ppr^p



Prv! slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cAmeriki
TS? firsi SIoveniaT Dafljr in
the United States. Issued every* day* except • Sundays and Holidays.
Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at.Nkw York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
Stev. 92.
NEW YORK, 1Q. aprila, 1Q04.
Leto XI.
y obup.
Obsojeni ropar se je sku šal usmrtiti.
Na begu.
Japonci ostavili reko Yalu in beže proti jugu.
potapljati s sprednjim
Da bi se rešil veftal.
Niedermeierja so našli v svo-jej krvi.
Chicago, 111., 19. aprila. Nieder-meier, znani ropar, kterega bi morali prihodnji petek obesiti, skušal se je v svojej ječi usmrtiti, da bi se tako rešil ve~al. Ko je prišel ključar rano zjutraj v njegovo ječo, našel je Nie-dermeyerja nezavestnega ležati v svojej krvi. Obsojeni ropar si je pre-rezal žile za pestjo in zavžil nekoliko žvepla od užigalic. Lopova so takoj odnesli v bolnico, kjer so ga nekoliko ozdraveli. Vendar je pa smrtno bolan in zdravniki so mnenja, da se mu je posrečilo goljufati vesala. Žile si je prebodel z navadnim svinčnikom.
Ključar Roeder je slišal v Nieder-meverjevej ječi stokanje, radi česar je takoj odšel v ječo. eJtnik je zavil -vojo glavo v rjuho, in ležal brezvestno na tleh. Njegova obleka in odeja je bila namočena s krvjo. Takoj, kc ' so ga na<li, zašili so mu laxto in tako preprečili nadaljno izgubo krvi. V ječi so našli tudi žveplenke, kterim je glavice potrgal.
K iodermeyerja in ostala dva roparska morilca so, odkar so bili obsojeni, neprestano stražili, kajti od njih ni bilo nič dobrega pričakovati. Žveplenke so mu najbrže preskrbeli drugi jetniki.
Na Niedermeyerjevej postelji so našli pismo, v kterem ropar izjavlja, da obžaluje svoje lopovščine in da mu je žal ostaviti one redke prijatelje, kteri so ga na tem svetu radi imeli. Na to je napisal vsa svoja roparska dela, ktera je izvršil kot morilec in ropar in izjavlja, da je vesel, ker ga krvnik ne bode dobil v svojo pest. Nadalje izjavlja v svojem pismu: ''Samomor izvršim iz štirih razlogov: Prvič, ker meni ljudstvo, da ne morem izvršiti samomora, ker me strogo čuvajo; drugič, ker vsakdo trdi, da ne morem varati vešal; tretjič, da ne bodo ljudje dejali, da sem bil usmrten radi mojih čločinov in četrtič, da bodo lahko tudi nevedni rešili nadaljno zagonetko. Pismo se končuje: "Jaz sem ateist in ne pripoznavam ni jedne vere."
Niedermeyer ne bode ostal pri življenju, kajti zavžil je glavice 75 žveplo nk
Rusi prihajajo v severoiztočno Korejo; zasedli so
gorske prelaze.
Truplo brez glare.
Danbury, Conn., 18. aprila. Včeraj dopoludne so našli kraj tira New York, New Haven & Hartford železnice truplo Tom Quinna, kteri je imel v tukajšnjem mestu malo trgovino. Truplo je brez glave. Prvotno se je mislilo, da je pokojnika kedo umoril, toda potom preiskave se je dognalo, da je Quinna povozil vlak, s kterim se je hotel peljati v Fishkill, N. Y.
Nesramen zakon.
Albany, N, Y., 18. aprila. Najne-sramnejši zakon, kar jih je newyor-ško po3tavodajalstvo tekom zadnjega zasedanja oživostvorilo, je oni. kte-rega je izdelal senator McEwen. Po novem zakonu je vsem hranilnicam newyorske države dovoljeno, naložiti denar hranilcev v — delnicah Rook Island železnice. Slednja je plačala republikanskim politikarjem za imenovani zakon najmanj $25,000.
Delnice Roch Island železnice niso povsem varne in se ne naslanjajo na gotovino. Radi tega so zahtevali Schieren iz Brooklyna, John H. Rhoades, Alex. E. Orr in drugi člani newyorski trgovinsko zbornice, naj vlada imenovani zakon razveljavi. Toda na prošnjo se ni nihče oziral, — naravno zopet z pomočjo denarja železniških magna tov.
Sedemnajsta roj na ladija.
Quineey. Mass., 18. aprila, V soboto, dne 30. aprila, bodo spustili v vodo 17. ameriško oklepno vojno ladij o imenom ''Rhode Island". Ladi jo bode "krstila" gospodaČna Mandle Witmore iz Rhode Islands.
Mandžurski jetnik.
Ruske predstraže lopet na otokih reke Yalu. — Streljanje pri New Chwangu. — Baltiško brodovje odpljuje na Iztok v juliju.
Petrograd, 19. aprila. Oddelek ru-f skih voajkov, kteri je dospel iz Usu-! ri, prišel je v Maoershan na man- j žur.skein bregu reke Yalu, 175 milj ! severno od Pingyanga, ne da bi kje srečal Japonce. Rusi so zaesdli tudi pogorski prelaz rued Mandžurijo in Korejo. Prelaz so utrdili z pogonskimi baterijami.
Seoul, 19. aprila. Iz Gensana se poroča, da je velika ruska četa zasedla Pukshon, 80 milj severno od Gensana. Ruska vojska je na potu proti jugu ob morskej obali.
Petrograd, 19. aprila. Uradoma se brzojavlja, da se položaj ob Yalu ni spremenil. Ruske prednje straže so na otokih reke Yalu, le 100 yardov ; daleč od japonskih prednjih straž, katero so pričele sedaj na vsej vrsti bežati.
Petrograd. 19. aprila. Tukaj krožijo vesti, da sedaj skušajo Japonci v Kinchovu pri Newchwangu izkrcati vojaštvo. Proti imenovanemu mestu so je napotilo 20 prevoznih parnikov.
Rusko brodovje mora sedaj ostati v Port Arthuru, tako, iu zamorejo japonski transportni pari.iki sedaj poljubno voziti in skušati izkrcati čete.
General Kuropatkin je neda\noin-špiciral mesto New Chwang. Tamo-šnji strategični položaj mu je znan. Tudi je tjekaj poslal toliko vojaštva-da bodo zamogli Rusi vsaki čas prepoditi Japonce.	•
Rim, 19. aprila. Iz Harbina se poroča, da se je japonsko vojno brodovje pojavilo v okolici Vladivosto-ka. Vojaštvo je pripravljeno za sprejem Japoncev.
London, 19. aprila. Iz Shanghaja se brzojavlja, da sta v ponedeljek pljuli memo mesta Chefoo dve vojni ladiji proti zapadu. Tudi je bi:o slišati streljanej z topovi.
Petrograd, 19. apr. General Flug brzojavlja iz Port Arthura, da so vse vesti o obleganju mesta navadna laž-
V Port Arthuru so sedaj preiskali potopljeno vojno ladijo "Petiopav-lovsk" in pronašli, da so katastrofo provzročili parni kotli, kteri so se razleteli. Razstrelba se je pripetila pod kotlovim krovom.
Petrograd, 19. aprila. Tukaj se zatrjuje, da je Rusija kupila dve vojni ladiji v Schichaw in Elbingu.
Radi katastrofe "Petropavlovsk" izdala je admirali teta povelje, takoj z vsem potrebnim opremili baltiško in črnomorsko brodovje. Danes so poslali na Iztok 40 železniških vozov streljiva in prvo podvodno torpedov-i ko. V tukajšnjej ladjedelnici izde-| lujcjo 15 podvodnih torpedovk, ktere vse bodo v juliju gotove.
Paris, 19. aprila. Iz Petrograda se brzojavlja, da je car sprejel v av-dijenco vrhovnega poveljnika ruske mornarice, velikega kneza Alekseja. Baltiško brodovje odpljuje dne 15. julija na Iztok. Brodovje bode vodil imenovanega dne v Azijo kontre-ad-miral Rožestvenskij.
Petrograd, 19. aprila. Podadmiral Skridlov, naslednik pokojnega Ma-karova , pride semkaj danes zvečer. Meščanstvo ga bode sijajno sprejelo. Njegovim pobočnikom sta imenovana kapitana Stetenko in Kladst..
Vlada je dovolila vdovi pokojnega admirala Makarova 20.000 rubljev
letne pokojnine.
« ♦ ♦
Tientsin, 18. aprila. Iz raznih virov se semkai poroča, da je proti King Chou, severno od Port Arthura na potu 70 japonski!, transportnih ladij.
je pričela koncem.
O vzroku katastrofe še ni ničesar znanega, dasiravno se mnogo govori, da so se razleteli parni kotli. Zatrje-vanju admirala Togo, da je japon-| ska mina provzročila nesrečo, nihče ; ne verjame.
Mogoče bodo vzroki katastrofe ostali tako tajni, kakor oni ameriške "Maine". Pred vsem bode treba preiskati ladijo "Petropavlovsk", da se dožene, se je li pripetila razstrelba znotraj ali od zunaj.
Generalni št«b ni dobil nikacega poročila o japonskih transportnih ladijah, ktere so se baje približale Yin Chowu.
Iz Port Arthura se brzojavlja, da križarka "Bajan" vozi hitreje, nego je bilo pričakovati. Tudi vest, da se je neka japonska križarka razletela, se potrjuje.

Trdnjave v Mukdenu.
giving Chou je luka mesta New Chwanga ob ustju reke Liao. Ako izkrcajo Japonci tamkaj svoje vojaštvo, potem nameravajo napasti Port Arthur od morja in kopnega.
Petrograd, IS. apr. Dne 12. aprila (v torek) skušali so se Japonci izkrcati ua obrežju korejskega zaliva med Port Arthurom in reko Yalu. Ruske čete so Japonce sijajno zapodile v beg. ^Kakor smo že poročali).
Pred vsem so japonske tor -pedovke skušale preiskati ves zaliv, toda ruske baterije v Taku Shan (Jhing Tai-Tse, 'lshanh in v Bed-zino so Japonce tako sprejeli, da so hipoma bežali.
