uroil""tvo • aprsvsi Ljubljana, kopitarjev« i telefon U-61—28 M. M»eina naročnin« U Ur, »a loo-[f,m«tvo «0 Ur - Cek. r«4. Ljub-U»a« 10.6M u aarotnlo« Is 10.(04 u taaerste. Ukljo&n« lastopitv« U oglase l> Italije to lnoiem»tv»i UPI B. A. U liano, tiokopliov a« rnJim» m mmmmammmamammm SCOVENEC DECEMBER-1944 TOREK FeliidsfeSl^iigen bei Arnheim unter Wasser gesetzt Die Masse der amerikanisehen Angriffe ostlich Aaclien zerschlagen ln Mittelitalien erbitterte Almehrkiimpfe gegen angreifende britische Divisionen — Durchbruchsversuche der Sovvjets und Rumiinen bei Miskolc gesclieitert Aos dem Fiilirerhauptquartier, 4. 12. DNB. Das Oberkommando der Wehr-macht pribt bekannt: Im Raum von Arnheim sprengten unsere Pioniere dic Deiche auf dem Siiil-nler des Ni e d c r r h e i n s und iiberflu-toten dadurch weithin die feindlichen Stellungen siidwestlich der Stadt. I)er Gegner vvurde gczvvungcn. sich auf hii-lier gelegene Punkte zuriickzuzielien, wo er durch unsere Artillerie holie Verluste erloidet. Auf dem linken M a a s -u f e r bei und niirdlicli V c n 1 o ervveli-ren sicli unsere Truppen seit Wochen lortgesetzter englischer Angriffe in harten Kiimpfen. Sie haben dem starken Feind nur schrittwcise Raum gegeben nnd sein Vordringen iiber die M a a s unil dio Reichsgrenze verhindert. Nord-(istllch Geilenkirchen braclicn die feindlichen Bataillone bei dem Versuch, vveiter vorzudringen, in unserem Feuer fusammen. Dio Masse der Angriffe der Nordamerikancr an der Schlachtfront iistlich Aachen vvurde durch Gegenangriffe zerschlagen. Im Gebiet von Ifnertgen daucrn die erbitterten Waldkampfe mit neu herangcfiihrten feindlichen Panzerrerbiiiiden an. In Lothringen kiimpfen unsere Truppen im Vorfeld der Westbefestifrun-gen, in Saarlautern und im Quell-gebiet der S a a r zlih gegen den erneut angreifenden Feind. Saaruninu, das vnriibergehend verlorengegangcn war, wnrde vom Gegner gesaubert. Norvvest-lich Ltttzelstein konnten die Nord-amerikaner in das Waldgebiet der un-teren V o g e s e n eindringen, liefen sich dann aher vor uuseren nen aufgebauten Linien fest. Im Raum siidlich Hagen-a o scheiterten die feindlichen Angriffe auch gestern nnter betriichtlichen Verln-Men des Gegners. Der Druck gegen die Nordvvcst- und Siidwestflanke unseres Stellungsbogcns im mittleren E 1 s a s s danert an. Im Stadtzentrum von Schlettstadt und um Rappolts-vi e 11 er wird erbittert Rekanipft. An den stidwestlichen und sttdlichen Ausliiu-fern des Wasgenwaldes verwohrte der zahe Widerstand unserer seft Wo-clicn im Katnpf stehenden Verbiindo dem Gegner wciteres Vordringen. Durch einen eigenon Angriff vvurde im II a r t -w n 1 d am Oberrhein eine leindliche Kraftegruppe nordlich des H U n i n g o u-Ka n a ls abgoschnitten. In den noch an-dauernden VornichtungsUiimpfcn vvurden hereits mehrero hundert Gcfangeno ein-gcbracht. In Elsnss-Lothringen schossen unsere Truppen neuerdings 32 feindliche Panzer und 5 Panzerspahvvagen ab. Stiirkere Verbande deutscher Jadg-und Schlachflieger unterstiitzten durch zahlreiche Angriffe auf feindliche Bat-terien, Beeritsstellungen und Kolonnen die Abvvehrkiimpfe des Heeres. London und Antvverpen wur-den vveiter durch unsere Fcrnfeuer-■vvaffen beschosscn. In Mittelitalien vviesen unsere Truppen siidwestlich Vergato und bei Facuza feindlirhe Vorstosse ab. ln der Romagna stehen sie in erbitter-ter Abvvehr gegen die mit starkster Artillerievvirkung angreifenden briti-schen Divisionen. Auf dem Balkan vvurden feindliche Angriffe im Quellgebiet der west-lichen Moravva und an der Drina-Front abgevviesen, in Kroatien Ban-denkrafte zerschlagen. In Siidungarn fing zaher Wider-stand unserer Truppen die nach We-sten vorgehenden Bolschevvisten bei Szigetvar und vvestlich Kaposvar auf. Zvvischen Plattensce und Du-nafoeldvar konnten die Sowjcts nach Norden Boden gevvinnen. Im Absehnitt nordlich Erlau griff der Feind wie-deruni mit mehreren Divisionen erfolg-los nn. Weitere Durchbruchsversuche der Sovvjets und Rumiinen scheiterten bei Miskolc. Eigene Panzerverbande ■vvarfen den Gegner aus dem nordlichen Teil seines Einbruchsrauines zvvischen Saj o und Her nad zuriick. Der Schvvcrpunkt der angloamerika-nisehen Fliegertiitigkeit lag am gestri-gen Tage in West- und Siidvvest-dcutschland, wo besonders Ticf-flieger dic Zivilbevolkerung mit Bomben und Bonhvaffcn angriffen. Ein schvvacherer nordamerikaniseher Ter-rorverbnnd vvarfen Bomben in S ii d -o s t d c u t s c h 1 a n d. Fiihrerjev ukaz nemški delovni službi Berlin, 3. dec. V priznanje nemški delovni službi, ki se je v vseh položajih izkazala na političnem in vojnem polju, e ukazal Fiihrer nemški delovni službi, da prevzame del vojaškega izšolanja, ki za je doslej vodila domovinska vojska. Vodjo nemške delovne službe je pooblastil, da na lastno odgovornost ter v sporazumu z Reichsfilhrerjem SS in poveljnikom domovinske vojske takoj izvede vse potrebno. Ta novi Fiihrerjev ukaz nemški delovni službi je priznanje ne le političnemu in vojaškemu vzgojnemu delu delovno službe, ki se je izkazala tako v vojni kot v miru, marveč je predvsem tudi priznanje vojnega dela nemške delovne službe, ki se je izkazala na bojiščih. Možje nemške delovne službe so se izkazali v protiletalskih baterijah ter so se tudi na bojiščih povsod junaško in požrtvovalno borili. Nepozaben bo junaški boj oddelkov nemške delovne službe proti britanski padalski diviziji pri Arnheimu. Ves nemški narod je že zdavnaj spoznal v kako veliki meri doprinaša nemška delovna služba k odporni sili nemškega usodnega boja, kako s svojim delom jača srca za totalno vojno ter kako vzgaja bodočega političnega vojaka na bojišču. Z novim ukazom jo Fiihrer dal nove naloge mladim možem nemške delovne službe, ki jih ludi sovražnik ne bo mogel prezreti. Boljševiški poulični nemiri v Menah Amsterdam. Kakor javlja agencija Reuter iz Aten, je v petek kmalu po polnoči podalo ministrskemu predsedniku Papandreu ostavko vseh 6 ministrov, ki so zastopali levo krilo gibanja EAM. Komunistični poljedelski minister Zevgos je protestiral proti odločbam generalnega majorja R. M. Scoliie-ja, britanskega vrhovnega poveljnika v Grčiji, ki. je zahteval demo-bilizacijo grških gverilskih čet. Minister je izjavil, da so te odločitve povsem enostranske. Stockholm, 3. dec. Tudi v Grčiji, ki so jo zasedle anglo-ameriške čete, je Moskva mobilizirala ulico. Agencija Reuter je sporočila v nedeljo, da so »e čete vladne policije v Atenah s strojnicami in brzostrelnim orožjem borile proti več tisoč pripadnikom EAM-a, ki so se zbrali pred kraljevskim gradom. Policija je morala oddati tisoče strelov na demonstrirajočo drubal. S tega »bojišča« so odpeljali več tovornih avtomobilov mrtvih in rac jenih. ■ Šo se je pojavil drugi val demonstrantov, je ojačila policija ogenj, pri čemer je uporabljala tudi lahke poljske in protitankovske topove. Seneva.1 Kakor javljajo iz Ankare, so Jw:lopile v "Grčiji nove težkoče. Odporniške skupine so sporočile ministrskemu predsedniku Papandreu, da so razpustile svoje organizacije, da pa orožja ne bodo isiočile vladi. Med ostalim so zahtevale, raj bo izvedeno v teku dveh in pol me-vcev javno glasovanje o vprašanju vlade in kraljevine. Stockholm. 4. dec. Dopisnik ARC-ja ■Tohn Nixon, ki je s svojega hotelskega okna opazoval spopade v Atenah, poroča, d« so boljševiki napovedali za nedeljo demonstracije. Oblastva so jih prepovedala ter je zato policija napravila kor-don okrog največjega atenskega trga. Kmalu po enajsti uri so kljub temu prikorakali boljševiki, ki so »klicali razna Sovražne postojanke pri Arnheimu poplavljene Vzhodno od Anchena razbita večina ameriških napadov — V srednji Italiji ogorčeni obrambni boji proti napadajoči m britanskim divizijam Pri Miškolcu so se izjalovili probojni poskusi Sovjetov in Romunov Fiihrerjev glavni stan, 4. