prostore, In sicer v NARODNO ULICO 53 TRAI