Admiral Togo je potem devet transportnih parnikov, iz kterih so se hoteli Japonci izkrcati, hipoma pozval nazaj, na kar so Japonci z vojnim brodovjem vred bežali. V Taku-Shanu imaio Rusi 20,000 mož. — Mesto Taku-Shan je v Mandžuru, kacih 50 milj zapadno od delte reke Y"alu. Tamkaj se je izkrcalo 12,000 Japoncev, ktere so pa Rusi iznena-da napadli in jih par sto postreljali. Ostali so bežali nazaj na ladije, do-čim so ostavili na kopnem par topov.
Seoul. 18. aprila. Iz Gensama se brzojavlja, da je ruska vojska dospela v Puk Chon, SO milj severno od Gensana. Rusi so na potu proti jugu po glavnej cesti, ktera vodi v Seoul,f z namenom napasti desno japonsko krilo, na kar bodo Rusi Japonce obšli in jih tako prisilili, da pomnože svojo posadko v Gensanu.
Seoul, Koreja, 18. aprila. Semkaj se poroča iz Ping Yanga, da vlada tamkaj red in mir. Večina domačinov je ostavilo svoja domovja preduo so tjekaj prišli Japonci. Sedaj so se jeli vračati. Japonci so najeli par tisoč kulijev. kteri nosijo za vojaki riž in ribe. V ostalem pa Japonci še niso pričeli z običajno plenitvijo, dasiravno dobivajo le malo jedi. Bitke še ni pričakovati.
Petrograd, iS. aprila. O katastrofi "Petropavlovsk" se še poroča naslednje podrobnosti.
"Vojna ladija- "Petropavlovsk" je pljula počasno proti "Električnem skalovju". Torpedolovke so skušale baš zavoziti v luko, ko se je pojavil na desnej strani vojne ladije "Petropavlovsk" bel dim. Temu sta sledili dve razstrelbi, na kar je temen dim obdal vso vojno ladijo. Na to se je povsodi pojavil plamen. "Petropavlovsk" se je nagnila, potem se je prevalila na desno in se jela potapljati. Sledila je zadnja razstreiba in vse je bilo pri kraju.
Petrograd, 18. aprila. Tukaj 9e še vedno mnogo govori o katastrofi 'Petropavlovsk'. Podadmiral Mak-arov je bil na poveljniškem mostu, ko se je pripetila katastrofa. Ladija s«
Petrograd, 18. aprila. Prvi izmed devetih podvodnih čolnov, ktere so tuka; zgradili, odposlali so danes v Port Arthur. Podvodna torpedovka, ktero so odposlali v posameznih delih je eliptične forme in je opremljena z najboljšim električnim aparatom za izstrelitev torpedov. Eksperimenti z podvodnim čolnom so vspeli sijajno.
London, 18. aprila. Ministerstvu inostranih del se naznanja, da namerava Rusija protestirati proti vpo-rabi brezžičnega brzojava na parni-kih časniških dopisnikov. Dopisnike in ladije časopisov, kteri imajo brezžični brzojav, bodo Rusi vjeli in z njimi postopali, kakor z ogleduhi.
Slevenske norosti.
—	Iz Summita, 111., se nam poroča, da je dne 10. aprila padel rojak Matija Zunič po stopnicah navzdol, in sicer tako nesrečno, da je tretji dan umrl v bolnici countyja Cook v Chi-cagu. Pokojni je doma iz Jerneje vasi pri Črnomlju. Doma ostavlja vdovo, dočim biva njegov sin nekje v Coloradu. Ime mu je Peter Anjelo. Pokojnik je njegov očim. Slednji ni bil član kaeega družtva in je bil že 5 mesecev brez dela. Kdor želi o tem več zvedeti, naj piše Frank Koenigu, P. O. Box 123, Summit, HL
—	Iz Biwabika, Minn., nam poroča naročnik, da gre tam z delom prav slabo. Družbe so že v novembru prenehale z delom. Rojakom ni svetovati hoditi tjekaj, dokler se z delom zopet ne prične. Onim, kteri delajo, so znižali plačo za 25 centov pri 10-urnem dnevnem delu.
—	V elevelandskej žičarni je padel v vrelo vodo Hrvat Josip Šikota. Zadobil je take opekline, da je dva dni na to umrl.
—	Rojak Anton Lagan v Clevelan-du, O., padel je v kotel kislin v ta-mošnjej žičarni. Vsled lan je dva tedna nato umrl.
Znižana vožnja.
Red Star črta je prevožnjo ceno znižala za vso Avstrijo in to IZ AN-TWERPENA DO NEW YORK"A za $24.50, Hamburg-American črta pa na $29. Najbrže bodi, tem dru žbam še druge sledile.
Vožnji listki fo dobiti pri Fr. Sak ser, 109 Greenwich St., New York in 1778 St. Clair St.. Cleveland, O.
Bremenski Lloyd je tudi znižal ceno za vožnjo iz Avstrije v Ameriko in sicer za poštne parnike na $24,50 gd Bremena v New York, za brzoparnike pa $29 i z Bremena v N«w York. Listke prodaja F. Sakser, 100 Green wick St., New York.
Iz
Dominška vlada obveščena o stališču Zjedi-njenih držav.
V spomin padlih žrtev revoluoije.
Predsednik Morales zopet doma.
San Domingo. 19. aprila. Ameriški poslanik Powell, naznaiiil je do-minškemu ministru inostr|nih del, da bode, v slučaju, da zahteva kaka ptuja vlast poravnavo dolga, on takoj v imenu svoje vlade, zasedel vse dominške carinarske urade, da jih čuva na korist ameriških upnikov.
San Domingo, 19. aprila. Člani vlade so danes prisostvovali službi božji, ktera se je vršila v spomin padlim žrtvam, ktere so pustile svoje življenje v ustaji dne 23. marca 1903 Vse trgovine so bile zaprte. Iz ameriške križarke ''Detroit" se je izkrcalo 50 mornarjev, kteri so bili tudi v cerkvi.
San Domingo, 19. aprila. Pn^dsed-nik provizorične vlade, general Morales, je dospel včeraj v tukajšnje mesto. Politični položaj se je poboljšal. dasiravno imajo vstaši še par mest. Tudi trgovina je okrevala. Tukaj in v okolici vlada mir.
Anglo-irancoska kelonijalua pogodba.
St. John's, N. F., 18. aprila. Besedilo anglo-franeoske kolonijalne pogodbe, še niso objavili, kajti kolo-nijalna vlada je našla v drugem paragrafu. kteri se nanaša na ribar-stvo ob francoskem obrežju New Foundlanda, veliko napako. Kakor določa imenovani paragraf, mora se že dne 20. oktobra tamkaj končati ribarstvo. S tem bi pa bil zimski lov na slanike v Bay of Islands in v Bonne Bay za newfoundlondske ribiče prepovedan, dočim imajo ameriški ribiči pravico tudi po zimi lovit? in sicer vsled pogodbe iz leta 1818. Newfoundlandska vlada bode še le potem, ko popravijo dotični paragraf, pogodbo potrdila.
V prid japonskim naseljencem.
Mexico Cirdad, Mex., 18. aprila. Iz Japonske se brzojavlja, da japonska vlada ne privoli nabirati na Japonskem pogodbene delavce zu Mexico, ako slednji ne dobivajo po $1.35 dnevne plače v mehikanskem denarju. Dosedaj vlada ni nikoli zahtevala jamstva. To je japonska vlada najbrže storila radi tega, ker dobivajo Kitajci, ki delajo na haziendah v Tehuantepeku. po $1.50 na dan.
200Ietnica iasnika 'New Letter*.
V tem tednu zamore ameriško časnikarstvo slaviti svojo 200 letnico, kajti v tednu od 17. do 24. aprila 1704 izšla je prva številka bostonskega časnika "News Letter". Format imenovanega časopisa je bil 7xl0V^ palca in na vsakej strani sta bila 1« dva predala. Urednik imenovanega lista je bil bostonski poštar John Cam-bell. Imenovani časnik je bil 15 let jedini časopis v Ameriki, dokler ni 1. 1719 v Philadelphiji in 1. 1725 v New Yorku izšli novi časniki.
Ceno ielezo.
Madison, Wis.. 18. aprila. Profesorja C. F. Burgess in Karol Earn-beuchin, od tukajšnjega vseučilišča izumila sta elektro-kemičnb postopanje, po kterem je mogoče izdelovati čisto železo, ktero je bilo do sedaj zelo drago, po 1 cent funt. To že lezo je tako belo, kakor srebro, se lahko kuje, ne zarjoviv čistej vodi in je najumestnejše za napravo električnih aparatov.
Pridelek petroleja.
Washington, 19. aprila. Geologi čni urad naše vlade naznanja, da se je na svetu 1. 1892 pridelalo 185,151,-089 sodov petroleja. V Zjed. drža vah in Rusiji, se je pridelalo 91,44 odstotkov vsega petroleja. Leta 1892 so Zjed. države z ozirom na pridelek petroleja nadkrilile Rusijo za 19,377-732 sodov.
Vabilo oa naročbo.
0b poteku prvega četrtletja vabimo naše slovenske rojake na naročbo lista
"GLAS NARODA",
kteri kot EDINI DNEVNIK v tej
deželi velja le $3 za vse leto, ali 75 centov za četrt leta.
Vse gg. naročnike, kterim je pa naročnina s prvim četrtletjem potekla, pa prosimo, da isto kmalu ponove.
tipravništvo "Glasa Naroda".
Washingtonske novosti.
Washington, 18. aprila.
Republikanci se še vedno boje preiskave poštnega oddelka naše vlade. Tekom zadnjih dni vršili sta se zopet dve seji v belej hiši glede tega vprašanja. Oba senatorja, ktera sta izjavila, da preiskava republikanske j stranki ne more škodovati, Aldrich in Spooner, od onih konferenc nadalje molčita. Najbrže preispava predsedniku Rooseveltu ni povšeči, kajti v belej hiši pričel je veti povsem drugačen veter in oni senatorji, kteri o poštnem škandalu niso hoteli niti vedeti, so povsem na strani Roose-velta. V Washingtonu so se izvestno naveličali škandalov, kajti naposled bi se demokratom vendar le posrečilo spraviti razne nadaljne škandale na dan. Demokratje so pa v ostalem tudi preradovedni. Senator Simmons iz North Caroline je .tekom poštne debate zahteval, naj pokažejo republikanci svojo <-knjige'.