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na področju Arnheima so i«z-strelili naši pionirji jezove ob južnem bregu spodnjega Rena. Tako so daleč preplavili sovražne postojanke jugozapadno od mesta. Nasprotnik je bil prisiljen, da se umakne na višje ležeče točke, koder je utrpel zarndi ognja našega topništva visoke izgube. Na levem bregu Maase pri in severno od V e n 1 o j n se branijo naše čete že tedne v hudih bojih pred nepiv-stanimi angleškimi napadi. Močnemu sovražniku so le korakoma prepustile ozemlje. Preprečile so mu napredovali je preko Maase in meje Nemčije. Severovzhodno od Geilenkirche-n a so se v našem ognju zrušili sovražni bataljoni pri poskusu, da bi dalje napredovali. Večino severnoameriških napadov na bojišču v/hodno od Aachena smo razbili s protinapadi. Na področju Hiirtgena se nadaljujejo ogorčeni gozdni hoji z novo 'pri-vedeniniii sovražnimi oklepniškimi oddelki. V L o r e n i se naše čete v prednjih črtah zapadnih utrdb, v Snar-louisu in ob izvirih Saare žilavo bore proti znova napadajočcniu sovražniku. Nasprotnike smo pregnali iz S a a r u n i o n a , katerega smo prehodno izgubili. Severozapadno od Liitzelsteina se je posrečilo Se-veroamerikancem vdreti v gozdnato področje spodnjih Vogezov. Kasneje so se ustavili pred našimi novo zgrajenimi črtami. Na področju južno od Hagenaua so se izjalovili sovražni nupadi tudi včeraj s pomembnimi nasprotnimi izgubami. Pritisk proti severozahodnemu iu jugozahodnemu boku loka naših postojank v srednji A 1 z a c i j i se nadaljuje. V sredini mcKta Solestat in v Ribe a u v i 11 u se vrše ogorčeni boji. Ob jugozahodnih iu južnih koncih Wasgenskega gozda je preprečil žilavi odpor naših že več tednov bo-rečih se oddelkov nasprotniku nadaljnje napredovanje. Z lastnini napadom smo odrezali v Ifartwaldu ob zgornjem Renu neko skupino soveuž-nih sil severno od Hiininškega prekopa. V še trajajočih uničevalnih bojih sino zajeli že več sto ujetnikov. V A I z a c i j i in Loreni so uničile našo čete znova 32 sovražnih oklepnikov iu pet oklepnih izvidnikih voz. Močnelii oddelki nemških lovskih in borbenih letal so podpirali s številnimi napadi na sovražne baterijo, pripravljalne postojanke in kolone obrambne boje vojske. London in A n v e r s smo nadalje obstreljevali z daljnostrelnim nrotjeui. V srednji Italiji so odbile naše četo jugozahodno od Vcrgata ter pri Fa-e n z l sovrnJne napade. V R o ni a g n i so ogorčeno hranijo pred britanskimi divizijami, ki napadajo z najmočnejšo top-iiitko aktivnostjo. Nn Ralkanu smo mvrnili sovražne napade ob izlivih zahodne Mora ve ter na bojišču ob Drini. Na Hrvaškem smo razbili tolovajske sile. V južni Madžarski smo prestre-gli z žilavim odporom na&ih čet proli zahodu prodirajoče boljševike pri S i i g e t-v n r u in severozahodno od Kaposva-r a. Med Blatnim jezerom in Dii-n « f o I d v a r o m se jc posrečilo Sovjetom napredovati proti severu. Na od«oku severno od B g r a jc sovražnik z več divizijami znova brezuspešno napadel. Nadaljnji prebijalni poskusi Sovjetov in Romunov m> sc izjalovili pri Miškolcu. Lastni oklepniški oddelki so vruli nasprotnika iz severnega dela njegove*« vdornega področja med Saj« iu H e r -n a d o m zopet nazaj . Težišče angloameriškega letalskeca delovanja je ležalo včeraj nad zahodno in jugozahodno Nemčijo, koder so letalci zlasti iz nizke višine napadli z homb.-imi in strojnicami civilno prebivalstvo. Slabši severnoameriški Mrnhovnlni oddelek je vrgel bombe ua j u g o v i h o d-n o Nemčijo. Težki boji na Madžarskem geslac in vihteli rdeče zastave, v dolgih kolonah na trg. Ko je prišel 6prevod tjakaj, je odprla policija iz glavnega stana ogenj, kateremu so se pridružili še stražniki, ki so stali izven poslopja. Demonstrante so razgnali, vendar so se ti zbrali znova ter nadaljevali svoj pohorl. Policija je znova streljala. Končno jih je razgnala. Nison poroča, da je videl na cesti mnogo mrtvecev. Stockholm, 4. dec. Krvavi izgredi boljševikov v Atenah so se nadaljevali jx> Reuterjevem poročilu v soboto popoldne v bližini Akropole. Slišalo se je streljanje težkih strojnic in brzostrelk. Po pouličnih bojih istega dne dopoldne so se zbrali demonstranti pred glavnim stanom EAM-a, koder so njihovi vodje Papandreujevi vladi napovedali boj. Kot poročajo, je vlada odločena, da bo še naprej ostala na svojem mestu. Notranji minister je odredil preiskavo o dogodkih. EAM objavlja svoje izgube s 15 mrtvimi in 148 ranjenimi. Atenska vojaka oblastva so proglasila v Atenah n v Pireju policijsko uro od 19 zvečer do 6 zjutraj. Pierlot preosnova! vlado Amsterdam. Kakor poroča ratlio Pariz, je Pierot preosnoval svojo vlado. Na mesti komunističnega ministra ter odposlanca odporniškega gibanja, ki sta izstopila iz vlade, je imenoval soialista. Socialisti zahtevajo, da izboljša vlada razdelitev življenjskih potrebščin in premoga ter položaj delavcev. Na boljševiško povelje Ženeva, 3. dec. Boljševiški agenti v Franciji mobilizirajo vso drulial. Radio Pariz poroču, da so v Marseillu v soboto napadli vojašnico nekega polka. Uporabiti so morali strojnice lil topove. Berlin, 4. decembra. Težki boji v južni Madžarski eo se naoknzali tudi drugod taki znaki utrujenosti. kot v Kanadi. Vrb tega naraščajo v deželah, ki so jih zasedli Angloamerikan-ci, težave vedno bolj. Za revolucijo v Nemčiji pa manjkajo vse pred postavke. Sovražniki in angloanieriški vojskovodjo morajo šo naprej računati z nemškimi vojaki, pil naj bodo lo že ljudski grenadirji ali pa padalci: Kajti še dantt; so to žilavi in požrtvovalni borci. 20 velebombnikov sestreljenih Tokio, 3. dec. Kakor poroča cesarski glavni stan o poslednjem letalskem napadu nn Tokio, se jo udeležilo tega napada približno 70 sovražnikovih velebombnikov, ki so odleteli z Marijan-skih otokov. Po dosedanjih ugotovitvah je sestrelila japonska obramba 15 velebombnikov. Japonsko škodo označujejo kot majhno. V nedeljo so sovražna straliovalna letala v več valovili ponovno priletela nad Tokio in Vokoliamo. Japonski lovci so jih odločno napadli, nakar so se sovražna letala umaknila ▼ jugovzhodni smeri ter brez cilja odvrgla rubine in zažiga I ne l»ombe. Po dosedanjih poročilih so sestrelili Japonci 5 velebombnikov. Zopet vladna kriza v Romuniji Storkholm, 3. dec. Kakor poroča agencija Reuter, je odstopila v sobo'o romunska vlada. Na poslednjem zasedanju so razpravljali o »notrnnjero-niunskih zadevah«, vsled česar jc Tla-da odstopila. Moskovska igra se nadaljuje. Vlada slodi vladi in kaos je vedno večji in večji. Tako pripravl-^jo tla, ki jih potrebujo boljševizem. Tudi v Romuniji gre vse po že zdavnaj predvideni IHitj^.Pred kratkim je sovjetska (imenuje se »zavezniška« nadzorna) komisija opozorila vlado, da zavlačuje »«• polnitev pogojev premirja. Potem »o moskovski pristaši zahtevali točno izpolnjevanje pogojev. Predvsem so očitali ministrstvom, ki jih niso vodili komuneti, Ha nhn dovolj rigorozno izvedli »čiščenje«. Stvar jo jasna, dn gre pri novi vladi samo za to, da pride v vlado še več »zanesljivih« ministrov, ki bodo pokorno služili Moskvi in njenemu bukiireškemu nadzorniku Višinskemu. Konec Romunije pa bo sličil dogodkom v bnltskih državah. Stoekholm, 4. dec. Moskovskn poroio-valska služba javlja, da je sprejel kralj Mihael šefa romunskega generalnega Slaba generala Iladesca ter mu poveril sestavo nove vlade. Dejstvo, da prinaša Moskva kot prva to vest, je značilno za. vlogo slamnatega moža, ki jo mora igrati Mihael Zadnji pri vedno večji boljšo-vizaciji Romunije. Zanimivo priznanje o učinkih »V 1« Stockholm, 4. dec. Angleški komentator Robert Frazer se je bavil v neki radijski oddaji s stanovanjskim vprašanjem, ki je postalo kritično zaradi dalj-nostrelnega obstreljevanja Anglije z »V 1< in »V 2<. Frazer je pri tem napravil značilno pripombo, da je treba sedmino med vojno porušenih hiš in Četrtino poškodovanih pripisati obstreljevanju z »V ls v štirih mesecih od junija do septembra. Frazer je nadalje opozoril, da obsegajo v angleški Beli knjigi objavljeno uradne številke le podatke do konca septembra ter da so se te številke danes žo samo po sebi umevno bistveno zvišale. To priznanje Roberta Frnzerja je lem bolj značilno, ker je angleška propaganda kot znano ob pričetku obstreljevanja z >V 1< skušala prikazali nemško daljno- ffPtš p:.. - S|» ^ ^ "M ;V< < v . v*- .. * V V:-" V.' V • . ' < ^ \ v K. . v-.