8000032 l°Sf?EDNJA Knjižnica Pelje 5 c Muzejski tra 1 ..’küKAlNICA flekomVJ) KSsBm'sO BENCINSKI SERVIS ŠTEVILKA 3 LETO XLI 16. JANUAR 2009 CENA 1.35 EUR Vožnja z motornimi sanmi s tragičnim izidom NAROČILA KURILNEGA OLJA (foto: Špela Robnik) Jmgä Mozirje 2.0.0., Attemsov trg 3, Gornji Grad Zgomjesavhjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Pesni rezanci, 40 kg vreča, 5-6 mm , mm V mesecu januarju 2009 še vedno usodni posoji! Koruza v rinfuzi, lasten dvis, še nižje cene! V Kmetijski preskrbi Sp. Rečica. 0,14 EUR/ks Tel.: 838-80-03 Količina koruze je omejena! =EE==l!lll!7ihl>ri KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šo: Obračalnik SPIDER 350 nav. NPK 15:15:15 INA KUTINA PREDSEZONSKA CENA! Zgrabljalnik STAR 350 Trosilec hlevskega gnoja ORION 40 RCL rm 7.100,00 € Prikolica ETK400 TEHNOSTROJ Trosilec umetnega gnoja INO 4001 270,00 € Plato transportni 1,8 HIDR. Cisterna CREINA CV 32001 Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Odkupujemo mlado pitano govedo, krave in teleta za zakol po dnevnih cenah. BOK PLAČILA 10 DNI! Informacije: 03-837-07-12 in 03-837-07-10 Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 Zakaj bi kupili povprečen nov avtomobil, če si v resnici želite izjemnega? BMW premium selection - največja izbira rabljenih vozil BMW. ištevilKca BMW Premium Selection ponuja rabljene BMW avtomobile, ki nudijo prestiž, udobje in varnost še pod bolj privlačnimi pogoji. Vsa vozila imajo BMW Premium Selection certifikat, ki zagotavlja, da vozila zadovoljujejo najvišje standarde kakovosti. Za odličnost pa vam jamčimo tudi z dokumentirano zgodovino vozila, 12-mesečno splošno garancijo in 8-dnevno garancijo vračila vozila. Na vas pa ne bomo pozabili niti po nakupu, saj vam bomo v primeru, da potrebujete asistenco na cesti, na voljo 24 ur na dan, 365 dni v letu. Obiščite najbližjega prodajalca BMW Premium Selection in raziščite pestro ponudbo izjemnih vozil. RHBB1 9| äß k| 1 Delovni čas: od 8h - 19h j Sobota: od 8h -12h | •Jäet OSUEDNJ/,_________________________________________________________________________________ KSjfZNIW Tretja stran BELIE----------—------------------------------------------------------------------------- Kriza kot nova priložnost V Savinjsko-šaleški regiji zaradi specifične strukture gospodarstva vlada specifično povpraševanje po kadrih. Podjetja v splošnem iščejo predvsem kadre tehničnih profilov, slednjih pa na trgu dela primanjkuje, kar je brez dvoma tudi posledica usmerjanja šolarjev v srednješolske programe s strani staršev in poklicnih svetovalcev. V lanskem letuje bilo v Sloveniji največje povpraševanje po kadrih na področju industrijskih predelovalnih dejavnosti, zlasti v kovinski industriji. Sledili sta dejavnosti, ki sodita v širšo skupino poslovnih dejavnosti -trgovina in gradbeništvo, pri čemer je bila večina za gradbeništvo ustreznega kadra »uvožena« iz tujine. Veliko povpraševanja je bilo tudi po kadrih na področju logistike in gostinstva. Po dostopnih podatkih so delodajalci izplačevali nadpovprečne plače predvsem za dela, ki zahtevajo specifična znanja in so ciljno usmerjena. To so na primer produktni vodje, skrbniki ključnih kupcev, finančni svetovalci in programerji. Če so zaposleni dosegali zastavljene cilje, so lahko njihove mesečne plače dosegale tudi deset tisoč evrov bruto. Na področju družboslovja je bilo največ povpraševanja v trženju, komerciali in računovod- stvu. Ta dela so praviloma slabše plačana od tistih, kijih opravljajo naravoslovno usmerjeni kadri. Začetniška plača je lani znašala okoli 800 evrov neto, večinoma pa je bila odvisna tudi od variabilnega oziroma stimulativnega dela. Povpraševanje po kadrih se spričo finančne oziroma gospodarske krize vzadnjih mesecih seveda spreminja. Podjetja so se razbremenila vseh tistih zaposlenih, ki jih vtem trenutku nujno ne potrebujejo, saj je potrebno biti zaradi splošne negotovosti skrajno previden. Nihče ne ve, kako dolga in kako globoka bo kriza, jasno pa je, da bo vsaj leto 2009 z vidika pogojev gospodarjenja neugodno. Država je sicer že sprejela določene ukrepe za razbremenitev gospodarstva, vendar je za tiste, ki so ostali brez zaposlitve, bolj pomembno, kakšne ukrepe bo sprejel zavod za zaposlovanje. Morda je prav sedanja kriza priložnost za temeljitejše prestrukturiranje brezposelnih, ki bi si s primerno prekvalifikacijo lahko bistveno izboljšali možnosti za novo zaposlitev. IZ VSEBINE: 3 Tema tedna: Nezanimanje mladih za deficitarne poklice...............4 Akcija Savinjskih novic Naj občan(ka) 2008.............6 Slovenska ljudska stranka: Samostojno v Evropski parlament.9 Ljubno ob Savinji: Mladi koledniki obiskali domove......12 Božično-novoletna križanka: Seznam srečnih dobitnikov nagrad.14 Logarska dolina: Množična udeležba na tekaškem tekmovanju., Lepa Njiva: Prvorojena Zgornjesavinjčanka KD Štefanov večer.. ISSN 0351 -8140, leto XLI, št. 3,16. januar 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednis1vo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. NEKATERE ŠTIPENDIJE OSTAJAJO NEIZKORIŠČENE Nezanimanje mladih za deficitarne poklice Že dalj časa se opaža, da pri nas ni mogoče dobiti kadrov za nekatere poklice. Tematika je pereča, na seznamu deficitarnih poklicev pa je vrsta tako imenovanih obrtniških oziroma tistih poklicev, ki zahtevajo triletno izobrazbo. Tudi v Zgornji Savinjski dolini ni drugače. Nekatera kovinarska ali storilve-na podjetja so morala zaposlovali celo delovno silo iz tujine. Trenutna kriza je sicer to spremenila, a treba je misliti predvsem na čas, ko bomo iz krize izšli in bodo dobra podjetja zopet iskala delavce. Država že nekaj časa skuša neskladja v ponudbi in povpraševanju na trgu delovne sile izravnati z ustrezno štipendijsko politiko, a kot kaže, ne preveč uspešno. DOBER ODZIV PODJETIJ NA RAZPIS ŠTIPENDIJ Regionalna razvojna agencija Celje (RRA) je izvajalec Štipendijske sheme za Savinjsko regijo. Te štipendije so namenjene dijakom in študentom, ki se bodo po kon- čanem študiju oziroma šolanju zaposlili na območju Savinjske regije. Gre za štipendije, poznane tudi kot kadrovske. Razpišejo jih podjetja, ki zagotavljajo tudi polovico sredstev, preostalo polovico pa zagotavlja Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Podjetja vključena v ta projekt dobijo tako pravico do polovičnega sofinanciranja štipendiranja. Štipendistom je zagotovljeno delovno mesto za dobo enakovredno času prejemanja štipendije. Na poziv k oddaji potreb po kadrih, ki jih želijo štipendirati, je komisija RRA prejela vloge 53 podjetij, ki so posredovala 383 potreb. Od tega je bilo 228 potreb po kandidatih s srednješolsko ali poklicno izobrazbo, 155 pa po tistih za dodiplomski študij. Na srednji in poklicni stopnjije bilo največ potreb po obrtniških poklicih (zidar, tesar, mizar) in tehnikih (gradbeni, elektro, strojni tehnik). Na dodiplomski stopnji študija je bilo največ povpraševanja po kadrih iz zgoraj omenjenih strok in medicine. Največ potreb so na RRA prejeli iz Savinjsko-šaleške podregije (subregije), najmanj pa iz Dravinjske. Med deficitarne sodijo tudi poklici iz lesne stroke (foto: Marija Lebar) Naša anketa Upad zaposlovanja v poklicni stroki Ena izmed pomembnejših odločitev v življenju je izbira poklica. Na njo vplivajo trije temeljni dejavniki: bojazen prave izbire, ambicioznost in vpliv staršev. Vse pogosteje je namreč slišati: otroci naj se šolajo, da jim ne bo treba delati tako kot nam. A miselnost, da poklicne šole ljudi omejijo, je posledica nepoznavanja tehniških programov in nadaljnjih kariernih možnosti, in tako se vse več otrok odloča za gimnazijske programe izobraževanja. Vse manjše zanimanje za poklicno izobraževanje, nadaljnje zaposlovanje v poklicni stroki in posledično pomanjkanje poklicno usposobljenih kadrov na posameznih področjih kaže v naši družbi na neravnovesje trga delovne sile. Na eni strani se srečujemo s presežkom, na drugi s pomanjkanjem iskalcev zaposlitve. Kje so vzroki? Janko Govek, Šentjanž Mislim, da je plača tista, ki veliko prispeva pri odločitvi za delo v določenem poklicu. Človek dobi občutek, da bi vsi radi z malim vložkom dela dobili veliko denarja. Prav tako so tudi podjetja tista, ki bi morala bolje stimulirati delavce injih podpirati. Velik vpliv na otrokovo odločitev glede poklica pa imajo vsekakor starši. Jadranka Janežič, Mozirje Sama sem gradbeni tehnik, sin pa se šola za keramičarja. Vpisal se bo tudi naprej, a bo imel poklic, s katerim si bo lahko prislužil kruh. Čeprav je višina plače tista, ki pogosto odtehta odločite, pa je najbolje, da človek v življenju dela tisto, kar ga veseli. Le tako bo dobro delal. Peter Deleja, Mozirje Trenutno niti nisem seznanjen s situacijo na trgu delovne sile. A ti tehnični poklici so tisti, kjer je delo težko, plača pa slaba. Zaradi tega je tudi vse manj ljudi, ki se za tovrstno šolanje odločajo. Vsak starš otroka poskuša usmerjati, zato s tem vplivajo na njegovo odločitev glede poklica. Neredko pa se zgodi, da so starši bolj ambiciozni in precenjujejo otrokove zmožnosti. Martin Aubreht, Mozirje Urarje eden tistih poklicev, ki danes izumirajo. Za to so vsekakor krive cene storitev. Ročne ure so danes tako poceni, da se jih ne splača popravljati, pri starih stenskih pa so rezervni deli tako dragi, da se prav tako ne splača vlagati časa in dela za popravilo. Zaradi nezanimanja ljudi za ta poklic niti šole ne obstajajo več. Karmen Colnarič, Varpolje Človek mora imeti neko izobrazbo ne glede, ali te to veseli ali ne. Sama sem frizerka in zaposlena kot natakarica. V gostinstvu sem se zaposlila, ker nisem dobila službe. Delo je naporno, plača pa je nizka. Marija Drobež, Ljubno ob Savinji Poklic natakarice mi tega dela sploh ne razmišljam. Opažam pa, daje vse manj mladih, ki bi se odločali za tovrstno delo, saj se dela ob vikendih in praznikih. Plače niso tako visoke, da bi odtehtale odločitev. Pripravila Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem STIPENDIJE OSTAJAJO NEIZKORIŠČENE Koje RRA v začetku tega šolskega leta razpisala štipendije, seje na razpis prijavilo 325 kandidatov, od tega 105 dijakov in 220 študentov. Štipendiste so izbrala podjetja sama. Tako so bile štipendije podeljene 36 dijakom in 83 študentom. To je skupaj 119 štipendij inje precej manj, kot so podjetja izkazala potreb. Podjetja so želela podeliti štipendije še 51 štipendistom, vendar pa tokrat sklad za razvoj kadrov in štipendije ni uspel zagotoviti dovolj sredstev za svoj polovični delež, ki ga mora prispevati. Za izpadle štipendiste se predvideva ponoven razpis v začetku letošnjega leta. MLADI SE ZA NEKATERE POKLICE NE ODLOČAJO Še vedno je opaziti, da po izobraževanjih za nekatere poklice ni povpraševanja. Komisija pri RRA ni prejela nobene vloge za štipendije, ki so bile razpisane za poklic avtomehanika in druge temu sorodne poklice (avtoličar, avtoelektrikar...). Podobno je pri kovinarjih, ni bilo zanimanja za poklic mizar, tesar, zidar, kuhar, natakar, prodajalec... Za te poklice se bodoči dijaki ne odločajo, kljub temu da bi lahko dobili štipendije. Zagotovljeno imajo delov- no prakso v podjetjih, po končanem šolanju pa tudi prosto delovno mesto. ODLIČNO SODELOVANJE Z ZGORNJESAVINJSKIMI ZAPOSLOVALO Na Šolskem centru Velenje (ŠCV) smo povprašali za njihov vidik glede poklicev, ki jih v gospodarst- lu vpisanih na šolski center delež vpisov v poklicno izobraževanje rahlo narašča. Že pet let pri svojem izobraževanju teoretični del dopolnjujejo s praktičnim. Njihovi učenci si tako pridobijo dragocene izkušnje iz dela v proizvodnji ali storitvah. Pri tem center partnersko sodeluje z več kot 80 gospodarskimi subjekti Ravnatelja Simon Konečnik (levo) in Janko Pogorelčnik iz SCV pravita, da se zanimanje za deficitarne poklice nekoliko povečuje vu primanjkuje. Ravnatelj Poklicne in tehniške strojne šole Janko Pogorelčnik je povedal, da imajo trenutno 325 dijakov, med tem ko sojih imeli pred desetimi ali petnajstimi leti še enkrat toliko. Vendar v zadnjih treh letih v skupnem števi- Minka Grčar, svetovalka na Osnovni šoli Frana Kocbeka Gornji Grad »Na naši šoli poklicnemu svetovanju posvečamo veliko pozornost. Za nadaljnje šolanje se od naših deve-tošolcev največ, to je 45 odstotkov odloči za štiriletne programe z možnostjo nadaljnjega šolanja, 30 odstotkov se vpiše na gimnazijo in 25 odstotkov v triletno poklicno izobraževanje. Pri tem je včasih težko prepričati starše, da je pri nekaterih učencih najbolj uspešno postopno pridobivanje izobrazbe. To možnost nudijo tako imenovani programi 3 plus 2. Ti so dobra izbira zlasti za nekatere s slabšimi delovnimi navadami in osnovnim znanjem. Dijaki v teh programih postopoma osvajajo znanje, dosegajo uspehe in si tako krepijo samopodobo in samozavest. Ko govorimo o deficitarnih poklicih, se mi četrtina, kolikor se naših deve-tošolcev vpiše v poklicno izobraževanje, ne zdi tako malo. Res pa je, da sedanji osnovnošolski programi niso naravnani spodbudno, saj na primer v zadnjem razredu ni niti tehničnega pouka niti gospodinjstva, kar bi dijake motiviralo za izbiro poklica - na primer kuhar ali natakar, ali pa za tehnične poklice.