+ + ♦
Vodje našega kongresa so sklenili dne 28. aprila s zasedanjem kongresa končati. Pri zadnjih sejah se bodo buvili z predlogi, o "Statehood" in o subvenciji za domače parobrodna družbe. Debata o prvoimenovanem predmetu bode že jutri končana.
V senatu bodo tekom tega tedna skušali rešiti pokojninski in deficitni račun. Senator Hansbiough bode skušal dovesti predlog o indijanskih pogodbah do debate.
Nesrečna vožnja z avtomobilom.
Bridgeport, Conn., 18. april«. Zobozdravnik George C. Eighne zgubil je pri vožnji kontrolo svojega avtomobila in je padel z avtomobilom vred preko necega brega, Avtomobil je padel nanj, tako, da je nesrečnež smrtno ranjen. Le par trenotkov pred nesrečo, ostavila je njegova soproga z otroci avtomobil, kteri je bil nekoliko poškodovan.
Bolnica zgorela.
Indianapolis, Ind., 18. aprila. V bolnici sv. Vincenca pričelo je včeraj zjutraj goreti. Med 124 bolniki je zavladala nepopisna panika. Nckteri bolniki so bili tako slabi, da niso zamogli bežati. Zopet drugi so prišli a zadnjimi močmi na prosto. Ko je pričelo goreti, so zdravniki operirali necega bolnika. Dva zdravnika sta nadaljevala z operacijo, dočim je tretji opačeval razširjanje ognja, Usmrtena je bila le jedna bolnica, imenom Harriet Leahy. V strahu, da ne bi zgorela, skočila je iz peteg« nadstropja na ulični tlak. Ostale bolnike so rešili in jih nastanili v začasnih stavbah. Škoda, ktero je napravil požar, ni velika.
Mehikanski papirni trnst.
Austin, Tex., 18. aprila. Skoraj vsi založniki in tiskarji v Mexico Oi-udad, so vročili predsedniku Diazu peticijo, ktera je naperjena proti mehikanskem trustu papirja. Prosilci 5o prosili predsednika, naj zniža carino na uvoz papirja.

ROJAKOM V JOLIETF ILL, in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John SuBtarSiča, 1208 N. Centre St. Imenovani gospod ie naš trgovski dopisniki

....... ................

- : - ; . ,
uppiif^iy

"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev t Ameriki.
Urednik:	Editor
ZMAGO SLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
F1?ANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za Ameriko ... $3.00
" Dol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse leto.......4.50
" " " pol leta.......2.50
" " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
"GLAS NAHODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
«GLAS NARODA**
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov
frosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-če naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite
naslov:
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City.
T»lefor»: 3795 Cortt and.
Srečna svobodna Pa nama!
Žaloigra na Panamskej zemskej ožini je končana in Panamci so že prodali fflediake potrebščine. Vojsko nove republike so znižali, tako, da imajo sedaj le jeden jedini bataljon, kteri šteje 1026 mož, 7 generalov in 27 višjih častnikov. Vojno mornarico, ktera je obstala iz male jadranke in jedneg-a čolna, hočejo sedaj prodati in listi so že objavili tozadevne vladine oglase. Plemeniti Panam-čani zamorejo sedaj do smrti živeti v miru in počivati, kajti Zjedinjene države skrbe za njihovo varnost in z onimi 10 milijoni dolarjev, ktere' so dobili Panamčani od Zjedinjenih držav, se da lepo živeti v deželi, kjer ž i "1 j enje ničesar ne velja. Iz naslednjih podatkov došle^a nam lista "E1 Tiempo" jo razvidno, kako srečno žive sedaj državljani najmlajše republike :
"Neki kitajski pralec" — tako piše "E1 Tiempo" na uvodnem mestu
—	"je poškodoval dve negligee-sraj ci polkovnika Santiago Corona, radi česar nam je slednji priposlal z ru-deoo tinto napisan uvodni članek o
—	rumenej nevarnosti. Toda mi že-' limo biti nepristrani in se baviti s
zadevo povsem resno. V Panami imamo dva kitajska naročnika, na ktera se moramo tudi ozirati. V osta le m dobimo pa kmalo mormonsko na selbino, ktera bode brezdvomno sočustvovala s poligamističnimi Mon-golci. Pustimo toraj za sedaj vso stvar v mir
Zopet na drugem mestu čitamo: "Senorita Arabella Inez de Jones, krasotica iz Wiseonsma, ktera pod-učuje v ameriškej šoli, ima ženina z dolgim in aristokratienim španskim imenom, kteri jej med šolskim urami udvarja in deklamira verze a la: "Dese modo en mi cordura..." itd. Radi tega se ljudje pritožujejo in nam se dozdeva povsem opravičeno. Poletna sezona je pred vratmi in ako hoče Senor Fernando Valverde de Castromonte y Lopez de Villa Rica potem udvarjati učiteljici Ara-beili Inez de Jones de Wisconsin, naj se že to godi "in nombre de Dios" (v božjem imenu) — ne pa sedaj."
Nadalje--
"Člani kluba Hidalgo Washington razdelili so se v dva tabora, ker nekteri udje raje čitajo Boccacijev "Decameron", nego Essay o od Ralph Waldo Emersona. Senorita Gii-o, ki le je T Bostonu učila zdraviti s pomočjo molitev, trdi, da se bode anti-emersonijaneem pričelo mešati, radi česar jih sedaj zdravi — "in absentia"."
"Senorito Castalijo Smythe-Brow-nejevo, družabnico ameriškega konzula, je minolo sredo pičil škorpjon. Zdravniki »o mnenja, da bode okre-▼ala, toda zgubila bode — lase na onem mestu, kjei jo je pičil škorp-jon."
Tako se živi v Panami!
Liitiica uredai&tva.
D. P., Victor, Colo. Dopisa ne priobčimo, ker jo osoben. Pozdrav.
—Prijateljica kralja Milana. Te dni je umrla v Budapešti nekdaj sloveča lepotica, žena bankirja, Elsa V. V Gaštajnu se je v njo zaljubil srbski kralj Milan. Spremijeval jo je v razna kopališča, po zimi pa pri hajal tajno v Budimpešto ter si najel blizu njene hiše stanovanje. Po-žneje se je Milanu kakor vsaka draga. tudi ta ljubezen ohladila. Po njegovi smrti je skušal.kralj Aleksander odkupiti očetova pisma od te ljubice, * jih ni dala za noben denar. Sedaj »t za ta pisma nihče ne briga.
Izvirna poročila iz Ljubljane.
V Ljubljani, dne 4. aprila.
Povabili ste me, da \am poročam o vseh važnejših dogodkih, kteri se vrše po Slovenskem v političnem, narodegospodarskem in kulturnem oziru. Želite namreč dobivati zanesljiva poročila iz stare domovine, a to ne na podlagi slovenskega časopisja, ampak na podlagi opazovanja in izkustva, ktero si je nabral očividec. Vsakega Slovenca, kteri živi v Ameriki stalno ali le začasno, mora zanimati vse, kar se vrši v starej domovini, toraj v slovenskih pokrajinah. Skrbeti hočemo za to duševno zvezo in podajati Slovencem v Ameriki pristno sliko o vseh dogodkih v Slovencih. Vaš dopisnik, kteri je pričel že pred tridesetimi leti delovati na časnikarskem polju, nabral si je že toliko izkustva in znanja, da mu bode moči vselej pogoditi pravo pot in razsoditi, vsak nov pojav na kterem-koli polju.
Dve stvari pa sta, kteri mi je že danes povdariti. Dvoje je, kar bode-mo posebno opazovali in čemur bo-demo posvečevali vso pozornost. A to je narodnost in demokratska načela. Opazovali bodemo, koliko napredujemo Slovenci, koliko se razvijamo v narodnem duhu, recimo v Slavjanstvu, in koliko upliva na nas Slovence sploh gibanje in razvoj vseh slavjanskih narodov. Zato pa se bodemo ozirali tudi na one dogodke, kteri se vrše izven mej slovenskih pokrajin, toraj na dogodke, kteri kolikor toliko vplivajo na vse Slo-ence.
ISIaš narod je po svoji zgodovini demokratski. Zrno demokracije use-jali so naši pradedje v svoje obitelj-sko in občinsko življenje, a to blago zrno hočemo gojiti v smislu moderne potrebe in modernih zahtev. Xa srcu nam je delavski stan, njegove gmotne potrebe in zahteve, in zato bodemo zaznamovali vse, kar bodemo zapazili v gibanju slovenskega delavstva v najširšem pomenu besede, Soči jalno vprašanje je za nas tako važno, kakor narodno. Boriti se nam je za narodno in soeijalno samostal-nost. Slovenec mora biti demokrat, a vsak slovenski demokrat mora biti ne samo Slovenec, nego tudi Slavjan. Tu je naša zveza in naša skupna borba. ivas je toliko in toli ogromno število, da se lahko postavljamo na svoje noge. Kdor se hoče boriti v naših vrtsah, mora nam priznati naše slavjansko čuvstvo, našo narodnost, kakor to mi pripoznajemo drugim neslavjanskim narodom.
Poglejmo toraj po širnej domovini !
Vsako gibanje ima svoj začetek. Na vsakem slovenskem shodu se je dozdaj govorilo, da imajo Slovenci tri sovražnike: Nemce, Madjare in Italijane. Sprijaznili ali sporazumeli •^e ne bodemo nikoli z Nemci, še manj pa z Madjari, četudi so Madja-ri neznatnejši narod. Uči nas to vsakdanja skušnja. Ali nekoliko smo se približali Italijanom, ali ako ho čete, poseben slučaj je nanesel, da se Slovenci in Italijani vsaj nekoliko •'mileje" gledata. A to se je zgodilo tako. Ko je nedavno hotel vsenemški Koerber ponemčiti Dalmacijo, uprli so se mu Hrvati in Italijani po vsej črti v Dalmaciji. Zlasti dve mesti: Zader in Splet, sta šli prvi v boj. Koerber je hotel uriniti nemščino v dalmatinske urade, a se mu to ni posrečilo. Hrvati in Italijani sovražijo nemščino, ker je obema nevarna nemška povodenj.