-" Wcstfront. — Beim Bau der Panzergriiben pueken tej na znhodu. — Vsi moški sode- Sehutzstellung an der nlle Munner mit an. — Obrambni položaj lujejo pri kopanju protitankovskih jarkov. F. K. Attfsahine, Atlantic. strelno orožje kot popolnoma neučinkovito, njegovo posledice pa kot malenkostne. Churchillov! agitatorji so se kar kosali v izmišljanju številnih zaničljivih izrazov za nemško povračilno orožje, da bi tako zakrili nevarnost pred angleškm narodom. Po istih metodah je postopala Ohurchillova propaganda, ko so ojačili Nemci obstreljevanje z »V 1< z »V Tudi tu so znova skušali z norčevanjem premostiti svojo zadrego in zamegliti angleški narod. Verjetno bo svet slišal po gotovem obdobju, takrat, ko bo Chur-čhillova klika smatrala, da je nevarnost minula, o »V 2< sliena priznanja, kot jih je napravil Robert Frazer o »V 1«. Švicarji protestirajo proti sovjetskemu vmešavanju Bern, 3. dec. V Bermu je bilo protestno zborovanje proti sovjetskemu vmešavanju, katerega so se udeležili številni meščani različnih političnih skupin iz vseh kantonov. Enoglasno je bila sprejeta odloeitev. v kateri je rečeno, da z.ohte.vajo kritični časi, katere preživlja Evropn in s tem tudi Švica, da se še bolj odločno kot kdaj koli zavzamejo za principe, katerim dolgi :e S vir a svojo neodvisnost, svobodo in čast. Vsak znak slabosti, vsak sklep, ki bi bil izvršen pod pritiskom revolucionarne manjšine ali inozemskih sil bi do skrninosti ogrožal bodočnost dežele. Nadal je so zahtevali, dn ostanejo v veljavi vsi ukrep! proti elementom, ki ogrožalo enotnost i.n neodvisnost dežele ter da noj imenujejo za naslednika Pilet Golazn edino osebo, ki jvi nroSnil ie maksimalnih zaslužkih 40% in več. 3. Ne več ko 60% nakupne cene v pTyi tember je izvenel v prazno. Pač pa so domobranci našli nato v torbi komunističnega kolovodje Črnogorca Pero-ta Popivode listino z ukazom, da se vsi domobranci, ki bi se predali, dajo pred komunistično »sodišče«. Listina je samo potrdilo, da smo vsi dobro presojali namene komunistov, ki so jih ti imeli s svojimi pozivi za predajo. Zadnje čase so torej komunisti nastavili nov rok za predajo. V postavljanju rokov vseh vrst so oni že do dobra izučeni, če je treba biti za take neumnosti izučen, kajti nobena posebnost ni napovedovati vsakih 14 dni znova konec vojne za prihodnji mesec. Prav tako ni nobena prebrisanost pozivati močnejšega nasprotnika vsaka dva meseca na predajo in mu obljubljati amnestijo. Je pa naravnost pravljična naivnost, če si upajo to komunisti še zdaj, ko jih že tri leta dobro poznamo, in ko sami vedo, kakšni so bili uspehi njihovih dosedanjih pozivov. Pritiodnje leto, ki se nam naglo bliža, ne bo samo leto zasledovanja komunističnih tolp, marveč leto njihovega popolnega, dokončnega uničenja. GOSPODARSTVO Nova ureditev zaslužkov v trgovini Vrhovni komisar za operacijsko območje Jadransko Primorje je odredil novo višino zaslužkov v trgovini. Nova ureditev pa ne velja za ljubljansko pokrajino, temveč samo za pokrajine, v katerih je pristojen komisar za cene v Trstu. Najvišja stopnja brutozaslužkov je urejena taklole: V veletrgovini: 1. Dvojno pri znesku preračunanem za prvo polovico leta 1943 pri maksimalnih zaslužkih do 6%. 2. En, in polkratao zneska za prvo polovico 1943 pri zaslužkih do 8% in več. 3. Ne več kot 12% nakupne cene v prvici polovici 1943 pri zaslužkih nad 6%, vendar manj kot 8%. V nadrobni trgovini: 1.Dvojni znesek v prvi polovici 1943 izračunanega dobička 30% in več. 2. Eno in polkratno višino v prvi po gozdarstvo in rudarstvo, biv. ministra za kmetijstvo Radoslava Veselinoviča, dr. Jovana Mijuškoviča, biv. ministra za socialno politiko in narodno zdravje, Riste Jojiča, biv. prosvetnega ministra (prejšnji demokrat). Nadalje so bili od komunistov ustreljeni generali: Aleksander Stojanovič, Aleksander Radulcvič, poveljnik mesta Beograda, Kosta Mihajlovič, brat Draže Mihajloviča, Bogoljub Milo-vanovič, ministrov brat, Dragoljub Ma-rinkovič, okrožni načelnik, Sotir Mikaše-vič, Branko Popovič, Ilija Pržič, vseuči-liški profesor. Miltvoj Savič, Tannsije Stanimirovič, podpolkovnik in prostovo-voljec iz prve svetovne vojne, Bogdan Simič, Milan Spasič, Lazar Jovanovič, Anton Kuzman, Mihajlo Marčetič in Jo-van Tanovič, višji rezervni častnik, nosilec odlikovanj Belega Orla in prejšnji glavni urednik in poleg Ribnikarja glavni solastnik »Politike«. Po zadnjih mesecih krutega bombardiranja po Anglosaslh in vojnega pohoda ter zaradi nepopisnega trpljenja so Je v zadnjem času Srbija znova znašla v položaju, kateri ji grozi, da bo spravil v grob vse, kar je še ostalo po-SieiKga in zdravega v Srbiji in kar je evojemu narodu hotelo res samo_ dobro in se je zanj žrtvovalo v najtežjih tre- živila v Srbijo. Pri tej njegovi prošnji je zanimivo samo to da 6e »maršal« obrača s prošnjo za dovoz živil na zahodne zaveznike, medtem ko ima Srbijo zasedeno sovjetska vojska ter bi bila ona v prvi vrsti dolžna poskrbeti za prehrano prebivalstva v zasedenem odnosno »osvobojenem« ozemlju. Za sovjete pa Broz sam pravi, da so tudi oni »obljubili« pošiljko živil. Torej samo »obljubili«. O sedanjem težkem notranjepolitičnem in gospodarskem položaju pa priča tudi nedavni sestanek, ki ga je imel sedanji »maršalov« kmetijski minister z zastopniki srbsko industrije, denarnih zavodov in poljedelstva. Na sestanku je ta »minister« poudarjal, da je poljedelstvo v Srbiji pooplnoma uničeno, da je cestni promet nemogoč, da železniški promet sploh ne obratuje in Beograd s podeželjem nima nobenih prometnih zvez, kakor tudi ne podeželje z Beogradom, da sedanja Srbija nima nobenih pridelkov za izvoz, iz inozemstva, s katerim sploh ne obstajajo nobene zveze in stiki, pa tudi ni nobenega uvoza. Takšno je sedanje stanje v od komunistov »osvobojeni« Srbiji. Kar so vsa leta delali in svetovali ljudem ter iih navajali na anarhijo, to danes v bogati žetvi žanjejo ter se vse to kruto maščuje nad polovici leta 1943 pri trgovskih zasluzkih 30%, vendair pod 40%. Na osnovi tega se računajo prlbilki po nakupni ceni katero morajo trgovci dokazati. Poleg tega mora blago priti po najkrajši poti do potrošnika. Podaljšanje te poti ne sme voditi do nobenega povečanja cen, temveč se mora dobiček porazdeliti med trgovci, tako da ne sme biti višji. Na osnovi te naredbe je možno znižanje cen in to morajo označiti trgovci pri izložbenem blagu. Naredba stopi v veljavo en dan po objavi v uradnem in službenem listu komisarja za cone v pokrajinah Trst, Gorica, Videni in Reka ter Pulj. Podrobna navodila pa bodo še dana z razpisi komisarja za cene. njimi samimi. Sedanje stanje v Srbiji ho pa gotovo imelo tudi to dobro stran, da bodo za vse čase od komunizma ozdravljeni še preostali sloji, ko bodo sedal lahko na svoji lastni koži čutili vse sladkosti komunistične strahovlade in ko ho komunizem svoj nauk o »bralstvu« pričel izvajati tudi v praksi. Na prav vsa srca hočemo in moramo potrkati Prezident general Leon Rupnik nas je pozval na sodelovanje pri božičnem obdarovanju 1044 i jedrnatim klicem: »Po-magujto vsi!