« Marija Lebar v SAŠA regiji. Največ s Premogovnikom in Gorenjem, odlično sodelovanje pa poudarja Pogorelčnik tudi s KLS Ljubno, BSH Hišnimi aparati Nazarje, Kovinarstvom Podkrižnik in številnimi samostojnimi podjetniki pretežno iz storitvene dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini. Nekoliko več zanimanja je vzadn-jem času za program tehnik me-hatronik, pravi Pogorelčnik. Meni, da je sedanja kriza prava priložnost, da se mladi ljudje dobro pripravijo tako za poklic kot za nadaljnje izobraževanje, kar jim nudijo na velenjskem centru. Zdrava podjetja bodo preživela in smiselno si je izbrati poklic, za katerega bo pozneje na voljo tudi zaposlitev. Na vprašanje, zakaj so nekateri iskani poklici pri mladih postali nepriljubljeni, meni, da so ti poklici glede na vloženi trud premalo plačani. Razen tega seje večinoma treba še dodatno izpopolnjevati in nenehno nadgrajevati pridobljeno znanje, saj tehnika stalno napreduje. TRILETNIM PROGRAMOM NASPROTUJEJO ZLASTI STARŠI O podobnih izkušnjah govori tudi Simon Konečnik, ravnatelj Poklicne in tehniške elektro in računalniške šole Velenje. Potrebe po računalničarjih so v stalnem porastu in prostih delovnih mest ni mogoče zapolniti, povedano pa velja tudi za strojne poklice. Tako se jim je zgodilo tudi na ŠCV, da potrebujejo novega učitelja. Iskali so inženirja računalništva ali elektro inženirja, a so uspeli dobiti le študenta te stroke, ki je tik pred diplomo, medtem ko nekateri učitelji družboslovnih smeri več let iščejo delo, pa ga ne dobijo. Konečnik je mnenja, da so izbiri poklicnega izobraževanja zlasti v triletnih programih zelo nasprotni starši. Tem so v zavesti ostale nekatere slabe izkušnje izpred 15 ali več let, ko so zaradi izgube jugoslovanskih trgov šla v stečaj številna podjetja (Litostroj) in so ljudje s poklicno izobrazbo ostali na cesti ter težko našli drugo zaposlitev. Vendar, tako Konečnik, so sedaj razmere ravno nasprotne. Deficitarni poklici, ki sov veliki meri v storitveni dejavnosti, spet pridobivajo nekdanjo spoš-tovanost v družbi. Marija Lebar (foto: Marija Lebar) ZAVOD SAVINJA Še je , 6 jala uresničitev izzivov. In tudi kakšno previsoko oviro, na primer zakon, zaradi katerega gostom ni smel ponuditi mleka iz golide. Zato v hlevu nima več krav. Danes lahko dopustniki - največ je Nemcev - dobijo, kar pričakujejo. »Biti moraš prijazen in prav nič malenkosten,« so mu kar zletele besede iz ust. Če pa gostom na njihov »vasisdas« odvrneš v njim domači govorici, so zadovoljeni. Zato se vračajo in k nekaterim se na prijateljski obisk odpravi tudi sam. Da je dober sosed, so še napisali bralci. »Za čvek ravno nimam časa, za klic v sili pa ni zame nemogoča nobena ura, sploh če se kravi mudi povreči.« Na kraj ga vežejo dolge ure dela pri gradnji ali vzdrževanju cest, nabrežja Savinje. Anton Puncer najteže izreče svoj ne. Zato je sodeloval s Pustom Mozirskim, turističnim društvom, z mlajevci in še vedno s konjerejci. Zaradi vsega tega so ljudje v njem prepoznali občana, ki pooseblja načelo Turizem smo ljudje. Andreja Gumzej SANDI GRUDNIK, NAJ OBČAN OBČINE NAZARJE »V majhni skupnosti se hitro znajdeš v različnih vlogah« Za letošnjega naj občana občine Nazarje je bil izbran Sandi Grudnik iz Nazarij. Med najbolj simpatičnimi razlogi za njegovo izbiro na glasovnicah je gotovo ta, da je Sandi »simpatičen, mlad gospod«, med najbolj utemeljenimi pa ta, da je »uspešen predsednik Planinskega društva Nazarje«. Rezultat kombinacije obojega in še številnih drugih pohval je najvišje zbrano število točk in častno mesto naj občana. Na nehvaležno vprašanje, kaj meni na to, da je bil izbran za naj občana občine Nazarje, je Grudnik odgovoril, da je pravzaprav presenečen, da se je sploh znašel med kandidati: »Kar pa še ne pomeni, da mi to, da se toliko ljudem zdim primeren za ta naziv, ne godi. Vseeno pa mislim, da je kar nekaj ljudi v naši občini, ki bi si ta naziv zaslužili prej kot jaz. Verjetno me ljudje še najbolj poznajo po funkciji zato širok krog znancev: »Ko te enkrat ljudje poznajo, se hitro znajdeš v najrazličnejših vlogah, kar pa je v manjših skupnostih, kot je naša, pravzaprav nekaj pričakovanega.« Obveznosti v svoji »neslužbeni karieri« se Grudnik očitno ne ustraši, zato seje preizkusil tudi v funkciji občinskega svetnika, še vedno pa je predstavnik občine v Svetu Glasbene šole Nazarje. predsednika Planinskega društva Nazarje, vendar naše društvo ne deluje tako uspešno zaradi mene, uspešni smo zaradi številnih aktivnih članov, dobrega skupinskega dela in skupne ljubezni do planin in gora.« Sandi Grudnik je predsednik planinskega društva že četrto leto, odveč je verjetno poudarjati, da rad planinari, pravzaprav se že od nekdaj zanima za številne športne panoge. Kot aktiven športnik seje preizkusil tudi v funkciji podpreds-ednika domačega športnega društva. Kot pravi sam, je včlanjen v večino domačih društev in ima Mlad, simpatičen gospod naslednje leto odhaja v pokoj, to je podatek, ki bo verjetno presenetil marsikoga. Sandi Grudnikje namreč zaposlen v Premogovniku Velenje in ima zato bonificirano delovno dobo, kar pomeni, da službena leta zaključi prej kot delavci zaposleni v manj težavnih delovnih panogah. Kljub temu verjamemo, da bo Grudnik res pravi upokojenec. Takšen, ki se mu zaradi številnih obveznosti neprestano kam mudi. Če ne drugam, vsaj na Farbanco - planinski dom nazorskega planinskega društva. Tatiana Golob MARTIN PUŠENJAK, NAJ OBČAN OBČINE LJUBNO »Presenečen sem, da so izbrali ravno mene« Martin Pušenjak je že 44. leto župnik na Ljubnem ob Savinji in osmo leto dekan. Med razlogi, ki so mu prinesli naziv naj občana, je bilo največkrat omenjeno, da dobro skrbi za cerkve, kulturno dediščino v kraju, da veliko prispeva k prepoznavnosti Ljubnega in je dober do občanov ter faranov. pokaže tudi osebno, župnijsko znamko, na koterije motiv cerkve sv. Elizabete. V adventni akciji veroukar-je vzpodbuja, da darujejo pomoči potrebnim, koledniška akcija pa Ob novici, daje prejel največ glasov za naj občana, je bil prijetno presenečen. Občutek, pravi, je prijeten, saj se zaveda, da je v občini še veliko drugih, ki so prav tako veliko doprinesli k razvoju, kulturnemu dvigu človeka in dobrim medsebojnim odnosom. V vseh teh letih, kar je dušni pastir na Ljubnem, je Martin Pušenjak poskrbel za lep izgled in urejenost vseh štirih cerkva v fari. Cvetna nedelja je po njegovih besedah postala pravi, ne samo verski, temveč tudi kulturni praznik, saj jetrenut-no že preko sto vrst različnih potic, ki so edinstvene v Sloveniji. Že nekaj let se odvijajo tudi delavnice izdelovanja potic, ki se je udeležujejo otroci in s tem prenašajo znanje ustvarjalcev potic iz starejših rodov na mlajše. V prihodnjem letu bo na njegovo obuja staro navado pohoda sv. Treh pobudo izšla pisemska znamka z kraljev po hišah. Vsi darovi zbrani v motivom potice, ponosno pa tej akciji gredo za potrebe šestih misijonskih pokrajin. Nekoliko manj zadovoljen je, ko beseda nanese na pomanjkanje duhovnikov v dolini in na izgubljanje temeljnih vrednot med ljudmi. V lanskem letu seje namreč poročil le en par, krstil pa je dvanajst otrok, kar kaže na to, da družina izgublja svojo vrednost. Med nepozabne dogodke v svojem službovanju šteje trikratno srečanje s pokojnim papežem Janezom Pavlom II., za katerega pravi, da je bil papež za ljudi, papež v službi človeka. Martin Pušenjak ima še veliko idej in želja, prva pa je ureditev fasade na cerkvi v Primožu in prenova bander v rosuljski cerkvi, ki so stare preko sto let. Njegov trud za dobro skupnosti se izkaže tudi s postavitvijo vodnjaka pri cerkvi sv. Elizabete, s čimer pokaže, da naj ne bi bii nihče žejen, ne po telesni, ne po dušni plati. To je značaj letošnjega naj občana, skrb za soljudi in ohranitev kulturne dediščine. Štefi Sem STANKO GASPARIČ, NAJ OBČAN OBČINE REČICA OB SAVINJI Kolikor znaš, toliko veljaš Stanko Gašparič je v akciji Naj občan(ka) 2008 z najvišjim številom poslanih glasovnic bralcev Savinjskih novic v rečiški občini postal zmagovalec. Ljudje, ki so mu namenili svoj glas, so prepričani, da je ljubitelj planin, predsednik Planinskega društva Rečica ob Savinji in pesnik tisti, ki si zasluži ta laskavi naslov. Človek, ki nerad govori o svojem zasebnem življenju, je podpredsednik slovenske planinske zveze. »Do takšne funkcije ne prideš čez noč. Za to so potrebni tako znanje, izkušnje kot trdo delo,« pravi Gašparič, ki ga je življenjska pot v mladosti zanesla iz Prlekije v Zgornjo Savin- jsko dolino. Zatrjuje, da ga delo v zvezi zelo okupira, a mu je v veliko veselje, saj je v neposrednem stiku tako z ljudmi kot s planinami, »Presenečen sem, da so ljudje izbrali prav mene in me spoznali za ustrežljivega in prijaznega. V preteklosti so me mnogi poznali tudi po »slabi« plati, predvsem v povezavi z izgradnjo ceste na Reneku. Tedaj sem ščitil le svoje imetje in to po pravilih, ki so tudi zmagala,« se smeji ob našem prihodu in čestitkah Stanko, ki sije delovne izkušnje nabiral sprva v tujini. »Tam je bistveno dejstvo: kolikor znaš, toliko veljaš.« Naravovarstvenik in planinski vodnik z mednarodno licenco rad popelje ljudi v gore in jim pomaga odkrivati lepote naših vršacev. A v domači občini je poznan predvsem po prizadevanjih in naporih, kijih je vložil v regeneracijo planinskega društva, S svojim navdušenjem in idejami je pripomogel tudi k povečanju članstva ter seveda k pripravam na praznovanje 30-letnice društva. »Laskavi naslov mi veliko pomeni in je potrditev dosedanjega dela. A ne bom zaspal na lovorikah, saj prihajajo hudi časi. Zato sem prepričan, da moramo ljudje premagati »fovšijo« in stopiti skupaj ter si med seboj pomagati.« Marija Sukalo Na trgu 51, Mozirje ^unjgraf ALOJZ LIPNIK, NAJ OBČAN OBČINE SOLČAVA Človek z vizijo za prihodnost Solčavskega Solčavski župan Alojz Lipnik ni prvič izbran za naj občana v najmanjši občini v Zgornji Savinjski dolini. Da je pravi človek za soljudi v kraju, se izkaže že takoj v pogovoru, saj beseda najprej nanese na občino, njen razvoj in skrb za soljudi. Poudari, da si želi, da bi se občina razvijala in dajala ljudem delo, saj vse več mladih odhaja iz Solčavskega. V svoji skrbi za prihodnost omenja tako kmete kot ljudi iz dolinskega dela in vasi Solčava. Njegova največja želja je, da se prične občina razvijati celovito. Kot nekdanji revirni gozdar ve, da je njihovo največje bogastvo v naravnih dobrinah, zato želi, da bi se razvil projekt, ko bi iz domačih gozdov in z rokami domačih ljudi ustvarjali lesene proizvode, ki bi nekoč postali tudi prodajni artikli. Prav tako upa, da bo v Solčavi v nekdanjem gostišču Rinka, ki gaje občina odkupila, nastal pravi turistično-in-formacijski center, v sklopu katerega bo tudi prodajalna domačih izdelkov-od sira do volnenih in drugih domačih izdelkov. V tem centru bi našla nove prostore tudi občinska uprava, nekaj bi bilo tudi turističnih sob. Zaveda se, da ni dovolj, da se turisti le peljejo skozi Solčavo, ponuditi jim je treba še mnogo več. Drugače je Alojz Lipnik znan kot vedno nasmejan, družinski človek in predvsem muzikant. Svojo nekdanjo službo revirnega gozdarja, ki jo je opravljal kar deset let, pogreša, saj ima zelo rad naravo. Toda uspehi pri delu, ki ga sedaj opravlja, odtehtajo nekdanje delo. Rad dela z ljudmi in nikoli mu ni škoda časa za pogovor z občani, saj ve, da od njih lahko dobi veliko informacij. Pogovor z ljudmi je ključen za premike, tako je bilo v gozdarstvu in tako je tudi sedaj, pove. Kolesarjenje z družino je ena od dejavnosti, za katere najde čas, ko ni v službi in prizna, daje zanj družina velika vrednota. Zato se trudi, da jim televizija in računal- nik ne ukradejo preveč skupnega časa. Tudi za glasbo ga še nekaj ostane, toda sedaj samo še ljubiteljsko. Nekdaj zagnan muzikant se z prijatelji dobi le občasno, ko zaigrajo tako rekoč za svojo dušo. Ob vprašanju, če bo svoj prvi mandat podaljšal še na drugega, se nasmehne in pravi, da se s tem vprašanjem ne ukvarja in da je zanj pomembno le to, da svoje delo tega mandata dobro opravi. Glede na to, da so ga izbrali za naj občana, je lahko prepričan, da dela dobro in za ljudi. Verjame, da je zaradi narave svojega dela pač bolj opažen in so zato ljudje glasovali zanj. Poudari pa, da so za dobre rezultate zaslužni tudi njegovi sodelavci in vsi, ki iščejo boljšo skupno prihodnost za Solčavo. Šteti Sem kraj in ljudi v njem IRENA TIRŠEK, NAJ OBČANKA OBČINE GORNJI GRAD Rada ima svoj V gostilni pri Jošku v Gornjem Gradu se na sestankih in srečanjih dobivajo člani večine gornjegrajskih društev. Vedno so gostoljubno sprejeti, kakor tudi številni stalni in občasni gostje, ki so deležni pozorne postrežbe ter za povrh čestokrat prijazne besede lastnice te znane gostilne, Irene Tiršek. »Irena je oseba z velikim srcem in čutom za soljudi, je dobra soseda in izredno prijazna. Že vrsto let profesionalno in skrbno vodi gostilno z odlično ponudbo. Zna organizirati razna slavja, dobro kuha. Je dobra, prijazna in uslužna gostilničar- ka, poštena v svojem poklicu.