Ta pojav ni ostal brez posledic in vpliva na sosednje pokrajine. Kakor je to navadno, razgrela je nova ideja najprej mladino, i to slovensko in italijansko. Ko se je vsled rusko-ja-ponske vojske narodno vprašanje zopet nekoliko bolj razdražilo, začeli so nemški dijaki, najprej v Pragi, a potem na Dunaju napadati slavjanske dijake. Videli smo, da so slavjanski dijaki imeli zelo "ugodno" stališče v Pragi in da se je Slavjanom na Dunaju jako. slabo godilo. Praga, ta zlata matieka je naša, je res naša mati, a Dunaj ni naš. Dunaj je nemški. V Pragi je češki narod branil naše slavjanske mlade brate, a na Dunaju je ves Dunaj navalil na vse slavjanske dijake. Celo vseučiliški rektor se je potegnil za nemške dijake. V tej stiski so se Slavjani sporazumeli z Italijani. Združili so se naši in italijanski dijaki, četudi v tej združitvi niso mogli doseči nika-kih vspehov. Konec igre je bil, da smo mi bili tepeni in da nas Nemci niti na vseučilišču ne smatrajo rav-nopravnimi.
Kaj naj se učimo iz tega? Dunaj uam ni bil nikdar prijazen. Niti vse,r učilišče, toraj svetišče znanosti, ni več znanstven zavod, ampak je zavod, na kt^rem se goji nemška politika. Duftajsko vseučilišče je ognjišče nemškega šovinizma. Tu niso narodi. več jednakopravni. To vemo vsi, a ne vemo, zakaj so Slavjani toli nepraktični, da hodijo na Dunaj. Imamo Zlato Prago, ktera je naša. Izpričevala praškega vseučilišča veljajo toliko;- kakor dunajskega, hajd-mo toraj--v Prago! Naša mladina mora zahajati t -Prago I Češko vse-
učilišče bodi naše vseučilišče, dokler ne dobodemo svojega v Ljubljani.
Dunajski pojav, to je pojav v ptu-jini, vplival je zopet na slovensko domovino. Sicer je Ljubljana duševno središče Slovencev in bi toraj morala Ljubljana reči prvo besedo. Ali Ljubljana ima druge brige in jo ta briga manj "boli". In oglasil se je Trst, kteri je središče primorskega Slovenstva. Tržaško družtvo "Edinost". ktero izdaje sv<_»je glasilo istega imena, ni smelo molčati in je povedalo svoje mnenje. Oglasili so se tudi Italijani, to je italijanski politiki, zmed njih vodja dr. Venezian, kteri je proglasil absolutno italijan-stvo v Primorju. To pa pomenja, da je absolutni gospodar Primorja Italijan, a Slovenec in Hrvat sta mu sužnja. Zopet stara pesem, stara krivica! Slovenci in Hrvati v Primorju se ne morejo klanjati temu načelu, temu nasilstvu. Dru/ o "Edinost" izreklo se je jasno, da pozdravlja slo-vensko-italijanski sporazum. ali le s pogojem, da vladaj ravnopravnost v vseh stvareh v Primorju. Ta ukrep je praktičen in moder. Zdaj so Italijani politični gospodarji Primorja. Xjihov je deželni zbor istrski in njihov je mestni svet tržaški. Slovenci ne morejo doseči v Trstu niti navadne slovenske šole, a vodje italijanske politike proglašajo, da so Italijanom ravno tako, kakor Nemci, nevarni tudi Slavjani. Cela stvar se nahaja v tem stanju, da je Primorje po večini prebivalstva res naše in da se Italijani ne bi radi odrekli gospod-stva. To je vse. Vsekakor je dobro, da taki zbliževalni poskusi ublažu-jejo narodno nasprotstvo.
(ITon«a prihodnjič.)
V svarilo-
Poslednji čas so razni newyorski dnevniki opozarjali ljudstvo, policijo in posta voda jalstvo na vedno rastoče "banke", ktere so v istini tako zrastle. kakor gobe po poletnem dežju. Ti "bankarji" razpošiljajo po zapadu, kjerkoli le kak naslov vlove,
tiskovine in hvalne spise, denarje in parobrodne listke ponujajo "skoraj /.astonj", parobrodne listke od $3.00 naprej, ceneje, kakor vsak pravi agent. Ti možakarji nema j o nikjer založene varščine, niso nikomur odgovorni za njih delovanje in to le oni trpe, kteri se jim na li-manice vsedejo. Casniški poročevalci so v glavnem stanu policije navajali lake "banke", a reklo se jim je: "Mi nemarno postave, ktera bi zabranje-vala ustanovljati banke, vsak človek, dasi je znan lopov, lahko banko otvo-ri, v to mu ne brani noben zakon." To so bile besede poglavarja newyor-ških detektivov. Tiskane okrožnice v raznih jezikih ti "bankarji" razpošiljajo raznim narodom, ako kaj napravijo je prav, ako ne, pa tudi. Mnogokrat se je že zgodilo, da je taki bankar zvabil od lahkovernih ljudi novce, a necega dne je bila pisarna prazna, a prazen je ostal tudi preveč lahkoverni mož. Dandanes, dokler ne dobimo postave, ktera bode zahtevala dobro poroštvo in vlada nadzorovala vse banke, je zelo paziti, komu se novci izroče. Najbolj fanatični Židje postanejo v lov u za denarje dobri narodnja-k i , fanatični Mohamedanei celo kristjani, ošabni Madjari dobri Slovaki, in fanatični Italijani pristni Slovani, vse le v lovu za novce.
liojaki, pazite se taeih zasebnih bank, najbolje so narodne banke (National Bank), ker te so pod državno kontrolo; v kupčiji pa se bavite z ljudmi, ktere dobro poznate; ako pa dobite tiskovine, jih pa porabite za podkuriti, pa pazite, da se mleko ali juha ne prismodi pod takim papirjem.
Evropejce in druge vesti.
Dunaj, 19. aprila. Cesar Valjem, kteri potuje po Sredozemskem morju je nameraval te dni obiskati otok Krf. Sedaj se je pa nenadoma premislil, ker je zvedel, da ga tamkaj pričakujejo nevarni anarhisti, kteri bi mu radi prikrajšali jezik.
Petrograd, 19. aprila. Carinja je obolela za influenco. — Car Nikolaj je pomilostil dr. Giršovnija in dva njegovih drugov, kteri so bili obsojeni v smrt vsled zarote. Zarotniki so usmrtili naučnega ministra Boge-ljepova. kterega je pred tremi leti usmrtil neki Karpovič, potem ministra notranjih zadev Sipjagina, ko-jega je vstrelil Bolčanov in gover-nerja Bogdanoviča. v Ufi. Giršovnija in njegove druge obsodilo je vojno sodišče v smrt na vešalih. toda car je spremenil njihovo kazen v petnajstletno ječo.
Moskva. 19. aprila. Tukajšnjega profesorja Ivanova, so dijaki nameravali usmrtiti z bombo. Slednjo je našel profesor pod svojo posteljo.
Solun, 19. aprila. Med Turki in Bolgari-v Lipi pri Demer Kapu ob reki Vardar, vršili so se resni boji. Na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih.
Berolin, 19. aprila. Vesti iz nemške jugozapadne Afrike so vedno bolj
žalostne. Sedaj se poroča, da je bil polkovnik Leutwein prisiljen z svojim možtvom bežati iz Okatumbe v Otjasasu. O majorju Gasenappu in C njegovih četah že par tednov ni ničesar slišati. Vojakom tudi primanjkuje streljiva.
Kodanj, Danska, 19. aprila. Vlak, s kteri m sta se vozila angleški kralj ^ in kraljica protidomu, je skočil s tira. Ranjen ni bil nihče.
London. 19. aprila. Princ in prin-cezinja Waleska sta odpotovala na Dunaj, da obiščeta cesarja Fran Josipa.
Aden. Arabija. 19. aprila. Angle-žke operacije proti Mulahu v Somali so se končale s tem, da je Mulah odšel na italijansko ozemlje. Tudi njegovi ljudje so se razkropili.
— Obsojen minister. V Oldenburgu je bil obsojen minister Kulis t rat, ki je rekel ženi urednika Kruseta :"Vaš mož je lump!" na 100 mark globe.
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temn še lo centov za poštnino, ker mora biti denarna pošilja te v registrirana.
Lepi poštni parnik "Red Star" črte
ZEELAND
odpljuje dne 23. aprila ob 10. uridop. iz New Yorka v Antwerpen.
Ekspresni parnik
KAISER WILHELM der GR.
odpljuje dne 26. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Ekspresiji parnik "francoske družbe L A SAY0IE
odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Lepi poštni parnik "Red Star črte'
FINLAND
odpljuje dne 30. aprila ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Antwerpen. (Zelo lepa vožnja je na parni-kih te družbe.
Najnovejši ekspresni parnik
KRON PR INZ WILHKLH
odpljuje dne 3. maja ob S. uri zjutraj iz New Yorka v Bremen.
Lepi poštni parnik
LA GASC0GNE
odpljuje dne 7. maja ob 10. ur: dop. iz New Yorka v Havre. Ta parnik vzame samo potnike II. in III. razreda ter je posebno fino vrejen za družine, ker bodo prostori II. razreda prirejeni za III. razred in oni I. za II. razred. Pljuje 8 dni preko vode.
Vožnje listke za te parnike prodaja F r. Sakser, 109 Greenwich St.. N e w i. o r k. Za ekspresne parnike si je preje notreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod potom brzojava ali pa nas pokličite telefonu* 3795 Ccrtlandt, ako ste na kaki postaji v P3 <w Torku- Dobro ai to zapomnitf
POZOR ROJAKI!
v-ast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri »Triglavu",
617 So. Center Ave., blizu 19. ttlice, kjer točim pristno uležanr.
ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, tajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje j* vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (poo) table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prve vrsti za točno iu solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodoSd Končno priporočam ožjim rojakom da me blagovolijo vačkrat počastil s svojim obiskom!
Mohor Mladič.