« Vojaško kratka, času primerna iu čutu skupnosti, ki preveva vos narod, odgovarjajoča je ta beseda. Narekujejo jo izredne razmere, v katere jo bil pahnjen ves slovenski narod brez lastne krivde. Narekujo jo stiska, ki jo kakor mora legla uad našo zemljo in nad naš narod. Da je narod velika skupnost, je samo po sebi razumljivo, čeprav v dobrih fasih tega ni treba dokazovati z dejanjem. Danes po kličejo požgane vasi, danes jokajo sirote in vdove, danes prezebajo begunci in iščejo strehe zase in za svojo drage. Skupna je danes stiska, ki jo je našemu narodu naprtil boljševizem. Ta objokuje svojca, drugi je izgubil premoženje, tretjega tarejo druge tegoiio. Le malo jih je, ki niso v teh težkih dneh bili kakor koli prizadeti zaradi poskusa boljševiške revolucije pri nas. Jasno je samo po sebi, da bodo vsi tisti redki srečni, ki doslej šo niso bili prizadeti v krvi ali premoženju, globoko posegli v žep. da bodo dali res dostojen naroden davek vsem tistim v podporo, ki so žrtvovali svoje najdražje za to. da se jc naš narod otel komunizma. Razumljivo pa bo tudi slehernemu, da samo z do-ieži neprizadetih še ne bo mogoče olajšati vse bede, gorja in trpljenja, 14 tarejo naš narod. Ce naj božično obdarovanje ne poslane le velikopotezna socialna akcija, ampak tudi klic ogorčenja proti komuniz- mu. ki je vso to bedo zagrešil, potem jo nujno potrebno, da sodelujemo pri zbiranju prispevkov, pri dajanju in pritrgo-vanju tega, kar pač imamo, prav vsi, vsa naša skupnost. Tudi tisti, ki upravičeno že lahko govore: »Tudi jaz sem žo nekaj izgubil, tudi jaz sem že moral žrtvovati to ali ono. tudi jaz nimam več ugodnosti ali takih dohodkov kot proj.c bodo v tej naši skupnosti prav zato, ker so že občutili, kaj pomeni izgubiti nekaj, tem bolje razumeli, kaj se pravi — izgubiti vso. Da, našemu narodu je grozilo, da hI izgubil vse. zato pa bomo prav vsi. tudi tisti, ki nas je val revolucije že oplazil, rarli prispevali po svojih močeh. S tem bomo šolo vstopili v veliko narodno skupnost. Bomo pa tudi dokazali, da slovenski narod v najtežjih trenutkih premore tisto življenjsko silo, ki jo vsak zdrav, pa čeprav šo tako majhen narod mora imeti, če hoče obstati v viharnih časih, ko se lomi zgodovina. Zato naše sodelovanje pri božičnem obdarovanja ne bo lo prispevanje, ne bo le dobrodelnost, ampak bo tudi izjava narodne zavednosti, izvirajoča iz občutka dolžnosti do uaše narodne skupnosti. Prav zato pa ne bo nikogar, ki bi stal ob strani, prav zato ho vsak dal to in toliko, kolikor zmore in ne samo toliko, kolikor bi lahko — pogrešal. Lahko nas torej vse preveva gotovost, da bo božično obdarovanje v letu 1914 najbolj mogočna manilestacija našo narodne zavednosti in povezanosti, da bo najlepši izraz zmage dobrega nad zlim in poroštvo lepše bodočnosti našega tako hudo preizkušenega naroda. NOVI GROBOVI + Pavla Arko. V Ljubljani je za vedno zatisnila oči gospa Pavla Arko roj. Več. Blago rajnico bodo pospremili na zadnji poti v torek ob pol treh popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. ■f* Marija Primšar. V Ljubljani je umrla gospa Marija Prišar. Drago mamo bodo pokopali v 6redo ob štirih popoldne iz kapele sv. Marije na Žalah. + Ivanka Cesar. V Novem mestu je za vedno zatisnila oči gospa Ivanka Cesar. Blago mater 6o pokopali zadnjega novembra na novomeškem pokopališču. + Andreja Kristan. Med angelčke se je preselila petletna Andreja Kristan. Pokopali jo bodo v sredo ob pol štirih iz kapelico sv. Petra na Žalah. + I.ovšinova mati. V Sodra žici so umrli Lovšinova, p. d. Kaprolova mati. Pokopali so jih 29. novembra v Sodraži-ci. Maša zadušnica bo v torek v cerkvi sv. Petra. + Katarina Jovanovič. Umrla je v Ljubljani upokojena učiteljica gospa Katarina Jovanovič. Drago mamo, za katero žalujejo ne le sinova in hčerka, ampak tudi že vnuki in pravnuki, bodo pokopali v torek ob treh popoldne iz kapele sv. Jožeta na Žalah. Naj rajnim sveti večna luf, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Prva adventnn nedelja Prva decembrska nedelja — hkratu prva adventna nedelja — ko so po cerkvah brali evangelij 6v. Luke o poslednji sodbi, je bila v vremenskem pogledu znosna, meglena, hladna, a vsekakor za izlete prikladna, ker je bila suha. Ljudje pa so le najraje ostajali doma. Začela se je tudi doba kolin. Tu in tam človek naleti na kak domači praznik, ko se ljudje vesele ob kolinah. Nikakor pa ni lepo in proti vsem starim običajem, da so ljudje v mestu, zlasti na njega obrobju začeli prašiče klati ob nedeljah. Navada je bila, da so prašiča zaklali sredi tedna tako, da je bil v nedeljo lep nedeljski red in mir. Ljudje so pač postali brezobzirni, eamopašni in požrešni. Neka družina se je tako najedla prašičevih dobrot, da so mnogi lahko zboleli. Miklavževe šibe Na Miklavževem sejmu in tudi po mestu so v nedeljo dečki tn deklice živahno mahali s šibami in ponujali v nakup svoje domače izdelke. Na Orlem in drugih vaseh dobrunjske občine je udomačena znamenita domača industrija lepih butar za cvetno nedeljo, v Ljubljani pa se, kakor vidite, udomačuje in lepo razvija domača obrt Miklavževih šib. Preproste, gmotno šibkejše družine so se letos spravile na šibe. Nakupile so razno-b&rvan papir, v bližnjih gozdovih nare-zale šibovje in začele so delati lepo pi-pisane Miklavževe šibe. V soboto in nedeljo je bil kar velik promet v temi šibami. Dečki so zaslužili marsikateri kovač. Nekatere kupovalke so skušale kupiti šibe za znižano ceno, pa ni šlo. Cena je bila trdna. Neka podjetna deklica je neki kupovalki, ko je hotela ceno primerno zbiti, krepko povedala: »Gospa! Šibe so res v gozdu zastonj! Toda za papir je težava.« — Mnoge družine »o napravile velike zalo- ge šib, ovitih v najrazličnejši papir in lepo okrašenih. Morale pa so obleiati mnogo trgovin, da so dobile papir raznih barv in mogle nato pripraviti Miklavževe šibe. Novembra izknjiženi dolgovi Zemljiška knjiga izkazuje za november pri izknjiženih posojilih in bremenih prav zadovoljivo statistiko. Pasiva na ljubljanskih nepremičninah so se znižala za milijonske vsote. Samo pri nepremičninah nekega industrijskega podjetja, ki 6pada pod kat. občino Šenlpetrsko predmestje I. del, je bilo izknjiženo veliko posojilo v znesku 15,000.000 din. Novembra jo bilo zaznamovanih 25 predlogov za izbris posojil v skupnem znesku 16,056.320 din, dalje 7 predlogov za izbris 294.637 lir. Izknjižen je bil neki prav neznaten dolg v znesku 75 lir, najvišji pa je dosegel 200.000 lir. Še vedno izknjižujejo prav stare dolgove v kronah in goldinarjih. Pri 6 posestvih v okolici so bile izknjižene kronske terjatve in posojila v znesku 5339 K. Pri neki okoliški nepremičnini je zemljiškoknjižni urad črtal malenkosten dolg 43 kron. Na nekem okoliškem posestvu pa je bil naposled črtan dolg dvakrat po 300 goldinarjev. Nepremičninske rubežni Letošnji november je zaznamoval v zemljiški knjigi 26 nepremičninskih rubežni, s katerimi so bile prisilno vknji-žene na razna posestva različne terjatve v skupnem znesku 66.396 lir. V primerih teh rubežni je šlo navadno za neplačane državne davke in mestne davščine. Nekateri posestniki so prav trmoglavi in se raje puste rubiti na vse strani, kakor pa da bi ob času plačali in poravnali njim predpisane davke. Seveda nastanejo tudi primerni stroški. Državni zaklad se je vknjižil na dve posestvi zaradi sila neznatnih zneskov, ki bi jih lahko zave- Samo enega glavnega greha danes nima beseda — skoposti. In to bi bil edini primer, da bi ta bila krepost, (Rcnoenuto Mat-tenucci). Koledar: Torek, S. grudna: Sabas, opat; Krisplna, muč.; Telin, Skof in muS.; Qra.t, muč. Sreda, I. grudna: Nikolaj, Skof; I.con-oija, inuS.; Pasliazlj, muč.; Azelu, dev. Dramsko gledališče: »Triglavska roža«. Izvou. Ob 11.30 in IT. Operno gledališče: »Mlgnon«. Izven. Ob 16.30. Kino Matica: »Lažnjlvl kljukec« ob 15.30 in IS. Kino Union: »Mož sa mojo Jeno< ob 16 in 18. Kino Sloga: »Sedem pisem« ob 16 lu 18. Lekarniška služba: Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Ciril Metodova cesta 43; mr. Trnkorzjr ded.. Mostni trg 4, in mr. Ustar, Solenburgova ulico 7. •Oddslnllfta saoplns JarransSo primorje* RADIO 13UBUANA Dnevni spored za 5. dccemhrr: 7 Poročilu v ueuiščiu! — 7.10 Jutranji konoerl, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemSčini — 13 Napoved spore, da, nnta opoldanski konoert — 12.30 Poročilu v nemSčini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini — 12.45 Koncert za razvedrilo izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M, Sljanea — 14 Poročila v nemSčini — 14.15 Od dveh do treh, Sare meh — 15 Pronos osrednjega nemškoga sporeda — 17 Poročila v nemSčini in slovenščini — 17.15 Popoldansko krntkočasje — 18.30 Pregled športnih dogodkov v