« Takšno mnenje imajo o svoji sokrajanki, ki je tudi članica Rdečega križa in turističnega društva, Gornjegrajčani. Sama pravi, da je bila zelo presenečena, koje zvedela za rezultat glasovanja v Savinjskih novicah. In seveda, zelo počaščena. Čeprav skromno meni, da je v kraju še veliko ljudi, ki bi si bolj kot ona sama zaslužili ta laskavi naziv. Rojena je bila v gostilničarski družini po domače pri Jošku, kjer je gostinska tradicija stara več kot sto let. »Nekateri neuradni viri pravijo, da naj bi bila gostilna že tedaj, ko je pogorela prejšnja cerkev in so začeli graditi novo, to pa je kar več stoletij nazaj, vendar to ni preverjeno. Vsekakor je bila to včasih tudi furmanska gostilna ob precej prometni cesti čez Črnivec na kranjsko stran,« pove Tirškova. »Včasih si poklica nisi izbiral sam, šoti ga starši. In že od malih nog je bilo jasno, da bom delala v domači gostilni, zato sem se izučila za poklic kuharice. Pa mi niti ni žal, da delam v gostinstvu. Rada imam stik z ljudmi in k nam prihajajo res različni gostje. V vsakem od njih brez razlike najprej vidim človeka.« Kot pristna Gornjegrajčanka ima seveda rada tudi svoj domači kraj. »Škoda je le, da v kraju ni bolj hitrega razvoja, da nekako zaostajamo,« razlaga z dokajšnjo zavzetostjo. Irena Tiršek, ki ji v življenju ni bilo pri-zanešeno s težkimi preizkušnjami, ima do vsega, kar jo obdaja, prijazen odnos. S svojo ugledno gostilno pa poskuša pripomoči k prepoznavnosti in lepši podobi Gornjega Grada. Marija Lebar VERA RAKUN, NAJ OBČANKA OBČINE LUČE Patronažna sestra s srcem in dušo Patronažna sestra v Lučah, Vera Rakun, je že od otroških let sanjala, da bo babica. Kot majhna deklica je previjala punčke, jih kopala in pestovala. S pomočjo družine se ji je pozneje ta želja tudi uresničila. Brez štipendije, toda z veseljem in odrekanjem je dosegla svoj prvi cilj. Toda tudi tu se še ni ustavila. Šolanje je nadaljevala na višji šoli in se izšolala za višjo medicinsko sestro. Še vedno je želela biti babica, pomagati na svet otrokom, toda lastna družina je prevladala nad željo po delu v mestu in ostala je v dolini ter se zaposlila kot medicinska sestra. Leta je delala v različnih ambulantah, dokler se pred 22. leti ni ustalila v rodnih Lučah. Tam jo ljudje že od nekdaj kličejo Verica in letos soji namenili posebno čast. V glasovanju za naj občanko soji namenili največ glasov. Verica je še vedno zaljubljena v svoje delo. Nobena potji ni pretežka. Tudi če mora zaradi snega pešačiti kakšen kilometer do bolnikov, je vedno pripravljena iti na obisk. Nekoč je zaradi poledice med potjo kar izstopila iz avtomobila in počakala, da seje sam ustavil ob cesti, ampak do bolnika je vseeno prišla. Njen delovnikse ne konča ob uri, ampak šele, ko opravi vse, kar je treba. Ljudje, ki so glasovali zanjo, to dobro vedo in so največkrat navedli, da je prijazna in dobra do pacientovter vedno pripravljena za pomoč pri zdravljenju. Skratka predana svojemu delu. Lepša plat njenega dela in še vedno največje veseljeje vsak dojenček, ki ga obišče, in želi si, da bi jih bilo veliko, veliko več. Pomoč starejšim in bolnim pa je druga plat njenega poklica, brez katere tudi ne gre. Prav ti ljudje jo tudi najbolj potrebujejo in ne morejo brez nje. Bolijo, da je tudi na našem območju vse več starejših in osamljenih ljudi, kije ne potrebujejo vedno le zaradi bolezni, ampak tudi samo za pogovor in druženje. Prav tako jo prizadene izguba vsakega bolnika, ki ga obiskuje, kajti to so ljudje, domačini, kijih pozna že vse življenje. Kljub vsemu se vedno potrudi in ob odhodu od doma v službo za domačimi vrati pusti osebne skrbi, saj so med delom težave in skrbi bolnikov na prvem mestu. Vsakomur poskuša dati nekaj svoje pozitivne energije in upanja. Njeno največje veselje poleg dela ostaja njena družina, predvsem dva vnučka, za katera ji nikoli ni žal časa. Otroci so ne samo naša prihodnost, ampak zaklad, ki ga moramo čuvati. In smo spet pri otrocih, Verini največji ljubezni. K nazivu za naj občanko še doda: »Jaz nisem za tako, verjetno bi bil lahko izbran tudi kdo drug.« In ne skriva presenečenja. Štefi Sem SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Samostojno v Evropski parlament Po seji izvršilnega odbora in sveta stranke SLS v Juvanju prvi letošnji ponedeljekje predsednik Bojan Šrot na tiskovni konferenci predstavil aktivnosti stranke glede oblikovanja kandidatne liste za Evropski par- lament. Povedal je še, da so na izvršilnem odboru govorili tudi o odnosih s sosednjo Hrvaško. Kotje dejal Šrot, bo stranka za evropske volitve pripravila programski manifest, ki bo v duhu evropske ljudske stranke. V stranki pričakujejo, da bo v evropski parlament izvoljen vsaj en njihov kandidat. O imenihje po njegovem še preuranjeno govoriti. Imajo že nekaj kandidatov, o svoji kandidaturi v tej zvezi pa ni razmišljal. Za oblikovanje kandidatne liste na evropskih volitvah bodo v SLS izbirali med tistimi kandidati, ki so na minulih državnozborskih volitvah dobili nadpovprečno število glasov in so v okolju prepoznavni. Listo bodo oblikovali tako, da bo pokrita celotna Slovenija. »V Evropskem parlamentu želimo imeti vsaj enega poslanca, v stranko pa vnesti malo več evropske dimenzije,« je med drugim dejal prvak SLS. Bojan Šrot je povedal, da so na izvršilnem odboru govorili tudi o ukrepih vlade za odpravo posledic finančne krize in oodnosih s Hrvaško. Pri tem je izrazil zadovoljslvo, da se je slovenska politika glede urejanja odnosovzjužno sosedo poenotila in se odločila, da bo v državnem zboru sprejela o tem vprašanju resolucijo. Pri tem je poudaril, da Slovenska ljudska stranka že deset let opozarja na nujnost reševanja mejnega vprašanja, za katerega mora biti izhodišče stanje 25. junija 1991. »Takratje imela Slovenija nesporno suverenost nad celotnim Piranskim zalivom,« je še povedal Šrot. Marija Lebar Bojan Šrot: »Slovenska ljudska stranka želi samostojno stopiti v Evropski parlament.« (foto: Marija Lebar) ELKROJ Glušicevn med najvplivnejšimi V reviji Kapital so razglasili petdeset najvplivnejših poslovnih ženskv Sloveniji. Med njimi je tudi direktorica nazorskega Elkroja Štefanija Glušič. Ob njenem portretu je objavljen krajši opis osebnega in poslovnega udejstvovanja. Univerzitetna diplomirana inženirka tekstilne tehnologije svoj prosti čas poleg hobijev posveča magistrskemu študiju, svojo močno energijo pa vlaga predvsem v podjetje Elkroj, še piše v Kapitalu. Marija Lebar NLB D.D., PODRUŽNICA SAVINJSKO-ŠALEŠKA, POSLOVALNICA MOZIRJE Obnova strehe Okoli stavbe Nove Ljubljanske banke v Mozirju že nekaj časa stojijo gradbeni odri. Na sedežu banke v Velenju so pojasnili, da so odri postavljeni zaradi obnove strehe. Gre za okoli 1000 m2 strehe, ki so jo želeli obnoviti že pred tremi leti. Zapletlo seje, ker je banka lastnica le polovice stavbe. Sledila so pogajanja z ostalimi lastniki stavbe, ki so se zavlekla Odri čakajo na bolj prijazno vreme (foto: Roman Mežnar) RDEČI KRIZ SLOVENIJE Letovanje na Debelem rtiču V mladinskem letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču so šolske novoletne počitnice preživljali otroci iz socialno šibkih okolij. Letovanje so s sredstvi Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter nacionalne akcije RKS Peljimo jih na morje! omogočili 142. otrokom šestnajstih območnih združenj - tudi devetim otrokom Zgornje Savinjske doline. Nabor otrok je potekal na Ijuben-ski, rečiški ter nazorski osnovni šoli s pomočjo šolskih svetovalnih služb. Potrebe za tovrstna letovanja iz leta v leto naraščajo, saj veliko staršev, sploh tistih z več otroki, ne zmore pokriti finančnih stroškov počitnic. Termin letovanja je zaradi božično-novoletnih družinskih praznikov najbolj neugoden, vendar so se ga otroci z veseljem udeležili in s pomočjo bogatega animacijskega programa pozabili na domotožje. Ustvarjali so novoletne okraske, se udeleževali športnih in družabnih iger, se podali na izlet v Koper, nestrpno pričakali dedka Mraza in njegova darila ter ob silvestrski večerji in zabavi vstopili v novo leto. ArtPuk OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Odlični ljubenski biologi Na državnem tekmovanju iz biologije, kije potekalo prejšnji mesec na različnih lokacijah po vsej Sloveniji, so se ljubenski osnovnošolci odlično odrezali. Kar trije učenci Osnovne šole Ljubno ob Savinji so prejeli visoka priznanja. Nejc Zamernik je tako osvojil zlato Proteusovo priznanje, Eva Kladnik in Tilen Podlesnik pa sta dobila srebrni Proteusovi priznanji. Njihova mentorica je učiteljica biologije in kemije Milena Vršnak. Marija Lebar Popravek informacije do novembra lani. 20. novembra so izvajalci obnove postavili gradbene odre in začeli z deli, vendarjimje zagodlo vreme. Najprej je dela oviral dež, potem pa je sledilo obdobje nizkih temperatur, ki še kartraja. Takoj, ko bodo vremenske razmere dovoljevale, bodo izvajalci nadaljevali z obnovo. Roman Mežnar Benjamin Kanjir je v članku, v katerem je pisal o občinski seji, pod točko o pustovanju v Mozirju zapisal, da svetniki Liste prihodnosti niso glasovali o problematiki o pustovanju, ker jim je vse jasno... Pravilen zapis bi se moral glasiti: »Svetniki Liste prihodnosti niso in nikoli ne glasujejo za tiste predloge, ki so v nasprotju z zakonodajo.« Obrazložitev za lažje razumevanje pomena zapisa Poslovnik in statut Občine Mozirje natančno določata, da mora župan iz glasovanja umakniti vse predloge v smislu glasovanja, ki se končajo s sklepom ali so zavezujoči in niso usk- lajeni s poslovnikom, statutoma ali zakoni, na katere se predlog navezuje. V tem primeru se je glasovanje nanašalo na vprašanje, ali se lahko prireditev Pustovanje izvede v novi športni dvorani v Mozirju? Kerje ministrstvo za zdravje v svojem odgovoru citiralo zakonodajo, ki izrecno prepoveduje točenje alkoholnih pijač v objektih, ki se držijo OŠ, smo se seveda svetniki Liste prihodnosti odločili, da o tej temi ne glasujemo. S spoštovanjem, svetniška Lista prihodnosti mag. Samo Kramer, mag. Peter Goltnik, Simona Zadravec, posl. sekr. KULTURNO DRUŠTVO GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE H jfjj vabi na UMETNIŠKI VODJA: TOMAŽ GUČEK ŠPORTNA DVORANA NAZARJE \\ Sobota, 24. januar 2009, ob 19. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: KNJIŽNICA MOZIRJE Ani NAPOTNIK za 26. rojstni dan Na današnji dan si se rodila, te mama v plenice je povila, si prvič zajokala, solzo od sebe dala. Sedaj pa samo se solza sreče naj priteče m vse skrbi razmeče! Vse najboljše za tvoj rojstni dan! Tvoji prijatelji Linda, Joco in Jan KLJUB PREPOVEDI SE SANKAČI V KRAJINSKEM PARKU GOLTE ŠE VEDNO VOZIJO Vožnja z motornimi sanmi s tragičnim izidom makadamskim voziščem v gozdnem prostoru ter na cestah v območjih, ki so zavarovana s posebnimi predpisi. Sem sodijo naravni in gozdni rezervati, narodni, regijski in krajinski parki.« Ni odveč zapisati, da je tovrstni krajinski pork, kjer je prepovedana kakšna koli vožnja z motornimi sanmi tudi Golte. Nadzor izvajajo inšpektorji za varstvo okolja in policija, na gozd-nih ter kmetijskih površinah inšpektorji za gozdarstvo in kmetijstvo, na zavarovanih območjih pa tudi pooblaščeni nadzorniki. Posledice vožnje z motornimi sanmi dobro poznajo tudi okoljevarstveniki, lovci in gozdarji, saj sani povzročajo velik hrup, kar je za divjad, ptice ter druge živali zelo moteče. Damjan Jevšnik, vodja nazorske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije je prepričan, da opozarjanje, ki traja že vrsto let, prav nič ne zaleže. Kazni za prekrškarje, le 41,73 evra, pa so po Jevšnikovem mnenju smešno nizke, medtem ko so sanke vredne nekaj tisoč evrov. Prav zaradi takega nesorazmerja učinkovitega pregona ni, Marija Šukalo SREČANJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN NA REČICI OB SAVINJI Ubrano petje številnih cerkvenih pevcev Župnijska cerkev svetega Kancijana na Rečici ob Savinji je bila v nedeljo, 4. januarja, prizorišče srečanja cerkvenih pevskih zborov in skupin dekanije Gornji Grad. V sicer izredno mrzlem popoldnevu je srca številnih poslušalcev ogrelo kar petnajst cerkvenih pevskih zborov in skupin iz sedmih župnij gornjegrajske dekanije. Vsak pevski sestav se je predstavil s po dvema pesmima, ki so imele času primerno božično vsebino. Sprememba termina revije cerkvenih pevskih zborov, kije ponavadi v oktobru, je bila dobrodošla tako za pevce, kot tudi za poslušalce. Zaradi dogajanj ob misijonski nedelji v oktobru, je bil božični čas primeren za vključitev pesmi s popolnoma drugačno, to je božično tematiko, v repertoar revije, katere v običajnem terminu ni mogoče vključiti. Prijetno je presenetila velika številčnost pevcev različnih generacij, od najmlajših v otroških zborih, do pravih veteranov cerkvenega petja. Zbori so, poleg kraljice inštrumentov - orgel, v svoje pesmi vključili tudi vrsto drugih spremljevalnih inštrumentov, ki v tovrstno glasbo vnašajo novo svežino in pestrost. Tako dekan gornjegrajske dekanije Martin Pušenjak v uvodnem