617 So. Center Ar., bllzo 19. ni, CHICAGO, ILLINOIS.
POZOR ROJAKI t Bratom Slovencem in Hrvatom naznanim, da sem otvoril na
285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio,
tretja hiša od vo*la St. Clair 8t.f pri Germani a Garden, svoj lepo urejen SALOON, pod imenom
"GOSTILNA PRI NOTRANJCU",
kjer imam rarun raznovrstnih i*bornih pijač ter (torkih in mi-Klih jedil ob vsakem času tudi na raspolaco
prostorno prenočišče
za rojake potujoče po Ameriki ali novodošle is Evrope.
Postrežba vsestransko solidnu in točna.
Za obilen obisk se priporoča

Kranjsko slovensko katoliško
svete Bartoe
v Forest City, Penna.
fnkorporirano dnč 31. jannarja 1902 v PennsjlvanJJi.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Žalah, P. O. Box 547, Forest City, Pa* Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 47S, Forest Cit v, Pa
I.	tajnik: Ivan Tele^n, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
II.	tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Mtjhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSPUl>ABSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucittelt star., P. o. Box 591. Forest City, Fa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa* Josip Goeenc, P. O. Box 669, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož 3Iatos, P. O. Box G52, Forest City, Pa.
fttfBSt
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: John TelW P. O. Box 607-est City, Pa-	'
Društveno glasilo je "Glas Naroda".
Skušnja uči!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter iz finega, naravnejya vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj «?a pije redno.
Pošilja se v zabojih po jeden tueat (12 steklenic) na vse kraje zapadnib držav Sev. Amerike.
V obilna naročila se priporoča
JOSIP RUSS,
432 S. Santa Fe Av. Pueblo, Col.
NARAVNA
CALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
NAPA VALLEY VINO.
Dobro črno vino od 45c dalje; dobro belo vino od 50c naprej. — Kdor naroči kot 50 Ralon. mora priložiti $'2.00 za posodo. Prevoznirio plača naročnik Naročilom je pridejati danar oziroma Money Order. S spoštovanjem
M. ROGINA P. O. Box 64.	Croekatt. 0«i
NAZNANILO*
Podpisani naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem odprl svoj novi, lepo urejeni
SALOON
imenom
"GERMAN HALL ',
50 korakov na levo od postaje v Raton, New Mexico.
Točim vedno sveže pivo in najbolje californijsko vino ter whiskey. Za obilen obisk se priporoča
MARTIN BUKOVO. Raton New Mexico. (3xt 8-3—8-6)
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 «eat Številko:
Anton Bobek, poslovodja podružnice Frank Stkier. 1778 St. Clair St.. Cleveland, Ohio. C k a a. Dcrjranc. 215 N. Congress St.. Kenoeka, Wia. John Sustaršič, 1208 N. Centre SU Joliet, HL Frank Gabrenja. S19 Power St., Jehnstown, Pa.
Ake želi kdo rojakov list prodajati, saj m »elaai vri
M.


Kdor še nema
KOLEDAR
za 1. 1904,
naj hitro seže po njem; v zalogi imamo le še kakih 100 iztisov. Velja le 25 centov s poštnino vred.
-g- & & & -S & & &	- l:-	»g-
-pj	[¥T
John MS Wills«
0.
International Manufacturing Company
Box 948, New York City, Iff. Y.
Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim dr uit vam svojo bogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal Press), žepnih pečatov
(1'ocket- Seai Press), gumastih črk za samostojni tisk v Skrinjicah; igralnih škri-- njic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših
•(varnostnih britev):
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarjem, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah
od $2.00 dalje.
Grafofoni, fonograh, amateur-fotografični aparati, »mere itd, — Bogata zaloga godbenik inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo.
Dopisuje se v vseh modernih jezikih. Za odgovore priposlati je znamko za i centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY;
fiiM;- P. 0. Bwt 948, NSW TOBK CITY, N. T.
...........................................................................
Jnsoslovanska
Inkorporirana dne 34. januarja 1901 v državi Minnesota.
v ELY, MINNESOTA.
'-.m	--
URADNIKI;
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303. Ely, Minn
Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal Pa. L tajnik: TURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. uajniK: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. CV Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohi*. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PBIM02IC, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittsburg Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box .056, Ely, Minn.
brzojavljanjem pričnejo*delati v Mali Pešti. Poskusom bodo prisostvovali tudi tehnični častniki. — Pretep v šoli. V Belprradu obstoji večerna šola za odrasle, ki jo obiskujejo večinoma Macedonci in < 'rnogorci. V četertek zvečer pa so učenci stepli, j vrjrli najprej učitelja iz šole, potem se pa med seboj hudo stepli. da je več; osob ranjenih.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L- Brorich, Ely, Minn., po avcj.*n zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatv naj se pošljejo blagajniku: Ivan Oovi*, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po avo; m zastopniku.
Društven« glasilo je: "GLAS NARODA".
PBI8TOFILI.
K družtvu sv. Alojzija št. 36 v Coneinaugh, Pa.. Ignac Ferlin jen 1869, Fran Krifitof 1877. Družtvo šteje 28 udo\.
JURIJ L. BROZICH, I. tajnik.
ro-
Drobnosti.
Rojake opozornjerao na naznanilo mestne hranilnice ljubljanske, ktera je v teku kratkih let postala tako znamenit slovenski denarni z a -v o d. Ta hranilnica daje po 4 odstotke; za varnost uložnikov jamči vse mesto Ljubljana s svojimi posestvi in vso davčno silo. Toraj so težko zasluženi denarji povsem v a mu u a 1 o ž e 11 i.
Zaupnik ljubljanske mestne hranilnice j<-: p;. Frank S a k s e r, z glavno pisarno 109 Greenwich Street, X e \v York in 1778 St. ('lair Street, Cleveland, O.
Z današnjim dnem postal je Mr. Anton Trstenjak v Ljubljani naš stalni poročevalec novosti iz stare domovine in ostalega slovanskega sveta. Njegovo SOletno delovanje na literarnem in časniŠkem polju nam jamči za najboljša poročila.
Xewyorsko hrvatsko zabavno društvo "Dubrovnik", priredi dne 30. aprila t. 1. v češkej "Narodnej Bu-dovi". 321—323 E. 73. St., veselico, h kterej vabimo vso v New Yorku in okolici živeče Slovane.
Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem
sodišču. Janez Košir, je med tem. ko so bili domači v cerkvi, vzel svojemu gospodarju Janezu Mešetu na Selu iz zaklenjene skrinje bankovec za 20 K. Denar jo do zneska 2 K f>8 vin. zapil. Obsojen je bil na štiri nu«eee težke s postom poostrene ječe Jožef Rogelj, monter, je v Iloteder-šic-i preklinjal Boga in Mater Božjo In je psoval orožniškega postajevodjo in župana. Sicer trdi, da je bil pijan, kar pa ni resnično. Obsojen je 1-ii na 5 mesecev poostrene ječe. — Viljem Turna, pisar iz Ljubljane, je izmaknil Jerici Pitteri 2 stenski tabli, vredni 20 K. in Antonu Pitteri zlat prstan, vreden tudi 20 K. Ukradene reči je Turna za 12 K prodal, denar pa zapil. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. — Janez Roblek, posestnika sin iz Bašla, je bil krivim spoznan hudodelstva tatvine, ker je Jožefu Cudermanu vzel sro-berno uro, vredno 13 K z verižico in šmarnim tolarjem vred; L. Pirkerju v Šmo-horju pa 2 K vreden molitvenik. Obsojen je bil na dva meseca težke ječe. — J anez Šter, samski dninar, je sunil krojača Petra Zupana z nožem v zapestje ter ga tudi udaril z nekim okleškom. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe.
Sneg in — potres. S Tre-belnega pri Mokronogu se piše 31. marca: Pri nas sneži, kakor za stavo ! "Lepo" Velikonoč bomo imeli v "dolenjskih Tirolah!" — Ob 3AlO. uro se je pojavil <lnnes zjutraj potres. Smer mu je bila od severo-zahoda. Bilo je opaziti troje zaporednih sunkov, ki so se v cerkvi čutili tem intenzivneje, ker je bilo prav takrat povzd igo vanjo (na Veliki četrtek), torej ob splošni tihoti.
Samomor. Dne 1. aprila, torej na veliki petek, so ob 1L uri dopolu-dne našli v Stobu pri Domžalah na švislih ob* .šenega 28letnega posestni-kovega sina Frana Okorna, po domače Nackovega iz Stoba. Vzrok samomoru ni znan. Najbrž so družinske razmere pognale Nackovega v smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Mengeš. Nackov je vedno rad hodil v cerkev in k spovedi in bil do-&ex katoličan.	_
— Carjeve Amazon k e. Kakor znano, je ruski vojni minister dovolil nekim bojevitim ruskim ženskam, da sestavijo polk 2000 ama-zonk, ki gredo na azijsko bojišče. Dopisnik nekega angleškega lisia je imel v Moskvi razgovor z Marijo So-pernikovo, eno tistih gospej, ki hočejo postati amazonke. Marija So-pernikova je mala blondinka, zelo prikupljiva prikazen, a svoj načrt smatra zelo resnim. Dopisnik jo je vprašal: "Ali ne mislite, da so ženske prenežne, da bi mogle prenašati muke in težave vojske?" — Araazon-ka: "V nekterih ozirili pač, toda pozabljate, da so Japonci mnogo manj i in slabši kot ruske ženske. Mnoge ruske so se borile v vojni z Xupoleo-nom. Navadna ruska kmetica zamore par Japoncev brez težave vzdigniti. Jaz sama bi zamogla najti dovolj takih žensk na posestvu svojega očeta. Zakaj bi se naiš prošnji ne ustreglo; Marsiktere ruske deklice znajo jahati, kakor kozaki, in tudi streljati znajo izborno. Tudi jaz spremljam očeta na lov na volke. Pred tednom sem eno popoludne vstrelila 3 volke." — "Zakaj se ne zadovoljite, da bi svoji domovini služite pri rdečem križu je vprašal novinar." — "Nismo Angležinje. V Rusiji so ženske enakopravne z moškimi. Ženske se pri nas nastavljajo v dobro plačanih upravnih službah, in ženskih zdravnikov je v Rusiji več kot v celi estali Evropi. Me smo moškim popolnoma enake."
Kretanje parnikov. V N.w York m
Z<»eland aprila iz Antwerpena. Lu Bretagne IS. aprila iz Havre 1212 pot.