nemščini in slovenščini — 18.45 Zdravniška ura, dr. Mejafi Leopold: Sončna toplota kot zdravilo — 10 Slovenska ljudska oddaja — 19-30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pronos ntotualnrga predavanja — 20 PoroMln v nemSčlnl — 20.15 AVolfgung Amadcua Mozart: ob spominu na njegov smrtni dan. sodelujejo sopranistka Janja Baukart-Strle, tenorist Janez Llpušček, violinist Albert Derinolj, pianiat M, I.ipovSek in Ljubljanski komorni trio — 21.15 Dunaj pozdravlja Ijjubljnno — 22 Poročila v nemščini, napo-vod sporeda — 22.15 Plesni orkester vodi M. Vodopiveo — 32 Prenos osrednjega nemškega sporeda. POIZVEDOVANJA Par rokavic sem našla dne 28. nov. v tramvaju, proga Sv. ICriž. Sodaj čakajo pri vratarju Ljudske tiskarne, Kopitarjeva ul. zanci vsako uro poravnali. V enem primeru je šlo zaradi davčnega zaostanka 17 lir, v drugem zaradi 75 lir. Nesreča s plinom in poškodbe Pri neki stranki v Gorupovi ulici zaposlena, 44 letna služkinja Franja Satler-jeva je bila v nedeljo zjutraj močno omamljena od plina, ki je uhajal iz nezadostno zaprte cevi. Prepeljali so jo reševalci nezavestno na interni oddelek splošne bolnišnice, kjer je dobila prvo zdravniško pomoč. — Na Zaloški cesti je padla s tramvaja 12 letna dijakinja Marija Satlerjeva, ki je dobila poškodbe na glavi. — Pri padcu sta si zlomila: 41 letna zasebnica Ivanka Mrakova desno roko, 12 letni delavčev sin Albin Božič pa desno nogo. — Na cesti je spodrsnil in si pri padcu zlomil desni prstanec 18-letni sin tesarskega mojstra Fr. Stritih. Podeželski ponesrečenci v bolnišnici V ljubljansko splošno bolnišnico so bili prepeljani nekateri ponesrečenci z dežele. V Velikih Laščah si je pri cirku-larki poškodoval desno roko 36 letni učitelj Ludvik Andoljšok. — Na Dobrovi pri Ljubljani si je pri padcu na cesti zlomila desno roko 15 letna trgovska vajenka Ivana Tomčeva. — V Dobrunjah je 55-letni jK>sestnik France Mohar nesel velik lonec vrele vode. Spodtaknih se je, padel in se je voda razlila. Mohar je dobil hude opekline po životu. Obvestila Prevoda Delitev moke in kvasa Ljubljanski potroSnlki projmojo na prvih 15 dnevnih odrezkov zu kruh ali moko osnovne živilske nakazulco (brez pretiska ali z eno pretiskano vijoličasto črto): 1NS0 * enotne moke. 930 g rženo moke ln 22 g kvasa. Delitev ostale količine moke na osnovne, kakor tudi na ostale živilske nakazulco objavimo pozneje. Nakazila racioniranih živil za december 1944 Razdeljevale! raoionlranih živil v Ljubljani dvignejo pri »Prevodu«, Novi trg 4 II, nakazila zn moko za dolltev v decembru po naslednjom redu: v torek, dno 5. decem. bra z začetnicami od A—Ka ln vsi peki, v sredo, dno 6. decembra, a začetnicami od Ko—O ln t čotrtek, due 7. decembru, z začetnicami od P—2. Razdeljevanje nakazil se prične ob pol 8 zjutraj. Delitev živil nn bolniška nakazila Na bolniška nnkuzilu Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani delijo trgovci vsn nakazana živilu razen trdih maščob In sladkorja. Pojasnilo k naredbi o klanju prašičev za družinsko uporabo Člen 4. naredbo o klanju prnšičov določa, da moro dobiti dovoljenje zn zakol za družinsko uporabo samo rejec. Zaradi jasnost! objavljamo, da smatramo zn rejca la onega, ki sum redi prašiče vsaj 3 mo-seeo. V smislu člena 1. isto nnredbo so vsi ostali za zakol godni praSlčl nn razpolago »Prevodu«. Nakup zu zakol godnih prnšlčev zato tudi za družinsko uporabo v smislu členu 1, ln 4. naredbo nI dovoljen. Dramsko cjledaliSče Torek, 5. decembra, oh 14.30: »Triglavska roža«. Mladinska predstava. Obisk sv, Miklavža. Izven. Cene od 40 lir navzdol, — Ob 17: »Triglavska roža«. Mladinska predstava. Obisk sv. Miklavža. Izven. Cono od 40 lir navzdol. Sreda, t. decembra, ob 16.80: »September«. Bed Sreda. Četrtek, 7, decembra, oh lti.30: »Marija Stuart«. Red Cotrtek. Mirko Kunčlč »Triglavska roža«, pravljična Igrn v treh dejanjih. Osebo: Gregec — Bajde, Motičevkn — Kraljovn, Rodar. ovčar — GorinSek, puSčavnlk Sahtjlcu, vaški posebnež — Poček, Kokodev, vaški norček — Sever, Žilijova Anca, vružnriea — Rnkur-jeva. Robavs, gorski mož — VI. Skrbinšek, krnljicu žurkžena — Razbcrgerjova, žarkžene — Pugljovn, Svotelova, RodoSkova, Bozja-kovn, vešča — J. Boltarjeva. gorski Škrat — Brezlgar, Fchtra baba — Raztresen, Kra-guljež (nekak Kurent) — llitcnc. Mora — Dolinar, Čatež — Verdonik. Režiser E. Oro-gorin, scena Inž. E. Franz, kostumi D. Ka-čerjova. Glasbo zložil in pevske točko vodi II. Svetel. — Opozarjamo, da bo oho predstavi (prve je začotek ob 14.30, drugo ob 17) obiskal sv. Miklavž s svojim spremstvom. Obdarovanja otrok v gledališča ne bo. Operno gpledallSče Torek, 5. decembra, ob 16.30: »Mlgnon«. Izven. Cene od 60 lir navzdol. Sreda. I. decembra, oh 14: »Rdeča kapica«. Mladinska predstava. Obisk sv. Miklav. ža. Cono od 60 lir navzdol. — Ob 17: »Itdcča kapica«. Mladinska predstava. Obisk sv. Miklavža. Ceno od 60 lir navzdol. Četrtek, 7. decembra, ob 16.30: »Cllvla«. Rod A. NOVA MLADINSKA K N J T G A J6n Svensson: »Dogodivščin« na otokih« Prevedel dr. Joža LavrenčiS. 265 strani. :—: Vezana lir P5.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 ta novica Za častilce sv. ltešujen« Telesa. Mesečna pobožnost v čust sv. H. T. v uršulinski cor-kv! bo v čotrtek, 7. decembra, ob 6.30. l'o kratkem govoru bo sv. maša * blagoslovom za živo iu rajno člane bratovščino sv. H. T. Udeležene! dobo popolni odpustek. 'Počasti-mu pr! tej evharlstičnl pobožnnstl tudi Marijo, k,.ter! Je v urSullnskl cerkvi posvečen mar kot ■ krnljloi inlru«. Ob obletnici smrti pok. gosp. Alojzija Fuchsa bo slovesni rotluUm v četrtek, 7. t. m., ob 8 v frančlškausik cerkvi. Odbor zn Notranjsko bo v okviru Škofijsko dobrodelue pisarne priredil boilčnlco za vso begunco Iz Notranjsko, kl so nahajajo v Ljubljani, na praznik sv. Slefanu. Prosimo, da so vsi Notranje!, kl se telo udeležiti to boilčnlce, zglnsijo vsaj do 10-t. m. v Škofijski dobrodelni pisarni. Poljanska cesta 6. Zglasltev Je nujno potrebna, da točno vemo, na kako udeležbo moramo računati. Zdravnice In zdravnike, kl opravljajo privatno zdravniško prakso, vabi meatnl fizlkat na kratek razgovor v zadevi prevozu bolnikov z roševulnim avtomobilom. Sestanek bo v sredo. C. t. m., ob 17 v »ejni dvorani mes nega županstva. Pošta LJubljana ! dno 6., 7. In S. decembra t. 1. no bo poslovala za stranko zaradi čiščenja uradnih prostorov. Stranke naj so to dni poslužujejo drugih pošt. — Poštna direkcija v Ljubljani. Za obrtnike In rokodelce, mojstre, pomočnike ia vajenoo bo, kakor vsako leto, na praznik Marijinega brezmadežnega »početja v petek, 8. decembra, sv. mn-ša a skupnim obhajilom v krlžanskl cerkvi točno oh srdmlh. Udeležimo so skupno pobožnostl v čast nebeški iu nuši Materi v kolikor mogoče obilnem Številu. Srednjršolcl-lke Izkoristit« prosti čas za prlučltev strojepisja. Praktično znanje, vsakomur koristno. Novi tečaj! dne 5. la S-decembra. Učne ure dogovorno po leljl. Prospekti: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov »int zavod«. Domobranska 15. Fermtcot pustile za deslnfakdjo ust in grla dobite v lekarnah. Cilto se strojepisja! Novi tečaji pripenjajo dno 5. in ti. decembra. — PrakUčno luauje, koristno vsakomur sodaj in v bodoče v zasebnem ali juvncui poklicu. Učno ure dogovorno po želji obiskovaloev. Vpisovanje dnovno. — Informacij*, prospekti: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učol savod«. Domobranska 15. V Ljubljani so umrl! od 21— 3«. novembra: Ceč Drago, 36 let, Urubarjevo nabrežje fi; Corv Helena roj, Kustclio, soprogu poštuega podurudnika v p., Vodnikova 74; Jevnikur Jožefa s. llipollta, 27 let, usmiljena sestra sv. Vino l'av., Vidovdunsks S: Zuror Antonija, 83 lot, vdova vodje zemljiške knjige, Stari Irg 30; Vendramin Franc, 67 lot, šolski upravitelj v p.. Rožna dolina. Cesta V11I-2; Sovor Ludvik, 46 let, delavce, Zelarska ulica: Marino Frane, 80 let, policijski poduradnik v p., Smurtinsku 14. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Skrr janec Leopold, 41 let, delavec, Galjevica 13; Gorišek Leopold, 44 let, posestnik, Mulko 20, Primskovo: Otrin Ann, 52 let, zasebnica. Ustje 11; Drobno Neža roj. Scničar, 78 let. zasebnica. Cesta nn Rožnik 41; Pogačar Eli. zabota roj. Por, 63 let, žena strojevodje drž. žel. v p., Levčeva 29; Begali? Vladimir Frano Milnn, 36 let, vpokojenl novinar, Ja-vornikova ulica: Vozelj Terezija, 65 let, služkinja, Vidovdanska 2; Jerše Josip, 85 lot, Jolniškl nadpaznlk v p.. Poljanska 11 z Stre-kelj StaSa, 3 leta, hči uradniku, Zvonar-ska 11: Slapničor Frano, 29 let, Predoslje: Masnoglnv Marija, 30 let, žena stražniku. Smnrjc-Snp 25; Kunstolj Janez, 46 let, posestnik, Martin ja vas 32; Klanjšček Tekla roj. Auguštin, 57 let, žena železničarja. Bolgarska 17; Muvrič Lovrenc, 63 lot, gradbeni delovodja, Andrcnšova S; Pognčar Anton. 34 let, krojaški pomočnik, Bleiwelsova 42; Kramar Angela, 85 let, hči posestnika. Pa-radišče 10, Šmarje; Košir Vinko, 17 let, dijak, Škofja Loka; Pchnni Iledvika roj. Go-gola, 74 lot, žena rnvnatclja. Pred vrati jc sveti Miklavž in božični prazniki. Lepo darilo za vsakega je, fe ga naročito in mu plačate naročnino ca četrti letnik Slovenčeve knjižnice. Prav sa Miklavža je izšla nova knjiga ff Maria OstensoS ff Obfesindi Roman slavne pisateljice, ki je znana pri nas po prevodu »KLIC DIVJIH GOSI'. Knjiga je polna drobne lepote, čudovitih opisov narave in značajev. Brali jo boste z resničnim užitkom. Dobite jo po vseh knjigarnah in trafikah. KULTURNI OBZORNIK 25 let dela za slovensko učno knjigo Pred nekaj meseci je Pokrajinska šolska založba priredila ob svoji 25-letnem jubileju razstavo izdanih šol. knjig v izložbi Socialne pomoči. Sedaj pa je izdala posebno brošurico, v kateri je njen pravnik prof. France Planina opisal vse njeno delo pod naslovom: >25 let dela za slovensko učno knjigo. Ob 25-letnici Pokrajinske šolske založbe 11. V. 1919 do 11. V. 1944. Na 40 straneh je tu opisana vsa zgodovina te važne založbe, ki si je nadela namen, skrbeti za slovensko učno knjigo. Pokrajinska šolska založba je nadaljevalec in dedič nekdanje avstrijske c. kr. Založbe šolskih knjig na Dunaju. Dr. Ivan Arnejc, kot uradnik na prosvetnem ministrstvu na Dunaju, je prenesel preostanek slovenskih šolskih knjig v domovino ter je bil imenovan za prvega upravnika slovenske državne založbe za šolske knjige, ki si je zastavila nalogo: 1. izdajati in zalagati šolske knjige vseh vrst, zalagati tiskovine itd. izdajati tudi take knjige, ki ne obetajo dobička, n so šolski mladini nujno potrebni itd. 2. prodajati šolam in uradom šolske "potrebščine, 3. skrbeti za strokovno, tehnično in metodično izpopolnjeva- nje slovenskih šolskih knjig ter 4. uravnavati cene šolskim knjigam. Vse te naloge je aložba vršila potem pod raznimi upravniki, ki so bili naslednji: dr. Ivan Arnejc (1919—1924), prof. Ivan Vrhovnik (1924—1931), prof. Josip Osa-na 1928—1931), prof. Alojzij Sivec (1935-1937), Blaž Poznič (1937-1943) ter prof. France Planina (od 1. 1943 dalje). Ta zadnji v tej knjigi podaja pregled založniškega dela: izdala je 147 različnih knjig v 240 izdajah. — Skupna naklada znaša okrog 1,300.000 izvodov. Na leto pride potem takem 50.000 knjig. Najplodovitejše je bilo leto 1939 pod vodstvom BI aža Pozniča. Tedaj so izšle najlepše šolske knjige, to so: Čitanka za gimnazijo in za ljudske šole »Preljubo veselje«. Izdaja čitank in beril je bila največja naloga založbe zadnjih 25 let. To kratko zgodovino o založbi je napisal njen upravnik po uradnih aktih. Nato pa je dodal natančen Seznam izdanih knjig in zemljevidov ter jih obenem označil, katere so še na knjižnem trgu. Preglednica o izdanih delih po predmetih nas hitro seznAni z izdajami raznih knjig. Tu vidimo, da je bilo za pouk slovenščine izdanih v celoti za vse šole 34 knjig v 69 izdajah. Druga preglednica pa govori o izdanih dejih po letih izdaje in množini naklade. Temu poročilu o stanju in delil podjetja je upravnik Planina dodal še poseben članek: »Kako naj bo učna knjiga tehnično izdelana?« Je to nekako v slogu razpravic, kakor so jih včasih dodajali izvestjem. kjer po uradnem delu sledi ?.e članek, ki je v neki no-trauji zvezi z ustanovo. Pokrajinska šolska založba, ki jc ena glavnih založnic slovenskih učbenikov, je hotela za svoj prestop v novo dobo postaviti pravila za tehnično izpopolnitev slovenske učne knjige ter s tem sodelovati pri dvigu našega šolstva. Tako je na straneh 25—39 priobčen nekakšen osnovni »abecednik« tiskarske umetnosti, napisan na podlagi tovrstne slovenske in tuje strokovne literature ter podatkov naših tiskarskih strokovnjakov, ki jih pisatelj navaja na koncu. Tu se govori o tipu črk, o razmakih med posameznimi vrstami, o številu vrstic na eni strani, obliki črk, robu in barvi tiska ter o ilustracijah, ki naj spremljajo šolsko knjigo. Pri vseh teh osnovnih tehniško tiskarskih vprašanjih se ozira na šolske knjige ter določa njih tehnični tip, ki se je v praksi 25 let najbolj obnesel in ki naj velja že za pravilo. Isto govori potem o papirju, o vrsti in barvi papirja in formatu, pa tudi o vezavi- risan pa je članek tudi tako, da bo prišel prav vsakemu, ki se bavi s knjigo, zlasti vsem založnikom, ki po navadi ne poznajo strokovnega tiskarskega izrazoslovja, pa se tu na kratek način lahko seznanijo z njim. Kot za zgled raznih tipov tiska je na koncu dodana preglednica tiska z različno višuo črk in različnim razmakom med vrstami od nonparela do tercije. Za zaključek je tiskarna dodala pripombo o tehnični izdelavi te knjižice, kjer je do podrobnosti vse natančno naznačeno: tip črk in značaj tiska, pa tudi vrsta papirja in način vezave, ni pa imenovana — tiskarna sama. Ce bi po tipali črk ne vedeli, da je knji-/ivo tiskala tiskarna »Merkur«, bi tega iz brošure, ki ima namen podati tudi za naš šolski pouk nazorno prikazano strokovno poimenovanje tiskarske črne umetnosti, zaman iskali, kar je gotovo pomanjkljivost. td Izšla je zajetna in lepo, razkošno opremljena knjiga iz zgodovine in doživljanja planinstva in planin pod naslovom »V Triglavu in nje-govi soseščini«. Knjigo je spisal F.v-genij Lovšin, izdalo pa jo jc Slovensko planinsko društvo kot jubilejno knjigo za svojo petdeseletnico. O knjigi bomo še obširneje poročali, zdaj — pred svetim Miklavžem — jo samo naznanjamo. Po obliki in opremi je veličastna ter je okrašena z izbranimi podobami naših gora, pa tudi s kulturno Zgodovinskimi fotograsijami prvih planincev in ustanoviteljev našega organiziranega planinstva, pa tudi izvirnimi risbami naših slikarjev in arhitektov. Cianki so deloma spomini iz avtorjevega plezalstva in hribohodstra, delo- ma so spomini drugih ter spadajo v znanstvena raziskavanja o zgodovini našega turizma- Kakor rečeno, bomo o knjigi še poročali. Zbornik znanstvenih razprav profesorjev juridične lakultete XX. letnik 1943.-44. je izšel in prinaša zanimivo vsebino. Danes navajamo samo naslovi-teh razprav, podrobnejšo oceno prinesemo pozneje. Univ. prof. dr. Stojnn Bnjič je napisal: Kvalifikacijski problem v mednarodnem zasebnem pravu (str. 1-38). — Univ. proL dr. Aleksander Bdimovič: Razvojna tendenca kmetijstva (39—57). Univ, prof. dr. Viktor Korošec: O načelu pulilicitete v hetit-skein pravu (57—88). Univ. prof. Aleksander Maklccov: /ena in zločin (str 89—115). Univ. prof. dr. Avgust Mun-da: Psihologija in tehnika sestavljanja zapisnika (116—142). Univ. doc. dr. Vladimir Murko: Znamke in javne finance (143-182). Univ. prof. dr. Evgen Spektorski: Naturalistična sociolo gija 083-197). — Univ. prof. dr. Milan škerlj: Stvarne meje zastopne oblasti pri kapitalskih trgovinskih družbah (198—214). — Univ. doc. dr. iur. et phil. Rudolf Trofenlk: Uporaba tujega kazenskega nrava po tuzem-skem kazenskem sodišču (215—239). --. Priv. dov. dr. Ciril Žebot: Usodn veijave v razdobju med prvo in d>u-go svetovno vojno (240—371). Siren 4 »SLOVENEC«, ?orel£, 5. decembra 1944 Ste v. 279. Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Voditeljica icnstva v Kamniku. Nedavno so v Kamniku sprejeli voditeljico pokrajinskega ženstva, članico stranke Greto von Mitter\vaIlnerjevo, ki so jo Kamničanke vodile po mestu in ji razkazovale tozadevne proizvode marljivih ženskih rok. Novice u Brcž. Dne 30. novembra 1.1. je član tovarištva NS-GKB Josip Kabaser obhajal OOletnico rojstva. Ob tej priliki ie govoril vodja Obersteiner, ki je poudarjal Kabaserjeve zasluge in da so je udeležil 1. 1S77-7S vojnega pohoda v Bosni. V dar je prejel 75 mark, mladina pa mu je zapela lepe pesmi. Božifuo šolske počitnice. »Kiirntner Zeitung« z. dne 2. do 3. decembra 1944 piše tozadevno, da je državni vzgojni minister navedel glede na božične počitnice dvoje smernic: da naj bi bile I h>č i t n i c p čim krajše, dn ne bi pouk trpel že zaradi prostih dni. po drugi strani pa da se je treba ozirati na štednjo kuriva. To dvoje se di združiti tako, da naj bi bile šolske počitnice v toplem letnem času čim krajše, v zimskem pa daljše zaradi kuriva. Torej naj bi se počitnice l>odaljšalo na račun velikonočnih, tako da se pouk po božiču ne bi začel pred 15. januarjem 1945. Smrtna kosa. Na zahodnem bojišču je padel podporočnik Erik Pivk iz Celovca. Prav tam je doletela smrt desetnika Kristijana Miheliča iz Alberdena, okraj Paternion na Koroškem. V Celovcu pa sta umrli vdova zas. uradnika Mela-nija Iličeva in zasebnica Ana Pernešova. Smrt šest metrov pred rešitvijo. Nedavno emo poročali, kako eta ee v enegu ponesrečila Jurij in Marija liupič pri «e-etopu v planinsko kočo na Sonnblicku. 0 tej nesreči dostavlja še Kiirntner Zeitung z dne 30. novembra t. 1., da sta bila oba ponesrečena zakonca le še šeet metrov oddaljena od svoje planšarske koče. A navzlic taki bližini se nista mogla več rešitiu Dozdeva ee, da je Rupič začel tudi kopati jamo v «ie<;, da bi ee ondi skrila v burji in metežu. Vendar ni imel več moči za to. Njega in njegovo ženo je snežni n te tež podrt ul in ju zametel pol-drug meter visoko. Tudi zvesti pes, ki se ni umaknil od svojih gospodarjev, je poginil poleg njiju. Umri je v Gradcu in bil ondi 20. novembra t. I. pokopan pisarniški ravnatelj Ivan Škorjanc. Ne pozabite, d« t kratkem izide ena najbolj tanimivih in potrebnih knjig letošnjega leta, ki vam bo služila skozi celo Iclo — Slovencev koledar UUilUiUilU Šport Iztok je postal končni zmagovalec Iztok : Ljubljana 2 : 1 Včeraj torej je bila odigrano tako ie. liema turnirska igra ui«d Ljubljano in lito. kom. Pa tndi ta igra na bila nemotena od alarmu, ki je spet po svoje doprinesel k finančnemu efektu vse priroditve. Moštvi sta »e zaradi tega sporazumeli in odigrali tekmo S krat 35 minut, ki pa je veljala za pravo turnirsko. Kdor od njiju zmaga v tem določen.em času, bo zmagovalec vsega Inrnlrja, dobil bo največje Število razpisa, nih žog. pn tudi največji denarni delež pri razdeljevanju čistega dobička. V predtekmi sla se pomerili mladinski moštvi Mladike in Viča, kjer jo šlo tndi za prro mesto v mladinski skupini, vendar pa .ie bilo treba odigrati lo Se ostanek 9 in pol minnte. Vičani so rezultat izpred 14 dni v iznosu 1:0 obdržali tndi v tem podaljšku in si tako priborili naslov mladinskega prvaka. Vičani so se v tem delu igre potegniti v obrambo, kar je imelo uspeh. Igralci „o se hitro pripravili za •mirto na Igrišču, Sodniku g. Porčecu sla M predstavili obe moštvi v naslednjih postavah: I.jtihljanx: Plečko-Perharlč, Dekle-tft-Prttcon, Pilej, Voluvaek-Tršlcon, Medved, ffiitfšr, Pupo in Vodnik. — Iztok: Mare-Piskar P., Nagode Sl.-Janu5, Roth-Krnnjc, Fajon, Kumar, Makovec, Piaknr Ivo. Od moštev bi bilo omeniti pri Ljubljani, da je manjkal imenitni Kanti s krila, pri Iztokn pa Nngode. Nenantop prvega je Ljub. liana bolj občutno pogrešala, čeprav bi bil tudi Iztok z Kagodetom veliko pridobil na udarnosti. Nekaj o Svojevrsten pustolovski in napeti kriminalni film »SEDEM PISEM« Elfriede Dalzig O. \V. Fischer _1* r e d s t a v e ob II in 18._ RAST ff MALI OGLASI J Službe I dob« g Strojnega TEHNIKA ralaj&ga iu samskega s prukso v moderni parni tehniki, sprejme v stalno službo večje industrijsko podjetje. Ponudbe z curriculum vitac poslati pod »Industrija« na upravo >Slov.< 10654. I^PoIzvedbeJ TORBICO sem izgubila v soboto dopoldne od Rastolmrja po Strcliski ulici. Vodnikovem trgu do Sv. Petra ceste. V torbici ie večja vsota denarja, legimucija in potrdila iz bolnišnice. PoŠteu najditelj naj jo odda proti nagradi v upr. »Slovcnca«. |~Radlo_| RADIO ŽARNICE KB —II. kupi tvrdka KVKRtST. Prešernova št. 44. (k I Sobe 1 3 oddalo a SOBO ODDAM gospodu kot sostanovalcu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10694. 3 Prodamo | BEL KOŽUŠČEK vatiran, za I—S let. prmlnin za 2200 lir. — rlorjanska 13/111. — desna zadnja vrata. KRZNENA lOPA (sil) ie naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod »t. 10337. KAPNE IN BLAZINE® (garniture) prodam. -Naslov v upravi »SI.« pod št. 10362._ BLAGO za moške srajce, spodnje perilo in bluze, predvojno blago, naj. ceneje prodam. Nasl. v upravi »Slov.« pod št. 1C697. _ MOŠKO DARILO precizni čas, prodam. Klorjanska 13/111. — dosna zadaja vrata. j Kupimo j IGRAČE - RABLJENE otroške. vsakovrstne lutke, gugalne konjička itd. kol darila » Miklavža in božič — kupi. plača dobro in prevrciua tudi v ko ousijsko prodajo v poljubni količini: Hink« Priviek, komisijska trgovina, Ljubljana — Gradišče it. 7, naspi. Dramskega gledališč«. PISALNE STROIE dobro ohranlene, boljše znamke kupi takoj po najvišji dnevni ceni tvrdka »Everest«, Prešernov« nI. 44. ZIMSKA OBLAČILA raznovrstna za otroke in odrasle v dobrem •tanjn, spodnja io vrhnja, razno perilo, rpuhe, kapne, brisače, srajce tnajce, oogavi. ce itd. kupi in prevzema » komisijsko prodajo: llinko Privšek, komisijska trgo-vina, Ljubljana. Gradišče T — nasproti Dramskega gledališča. G A LOSE. SNEZKE »ojzerce. zimske čevlje za otroke in odrasle. rabljena In nerabljene kopi in plača dobro, prevzema tndi v komisijsko prodajo Isto tako tudi dežne plašče. Irenčkole io vetrne Jopice. Hinko Privšek, komisijska trgovina. Ljubljana — Gradišče It. 7 (naspr. Dramskega gledališča | Glasba HARMONIKO dia-tonič.no, modni ITT, znamko »Hoehner«, malo rabljeno, v naj. boljšem stanju s krasnim gla.«*)m, v kovče-gu z nepremočljivo prevleko, prodam za 11.000 li»r. Naslov v upravi »Slov.« pod Št. 10712. DivaO SVINJA 7 mesecev ptara na« prodaj za rejo sli pleme. Kobal Franc, Tovarniška 10. PRAŠIČA ca. 90 kg težkega — j,Toda m. štepanjska 4, Bajda . Varcujfe z vodo! Dotrpela je navša draga teta, gospa AltKO PAVLA roj. VEČ Pogreb bo v torek 5. decembra ob pni treh pop. z Zal, kapelica sv. Andreja, nn pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 4. dcccmbra 1944. Žalujoče rodbine: PETRIC, ARKO, IVANKOVIC, UARTMAN je novi, edini verski list, ki ho izhajal mesečno na 33 straneh v obliki Slovenčo-vega koledarja. Prva številka bo izšla še pred božičem. Naročnina za eno četrtletje znaša 25 L. Naročajte novi list nt naslov: UPRAVA RASTI, LJUDSKA TISKARNA Vsemogočnemu Bogu je dopadlo vzeti nama uajin sonček, zlato hčerkico-edinko Andrejo Kristan staro 5 let. — Pokopali jo bomo v sredo 6. decembra ob pol štirih pop. I Zal, kapelica sv. Petra, ua pokopališče k Svetemu Križu. Ljubljana, 4. decembra 1944. Žalujoči starši: RADO in MAJDA t UMRLI SO NAM NAŠA MATI POKOPALI SMO JIH 29. NOVEMBRA 1044 NA DOMAČE POKOPALIŠČE V SODRAZ1CI. ZA BLAGOR DUŠI RAJNE SE BO DAROVALA SV. MAŠA V TOREK 5. DECEMBRA 1044 V CERKVI SVETEGA PETRA V LJUBLJANI. SODRA ŽICA, RADOMLJE, LOŠKI POTOK, LJUBLJANA, RIBNICA, 4. DECEMBRA 1944. L0VŠIN0VI (KAPROLOVI) Zapustila me je moja srčno ljubljena mama, gospa Marija Primsar Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo 6. t. m. ob 4 pop. z Zal, kapela sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Postojna, Zagreb, Subotica, 3. decembra 1044. Globoko žalujoča hčerka ZAHVALA Za Številne izraze toplega sočutja ob izgubi našega predragega papana Franca Ifendramina Šolskega upravitelja v pokoju ste vsem prav iz srca zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa dolgujemo ge. doc. dr. Merljakovi za vso nesebično fkrb in pomoč v njegovi dolgi, težki bolezni, nadalje vsem prijateljskim rodbinam, ki so nam ves čas njegove bolezni in tudi obe tej težki uri tnko požrtvovalno stale ob strani, vodstvu in osebju radijske postaje za poslednje spremstvo in počastitev njegovega spomina, vsem številnim darovalcem cvetja ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Rcquiem za nrbozabnim pokojnikom bo v torek 5. decembra 1944 ob 9 zj. v frančiškanski cerkvi. Ljubljana, 4. decembra 1944. Žalujoča soproga, sin in hčerka. Sorodnikom in znankam 6poročamo, da je Bog poklical k Sebi svojo zvesto služabnico ANO BEiVDA v starosti 64 let, stauujočo v Domu služkinj. — Pogreb blage pokojnice bo v sredo 6. dec. ob 2 pop. z Žal. Naj počiva v lniru! Ljubljana, 4. decembra 1944. DOM SLUŽKINJ r. z. z o. z. + Umrla je moja presrčno ljubljena, zlata mama, gospa Ivanka Cesar roj. Staniša Pokopali so jo v četrtek 30. novembra 1044 na novomeškem pokopališču. Vsakemu posebej in vsem, ki ste ji lajšali trpljenje ob poslednjih urah njenega življenja in jo spremili na njeni zadnji poti, se tudi za očeta in vse sorodstvo iz srca zahvaljuje žalujoči sin JANEZ CESAR Ljubljana, Novo mesto, dne 3. decembra 1944. NAJPRISRCNEJŠA ZAHVALA VSEM, KI STE NAM STALI OB STRANI ALI KAKOR KOLI IZKAZALI POMOČ IN SOČUTJE OB SMRTI NAŠE LJUBLJENE ŽENE, MAME IN SESTRE GOSPE HEDVIKE PEHANI ROJ. G0GALA SOPROGE GEN. RAVNATELJA VZAJ. ZAVAROVALNICE OHRANITE JO V TOPLEM SPOMINU IN MOLITE ZANJO. LJUBLJANA, MARIBOR, 3. DEC. 1944. ŽALUJOČI OSTALI. Umrla nam je naša ljubljena, draga mati in stara mama, gospa Jovanovic Katarina učiteljiea v pok. K večnemu počitku jo bomo spremili v torek, dne 5. decembra 1944 ob treh popoldne z Žal, kapela sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Beograd, dne 3. decembra 1944. Globoko žalujoči: Andrija, car. posrednik, Drage-mir, priv. uradnik, sinova; Milica por. Antonijevič, hči; Erna roj. Froulik, Ljubica roj. Popovič, snahi; Mihajlo Anto-nijeviti, prota, zet, vnuki, pra-vnuki — ter ostalo sorodstvo. GUNN AR GUNN ARSSON: Nil BREGU ŽIVLJENJA Roman 74 Luna si je svoj rogljičasti ali poševni, okrogli obraz ogledovala v ledenih zrcalili, ki jih je bilo sonce izbrusilo, in zvezde so trosile svoje »Irobce zlata na lesketajoče se ledene l>oljane in ua temno, nemirno gladino inoria. Zdaj pa zdaj se je dvignil kak : uleb s svoje osamljene čeri in je s krikom odletel. Njegovi kriki so se lako pošastno glasili v mrtvaški tišini — in kjer so prodrli do budnega ušesa, so učinkovali kakor kaplja strupa samega duha teme, in srce je v muki v/.drgetulo. A čeprav ie bila noč še tako dolga, pa je le imela svoj konec. Dan. ta zapravijivec, je z urno roko pomete! z neba vse zvezde, ki jih je bila noč tako lepo zbrala skupaj, in je pripravil pot svojemu kra-lju — soncu. Opoldne je utegnilo sonce si jati tako toplo, da se je otajalo nočno cvetje na šipah s spremljeva-njem zvonkega, marljivega petja ka: pelj, ki so padale s strehe. Vendar m bilo bolj toplo, ko toliko, da so tvorile kani ir. ki so padale s streli, na svoji poti dolge ledene sveče na robu strehe in m> se ondi, kjer so padale na tla. nakopičile v majhne ledene blazine. Neopazno je sonce dan za dnem napenjalo svoj lok više. Pa je šlo vse le prepočasi. In medtem ko so se dnevi po polževo vlekli, je ljudem opešal pogum in so se njih moči izčrpale. Zdaj že skoraj niso imeli ničesar drugega, s čimer bi sc bili mogli preživljati, ko svoje mršave krave — in vsak tian so poklali neknj teh živali, ki so bile že zaznamovane od smrti, druge so že odšle pred zakolom in so mrtve le/Ale v hlevu, ko so prišli ljudje, da bi jim dali pičle krme. iKo je slednjič, konec mcseca, pristal v fjordu parnik, in ko se je izkazalo. da je pripeljul blugo za tvrdko O. Sclieving in sinovi, so nastale velike težkoče, saj so bili dninarji in ribiči na pol sestradani in je bilo treba še enkrat toliko časa ko sicer za razkladanje. Kmetje so se morali 6aini vpreči v snni in odpeljati žito v majhnih obrokih domov, zakaj njih konji so bili za vožnjo preveč opešani in sestradani. Z marsikako besedo so ljudje v teh dneh blagoslavljali faktorja Thordse-na, tega krasnega človeka, ki je dovolil v teh težkih časih kredit slehernemu, pa bodi prijatelju ali sovražniku, tako kot še nikoli prej. Naravnost nespodobno bi bilo, če bi bil kdo vprašal po ceni blaga! Celo svojemu izrazitemu nasprotniku, ustanovitelju konzum-nega društva, Finnurju z Vadija, je daj blago na uipanje. To je bila zares velikodušnost! Kar nič napak ne bi bilo, če bi si takega moža pridobili za poslanca: tak človek jih že zares sme zastopati! Seveda, saj je bil tudi Sera Sturla dober. A ker ni nič več hotel, in je celo s prižnice oznanil, da nima več namena, da bi kandidiral, potem ni kazalo nič drugega, ko da si na najboljši način priskrbijo nadomestila — škoda pa, hm, če si jo pri luči ogledajo, ni bila tako velika... Ali ni prav za prav ta »namestnik božji« le samo be-sedičil? Tak pa, kot je faktor Thordsen, ki ni veliko govoril, a je tem več mislil, od tega bi imeli kaj koristi! Že toliko let so si, na primer, želeli most čez rokav fjorifa, in prav tako so bila potrebna pota čez hribe na obe strani temeljitega popravila ... Faktor Thordsen >pa je brez dvoma mislil na vse to — vsaj govorili so. da misli... Sera Sturla je bil zmeraj tako fino — in nežnočuten, nikoli se ni maral spuščati v kako barantanje, česar je bilo y zbornici brez dvoma več ko preveč. In — kaj pa — saj to mu ni bilo moči zameriti — nasprotno. Toda — kaj pa dosežeš s tem, če si tako nežnočuten in se ti zdi pod častjo, da bi se pomešal med človeške slabosti? Prav nič ne dosežeš! Nak, s samo nedolžnostjo ne prideš nikamor — hahaha — ne v zbornici i.n ne nikjer! Kaj kmalu te pohrustajo. Človeka je kar jezilo, ko si videl, kako so drugi dosegli vse tisto, česar si 6i sam zaman poželel. Faktor pa — ta bo pa že pokazal, kako se streže taki stvari! Zdaj, ko je prišla pomoč, izdatna hrana za ljudi in živali, so začeli ljudje le bolj poredkoma hoditi v cerkev. Ljudje so čutili potrebo, da se.do sitega najedo in s poči jejo ,po toliko molitvah, ki so si jih bili čez zimo naložili. Saj se človek Bogu lahko tudi doma zahvali, tako prijetno je bilo zahvaliti se v »skrivni kamrici«! In kaj zato, če se jo človeku' med zahvalno molitvijo časih malo zadremalo? Bili eo hudi časi, kruti časi in majhna nedeljska dremavica je tako dobro dela... Sera Sturla je moral nedeljo za nedeljo govoriti nu pol praznim klo-pem. To ga ni vznemirjalo, dasi bi gu bilo prej globoko pretreslo. In še za tf.ar mu ni bilo, da bi zavoljo tega spet uvedel skupno kavino omizje — vsako nedeljo po službi božji, ki se je bilo I>o smrti njegove žene kar samo po sebi prenehalo. Res je mogoče, da je bilo tudi to krivo manjšega cerkvenega obiska, ker je prenehala ta stara navada. Vendar mu ni bilo prav nič do tega, da bi se osebno sestajal e svojimi farani. Če je kdo hodil v cerkev le na to pobudo, je le prav. da je nehal hoditi vanjo. Za te, ki >niso hoteli poslušati«, se je le malo zanimal in jc čutil le malo odgovornosti zanje. Zakaj — »mnogo je poklicanih, a le malo izvoljenih...« • Spet je vladala mrzla tišina zime. A zdaj so spali siti ljudje v hišah in kočah v Holmefjordu. Ni bilo nobenih strahopetnih oči, ki bi sledile blede proge lune pri njenem počasnem romanju v tihih izbah, in nobeno budno oko se ni prestrašilo zaradi krikov samotnih galebov, ki so se zdaj pa zdaj oglašali v tišino noči. Dolga noč niti ni bila zmeraj zadosti dolga. Potreba po spanju more biti pri sitih in na varnem se čutečih ljudeh izredno ve-lika. Tišina, mrzla, mrtva tišina, je tako rekoč položila svojo roko na vsakršno življenje, da, celo čas je ustavila. To pa je bilo le navidezno. Žila življenja utripa lahko slabotneje ali močneje, počasneje ali hitreje — vendarle zmeraj utripa. Niti to, čemur pravimo smrt, ga ne more zadržati. Večno ro-majoči čas nikoli ne počiva.