govoru, kottudi Franci Kovše, dekan- ijski referent za glasbo na dekanijski ravni, v zaključku, sta čestitala vsem pevcem in hkrati poudarila velik doprinos ter pomen njihovega cerkvenega petja pri bogoslužjih in petja na sploh. Že tradicionalno so srečanje zaključili s skupni- ma pesmima vseh nastopajočih pevskih zborov in skupin z orgelsko spremljavo Antona Petka. Kot zadnja pa je, tudi z izdatno pomočjo poslušalcev izzvenela znana Sveta noč. Sebastjan Žvipelj Na reviji se je s svojini petjem predstavil tudi domači otroški pevski zbor Zarek iz župnije svetega Kancijana Rečica ob Savinji (foto: Sebastjan Žvipelj) V smučarskem središču Golte so povedali, da so z vozniki motornih sani zaradi prehitrih in objestnih voženj v naravnem okolju že večkrat imeli težave V nedeljo seje na Golteh zgodila nesreča s smrtnim izidom. Vožnja z motornimi sanmi se je tragično končala za 41-letnega moškega z območja Hočkega Pohorja. Pri spustu s smučišča Morava se je zaletel v drevo. Sankača je spremljala žena, ki naj bi nekaj trenutkov pred trčenjem padla s sani in je bila lažje poškodovana. Na kraj nesreče so prihiteli reševalci nujne medicinske pomoči mozirskega zdravstvenega doma, domači prostovoljni gasilci, policija in zaposleni TRC Golte, a mu žal niso mogli pomagati, saj so bile poškodbe smrtne. Po zatrjevanju poveljnika PGD Mozirje Sandija Sedovška so tako gasilci pomagali pri odstranjevanju razbitin. O dogodku so bili obveščeni tudi v smučarskem središču Golte, kjer so povedali, da so z vozniki motornih sani zaradi prehitrih in objestnih voženj v naravnem okolju že večkrat imeli težave. »S sanmi na smučišču se vzadnjem času nismo srečevali, vozniki vozijo predvsem po vlakah in gozdu. Dejslvo pa je, da nimamo nikakršnih pristojnosti in ne moremo ukrepati tudi proti kršiteljem oziroma voznikom v naravnem okolju,« namje povedal direktor RTC Golte Ernest Kovač. Kaj je botrovalo tragičnemu dogodku, po besedah pomočnika komandirja mozirske policijske postaje Gorazda Trbovška, policija ne daje informacij zaradi »interesa preiskave nesreče«. A kotje znano, Ure- dba o prepovedi vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju jasno določa, daje vožnja zunaj cest prepovedana. V njej je med drugim zapisano, da je »na območju Republike Slovenije v naravnem okolju prepovedano voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni pogon in s kolesi. Prav tako je prepovedano organiziranje voženj na gozdnih cestah in na cestah z r Ljudje in dogodki, Čestitke PRVOROJENA ZGORNJESAVINJČANKA V LETU 2009 EVA JERAS K trem fantom še deklica Mala Eva ni utrdila vezi le med mamico Melito in očkom Alešem, temveč tudi med njunimi tremi sinovi Žanom, Žigom in Blažem (foto: Marija Sukalo) Začetek letošnjega leta je bil za Jerasove na Lepi Njivi nekaj posebnega. Njihova družina seje namreč povečala še za enega člana, Zgornjesavinjča-ni pa smo s tem dogodkom dobili prvorojenega prebivalca naše doline leta 2009. Srečni dogodek seje zgodil 1. januarja ob 14. uri in 24 minut. Kot nam je zaupala mamica Melita, je bila mala Eva pravi kaveljc, saj je tehtala kar 5.150 gramov in bila velika 55 centimetrov. Evin jok ob prihodu na svet je v celjski porodnišnici naznanil tretji porod letošnjega leta. »Rok sem imela že dan pred božičem, zato sem bila tedaj v bolnišnici. A ker se do Silvestrovega ni zgodilo nič, sem na lastno željo odšla domov. No, prvi januarski dan se je vse zelo hitro odvijalo,« se smeji Melita z dojenčkom v naročju, očka Aleš pa dodaja: »V porodnišnico sva ta dan prišla okrog pol enajstih. Ker sem želel biti pri porodu navzoč, so me poslali na sprehod, dokler niso vsega uredili. Nato sem bil vseskozi ob ženi, saj v trenutkih, ko okrog porodnice ni strokovnega osebja, potrebuje oporo in spodbudo. To naju je še bolj povezalo.« Mala Eva ni utrdila vezi le med Melito in Alešem, temveč tudi med njunimi tremi fanti -trinajstletnim Žanom, devetletnim Žigom in sedemletnim Blažem. Veselja, ki so ga fantje občutili ob dejstvu, da imajo sedaj še sestrico, se po besedah najstarejšega Žana ne da opisati. Oče Aleš pa rad dopolni, da sta naraščaj načrtovala, saj imajo radi otroški smeh in razigranost. Sedaj se jima je izpolnila še skrita želja. Poleg sinov imata tudi hčerkico. Nad dejstvom, da je v družini tudi deklica, je najbolj navdušen najmlajši Blaž. Že sedaj namreč razmišlja, da bo tako imel nekoga, ki bo pospravljal njegove igrače in sobo. Na dan, koje novi družinski član prišel iz bolnišnice, pa se mu je tako mudilo iz šole, daje v šolskem kombiju celo pozabil na torbo. Marija Šukalo LJUBNO OB SAVINJI Mladi koledniki obiskovali domove Ljubenski koledniki z Martinom Pušenjakom v domači farni cerkvi (foto: Franjo Atelšek) Franjo Atelšek V duhu letošnje trikraljevske koledniške akcije Naše veselje za srečo drugih so obiskali tudi na-jzakotnejše domačije na Ljubnem in zbirali denar za revne ter pomoči potrebne otroke v misijonskih deželah. Sproščenost mladih kolednikov in njihova pripravljenost pomagati drugim otrokom v stiski je tudi tokrat prepričala, saj so v sedmih koledniških skupinah, kolikor jih je sodelovalo v letošnji akciji, nabrali kar slabe tri tisočake evrov. Domačini so jih na svojih domovih v teh prazničnih dneh toplo sprejeli, le redka vrata so ostala zaprta. Ob slovesu od domačij, ko so koledniki na podboja vhodnih vrat napisali 20+G+M+B+09, je marsikdo segel v denarnico in daroval svoj dar, praznih rok pa tudi koledniki niso ostali. Topel čaj, kakšen piškot in podobne sladke dobrote so namreč dobri ljudje namenili tudi njim, ki so svoj prosti čas darovali za kanček sreče drugih. V času od božiča do praznika Treh kraljev v žup- nik Martin Pušenjak navdušil otroke, da so ob niji sv. Elizabete na Ljubnem ob Savinji že vrsto pomoči staršev in animatorjev po skupinah šli od let prirejajo koledovanje. Tudi letos je domači žup- hiše do hiše. Urbanu za 15. rojstni dan Želimo ti veliko zdravja, sreče in naj se ti uresničijo vse skrite želje! Teti Tončki Ko 90. rojstni dan slaviš, naj se ti izpolni vse, kar si želiš! Vsi tvoji Franca, Metoda, Ana in Tomi Zgodovina in narodopisje 0 kmečkih poslih Piše: Aleksander Videčnik Po lelu 1850 Po kmečki odvezi so se okoliščine na vasi temeljito spremenile, posebno velja omeniti, da se je vse bolj poznalo razslojevanje prebivalstva. Kočar, denimo, ni bii nujno kmečki delavec. Lahko je bil priučen katere od obrti in je svoje rokodelsko znanje prodajal, živel pa je v koči, ki je bila ponavadi last kmeta, zato je moral plačevati najemnino ali pa jo odslužiti. Za bolje razumevanje tedanjih razmer omenimo dninarske kočarje, ki so si služili kruh z občasnim delom pri kmetih ali rokodelcih. Največkrat so to bili lastniki koč, v katerih so bivali. Najemnike koč so imenovali "štantman" ali tudi "ofer". Prvi so lahko delali za mezdo in odplačevali lastniku koče najemnino, drugi pa so najemnino odplačevali z živim delom. To so biii najbolj izkoriščani delavci na vasi. Že sama beseda "ofer" nemško "opfer", pomeni žrtev! Podatki, ki so na voljo, povedo, da so morali delati tedaj, koje gospodar potreboval njihovo pomoč 3ščemo sfcire fotografije Na fotografiji, ki jo je leta 1988 posnel Ciril M. Sem, sta Stanko Weiss (levo) in Matjaž Beričnik (v sredini) v razgovoru z nekdaj slovitim pustnakom, Rokom Verkom. Fanta v pustni opravi čakata na ostale pustnake, da ju bodo spremljali ob odhodu k vojakom. into tudi do 60 delovnih dni na leto, da so poravnali najemnino za kočo. Dejanskoje bil ofervedno na voljo gospodarju. Če ofer ni bil zdravje morala delo opraviti njegova žena. Tu pa je bil problem, saj je bilo prav med to sredino vaškega prebivalstva največ otrok. Navadno so matere jemale otroke s seboj na delo in jih prepustile naravi v varstvo. Of-erski otroci so radi prihajali k staršem na delo, saj so tako dobili kaj malega za pod zob. Usoda otrov je bila zelo težka in kruh zelo trd. Če je ofer želel od gospodarja dobiti košček zemlje, da je kaj pridelal, je moral to posebej odslužiti. Podatki povedo na primer, če je dobil toliko zemlje, da je posadil škaf krompirja, je odslužil dodatno pet do šest delovni dni. ODVISNOST OD GOSPODARJEVE VOUE Da bi kaj več zaslužili, so ofri iskali delo tudi drugje, toda niso se mogli vezati na rok, saj je gospodar z njihovim časom nekako razpolagal. Koča, v kateri je ofer stanoval, je bila "oferija". Te koče so bile domala vse grajene po enakem vzorcu - mala veža, iz katere je bil vhod v črno kuhinjo, desno pa v "hišo" (dnevna soba). V nadaljevanju je bil "štiblc" (kamra), skromna spalnica. Pogosto je bila pod kočo mala klet, največkrat je bil spodnji del stavbe zidan, zgornji pa lesen. TAVRHARJI Dninarji (tavrharji) so doživljali podobno usodo, le da niso bili tako zelo vezani na voljo gospodarja. Posebno če so živeli v lastni koči. Če je imel kočo v najemu, je bil v "štantu", takim so rekli "štantman". To so bili neke vrste sezonski delavci, ki so računali na kakih 120 dni dela. Torej tudi pri tovrstnih delavcih ni bilo govora o stalni zaposlitvi. Dninarji kot ofri so delali po navadi ob gospodarjevi hrani. Pozimi je bilo za tovrstne delavce zelo težko, saj ni bilo dela, posebej če niso našli gozdnega posla. PREHRANA V KOČAH V kočah so skromno jedli. Največ so uživali stročnice, od teh predvsem bob. Denarja je bilo le za sol in petrolej, s katerim so svetili. Podatke imamo za neko oferijo v Šmihelu: zjutraj mlečna juha (zmes mleka in vode), vanjo so nadrobili kruh. Včasih je bila črna kava s koruznimi žganci. Za malico so imeli kos kruha (taje bil iz ovsa in ječmena). Pogosto so jedli bob, kuhanega so luščili. Le redko je bil luščeni bob zabeljen. Za kosilo so največkrat jedli presno zelje, pomešano s krompirjem, tudi krompirjeva juha je bila pogosto na jedilniku. Bogatega jedilnika tako kočarji kot ofri torej niso poznali. Ob praznikih so bolj redko imeli tudi potico in "suho" juho. Tako so rekli juhi, v kateri seje kuhalo suho meso. Posebno veselje pa je bilo v koči, če je iz kuhinje zadišala "friš-na" juha. V njej se je namreč kuhalo sveže meso. Seveda so bile velike razlike med kočarji, ki so bili ofri ali tavrharji, in kočarji, ki so se bavili z rokodelstvom. V njihovih kočah je seveda iz kuhinje bolje dišalo. VSESPLOŠNO IZKORIŠČANJE Izkoriščanje dninarjev in otrov je bilo torej veliko. Ti niso bili z zakonom zaščiteni, ta zaščita je veljala le za stalno zaposlene kmečke posle. Med temi delavci ni bilo volje do sindikalnega povezovanja, ker so se bali za še tako skromen kos kruha. Zato so dninarji raje trpeli in potrpeli. Znanje rek, kije bil doma v naši dolini: »Eno leto moraš ostati pri istem kmetu, pa če bi ti na hrbtu drva cepil.« NAJEMANJE DNINARJEV To je bil preprost način. Ni bilo nobene pisne pogodbe, veljala je le beseda. O plačilu se sploh niso pogovarjali, tako je bila stvar še lažja. Tudi o delovnem času niso govorili, saj je veljalo, da se na tavrhu dela od zore do mraka. Med dninarji je bilo običajno, da so ob raznih delih govorili, »da gajeta in ta gospodar naprosil.« Seveda o kakšni prošnji ni bilo govora! Dninarji so morali priti na delo s svojim orodjem, ki je moralo biti dobro pripravljeno, da se je z njim uspešno delalo. Posebno pri košnji so se lahko pomerili le mlajši kosci, saj seje delalo v vrsti. Na čelo nje so postavili najboljšega, drugi pa so si prizadevali, da so držali korak. Odmor je bil le med malico, pili pa so kar med delom. misli zaskrbljenega čloueka Srečko Urtelj st. iz Žlabra je napisal zanimive misli v pesmi, ki jo objavljamo. Bliža se koncu letošnje leto, marsikdaj bilo je precej napeto, včasih vreme nas je morda jezilo, drugič pa zdravje nam je popustilo. * Pojavljali so se taki ali drugačni problemi, enkrat ponoči, drugič podnevi, čas pa je neobzirno nam nekam drvel, če ga nisi dobro izkoristil, pa že ti je ušel. * Večkrat na zakone nekateri močno se jezili, vsakič težo bremena pa so "ta mali" dobili, nekateri jahali so konje, ostali pa osličke, brez dvoma se tu ve, kdo je odnesel dobičke. * Zapirajo se tovarne, vse več nas je sirot, le kdo ne bo se spomnil iz socializma dobrot, z roko v roki smo vsi le tovariši zvesti bili, sedaj pa brez rok vse bolj se gospoda množi. * Prišla pa je tudi k nam svetovna kriza, Irgovineso polne, a marsilje bo vse bolj prazna miza, Ljubi kruhek, ki nekoč končal je v smeteh, bo sedaj zresnil in utišal divji njih smeh. * Vsaka prevelika dobrota se kaj rada končuje, kdor je skromen, ta pa v stiski zmaguje, držimo vsi skupaj in ne pasti v obup, če malo bo dobrote, bo pa zato več obljub. jMHH Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur.l. RS,št. 22/98) in 6. čle- K* na Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ljubno (Ur. list RS št. 42/03) objavlja Občina Ljubno v skladu s sprejetim pro- VbAv računom za leto 2009 javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v letu 2009 I. Naročnik: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji II. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje sledečih programov: - športna vzgoja predšolskih, šoloobveznih otrok, mladine in študentov; - športna rekreativna dejavnost odraslih; - kakovostni šport; - vrhunski šport; - športne prireditve; - športna dejavnost invalidov; - medobčinsko in mednarodno sodelovanje; - razvojne in strokovne naloge v športu; -vzdrževanje in sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov in površin; - promocijska dejavnost; - priznanja športnikom in športnim delavcem. III. Razpisni pogoji: Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež v Občini Ljubno; - da so registrirani za izvajanje športne dejavnosti; - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih dejavnosti; - imajo vsaj že eno leto pred prijavo na razpis organizirano redno vadbo članov; - imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini (ta pogoj velja le za športna društva in zveze); - da redno letno dostavljajo občini in zvezi podatke o članslvu, poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti in poročila o doseženih rezultatih. IV. Orientacijska vrednost: Predvidena vrednost za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v letu 2009 znaša 32.292 EUR (brez investicij v športno infrastrukturo). V. Rok in način prijave: Rok za prijavo na razpis je 60 dni od objave. Prijava na razpis mora biti dostavljena na razpisnih obrazcih naročnika, z vsemi zahtevanimi prilogami. Razpisni obrazci so na voljo pri občinski upravi Občine Ljubno, vsak delovni dan med 8. in 13. uro. Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti in jo je potrebno poslati na naslov: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji, s pripisom "Javni razpis -Šport 2009". Kontakt: občinska uprava Občine Ljubno tel. 03/839-17-70. VI. Postopek obravnave prijav: Prejete vloge bo ovrednotila strokovna komisija na podlagi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ljubno, Pogojev, meril in normativov za vrednotenje športnih programov v Občini Ljubno. Izbrani izvajalci bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis. Z izbranimi izvajalci bo Občina Ljubno sklenila pogodbo o sofinanciranju športnih programov za leto 2009. Št.: 671-01/2009 Datum: 13.1.2009 Županja občine Ljubno Anka Rakun (---\ 14 L J Obvestilo reševalcem velike božično novoletne nagradne križanke Med pravočasno prispelimi, pravilno rešenimi križankami, smo izžrebali naslednje nagrajence velike nagradne križanke iz 52 št. Savinjskih novic: Smučarska šola Beli zajec podarja: tedenski smučarski tečaj za otroka. Prejme ga Miha Vončina, Varpolje 79, Rečica/S; majico dolg rokav prejme Marija Komar, Novo naselje 1, G. Grad; majico kratek rokav prejme Sabina Rihter, Novo naselje 1, G. Grad; kapo prejme Milan Vajdi, Lepa Njiva 95, Mozirje. Davidov hram podarja darilne komplete jagermaister s 6 kozarčki, prejmejo jih Mira Natek, Mlinska Pot 3, Mozirje; Fanika Slemenšek - Groši, Silova 10 a, Velenje in Anton Stenšak, Žlabor 31, Nazarje. Cizej d.o.o. Parižlje podarja: bon v vrednosti 20 eur, prejme ga Albin Gumzej, Ljubija 68 a, Mozirje; bon v vrednosti 10 eur prejme Venčeslav Zavolovšek, Podvrh 5, Mozirje. Z KZ Mozirje podarja stekleni kavni komplet, ki ga prejme Stanko Kotnik, Tratnikova 9, Nazarje. Smučarski center Golte podarja: otroško dnevno karto, prejmejo Žiga Čas, Sp. Kraše 15, Šmatno ob Dreti; dnevno karto za odrasle prejme Janez Vratnik, Sp. Rečica 15, Rečica ob Savinji; senior dnevno karto prejme Slavko Žagar, Loke 26/a, Mozirje. Sam Nazarje podarja: pohodne palice s kapo, nagrado prejme Alojz Plaznik, Ljubija 127, Mozirje; majico na kratek rokav prejme Ana Pečnik, Praprotnikova 8, Mozirje. Tukano Levec podarja bon za 15 eur + koledarček, nagrado prejme Marta Velam, Rečica 132, Rečica ob Savinji. Optika Podgoršek Velenje podarja sončna očala + krpico, prejmejih Izak Kanjir, Ljubija 112, Mozirje. Eldam Mozirje podarja: polnilec za telefon in obeseksimobil. Nagrado prejme Terezija Spende, Ob Savinji 12, Nazarje; bombažno vrečko simobil in nogavičko za telefon prejme Pavla Lekše, Hofbaverjeva 19, Mozirje. Picerija Četara podarja: družinsko pico, ki jo prejme Gvido Rovan, Sp. Rečica 12, Rečica ob Savinji, in pice 32 cm po izbiri, ki jih prejmejo Lidija Sitar, Primož 53, Ljubno; Klavdija Petek, Šmiklavž 53, Gornji Grad; Dane Presečnik, Brezje 24, Mozirje. Picerija Pr' pek Mozirje podarja: veliko pico po izbiri. Prejme jo Sonja Fužir, Okonina 38, Ljubno; testenine po izbiri prejme Marija Tajnik, Rečica 88, Rečica ob Savinji; sadno kupo za 2 osebi prejme Bojan Poličnik, Šmiklavž 32, Gornji Grad. Brinečev kmečki mlin podarja luksuzni paket savn za 2 osebi/2 uri. Nagrado prejme Marica Lednik, Podvrh 20 Mozirje. Avtopralnica Remic Nazarje podarja pranje osebnega vozila. Prejme ga Jože Prušek, Levstikova 4, Mozirje. Diana d.o.o. Nazarje podarja vrednostni bon za 10 eur. Prejme ga Tajda Tamše, Radmirje 44, Ljubno. Duseti Parižlje podarja kapo In zaščitne rokavice. Nagrado prejme Vili Fistrič, Varpolje 77, Rečica ob Savinji. Kozmetika Arlič Nazarje podarja bon za nego obraza. Prejme ga Helena Makšan, Praprotnikova 15, Mozirje. Elektro trgovina Dolman podarja bon v vrednosti 15 eur. Prejme ga Viktor Praznik, Prihova 47, Nazarje. Bencinski servis Nazarje podarja ključavnico za zaščito računalnika in zaščitne rokavice. Nagrado prejme Maja Lešnik, Brezje 9 e, Mozirje. Cvetličarna Tulipan podarja vrednostni bon za 15 eur. Prejme ga Marija Papež, Plac 29, Ljubno. Frizerski studio Armin podarja bon za žensko striženje. Prejme ga Ivanka Rakun, Aškerčeva ulica 48, Mozirje. Optika Likeb Ternik podarja komplet proti rosenju očal. Prejme ga Anamari Kerznar, Šmiklavž 47, Gornji Grad. Manuterapije Mozirje podarja delno terapevtsko masažo. Prejmejo Nace Mlinar Foršt 34, Ljubno. Slaščičarna Polonca podarja sadne kupe. Prejmejo jih: Lidija Potočnik, Homec 21, Rečica ob Savinji; Silva Krajšek, Razgledna 2, Celje; Vida Prušek, Levstikova 4, Mozirje; Meta Miklavc, Dol - Suha 33, Mozirje; Vid Kužnik, Novo naselje 1, Gornji Grad. Picerija Turky Šmartno ob Dreti podarja velike pice turky. Prejmejo jih: Štefka Dešman, Prod 25, Gornji Grad; Jože Zamernik, Raduha 10 a, Luče; Janko Zajc, Cesta v Rastke 47, Ljubno. Kmetijska zadruga Braslovče podarja darilni vrečki presenečenja. Prejmeta ju: Alojz Kramar, Robanov kot 32, Solčava in Nataša Sem, Radmirje 40, Ljubno. Vsi nagrajenci se oglasite po nagrade na uredništvo Savinjskih novic. Savinjska cesta 4, Nazarje do 30. januarja 2009. Li _L_—Jt___:__L IVICA OREŠNIK, strokovna sodelavka na Zavodu Savinja Slovenija ima petnajstletne izkušnje z izvajanjem programov celovitega razvoja podeželja in z aktivnim vključevanjem lokalnih skupnosti ter prebivalstva v razvojno načrtovanje, pa vendar o vsem tem in o možnostih koriščenja teh sredstev vemo še premalo. Začetek 90 let prejšnjega stoletja pomeni prelomnico na tem področju in hkrati začetek programov celovitega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). Po uvedbi reforme kmetijske politike so se sredstva namenjala za pripravo Razvojnih programov podeželja, spremenilo seje poimenovanje ukrepov. Program razvoja podeželja 2007 - 2013 (PRP 2007 - 2013) je nov program, s katerim Slovenija izvaja ukrepe razvoja podeželja, ki imajo podlago v evropski uredbi in izhajajo iz Nacionalnega strateškega načrta Republike Slovenije, v katerem so opredeljeni cilji za razvoj podeželja v Sloveniji do leta 2013. Ukrepi so razporejeni v štirih oseh, namenjeni različnim upravičencem in podpirajo različne vsebine, sofinancirani so iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). 1. OS - IZBOLJŠANJE KONKURENČNOSTI KMETIJSKEGA IN GOZDARSKEGA SEKTORJA Ukrepi so usmerjeni k povečanju produktivnosti dela v kmetijstvu in gozdarstvu ter s tem k dvigu ravni konkurenčnosti teh sektorjev. ŠIFRA IN NAZIV UKREPA 112 Pomoč mladim prevzemnikom kmetij: Nepovratna sredstva so namenjena za delno pokrivanje stroškov, ki izhajajo iz naslova generacijskega lastniškega prevzema kmetije s strani mladega kmeta na podlagi izročilne oziroma darilne pogodbe. Programi razvoja podeželja 113 Zgodnje upokojevanje kmetov: Do plačila rente so upravičeni kmetje (prenosniki) z območja celotne Slovenije ne glede na vrsto proizvodnje, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje. 121 Posodabljanje kmetijskih gospo- hrane: Podpora je namenjena kmetijskim proizvajalcem, ki kmetijske proizvode oziroma živila tržijo in proizvajajo v skladu z uredbami ter pravilniki, ki urejajo navedene sheme kakovosti -zaščiteni kmetijski pridelki oziroma ^nöten^sjrte^^^jram^a^^fln^cir^rinjMdzörä] EVROPS^ IIA živila, ekološka pridelava in predelava, integrirana pridelava, višja kakovost. 133 Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane (upravičenci so pravne osebe z dokazili). 142 Podpore za ustanavljanje skupin proizvajalcev: Podpore se dodeljujejo skupinam proizvajalcev ekoloških in zaščitenih kmetijskih proizvodov z namenom olajšanja njihovega administrativnega ustanavljanja in delovanja. 111 Usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu: Podpora je namenjena pridobivanju novih znanj in poklicne usposobljenosti v okviru programov usposabljanja s področja kmetijslva in gozdarsh/a, ki niso del rednega izobraževalnega sistema. Finančna pomoč se dodeli udeležencem usposabljanja za kritje stroškov izobraževanja ter postopkov preverjanja in potrjevanja znanja. darstev: Podpore se dodelijo za naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, za naložbe namenjene izvajanju storitev s kmetijsko mehanizacijo in v individualne ter skupne naložbe. 122 Povečanje gospodarske vrednosti gozdov: Predmet podpore so naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest ter gozdnih vlak in pripravo gozdnih vlak ter naložbe v nakup nove mehanizacije in nove opreme za sečnjo ter spravilo lesa. 123 Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom: Predmet sofinanciranja so naložbe, ki zadevajo predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi I Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti. 125 Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva: Vlagatelji zahtevkov so občine, v katerih se izvaja večinski del komasacije, končni koristniki učinka dodeljenih nepovratnih sredstev pa so lastniki komasiranih zemljišč. 132 Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti ♦SŠGZ SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) nadaljujeta s projektom podeljevanja priznanj in diplom za inovacije na regionalnem in nacionalnem nivoju. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva. S tem namenom objavljamo RAZPIS za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom za inovacije v SAŠA regiji za leto 2008 Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike s sedežem na območju občin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki in Šoštanj ter Mestne občine Velenje. Za podelitev priznanja za najboljše inovacije lahko podjetja/inovatorji kandidirajo z inovacijami, ki niso starejše od dveh let (datum zaključka razvojnih aktivnosti ni starejši od dveh let) in so bile uvedene na trg najkasneje v letu, za katerega se objavlja razpis (2008). Celoten razpis in razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani SŠGZ: http://www.gzs.si/slo/regije/savinjsko_saleska_gospodarska_z bornica_samostojna_regionalna_zbornica_/42409 Gospodarska zbornica 4B+ Slovenije ■■■ ■ ■r Nakup spodnjega perila naj ne bo nočna mora, pač pa užitek! SIMONA POGAČ, lastnica butika spodnjega perila Nakup spodnjega perila je za nekatere pripadnice nežnejšega spola še danes manj razveseljivo dejanje. To je vsekakor težko razumeti ob bogati založenosti trgovin s spodnjim perilom in strokovnosti, prijaznosti ter ustrežljivosti prodajalk, ki naj bi bile pri nakupu v pomoč. Pa poglejmo, kakšna so naša pričakovanja glede perila: - Spodnje perilo naj bi bilo lepo na oko, po možnosti na voljo v različnih barvah. - Spodnje perilo naj bi bilo udobno za nošenje, po možnosti iz kvalitetnih naravnih ali prijetno obdelanih umetnih materialov. - Od spodnjega perila pričakujemo Po analizah priznanih ekonomistov in poznavalcev avtomobilskega trga je kriza tu in nadaljnji razvoj avtomobilske industrije je pod velikim vprašajem. Pri Volkswagnu razmišljajo drugače in razvijajo nove modele kot po tekočem traku. Razvoj bo v prihodnje še ostrejši, kar je povezano tudi z dejstvom, da je Porsche povečal svoj lastniški delež v Volkswagnu na 51 odstotkov, kar pomeni popoln vpliv na nadaljnje poslovanje skupine VW. Prvi udarec se imenuje super passat. Pri Volkswagnu ugotavljajo, da jim med passatom in phae-tonom manjka še en model oziroma, da je dovolj prostora za tako imenovanega super passata. Nadalje vidijo pri Volkswagnu razlog v tem, da bo nova generacija passata zgrajena na osnovi novega VW golfa oziroma bo ta le podaljšani golf, ki ne bo imel na razpolago V6 motorjev in drage tehnike. Bo torej le konkurenca BMW 5 in ostalim v tem razredu, in to predvsem s konkurenčno ceno. KAR SE SKRIVA POD OBLEKO udobje in ženstvenost. Prijetno in hkrati privlačno ter zapeljivo. Da se v njem lahko postavimo pred moža