— Poljubi za vojne namene. — Ena prvih ruskih lepotic. šelel9letna šansoneta Saharin je naznanila po predstavi v Perni, da bode delila poljube po 10 rubljev v vojne namene. Gospodje so kar poskakovali preko ograj z bankovci " rokah in nastala1 Pretoria iz Hamburga, je taka gnječa, da se je pevka morala Philadelphia iz Southamptoua.
QoiHtl
Columbia iz Genove.
za nekaj časa skriti. Potem se je zopet pokazala ter prodala 150 poljubov za 800 rubljev.
Ka iser VVilhelm der Gross« is Bremena.
Noordam iz Rotterdama.
Sluvonia iz Reke. Waldemar iz Hamburga. Afajestic iz^Liverpoola.
— Z i d j e na Ruskem. Poži-dovljene evropske in ameriške države se rade znašajo nad rusko kru-. ^ein 12 Bremena, tostjo proti Židom, ter delajo vlado1 Moi*golian iz Glasgow*, odgovorno, ako kje od Židov izsesanoj *±a Savoie iz Havre, prebivalstvo vzdigne roko nad svoje1 Jtruria »* Liverpool*, izkoriščevalce. Da pa ruska ne storili Louis iz Southamptona.
in tudi ne želi nikake krivice Židom, pokazal je minister notranjih zadev, pl. Plelive. ki je nedavno poklical 60 predstojnikov večjih židovskih občin v Petrogrnd. ter jim naročil, naj predložijo ministerstvu spomenico o židovskih težnjah in kakih reform žele. Židovski zastopniki so se zedi-nili za sledeče točke: 1. Odpravi naj se proeentualna omejitev za Žide glede obiskovanja višjih izobraževa-lišč; 2. razširi se naj pravica za na-selejvanje, in 3. uvedejo se naj znova rokodelske uprave, ki bodo edine imele pravico, izdajati židovskim učencem spričevala ter nakazovati Židom bivališča v notranjih delih dežele. Minister je obljubil, da se izpolnijo vse upravičene zahteve, toda enakopravnosti z ogromno večino naj ne zahtevajo, ker bi se takoj ponovili dogodki Kišeneva in Homela.
— Iz Srbije. Skupščina j< sprejela avtonomni carinski tarif v vseh treh branjih ter zakonski načr1 glede državnega posojila in fonda" za gradnjo železnic, mesto nedavno umrlega II. pod pred sednika skupščine, Rankoviča, je bi
Bluecher iz Hamburga. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Arabic iz Liverpoola. Barbarossa iz Bremena. Neckar iz Genove. Finland ix Antwerpena.
Odpljuli «o:
R.vndam 19. aprila v Rotterdam. OdpljnU
m
Augusle Victoria 21. aprila burg.
Bremen 21. aprila v Bremen. La Bretagne 21. aprila v Havre. Ilohenzollern 23. aprila v Genovo. Philadelphia 23. aprila v Southam-ton.
Zeeland 23. aprile v Antwerpen. Campania, 23. aprila v Liverpool. Pretoria 23. aprila v Hamburg. Ivoenigin Luize 23. aprila v Genovo. Kaiser Wilhelm der Grosse 26. apr.
v Bremen. Xoordam 20. aprila v Rotterdam. Majestic 27. aprila v Liverpool, uprav Mongolian 28. aprila v Glasgow. Bluecher 28. aprila v Hamburg. La Savoie 28. aprila v Havre. Rhein 28. aprila v Bremen.

— i' r o r o k o v a n j c o izidu rusko- japonske vojne. Pariški časopis "Bil Bias" je priobčil prorokovanje o bodočih dogodkih na Daljnem vz-toku, ki mu jih je narekovala ista ja-snogleda ženska, kije svoječasnotudi prorokovala operacijo kralja Edvarda in preložitev njegovega kronanja. Prorokovalka pravi, da bodo Japonci zavzeli Port Arthur. V aprilu se bo razvila velikanska bitka na suhem, v kteri bodo zmagali Japonci. Na obeh straneh bodo velike izgube. V mesecu maju izbruhne skoraj splošen punt na Daljnem vztoku, vsled česar bodo morale Nemčija, Francija in Anglija poslati svoje ladije v Azijo. V juniju bo Rusija vsled velike nihilistične vstaje prisiljena, da sklene naglo mir, ker bo morala svoje čete brž poslati v domovino. V jeseni se podpiše mirovna pogodba. — To prorS-kovanje priča, da je vedeževalka zelo naivna in o ruskih razmerah tako slabo poučena, kakor more biti le — kaka ženska.
— Razne male novice. —
Slepar dr. Orlovski. Dosedaj se je dognalo, da je dr. Orlovski prislepa-ril 200,000 K. Gotovine se je dobilo pri njem samo 1 rubelj. Na priporočilo pok. krakovskega kardinala Du-najevskega je sleparskemu odvetniku tudi papež podaril visok red. Razprava proti njemu se bode vršila pri deželnem sodišču na Dunaju. —- Pisatelj knjige "In k. u. k. Diensten" je bivši nadporočnik Venceslav Motz pri 3. polku trena, ki je lani izstopil iz armade, ker so se mu razmere pri-studile. — Ogrsko-hrvatska paro-brodna družba je kupila na Angle-žkem velik modern parnik za službo v Dalmaciji. — Zima v Italiji. Po celi Benečiji in Toskani je zapadel sneg ter je pritisnil mraz, ki je napravil na drevju in setvah mnogo škode. — Križe iz sodnik dvoran so odstranili na Francoskem vsled okrožnice pravosodnega ministerstva S tem se hočejo izogniti zlorabi in bogoskrunstvu. — Zgorela tovarna. V Brnu je zgorela tovarni za sukno tvrdke Beer & sin. Škoda se ceni
300.000 K. — Poskuse z brezžičnim r	-
J
Hranilnih ulog je:
13,147.850 kron 60 viru
izvoljen neodvisni radikalec Jas siavonia 28. aprila v Genovo. Prodanovič. — Za ravnatelja srbsk Arabic 29. aprila v Liverpool, parobrodne družbe je imenovan ne Graf Waldersee 30. aprila v Ham-davno vpokojeni železniški ravnatelj j burg.
Josimovič.	Etruria 30. aprila v Liverpool.
St. Louis HO. aprila v Southampton.
— Balkan. Sofija. Uradno se,Fin]and 30 aprna v Antwerpen. razglaša, da so vsa poiočila turške Columbia 30. aprila v Glasgow, vlade o prehajanju bolgarski vsta-šev čez meje in o bojih z vstaši popolnoma izmišljena. Bolgarske meje so tako zasedene s pomnoženim bolgarskim vojaštvom, da je vsak prestop popolnoma izključen. Turška vlada si take vesti namenoma izmišlja. da prikrije grozodejstva, ki jih; vprizarjajo njene čete.
Sofija. Blizu Premije (okraj Ku-manova) so neznani storilci umorili nekega mohamedanskega poljskega čuvaja, ki je bil znan zaradi svoje grozovitosti. Turške oblasti so poslale oddelek vojakov pod vodstvom poročnika Alija v Pčinijo. Vojakom so se pridružili bašibozuki. Ta dru-hal je celo vas razdjala in oropala, ženske oskrunila, možem pa porezala ušesa, ali nos, ali roke itd. Trinajst vaščanov so odpeljali zvezane v ku-j manovske ječe, kjer so jih na povelje poročnika pretepali turški jetniki, j In vse to, ker se je vaščane sumni-. Čilo, da so ubili omenjenega čuvaja.
Carngrad. 1. apiila. Sultanovi najožji svetovalci plašijo sultana, da se bode macedonsko vprašanje v tuji okupaciji ravno tako razvozlalo, kakor ono, glede krete. češ. da bo tudi Macedonija dobila končno avtono- j mijo. Da bi se tedaj prezrečilo, da se macedonsko pokrajine odtrgajo od sultanove države, nasvetujejo mu,! naj imenuje za Maeedonijo podkralja iz svoje rodbine, in sicer ali svojega sina Burlianeddina Efendija ali pa svojega stričnika Juzufa Izeddi-nn Efendija, ki je star 47 let, raar-^
Kje je resnica?
Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni.
O tem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, kter« mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače oedraviti.
Vsak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo trdi, da zamore ozdraviti VSAKO BOLEZEN, je to nespametnost.
Po vseh veljcih mestih ustenovljajo zavode za reznotere bolezni in na čelu vsakega oddelka je zdravnik-strokovnjak.
Tako je nastal naš NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki epa* zujoča se praznota, kajti siromake, stanujoče daleč od velikih središč, običajno nepošteni zdravniki osleparijo. Oni ne vedo, kam bi se obrnili, da bi se rešili bolezni, ktera jih tlači.
Universal Medical Institute IX^alS v^ n£S:draT-
Ako ste bolni. — Ako ste v New Yorku ali daleč proč. _
Ako so drugi zdravniki proglašlir vašo bolezen za neozdravljivo. — Ako so vam nevešči zdravniki odvzeli stotine-in stotine do-larjev in vam kljub temu niso povrnil fd ragoc enegazd ravj a.
Pišite Universal Medical Institute v New York. Pojasnite nam Vaie bolezen odkritosrčno brez sramovanja, tako natančno, kakor da pisat« svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni bode zdravniška konferenca preiskala, in ako bode strokovnjak one vrste bolezni, za ktero Vi bolujte. uvi-del, da Vas zamore ozdraviti, poslali Vam bodemo z ekspresom zdravila v kterokoli mesto Zjed. držav, Canada ali Mexike.
V slučaju pa, da je Vaša bolezen neozdravljiva, ali da je treba, da se Vas osobno preišče, odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku ter Vto pojasnili Vašo bolezen.
Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti le petem vživanja zdravil in tudi več taeih, ktere ni mogoče iz Vašega pisma takaj spoznati. Universal Medical Institute ima mnogo električnih strojev, b pe-močjo kterih se oslabele osobe krepe, organizmu (životnej sestavi) psdeli se nova moč, suhi se odebele, debeli se osuše, preskrbi se nova moč ism«-čeniin in oslabljenim, ker stroji zamore muke in bolečine.