ali partnerja in hkrati brez zadrege odidemo k zdravniku. In kaj vam priporočam, da se bodo vaša pričakovanja v celoti izpolnila: - Za nakup spodnjega perila si je potrebno vzeti čas. - Izberite trgovino s spodnjim perilom, kjer se počutite prijetno in dobrodošlo. Trgovino, kjer vam bodo prodajalke ob vaši želji na voljo za pomoč pri izbiri. - Naša postava se z leti spreminja. Zato si ponovno izmerite obseg tik pod dojkami (70,75,80,85,90... cm), ki bo v pomoč pri izbiri ustrezne številke nedrčka. Če izmerimo obseg med temi številkami, na primer 87 cm, potem izberemo najbližjo številko, torej 85. To je obseg nedrčka. - Glede na obseg nedrčka izberemo ustrezno košarico. Od najplitve- V super passata bi lahko vgradili zadnjo tehniko in motorje do V8, kar bi seveda pomenilo več prestiža v zgornjem cenovnem razredu. To bi pomenilo neposreden napad na mercedesa razreda E. In še nekaj: ker bi po mnenju strokovnjakov super passat konceptualno izhajal iz audija A6, bi to posredno vplivalo tudi na prodajo audija A6, kar pa, gledano z drugega zornega kota, jše A košarice do B, C in globjih D, E ali F košarice. Pomembno je, da nam dojke ne uhajajo iz nedrčka. In kateri so nasveti -triki, kijih lahko uporabite v kabini za pomerjanje? - Najprej nedrčku nastavite naramnice na sebi primerno dolžino. - Ko pomerjate nedrček, se v njem tudi priklonite. Če vam ob tem dojke uhajajo iz nedrčka, je košarica zagotovo premajhna, preplitva. - Če nedrček čez hrbet 'uhaja' navzgor, smo izbrali prevelik obseg nedrčka ali pa morda preveč skrajšali naramnice. - Pri zapenjanju nedrčka imamo tri nastavitve. Najboljeje, daje nedrček ob nakupu zapet na najširšo ali srednjo varianto. Obseg nedrčka se ponavadi pri pranju in nošenju malce raztegne, zato lahko obseg še zmanjšamo. Kaj pa oporne kosti pri nedrčkih, da ali ne ? pomeni malce »zažiranja« v lastnem vrtu. Tehnika novega super passata bi temeljila na vzdolžno vgrajenih motorjih, na tehniki za zmanjševanje porabe goriva, kot je shranjevanje energije ob zaviranju, »stop and go« avtomatiki ipd. Menjalniki in motorji bodo iz audi regala in štirikolesni pogon bo temeljil na torsen diferencialu. Za udobje bodo skrbeli zračno Kvaliteta nedrčkov z opornim lokom (kostjo) se je v zadnjih letih močno izboljšala. Vendar imajo nekatere ženske glede tega še vedno dvome. Bojijo se, da jih bodo kosti na nedrčku »zbadale« ali da bodo pri pranju v pralnem stroju »ušle ven«. Bojazen je odveč. Oporni loki v današnjih nedrčkih so iz kvalitetnih, prilagodljivih materialov in se skoraj ne čutijo. S programom za občutljivo perilo in z uporabo vrečke za pranje perila pa lahko nedrčke z oporno kostjo brez skrbi perete tudi v pralnem stroju. In še droben, a koristen nasvet. Pri pranju spodnjega perila upoštevajte predpisano temperaturo pranja in ne uporabljajte mehčalca! tako boste lahko dlje časa uživale v lepoti in funkcionalnosti svojega perila. Pa prijetno izbiro spodnjega perila vam želim! čase vzmetenje in vsi potrebni dodatki, ki pripadajo luksuzni limuzini. Motorna paleta bi temeljila na TFSI motorjih od 2.0 do 4.0 litra s 177 KM do 400 KM za V8. Dizelski princip je nov in ne temelji več na glasnem »pümpe düse« sistemu, temveč na udobnem in tihem »common rail« principu. Začeli bodo pri 2.0 litra in 150 do 180 KM in 3.0 litra ter 240 KM, kasneje celo do 300 KM. Pri Volkswagnu so se torej očitno odločili, daje v času krize potrebno vlagati in razvijati, saj le to vodi v nadaljnje uspešno poslovanje in prav je tako. Igor Pečnik Sreča je preprostost. Večina ljudi je redko srečna, ker je njihovo življenje prezapleteno. Rudolf von Delius PRI VOLKSWAGNU GREDO KRIZI NAVKUUB NAPREJ Super passat za ne ravno super mik spodnjega perila Nakupovalni center Velenje Popust se omrgptijfia pri blagajni in velja za izbrane izdelke, . ki so posebej označeni! ■ BS AVTOMOBILI SKORNŠEK, Cesto Simono Blatnika 20, 3320 Velenje; tel.: 03/891 90 77 www.os-vdenj*com GRAZIA BUTIK, Simona Pogač,s Kidričeva 2b. 3320 Veletije od 5. do 31. januarja 2009 03 NAKUPU MAZDE S NA LEAS/NG GE VAŠ POLOG ŽE PE4ČAN SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC VABIMO VAS NA OGLED TEKEM V SMUČARSKIH SKOKIH ZA CELINSKI POKAL ZA ŽENSKE mek, 23. januar 2009 Umo FIS CELINSKI POKAL (trening) TOlgta, 24. januar 2009 iSoO FIS CELINSKI POKAL (tekma) Nedelja, 25. januar 2009 14.00 FIS CELINSKI POKAL (tekma) LOGARSKA DOLINA Množična udeležba na tekaškem tekmovanju Organizatorjema Logarska dolina d.o.o. in Športnemu društvu Solčava je po treh letih, ko snežne razmere v Logarski dolini niso dopuščale, da bi organizirali tekmovanje v smučarskih tekih, letos to vendarle uspelo. Čudovito zimsko vreme je minulo nedeljo v idilično dolino privabilo množico tekmovalcev in ostalih ljubiteljev teka na smučeh, ki so se udeležili že 17. smučarskega teka - Logarska dolina 2009. Tekmovanje v prosti tehniki je potekalo v dveh kategorijah, na 20-in 10-kilometrski progi,od katerihje tekma na daljši progi štela tudi v točkovanju za Pokal SLOvenSKI maraton 2009. Najbolj množična je bila udeležba tekačev na 20-kilometrski progi, saj seje tekmovanja udeležilo preko sto Mrzla zima je naredila svoje (foto: Franjo Atelšek) Na zahtevnejši etapi je bila med ženskami najhitrejša Valentina Kokošinek iz Črne na Koroškem (foto: Franjo Atelšek) tekmovalcev, od tega 16 predstavnic nežnega spola. Najboljši čas je s 54 minutami in 44 sekundami dosegel Marcus Kropfisch iz Klagenfurta, med ženskami pa je bila najhitrejša Valentina Kokošinek iz Črne na Koroškem s časom 1 ura 5 minut 56 sekund. Na krajši progi seje pomerilo 16 tekmovalcev, med njimi tri ženske in trije otroci. Med moškimi tekači je bil najhitrejši Roman Štih iz Bohinja s časom 33 minut 18 sekund, v ženski konkurenci Katja Hus iz Maribora z 38 minut 10 sekund, med najmlajšimi pa njena sestra Mateja s časom 42 minut 52 sekund. Franjo Atelšek KULTURNO DRUŠTVO ROVTAR ŠMIHEL Svet potrebuje malo besed in veliko ljubezni Tako je v uvodu v prireditev na Štefanov večervšmihelu dejala voditeljica prireditve Albina Rajter. In kje je ljubezen lepše izražena, kakorv pesmi in glasbi, ki soje bili obiskovalci ta večer deležni v vsej njeni pestrosti? Koncert na Štefanovo ima v Šmihelu že več kot desetletno tradicijo. Tokrat je nastopilo osem različnih skupin od dueta do harmonikarskega orkestra, vsaka z večimi točkami. Manjkalo ni niti simpatičnih zapletov okoli postavljanja glasbene opreme. Zadrego so nastopajoči premostili z dobrodošlimi šalami. Še posebej so se gledalci nasmejali hudi ženi, ki se je z nič kaj nežnimi besedami lotila moža, ker se je pozno ponoči vrnil domov ves v rožicah, kar so predstavili Harmonikaši Fonzija Lesjaka. Harmonika je tisti instrument, ki še vedno »zažiga«, še posebej, če po njej zaigrajo majhni prstki. No, med tistimi, kijih igranja na harmoniko uči Spet je leto naokoli, zdaj stara si že pet, draga Elija, kakorkoli, pred teboj je še ves svet. Vse najboljše ti želimo in se s tabo veselimo! Andrej Rak, je kar nekaj takih. Ta večer se jih je na odru skupaj predstavilo petnajst. Tudi Ljudske pevke Pušeljc so med božično ubrane uvrstile eno bolj špasno. Vsaka nastopajoča skupina je k mozaiku dobrega vzdušja dodala svoj kamenček. Marija Lebar Gromek smeh med gledalci je povzročila huda žena, ki se je z nič kaj nežnimi besedami lotila moža (foto: Marija Lebar) Luka 11.1. 2009,11. rojstni dan si praznoval. Veliko zdravja, sreče in uspeha v šoli! Ati, mami, sestri Martina in Aleksandra KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Zdaj sami na vrhu Derbi na začetku drugega dela prvenstva je prinesel novo zmago nazorskih košarkarjev. V domači dvorani so zanesljivo premagali ekipo iz Vranskega in sami zasedli vrh lestvice, obenem pa je zmaga tudi delen obliž za hud poraz, ki so ga doživeli z istim nasprotnikom v prvem krogu. Žal je bilo tokrat nerealno pričakovati zmago s 27 točkami ali več, kolikorje znašal poraz na Vranskem, in s tem prednost v primeru enakega števila točk na koncu prvenstva. Trenerja Finkšta in vse igralce je potrebno pohvaliti za taktično zelo pametno odigrano tekmo. Po dokaj izenačenih prvih desetih minutahje v drugi četrtini peterke Ločičnik, Vodončnik, Ilič, Gelb in Valenčak predvsem z odlično igro v obrambi že trasirala pot do končne zmage. Predvsem niso dovolili neoviranih metov nevarnima Vašlu in Bizjaku, sami pa so postopno gradili rezultat do vodstva 34:21 v 16, minuti. Nato so do konca tekme suvereno obvladovali situacijo na igrišču, čeprav se gosti niso predajali in se celo v 27. minuti nevarno približali na zgolj tri točke razlike. Takrat so v naslednjih treh minutah do izraza prišle izkušnje domačega centra Valenčaka. Skoki v napadu, pet Kapetan Dejan Valenčak je s svojim primerom zgled za soigralce doseženih točk in s po petimi osebnimi napaki iz igre izločena centra gostov Govedič in Lukan je bil njegov izvrsten izkupiček, ki je ob dveh točkah Plaskana pomenil ponovno varno vodstvo domačih za 10 točk. V zadnji četrtini velja omeniti le še prerivanje med igralci na igrišču tri minute pred koncem tekme, nastalo kot posledica napete tekme, velike borbenosti, živčnosti predvsem gostov in želje obeh ekip po zmagi. Epilog je bila izključitev nazorskega igralca Iliča in gostujočega Luca Ocvirka do konca tekme. Nazorska ekipa je zasluženo zmagala. Dokazala je, da ima potencial, da ima disciplinirano in kolektivno igro ter večji izbor igralcev od nasprotnikov. Tokrat je razen odličnega Valenčaka (22 skokov!) pravo garaško delo opravil tudi Vodončnik, ki mu je za oceno odlično manjkala le preciznost pri metu, s katero je že razveseljeval. Občinstvo je na tej tekmi znalo v prelomnih trenutkih s svojim navijanjem spodbuditi domače igralce k uspešni igri. V naslednjem krogu čaka Nazarčane gostovanje, ki bi ga lahko tako kot tekmo z Vrani poimenovali derbi celotnega prvenstva. Ekipa Šenčurja namreč zaostaja le za eno zmago in so jo Nazarčani v prvem delu doma, GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje takrat ko so sami pravzaprav še iskali pravo formo, premagali le za eno točko. Tako sedaj v primeru enakega števila točk na koncu prvenstva potrebujejo zmago tudi proti temu nasprotniku. Mlada nazorska ekipa je v nekaterih tekmah že dokazala, da dozoreva in uspeh v sobotni tekmi bi lahko pomenil dokončen napad na prvo mesto v skupini. Pustimo času čas. Tomaž Križnik Nazarje : Vrani Vransko 72:59 (19:18, 22:15, 14:12, 17:14) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 70. Sodnika: Vasja Špari (Grosuplje) in Marko Drefnik (Borovnica). Tehnični komisar: Franci Kokalj (Ljubljana). Nazarje: F. Blatnik 2, P. Polčnik, Krivec 9 (IT), Gostečnik, Zadravec 3 (1-2), Vodončnik 16 (2T, 4-12), Gelb 2 (0-2), Ilič 2, Plaskan 9 (1-5), Ločičnik 11 (3T), Marčinko, Valenčak 18(6-9). Rezultati 10. kroga 3. SKL - center: Nazarje : Vrani Vransko 72:59, Gorenja vas: Kranjska Gora 59:49, Krvavec Meteor: Ivančna Gorica 80:66, Šenčur CPK mladi: Žiri 83:63, Utrip Trzin prost. Lestvica po 10. krogu: 1. Nazarje 17,2. Šenčur CPK mladi 16,3. Vrani Vransko 16,4. Utrip Trzin 14 (-1), 5. Ivančna Gorica 13,6. Krvavec Meteor 13,7. Gorenja vas 12,8. Žiri 10,9. Kranjska gora 9. NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA Polom slovenskih orlov Po prikazanem na nedavno zaključeni novoletni turneji štirih skakalnic v Nemčiji in Avstriji si naši skakalci vsekakor ne zaslužijo orlovo ime v zgornjem naslovu, prej ime kakšne eksotične ptice. Vsi od prvega do zadnjega, s trenerjem Zupanom in športnim direktorjem Petkom na čelu so delovali res eksotično, kar vzbuja resne pomisleke o trenutnem stanju in seveda širše o razvoju ter usodi slovenskih smučarskih skokov, še ne dolgo nazaj naši paradni zimski disciplini. Nekako bi še razumeli, da ima kdo slab dan, da skače v slabih, neregularnih razmerah, da ni razpoložen in da so zato rezultati slabši, vendar se zgodba ponavlja iz tekme v tekmo in ker prav nihče od reprezentantov ne izstopa, kvečjemu še bolj tone proti repu razpredelnice, se tega res ne da več tolerirati. Če se je že uspelo Piklu, Peterki, Damjanu in Kranjcu uvrstiti na tekmo, pa so bile finalne uvrstitve vse prej kot pogoste, saj sta le Damjan, na novega leta dan v Garmisch-Partenkirchnu in Kranjec na zadnji tekmi v Bischofshofnu osvojila edine točke novoletne turneje za mesta povsem na koncu razpredelnice. Nekdo bo za nastalo situacijo vendarle moral odgovarjati. Najbolj žalostno in zaskrbljujoče pa je dejstvo, da trenutno ne premoremo boljših skakalcev, kar je pokazala zamenjava Pikla in Petka v Bischofshofnu. Mladi Kramaršič in Urbanc, ki sta solidno skakala tekme celin- skega pokala, se nista prebila niti skozi kvalifikacije. To je najbolj sveža slika in pokazatelj trenutnega stanja v slovenskem skakalnem športu. Ne bi se spuščal v sposobnost vodstva reprezentance, vendar vsekakor niso vedno najboljši tisti, ki so prišli na te funkcije s takšnimi ali drugačnimi zaslugami, najpomembnejša pri vsem tem je vendarle strokovnost, ki pa jo izgleda sedanja garnitura le ne premore dovolj. Tudi nenehne menjave trenerjev prej škodijo kot koristijo strokovnemu delu, posledice pa čutijo, s spreminjanjem razno raznih že utečenih metod, prav skakalci sami. Skratka, potrebna bo temeljita analiza vseh akterjev, ki kaj pomenijo v slovenskem skakalnem športu, da bo nekdaj paradna slovenska zimska dis- ciplina spet cenjena tako doma kot v svetu. Po omenjenem neuspehu in nasploh katastrofalnemu začetku sezone ter negativni klimi, ki se pojavlja v javnosti, je glavni trener Zupan že tudi ponudil odstop, ki pa ga športni direktor Petek po posvetu z ostalimi reprezentančnimi in klubskimi trenerji ni sprejel. Na kriznemu štabu strokovnega sveta se je še enkrat dala podpora načrtovanemu sistematičnemu delu graditve stabilnega ogrodja slovenske reprezentance v smučarskih skokih, katerega proces seje začel v letošnji sezoni. S tem je dobil Matjaž Zupan zeleno luč za nadaljevanje tako kratkoročnega kot dolgoročnega programa treningov in tekmovanj. Franjo Pukart 19 V___/ 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 11. KROG »Graščaki« še naprej polnijo mreže Po krajšem novoletnem premoru se je nadaljevalo dvoransko prvenstvo v malem nogometu. Nazarčani so v 11. krogu 2. slovenske lige gostili Cerkvenjak in ga premagali z visokih 7:0. Varovanci trenerja Peziča še vedno igrajo na visokem nivoju. Kljub težavam s kartoni, zaradi dveh parnih niso nastopili Hren, K. Šemenc in Supin, ne popuščajo in neusmiljeno polnijo gol nasprotnika. Tokrat je imel ponovno svoj dan najboljši strelec »graščakov« in »kralj strelcev« vzhodnega dela 2. slovenske lige Blaž Metulj, ki je tako še povečal prednost pred zasledovalci v skupni razvrstitvi najboljših strelcev. Dva gola je v svojo evidenco vpisal tudi mladi Boštjan Oblak, ki si s svojimi dobrimi nastopi vse bolj utrjuje mesto v prvi ekipi in pridobiva zaupanje trenerja. Med mladimi novinci gre tokrat pohvaliti še Letojna in predvsem rezervnega vratarja Mek-iša, ki je ob odsotnosti prvega čuvaja mreže Nazarčanov odlično izkoristil ponujeno priložnost in skoraj dobesedno zaklenil domači gol. Njegov nastop in nastop celotne ekipe je po tekmi pokomentiral izkušeni Samo Supin, ki je zaradi kartonov srečanje nervozno spremljal s tribun. »Izredno sem vesel predstave, ki jo je danes pokazal mladi Mekiš, in moram reči, da sem v vratih dobil dobrega konkurenta. Kljub zdravstvenim težavam pred tekmo in veliki tremi seje znal zbrati, kar je odlika pravih igralcev in športnikov. Sicer pa so fantje odigrali točno tako, kot smo se dogovorili v garderobi, in takšen pristop je vsekakor ključ do uspeha. Zadnje dni pred novim letom so se nazorski osnovnošolci udeležili področnih tekmovanj v košarki za dečke in deklice ter rokometu za deklice, na vseh treh pa so dosegli drugo mesto. Nazarčani so se v prvi tekmi v domači dvorani pod košem pomerili z vrstniki iz Livade in jih premagali, v finalu pa so morali priznati premoč Šoštanju. Na tekmi za tretje mesto je bila ekipa Livada boljša od Mozirja. Področno tekmovanje v košarki za deklice se je odvijalo na Osnovni šoli Livada v Velenju. Nazarčanke so najprej visoko premagale Šmartno ob Paki. Na tekmi za prvo mesto so z' ' "N 20 V___/ Samo Supin: »Polnjenje nasprotnikovih golov nam že nekaj časa ne dela težav.« Če disciplinirano odigraš v obrambi, je potem lažje v napadu, polnjenje nasprotnikovih golov pa nam že nekaj časa ne dela težav. Rad bi poudaril, da so vsi ti dobri rezultati plod izrednega vzdušja v ekipi in ob takšnem nadaljevanju ta ekipa še ni rekla zadnje besede.« bile v ugodnem položaju vse do zadnje minute, ko so še vodile, v zaključku pa so odločile večje košarkarske izkušnje tudi iz ŠKL in domačinke so slavile s 25:22. Zadnje dni pred božičem je bilo v velenjski Rdeči dvorani tekmovanje v rokometu za deklice. Po izenačenih tekmah so se prvega mesta veselile Šalečanke, druge so bile Nazarčanke, tretje Mozirjanke, brez zmage pa so ostale rokometašice iz Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda. Nazarčanke so se z drugim mestom uvrstile v četrtfinale državnega tekmovanja. Primož Jelšnik KMN Nazarje Glin : KMN Cerkvenjak Gostišče Anton 7:0 (2:0) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 150. Sodnika: Andrej Pajtler in Boštjan Radeljič. Delegat: Jože Bernjak. Strelci: 1:0 Metulj (10), 2:0 Urtelj (11), 3:0 Metulj (27) 6 m, 4:0 Oblak (28), 5:0 Metulj (32) 10 m, 6:0 Oblak (34), 7:0 Vreš (38). KMN Nazarje Glin: Mekiš, Vreš, Oblak, Tratnik, Letojne, Funfek, Urtelj, Ipavec, Metulj, J. Šemenc. Trener: Ilija Pezič. Rezultati 11. kroga: Nazarje Glin : Cerkvenjak 7:0, Branik Maribor: FSK Kebelj 10:6, Ptuj: Bioter-me 5:3, Tomaž: Marinci 6:4, Duplek: Sl. Gorice 6:8. Lestvica: 1. Ptuj 29,2. Nazarje Glin 27,3. FSK Kebelj Slovenska Bistrica 25,4. Tomaž Ormož 20, 5. Marinci Ljutomer 15,6. Slovenske Gorice 12,7. Cerkvenjak 11,8. Branik Maribor 10,9. Bioterme Mala Nedelja 6,10. Duplek 5. Strelci: 25 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 19 Jure Klinc (FSK Kebelj), 15 David Goričan (Tomaž)... V tem krogu je ekipa FSK Kebelj iz Slovenske Bistrice nepričakovano izgubila v Mariboru in tako so se Nazarčani zavihteli na drugo mesto. Sedaj zaostajajo le še za Ptujem, prav srečanje teh dveh ekip čez štirinajst dni v Nazarjah pa bo bržkone odločalo o prvaku rednega dela. Torej naslednje predstave dveh ekip »graščakov« v nazorskem športnem hramu res ne smete zamuditi. Franjo Pukart Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 6. kroga: Kamnoseštvo Vogrinec: Vrani Vransko 96:81, Športno društvo Gomilsko : Pivovarna Laško 72:59, Pekarna Rednak : Pungi Tip-top 88:58, Avtokontrol: Brglez.com 82:59, Študentski klub Žalec: Rešpard 77:67. Vrstni red po 6. krogu: 1. Kamnoseštvo Vogrinec 11,2. Celje Avtokon-trol Žalec 10,3. Vrani Vransko 10,4. Veterani Pivovarna Laško 10,5. Pekarna Rednak Nazarje 10, 6. Športno društvo Gomilsko 9, 7. Brglez.com Polzela 9,8. Študentski klub Žalec 8,9. Pungi bar Tip-top Polzela 7,10. Rešpard Parižlje 6. UM ______________;____________________y PODROČNA TEKMOVANJA OSNOVNIH ŠOL V KOŠARKI IN ROKOMETU Nazarčani na odličnem drugem mestu ČRNA KRONIKA • Z GLASBO MOTIL SOSEDE Mozirje: 7. januarja je mladoletni kršitelj preko dneva v enem izmed stanovanj na Praprotnikovi ulici v Mozirju motil stanovalce z glasno glasbo. Policisti so na kraju kršitev tudi neposredno ugotovili zato bodo zoper njega podali obdolžilnl predlog. • GROZILA PO TELEFONU Mozirje: 8. januarja je ženska iz Kamnika po telefonu večkrat resno grozila dvema osebama, da bo ogrozila življenje in telo mladoletnice. Zaradi tega so ogrožene na Policijski postaji Mozirje podale predlog za pregon kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Policisti bodo zbrali obvestila in podali kazensko ovadbo. • NEZAKONITO SEKALI Tirosek: 9. januarja so neznanci na območju Tiroseka opravljali nezakonito sečnjo lesa. Policijska patrulja je na kraju ugotovila, da je zaenkrat še neznana oseba pokazala delavcem iz Avstrije, kje naj sečnjo lesa opravijo, veje podrtih dreves pa zmeljejo za sekance. Drevje je bilo posekano na območju, kije last Gozdnega gospodarstva Postojna, vseh sekancev pa je bilo okoli 900 kubičnih metrov. S sečnjo je nastala materialna škoda za okoli 13.500 evrov. • Z AVTOMOBILOM V TOVORNJAK Mozirje: 9. januarja popoldan je prišlo na regionalni cesti izven Mozirja na celinah do prometne nesreče med voznikom tovornega vozila in voznico osebnega vozila. Patrulja je na kraju ugotovila, daje prišlo do nesreče zaradi vožnje po levi strani vozišča voznice osebnega vozila. Voznici je bil izdan plačilni nalog. Kasneje je povzročiteljica iskala tudi zdravniško pomoč. • POZABIL NA TELEFON Mozirje: 10. januarja je oškodovanec policistom naznanil kaznivo dejanje zatajitve. V hotelu na Golteh je pozabil telefon. Neznani storilec, kije telefon našel, ga sedaj neupravičeno uporablja. • SMRT NA MOTORNIH SANEH Golte: 11. decembra okoli 19. ure seje na Golteh, izven smučišča Morava smrtno ponesrečil 41-letni voznik motornih sani iz okolice Maribora, ki seje zaletel v drevo. Do nesreče je prišlo, ko sta zakonca sedla na motorne sani, voznik pa je po nekaj metrih sunkovito pospešil. Pri tem je sopotnica padla s sani, voznik pa je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal proti gozdičku. Pred tem je zapeljal na manjši kup snega, zaradi česar je sani dvignilo v zrak, da so se bočno zaletele v smreko. Slednjo je prelomilo, sani pa so padle na voznika in ga tako hudo poškodovale, daje na kraju zaradi poškodb umrl. Izgubljeno pismo Dne 16.21.2008 je bilo na Pošti Mozirje oddano pismo na ime Pečnik. Andrej, Ljubija 37 a, 3330 Mozirje, žigosano z okroglim žigom Zgornjesavinjsko medobčinsko društvo invalidov Mozirje. Pismo nazaj ni prišlo, naslovnik ga ni prejel, kje je ostalo? Komu je bilo oddano - pismono- ša; Pošta Maribor. Prosimo vse, kdor ga je dobil, ali karkoli vedel o njem, da ga vrne nazaj na Pošto ali direktno v pisarno ZMDI Mozirje. Iskrena hvala in lep pozdrav. Tajnica ZMDI Pavla Lekše Požar v Krnici uničil hišo Oškodovani lastnik Ivan Kaker popravlja neresnične izjave »glavnega govornika« Franca Rosca ter zahteva, da se takoj v naslednji številki objavijo: 1. Franc Rose je stanoval v omenjeni hiši od 30.10.2008. Takrat se je namreč sprl s sosedom, pri katerem je prej stanoval in prišel prosit za stanovanje. 2. Omenjena živina je bila med letom na paši v Krnici, (notranjosti hleva živina sploh nikoli ni videla), hranjena in oskrbovana je bila vseskozi od domačih, od septembra dalje pa je v najboljši oskrbi dobrega in treznega tasta v Podvolovljeku! Ivan Kaker Podvolovljek 44 3334 Luče Srce plemenito je obstalo, nas v žalost in bolečino je obdalo. Življenja luč ti je dogorela, a v srcih naših večno boš živela. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in sestre Frančiške KAKER roj. Ermenc (23.9-1928 - 23.12.2008) p.d. Primaščeve z Ljubnega ob Savinji Iz srca se zahvaljujemo vsem sosedom, posebej Žački Joži, ter vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala g. dekanu Martinu Pušenjaku za lepo opravljen obred, hvala vsem pevcem, govornici Silvani Robnik, upokojencem in pogrebni službi Anubis. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni POPRAVEK V zahvali ob smrti Konštancija Kumprej v 2. št. SN smo v besedilu napačno zapisali: g. Robniku - pravilnoje ga. Robnik za poslovilne besede ... Za napako se iskreno opravičujem. Ida Kumprej, Planina 25 a, Ljubno WWW. Odprto pismo županu obilne Luče, g. Ros« Cirilu Spoštovani g. župan! - Glede na dejstvo, da v zvezi z dokončanjem rekonstrukcije ceste do turistične kmetije Zgornji Zavrat-nikzdosedanjim komuniciranjem ni bilo uspeha, sva se spodaj podpisana odločila, da vas spoštovani g, župan občine Luče z odprtim pismom še zadnjič pozoveva, da pristopite k reševanju tega perečega problema. Kot je znano, je bila občina Luče uspešna s prijavo na javni razpis za rekonstrukcijo ceste v naselju Raduha. V tehničnem poročilu, ki je bilo osnova za rekonstrukcijo ceste in ga je sestavil g. Jože Plaznik, d.i.g. v novembru 2001, je jasno navedeno, da gre za posodobitev oziroma rekonstrukcijo ceste med turističnima kmetijama Zg. Zavratnik - Zg. Dortičnik. Do Zg. Dortičnika je bila cesta posodobljena že v prejšnjem mandatu, proti Turistični kmetiji Zg. Zavratnik pa seje cesta posodabljala v letu 2007. V nasprotju z že omenjenim tehničnim poročilom pa je ostalo 700 m te ceste, kije predmet našega spora, še ne posodobljene oziroma še ne rekonstruirane. Na vprašanje, zakaj se posodobitev ne opravi v skladu s tehničnim poročilom, je bil vaš nenehen odgovor, da je zmanjkalo denarnih sredstev, čeprav je bilo kot v posmeh tej lažni izjavi v Savinjskih novicah Ne jokajte na mojem grobu, nisem tukaj in ne spim. Tisoče vetrov sem, diamantni lesk na snegu, sončni žarek na zelenem travniku, rahli dež jesenski... Zvezda sem, njena čarobna luč v temni noči. ZAHVALA Sejo ŠKOTNIK (14.3.1960 - 22.12.2008) pokopan 27. decembra 2008 na Rečici ob Savinji Tolažeče je spoznanje, da v bolečini nisi sam. Zato vsem in vsakemu posebej iskrena hvala za vse v tistem hladnem zimskem dnevu, ko smo se poslovili od našega dragega Sejota. Čeprav nam je veliko vzeto, veliko ostaja... in srečni smo, da smo v neskončnosti časa, ki se ga vsi dotikamo le za trenutek, delček tega trenutka živeli z njim. Metka, Alen, Maša in vsi njegovi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! 