Rentgenevi ali X žarki omogočijo vpogled v notranjost človeka. Na ta način je videti vse notranje poškodbe, kterih s prostim očesom ni me-goče opaziti. Radi tega pa Vas lahko ozdravimo, ako imate:
REVMATIZEM — SRČNE BOLEZNI — OTEKLO KOŽO — BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIM. — AKO ZGUBiTE LASE. — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMER0IDE — SP0LSKE BOLEZNI — ONEMOGLOST PRI SP0LSKEM OBČEVANJU — AKO STE NERVOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KASLIATE. — NE ČUTiTE. — AKO STE BOLNI NA MEHURJU. LEDVICAH, JETRIH, itd , itd.
Ali ako imate kterokoli drugo bolezen, obrnite se na Universal Medical Institute, kjer so zdravniki-strokovnjaki, kteri Vam bodo pojasnili Vašo bolezen. Ako ste ozdravljivi, je njih stvar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medical Institute se za vsako sprejeto zdravljenje jamči; »ko je pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov na-snani, da ne trosite zaman druzega denarja.
Ako ste v kteremkoli kraju, pišite nam in zvedeli bodete, r čem ofc-stoji Vaša bolezen.
Tu vam je naš naslov:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
30 WEST 29th ST., blizu B'way,	NEW YORK.
Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. dop. in od 2. do 7. ure zvečer.
Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne.

Kje je najbolj varno naložen denar* : : : :
Rezervnega zaklada je:
011,000 kron,
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod
te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti spet obresti neso. "'ientni davek za vlagatelje plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Ni ga zavoda, kteri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica PUPILARNO varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate na nas. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA vam ne obeta zlatih gradov v zraku, ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
Letos v jeseni preseli se Mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Zjedinjenib državah je že več let naš rojak gosp.
109 inew TORK.st'' Frank: Sakser,
1778 Saint Clair St. CLEVELAND, O-
šal ter bivši poveljnih sultanove te-' w lesne straže. Ako bo taka nakana le velesilam po volji!
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Cirila in Metoda št. 1. J. S. K. J., v Ely, Minn., da je bilo sklenjeno pri redni seji društva dne 27. marca, da mora vsaki član točno plačati vse svoje redne prispevke, to je na dan seje, za vse oddaljene člane pa je čas podaljšan do vsacega prvega dneva ,v mesecu. Vsak, kteri tega ne stori, bode kot tak 3\>spendi-ran od društva, toraj bratje, pošiljajte točno svoje mesečne doneske.
Nadalje uijudno prosim vse odsotne člane, da mi naznanijo njih natančen naslov, da jim potem zamorem doposlati Certifikate in pravilne knjige.
Nadalje tudi prosim, da vsak oboleli član dopošlje zdravniško spričevalo kadar zboli, kakor tudi, kadar ozdravi.
Pisma je nasloviti na prvega tajnika.
Mathew Levstik, (12-12-5) Ely, Minn.
Vel) a xa vst leto • " pol leta " 3


____________________._idfc-- ■
Rojaki saročajte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK
"GLAS NARODA",
kteri dtnaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobčuje tudi slike. * * * +
J	5JS

ek, Arabela.

KNJIGE;
Romtn Spisal« Pavlina Pajkova.
Sktilala je potem 2 lepim in hudim po vrtnarici zvedeti za sedanje bivališče blazne ženske; ali pri njej ni mogla nič več doseči. Ubožica se ktere imamo v naši zalogi in jih od-je bHa tako prestrašila groženja go- Dogljemo poštnine prosto spe Karpelesovke. da si ni upala. ko-,
(Dalj«.)
"Ali mi veš povedati, Iioza ', prične Karpelesovka prijazne je, "za ktero ubogo, bolno žensko skrbi neki gospodična Arabela?"
Koza se prvi trenotek ne more domisliti in odgovori odkritosrčno, da ničesar ne ve.
"Sinoči, po desetej uri", nadaljuje gospa, "prišla je Arabela nazaj od nekod, menda iz bližine, ker jo bila oblečena kakor doma, in seboj je prinesla zavitek raztrganih oblek, da bi jih popravila, kakor mi je rekla."
Roza zbledi. Predobro je vedela sedaj, čegave so one obleke in ktero ubogo žensko obiskuje Arabela. Od strahu nič ne odgovori.
"Ali mi brž ne poveš?" sili jo Karpelesovka, ki je po njenej zmočenosti sodila, da mora Roza o tem nekaj vedeti. Toda vrtnarica ne da bi odgovorila, začne se jokati.
"Menda vendar ne blaznice na podstrešji!" poprašuje dalje gospa neverno, a usta jej trepečejo in barve se izpreminjajo na licih.
"Da! blaznico", pritrdi vrtnarica zamolklo med zobmi. "Toda jaz nisem izdala skrivnosti, ktero ste mi zaupali. Gospodična Arabela sama iztaknola je to tajnost, ko je neki dan na podstrešji iskala nekaj ter čula blazničino vpitje. Potem je odločno zahtevala od mene, da jo moram voditi k njej. Ker mi je pa gospodična Arabela sveto obetala, da ne bode iz njenih ust nihče zvedel, kdo biva na vašem podstrešji, vodila sem jo k njej. Menila sem, da je to vendar bolje, kakor pa da bi ona po drugem potu prišla do nje. Saj mi je znana trdna volja gospodične; a tudi njeno dobro srce mi je znano zdaj in jaz vem, da je ona prav vesela, da so njena gospa teta tako človekoljubna in milosrčna, da skrbijo —"
"Molči I" pretrga Karpelesovka razdražena Rozino govorjenje, in v njenej sicer oholej zvunanjoati se je zdaj pojavil neki strah in neka pobi tosL "Čemu toliko čenčaš? — Arabela ne sme več k blaznicL Si-li me razumela? — In da se to ne more zgoditi, bodemo jej še danes dali drugo bivališče. — Bodi tiho in ne govori, če te nikdo ne vpraša", zavpije zdaj jezno nad vrtnarieo mah novši z roko po njej, da jo malo zadene, ko vidi, da hoče bojazljivo nekaj povedati. "Hočem pa ee prej se svojim soprogom posvetovati in potem ti še le dam na znanje najin sklep. Ali glej, da nikomur o tem ne zineš; tem manje pa proti gospodični Arabeli, če ne —1" Tu umolkne in pokaže ukazovalno z roko na vrata. "Upam, da me razumeš", pristavi odhajajoča. "Le eno besedo mi izgovori o tem proti komu, in v trenotji te dam s tvojo rodbino vred vreči na cesto V
10.
Samuel se je dobival materino pis mo kmalo vrnol domu. Mati mu ni razložila uzroka, zakaj so ga pokli cali nazaj. Omenila je samo, da se jej zdi potrebno, da živi on v bližini svoje neveste; sicer se mu bode Ara bela vedno bolj utujevala. Samuel pa je bil svojega povratka neizmerno vesel in ni dalje zahteval razjasnila
Karpelesovka je sinu samo zatega-del zamolčala evoje strahove glede Arabelinega znanstva s profesorjem ker se je vedno bolj prepričavala, da Samuel ljubi Arabelo, in tedaj ga ni hotela vznemirjati. Saj je vedela, da je jako ljubosumne nravi Hotela je pa zato ostro prežati na vsako Ara-belino dejanje, da celo vsa pisma, ktera bode dobivala ali odpošiljala, hoče natanko nadzirati. Le v najhujšem slučaji menila je sinu odkriti svojo sumnjo.
Arabela je zadnje dni kakor sanjajo hodila okoli. Bila je videti trpeča in raztresena; govorila je malo in pri mizi se je jedva dotaknola je-diL £0 je namreč brž drugi dan, potem ko jo je bila teta zasačila povra-čujočo se od blaznice, šla zopet k njej na podstrešje, našla je njeno sobico prazno. Osupnena obstala je za trenotek kakor pribita na vratih, potem pa se vsede na stol poleg prazne postelje in neizrekljiva bolest jej je polnila srce. Zdelo se jej je, kakor da je £ blaznico izgubila svojo najboljšo prijateljico; čutila se je zapuščeno, nesrečno, kakor nikdar poprej. A Se vedno se je zavedela svoje bridke osupnenoeti, močile so jej že gorke solze bledo lice.
Slutila je, da je blazna ženska ▼sled tetinega povelja izginola od ondi. Ah 1 in Bog ve, kako zdaj zopet ta levica trpi in kako po njej vzdihuje 1 Zakaj mi pa teta brani skrbeti za to nesrečnico, da je celo obiskovati ne bi smela? Tako si je mislila Arabela in ni sc mogla ločiti od borne sobice, ▼ ktercj se je
•redno tako aadovoljno in srečno čn-
. ____________
likor je tu 11 spoštovala Arabelo, izpolniti jej želje, ali obetala jej je sveto, da hoče vse blaznici v pola j -šanje storiti.
To je bil tedaj glavni vzrok Ara-beline pobitosti. Vendar pa je Arabela kmalo čutila, da se je tej bolesti pridružila še druga, mnogo hujša. Neka nezadovoljnost jo je prevzela, da se jej je zdelo življenje neprenosljivo. Kedar je hodila na vrt, čutila je neskončno praznoto okoli sebe. Skakljanje in pevanje ptičkov jej je bilo zopemo; čvrčanje Čričkov jo je dražilo; do dela in čitanja pa ni več imela veselja. Po cele ure držala je delo med rokami, ne da bi se jej prsti ganoli, ali je pa gledala v odprto knjigo niti ene črke ne čita-joča. Sanjarski je zrla ckoli stbe in se vedno čutila na jok razpoloženo, čuvstvo, kterega še dosedaj ni poznala.
Arabela si ni mogla tega tolmačiti, Kmalo potem pa začuti, da je njena otožnost le predslutnja ljubezni Ona zmedenost človeškega srca v prvih prikaznih ljubezni pa je stvar tako nežna in vzviSena, da se. ne da popisovati; kajti besede bi jo samo oskrunile.
TTbopra Arabela! Zakaj ti je teta svojim neprevidnim opominjeva-njem in svarjenjem pred profesorjem TValdekom raztrgala še zadnji košček zagrrinjala, ki ti zakrival tvojo srčno skrivnost? Od onega večera začenja se doba tvoje nesreče. Saj ne moreš pri vsem svojem prizadevanji in pri vsej trdnej volji, da bi pustila svojo pamet vladati nad srcem, uga-siti plamena, ki ti ogreva dušo, ter
zadušiti vzdih, ki ti srce tesni !--
Arabela sedi v svojej sobi pri odprtem oknu in si z roko podpira trudno glavo. Zvedela je, da se je zjutraj vrnol Samuel, ter slutila, da jo bode obiskal še pred obedom. Na-nj je čakala. Zdaj pa zdaj nese polagoma k ustom kozarec vode, izpije nekaj požirkov, strese energično z glavo, gleda skozi okno. a pri tem ne misli na nič.
Naenkrat se jej zdi, da se približujejo Samuelove stopinje. Preplašena pogleda na vrata, a ko vidi Samuela vstopiti, obrne hitro z neko nevoljo od njega obraz, kakor otrok, ki se svojeglavno obrača od ponujenega, gorjupega leka.
"Čemu se tako tihotapski v mojo sobo primikaš V' posvari ga potem neprijazno, ko tuje, da zapira pazljivo dveri in da se jej po prstih približuje samo zato. da bi jo iznenadil
"Ali te najdem tako slabe volje Arabela?" opomni Samuel z nasmehom in jej gorko stiska roki v pozdrav. "Ti znaš lepo sprejemati svo-ejga ženina!"
Arabela rahlo zarudi. "Ti veš pristavi ona, "da ljubim jaz naravnost in določnost ter ne maram za komedijo in prilizovanja."
(Dalje prihodnjič.)
nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige;
Spomin na Jezusa 35 ct. Jezus dobri pastir 60 ct. Presveto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa $1. Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata šola $1.20. Zvonček nebeški 80 ct. Duhovni studenec 60 ct. Nebeške iskrice 60 ct. Ključ nebeških vrat 60 ct. Vrtec nebeški 60 ct. Sveta noč. 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Evangeliji 50 ct.
Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja 50 ct.
Navedene masne knjige so a zlato
obrezo.
Druge knjige:
Zbirka domačih zdravil 60 ct. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50.
Prešernove poezije, vezane 75 ct. Prešernove poezije, broširane, 50 ct Skozi širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 ct. Tz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak
90 centov. Prva nemška vadnioa 35 ct. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct. Godčovski katekizem 15 ct. Andrej Ho^r 20 ct. Boerska vojska 30 ct. Admiral Tegetthof 30 ct.
Pavlin, angleški slovarček 40 ct. Erazem Pred jamski 15 ct . Naselnikova hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 ct. May, Ery, 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Poštenjakovič 20 ct. Narodne pripovedke za mladino, t.
in II. zvezek vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct. Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 et. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalca domovine 20 ct. V delu je rešitev 30 ct. Najdenček 20 ct. Grof Rad cky 20 ct. Lažnjivi Idjukec 20 ct. Repoštev 20 ct. Črtomirov prstan 20 ct. Hubad, pripovedke I., II.. III zvezek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilijan I., 20 ct. Sv. Genovefa 20 cu Vojska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjski 20 ct. Spominjski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct. Doma in na tujem 20 ct. Na Preriji 20 ct. Strelec 25 ct. Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanec 20 ct. Srečolovec 20 ct-Avstrijski junaki 90 ct. Kako je zgorel gozd 20 ct. Šalj ivi Slovenec 90 ct. Navodilo za spisovanje raznih j isem
SO centov. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Stoletna pratika 60 ct. Izidor, pobožni imet 25 et. Cvetke 20 ct. Hitri računar 40 ct. Sanje v podobah 15 ct. Zemljevid 25 ct. Koledar za leto 1904 25 ct.
RIBI
telefon kadar dospei na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fe. Saksebjtj. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
Compapie Generale TransaMique.
Francoska parobrodna družba
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA.
^	poštni paknik1 SO t
,,La Lorraine", a« dva vijaka__________________ 13.000 ton,	25.000 kančkih asofit.
Jvl* Savoie", „ „ „ —.............. is.joo „	25.000 ,, ,,
(vLa Touraine", ,, ,, ,, ................. 10.000 „	12.000 ,, ,,
H,L'Aquitame", ,, „ ,, ................. 10.000 ,,	16.000 ,, ,,
,,La Bretagne",..__________.................... 8.000	g.oco ,, ,,
„La Champagne",.............................. 8.00c , 9.000 ,, ,,
,,La Gascugnc",............................... 8.000 ,, 9.000 ,, ,,
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob xo. ari dopoludne.
Paruiki odpljujejo Is pristanišča itr 42 North River, oh Mori. u Btz; i:
La Bretagne
•La Savoie •La Touraine •La Lorraine
La Bretagne
21. apr. 1904. 28. apr. 1904. 5. maja 1904 12. maja 1904 19. maja 1904.
*La Savoie •La Touraine *La Lorraine
La Oasrogne
*La Savoie
26. maja 1904. 2. junija 1904. 9. junija 1904. IG junija 1904. 23. junija 1904.
E*V Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. "V/
Glavu ageieijtt 22 BR0AIHVM, NEW
Posebni pamik francoske družbe "LA CrASCOGNE" odpljuje dne 7. majar. šjiremlja potnike samo za 2. in 3. razred.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI

SSDRO
H
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POKOSTNICO, FODAGKO itd.
in razne reumatične neprilike.
S A nO : 25ct. in 5 Oct. v vseh lekarnah aH pri
F. Ah Richter & Co.
21S Pearl Street, New York.
Math. Grill,
1548 St. Clair St, Cleveland, Ohio.
Priporoča Tojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
Rudeče vino po 50 ct. ^al., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik Štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo m Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. "Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem g& ne manj kot 4S do 50 galon.
NaroČilom j« priložiti denar*
Potujočim rojakom.
Na razna vprašanja fflede voznih cen franooakih parnikov naznanjamo, da prodajamo tikete po tako nizkej ceni. kakor parobrodna družba, ali pa kakor kterikoli drugi agent v New Yorku. Vozna a železnico od HAVRE do KRANJSKE, PRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HB-VATSKE in DALMACIJE je tako urejena, da nimajo potniki nikakeea zadržka.
PARNIKI, kteri v kratkem odpljujejo v HAVRE, so sledeči:
Ekspresni parnik LA SAVOIE odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri dopoludne.
Ekspresni parnik LA TOURAINE odpljuje dne 5. maja ob 10 uri dopoludne.
Ekspresni parnik LA LORRAINE odpljuje dne 12. maja ob 10. uri dopoludne.
Opozarjamo toraj vse ene SLOVENCE in HRVATE v meatu Oleve-landu, Ohio, in okolici, kteri hočejo potovati v staro domovino, da ne «a-mude prilike ter se pravočasno oglasijo v nažej podružnici na 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. O., in one iz drusih krajev Zjedinjenih držav, da nam naznanijo natančen prihod v New York, da nam tako omogočijo pravočasno in na pravej postaji jih pričakovati. V slučaju, da prišedši v New York, se ne snidetc z našim vslužbencem na postaji, pokličite nas po telefona: 8795 Cortland t, ter nam naznanite, na kteri postaji ste in prišel bode takoj naš valužbenec po Vas. Ne pustite se po drugemu odpeljati in ne dajte čekov od kovčetfov iz rok, da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, ker tako se obvarujete raznih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k nam za pe-moč, toda prepozno!
FRANK SAKSER, 109 Greenwich St.. New York, N. Y.
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na is; .j postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri:
C. M. C0X,	H. C. POST,
Ass't Ticket Ajent,	City Ticket A feat,
<313 IV. Alain St., Pueblo, Colo.
Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju. lastniku tega lista, čegar valužbenec Vas pričaka potem pri prihodu ▼ New York na koWiveru.
Rojakom v Clevelandu, Ohio,
in okolici priporočam svoj
SALOON,
1776 St. Clair St.,
tik bančne podružnice g. Frank
Sakserja i* New Yorka,
kjer točim izvrstno Leysy-jevo pivo, domača m importirana vina, j whiskey, likere in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in N00RDAM,	dvo^ vya-
je na razpolago sveži prigrizek.	RYNDAM parnikT'dvofnim vija
Ob jednem se priporočam roja-	torn, 12,500 ton.
kom za	POTSDAM, parnik z dvojnim vija-
v	kom, 12,500 ton.
TOLMAČA,
ake kedo ponesreči in se počko-, duje t tovarni, da mu iztirjaui , odškodnino, ker imam v tem že i večletne skušnje in postopam z rojaki pošteno ter jih varujem brez-vestnežev.
GASPER KORČE,
1776 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Holland-America Liine
(HOLLAND-A U ER IS K A C RTA) vozi kraljevo nizozemsko in pot -o Zjedin]e:: n držav
med NEW Y0RKGM in RGTTERMMGM preko Bodogne surMerc
STATENDAM, imrnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrya*
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestili:
DUNAJ, I. Kolowratring io.jlNOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz XKW YORKA vsako sredo
ob 10. uri zjutraj.
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL
Rojaki, podpirajte rojaka!
Podpisani priporočam svojo dobro urejciA
GOSTILNO,
v kterej točim vedno SVEŽE TIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi d bi vsak dan DOBRA HRANA. Alco kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode prišel do mene »d do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obrne. N?.5e geslo toraj bodi:
svoji lt svojim!
Mart n Muhič. ustnik.
fl Telefon št. 59.
GEORGE L BROZICH,
slovenski notar-,
Ely, Minnesota,
se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Volimacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo.
GOTOVE
denarje najceneje ku piž pri F. SAKSERJU »09 Qreenwlch NewY&fr,
m* §TAR LINE
{Prekomorska parobrodna drnžha „Hudeca zvezda")
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, ****** * * * * * * Philadelphia in Antwerpenom,
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
A3ERLAND dva v*jaka03736 ton. i££LANB............1190.1 ton.
KR00NLAND..........127G0ton.
FiNNLAND............ 12760 ton.
St., j
Pri cen« 1» za medkrovje so vpoStete vse potrebščine, dobra irana, najboljša postrežba.
Por <Vz Anfwerpen jt» jedna najkrajših in najprijetnejŠih za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dtopoludne ml pomola š^ev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPH1JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se e obrniti na:
Office, 9 Broadway, New Yi/fK City.
90—96 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LCUIS, 21 Post Street, SAN FRANCISCO, — ali ua njene zastopnik*.
____ _.
______________:. ___t___
:_• - • ' - ■ _ ^__________