22 ___z javno objavljeno, da je koncem poslovnega leta 2007 v občinski blagajni občine Luče ostalo cca 600.000 eur neporabljenih sredstev. Ne glede na vaše trditve o pomanjkanju sredstev pa je bila v letu 2008 posodobljena cesta na relaciji Tevč - Miklavc - Dlšak do rampe pred Snežno jamo, cca 2 km do Markovnika, 700 m do Habra, 400 - 500 m proti Korenu, proti kmetiji Radušnik 700 m, kmetiji Hlipočnik 600 m in do stanovanjske hiše Preštr 700 m. Edini cesti, kjer se rekonstrukcija ni vceloti opravila, sta torej relaciji do Spodnjega in Zgornjega Zavratnika. Vse ostale ceste, čeprav niso bile predmettakratnega javnega razpisa, pa so bile v celoti rekonstruirane oziroma posodobljene. Glede na vaše trditve, da je zmanjkalo denarnih sredstev, si vas predrzneva spomniti, da sva za posodobitev sporne ceste tudi midva prispevala ne tako zanemarljivih 31.000 eur. Glede na navedeno vas, cenjeni g. župan, prosiva in pozivava, da nama najkasneje v roku enega meseca pisno odgovorite na naslednja vprašanja: 1. Do kdaj boste, če sploh nameravate, realizirali rekonstrukcijo ceste v celoti, oziroma do naše turistične kmetije, kot je navedeno in opisano vže citiranem tehničnem poročilu iz leta 2001; 2. Koliko so, če sploh so, sofinancirali posodobitev ceste lastniki domačij, do katerih ste v letošnjem letu rekonstruirali ceste in na podlagi katerega razpisa so bila pridobljena ta sredstva. Misliva, da ta podatek ni tajen, saj je sofinanciranje določenih projektov s strani občanov sestavni del proračuna, le ta pa mora biti javen; 3. Do kdaj bodo zgrajene že obljubljene tri škarpe ob že asfaltirani cesti proti naši domačiji. Ker tega kljub obljubam še niste storili, seje 01.01.2008 že sprožil eden plaz. Kaj pomenijo plazovi za varnost v cestnem prometu, vam upam, ni potrebno podrobneje razlagati. Ob koncu naj še omeniva, da sva prošnjo za asfaltiranje ceste do naše turistične kmetije posredovala na občino Luče že v prejšnjem mandatu, torej pred več kot desetimi leti. Bil bi že skrajni čas, da se g. župan prenehate sprenevedati in nas z Kako smo praznih rok, vse je tuje, vse je motno... ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Jože VENIŠNIK (1933 - 2008) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dr. Leskovšku, sestri Darji in Robiju za trud, da bi ga obudili v življenje. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, kolektivu OŠ Gornji Grad, Luče, Ljubno in članom kulturnega društva, planinskega društva, gasilskega društva, društva upokojencev za izraze sočutja, sveče in nesebično pomoč. Hvala govornikoma prijatelju Jožetu Remšaku in ravnateljici OŠ ge. Lilijam Bele ter pogrebcem. Hvala vsem praporščakom, pevkam in pevcem iz Bočne, ki so s spremstvom in pesmijo obogatili pot njegovega zadnjega slovesa. Žalujoči: žena Vika, sinova Tomaž in Mitja z družino . -------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi lažnimi izjavami zavajati o bojda pomanjkanju sredstev in podobno, saj je splošno znano, daje na občinskem računu tudi koncem poslovnega leta 2008 ostala kar precejšnja denarna masa neporabljenih denarnih sredstev. Treba je tudi javno povedati, da tako vaše lažno izjavljanje o pomanjkanju denarnih sredstev naravnost kliče po nesreči na cesti, po kateri se dnevno z avtobusom opravljajo prevozi šolskih otrok, cesta pa nenazadnje pelje tudi do turistične kmetije, ki daje gostom dnevno na razpolago 60 postelj. Mogoče še niste vedeli, spoštovani g. župan, da naša turistična kmetija sprejema v oskrbo otroke po programu "šola v naravi" in da imamo letno okoli 4200 nočitev teh otrok. Ali se vam ne zdi, gospod župan, da boste v slučaju prometne nesreče teh otrok na neposodobljeni cesti vsaj moralno tudi vi nosili del krivde? V Raduhi, dne 02.01.2009 Jože in Anica Germelj, Raduha 49, Luče OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, daje rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. Pred kratkim, še vedra in upanja polna, si babica naša ti bila, a danes čez noč od nas si odšla. V spokojnem bivanju najdi svoj mir, naj ti sij božji bo sreče izvir. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete Arete KRIVEC roj. Golob (1919 - 2008) iz Podolšave 12, Solčava se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, gornjegrajskim gasilcem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrazili pisna in ustna sožalja, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ambulante Luče in Bolnišnice Topolšica za zdravstveno oskrbo, gospodu župniku Rudiju za opravljen cerkveni obred, solčavskim pevcem, praporščakoma, pogrebcem, govornikoma občine Solčava in Zvezi borcev Solčava za poslovilne besede, Pogrebni službi Morana in trobentaču za odigrano Tišino ob slovesu. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Tisti, ki ga imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je. (Tone Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta univ. dipl. ing. gozd. Antona KUNEJA iz Mozirja (7.1.1938-30.12.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sošolcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti na mozirsko pokopališče. Iskrena hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Mozirje, Bolnišnice Topolšica in dr. Karmen Fürst za vso skrb ter pomoč v času njegove bolezni. Hvala tudi članom Lovske družine Mozirje, rogistom, pevcem, g. Aubrehtu za besede slovesa in g. župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki se ga spominjate! Vsi njegovi Bolečino je možno skriti, tudi solze zatajiti, a Tebe Martin nam ne more nihče vrniti. V SPOMIN Martinu TRATNIKU iz Nove Štifte Že leto dni Ti na grobu sveče gorijo, rožice Ti ga krasijo, v očeh se nam še vedno solze iskrijo, v prsih naših pa je bolečina tako žareča, saj v grob s Teboj je odšla naša sreča. Hvala vsem, ki obiskujete Njegov grob, Mu prižigate sveče in molite Zanj. Vsi njegovi Včasih je bilo toliko snega, da ljudje niso mogli iz hiš. Babice so sebi v kratek čas napletle toliko nogavic, da jih nekateri lahko še dandanes nosijo. To je navsezadnje razumljivo. Po tolikem času se vsaka stvar skrajno težko sname. Tisti, v modri bundi igra golf s snežnimi kepami na smučišču. “Komaj smo prestopili novo leto, že smo sredi januarja,” ugotavlja Bočanka in nagovori Radmirca: “Si moreš misliti, kako čas beži?” “Komu govoriš? Jaz sem dobil ozebline tretje stopnje v tej mrzli zimi samo zato, ker imam še vedno občutek, da sem se šele pred kratkim vrnil z morja.” EKSKLUZIVNA IZJAVA Tina Maze, zmagovalka Zlate lisice 2008 v veleslalomu: »Novinarji naj kar sprašujejo in mi molijo tele mikrofone pred nos. Dokler ne bo Tavrlov iz Zadrečkih novic ali vsaj reporterjev Cvetk in kopriv, ne komentiram nič.« DRUŽINSKE ZDRAHE Žena možu: »Ko boš naslednjič prišel brez rož v rožicah domov, raje sploh ne pridi!« Mož: »Ampak žena, draga, kaj nisva rekla, da bova skupaj v dobrem in slabem?« Žena: »Že, že, toda ti si to razumel tako, da bom jaz v slabem, ti pa v dobrem.« Mož: »A zato sem jaz v dobrem, ker sem najina lepša polovica?« Dobro vam gre. Za danes sva končala, jutri bova pa vadila pristanek. Dr(i?i Čaši Križemkražem po križanki Bepo rešuje križanko. Vsake toliko časa za pomoč naprosi Šimna. Ker se mu kombinacija vodoravno in navpično ne izzide, ga spet zmoti: “Kdo je že vodil oddajo TV križanka?” “Miša Molk.” “U, potem pa pojav na vodi, vodoravno, tri črke, najbrž ni gos." Ste te dni ostali brez plina? Vemo zakaj. Krive so plastične prekle, ki ne omogočajo fižolu, da bi se vzpenjal in pridobival na moči na poti do sonca. To leto posadite prave in jeseni boste že čutili vso potrebno energijo za spreminjanje agregatnega stanja trde snovi v plin, kolikor ga omogoča mati narava. Izredno rad smuča v celem snegu. Zaneslo ?a je Mozirjan vpraša Ljubenca: “Si glasoval za naj občana?” “Sem, a moja favoritkinja žal ni zmagala?" “Za katero pa si poslal svoj glas?” “Za Špelo iz skupine Atomik Harmonik.” “Ta vendar ni iz nobene naših občin.” “Joj, pa res. Toliko sanjarim o njej, da sem že mislil, da je najmanj moja soseda. Avstrijski Švedi Bepo bere črno kroniko: “Avstrijski delavci so nezakonito posekali les v Tiroseku. Ne ve se, kdo jim je to naročil, kerga niso poznali.” Šimen: “Že mogoče, ampak v Avstriji bi se tudi jaz zlahka naredil Šveda in da nič ne razumem. Pa še zlagal se ne bi.” Cvetke Mkt^rivej PRASKA SAMO, CE GA SRBI Tone Vogrinec, nekdanji direktor slovenskih smučarskih reprezentanc: »No, pa sem dočakal, da neka naša smučarka rahlo ogroža slavo Mateje Svet. Priznam, da mi to gre malo v nos, ampak me Tina Maze tam notri samo prijetno ščemi.« Tisti najbolj občutljivi na pritlehne vice so naši najzvestejši bralci. Še vedno čakajo nanje in vsi mi ostali tudi. TUMBAM-- c--\ 24 Križanka, Oglasi SESTAVIL PEPS KOŽNA RAZPOKA (MED.) PODROČJE POD VLADAVINO EMIRJA NAJBOLJŠI DOSEŽEK V KAKI ŠPORTNI PANOGI OKRASNA RASTLINA, REPASTI ŠČIR ZA POLTON ZVIŠANI TON G NARODNO UNIVERZITET. KNJIŽNICA OTROK BREZ STARŠEV MORSKI DEŽEVNIK, MNOGOŠČE- T1NEC NAVEDBA DNEVA, MESECA IN LETA OBRAT ZA ŠIVANJE NAPAD, NASKOK, NAVAL KLADA ZA SEKANJE DRV KRČMA NA DIVJEM ZAHODU, SALUN AVSTRALSKI SLIKAR- SIDNEY VRSTA FERMENTA ŠVEDSKA IGRALKA- LENA 12. IN 25. ČRKA NEKDANJE IME ZA NIŽNI NOVGOROD OSMA STOPNJA DIATONIČNE LESTVICE ONASISSOV VZDEVEK IZTISKANJE MLEKA IZ VIMEN AMERIŠKI IGRALEC IPACINO) PTICA PEVKA MORSKI RAZBOJNIK, GUSAR LJUBA TADIČ SPLET ŽENSKIH LAS ŽENSKA V INDIJANSKEM OKOLJU ZAČETEK PREBAVNE- GA TRAKTA PALESTINSKA OSVOBODIL. ORGANIZACIJA SKANDINAVS. M. IME ITALIJANSKA IGRALKA- MIRANDA POLISAHARID SADNEGA SLADKORJA REKA NA PELOPONEZU. EVROTAS ŠPANSKI PISATEU- EUGENIO BIVALIŠČE UMRLIH V SLOVANSKI MITOLOGIJI IZKLOPITEV, IZKLOPLJEN- JE ŽIVČNI BOJNI STRUP SLAVKO KOTNIK LOVSKO OKROŽJE, OBMOČJE TRGOVSKI DNEVNIK, KNJIGO- VODSKA KNJIGA ANGLEŠKI IGRALEC- JEREMY KRAJ NAD REKO, HRVAŠKA Portal Savinjske doline mm MINI SLOVARČEK: VPADNI K- kdor nezaželeno kam pride IRONS- angleški igralec- Jeremy NOLAN- Avstralski slikar- Sidney STRACA- trgovski dnevnik LURI- perzijski nomadi v Iranu Na trgu 51, Mozirje Sa . ^junigraf GRAFIČNE STORITVE Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 Tel.: 839-50-80 info@unigraf.si - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (diplomske naloge, spiralne, termo...) - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) ■ Tisk na tekstil (majice, kape...) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 4. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. St. JTm BARVNO in ČRNOBELO FOTOKOPIRANJE TISKANJE iOtOu).unU^ra£.si Napovednik dogodkov • Petek (16. januar), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Ljubo doma, kdor ga ima • Petek (16. januar), ob 20.00. Športna dvorana Mozirje Koncert Bajage___________________________________________ • Sobota (17. januar), ob 8.00. Parkirišče pred Motorčkom 4. tradicionalni pohod na Tolsti vrti____________________ • Sobota (17. januar), ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - RK Nazarje: ŽRK Brežice (mi. deklice) • Sobota (17. januar), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input: Krško (kadeti)________ • Sobota (17. januar), ob 16.00. Športna dvorana Šenčur Košarkarska tekma ■ Šenčur CPK mladi: Nazarje (člani) • Sobota (17. januar), ob 19.00. Gostišče Menina Gornji Grad 11. planinski večer s projekcijo fotografij______________ • Nedelja (18. januar), ob 15.00. Športna dvorana Slovenske Konjice Košarkarska tekma ■ Konjice: Nazarje Input (mladinci) • Nedelja (18. januar), ob 17.00. Cerkev Rečica ob Savinji Koncert božičnih pesmi vokalne skupine Krila_____________ • Sreda (21. januar), ob 19.00. Gostišče v gradu Vrbovec Planinski večeri: Mišo Kralj • Islandija_________________ ŽIVALI - PRODAM Prodam kravo simentalko - dojiljo (zelo pašna) in ovne; gsm 031/470-084 po 19. uri. Prodam bikca sivca, starega teden dni; tel. 584-11-97. Prodam bikca sr., starega 6 mes.ter silažne bale in kiper prikolico; gsm 051/601-159. Prodam 2 siva bikca, težka cca 120 kg; gsm 031/855-186. ŽIVALI - KUPIM Visoko brejo telico ČB pasme (friz-ijko) kupim; tel. 03/838-11-62. Kupim brejo telico; gsm 041 /783-489. DRUGO - PRODAM Orehova jedrca prodam; gsm 041 / 535-938. Prodam silažne bale; gsm 031/ 289-128. Prodam okrogle bale in teličko 150 kg za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 041/793-530. Prodam postavljeno žičnato ograjo za ovce - za simbolično ceno; gsm 041/465-744. Ugodno prodam mlečne kvote; tel. 03/583-18-35^ Prodam domače klobase, svinjsko mast in ocvirke; gsm 041 /294-462. Prodam smrekove deske, deb. 500 mm - mizarska kvaliteta; gsm 041 / 942-169. Prodam suha metrska drva; gsm 031/698-055. Prodam cepljena bukova drva, sveža, metrska; gsm 041 /793-552. Ugodno prodam suha, bukova drva različnih dimenzij; gsm 051/456-789. Prodam avtoradio pionerz izmenjal, za 6 cd-jev (20 eur) in strešni prtljažnik za smuči za polo ali seat (20 eur); gsm 041/318-644. Prodam ž. usnjene hlače za choper - 40 eur in nove rolerje št. 39 in 45 - oboje za 20 eur; gsm 051 /340-813. Ugodno prodam dobro ohranjen fantovski smuč. kombinezon, št. 50 - elan; gsm 031/396-647. DRUGO - KUPIM Kupim starinska vhodna vrata, lahko so v slabem stanju; gsm 031 / 491-38L___ VOZILA - PRODAM Prodam WV passat 1.9, let. 2000, dobro ohranjen, cena po dog.; gsm 031/557-996. Prodam bmw 318, let. 2002, v odličnem stanju, cena po dog.; gsm 051/438-492. Prodam R5, letnik 1993, reg. do MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brlee Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051 /307-035 ali tel.: 839-56-50. PRODAM OPREMO ZA ROČNO AVTOPRALNICO in omogočanje najema prostora za pranje vozil na Bencinskem servisu (Petrol) v Gornjem Gradu; gsm 051/806-054. Žmavc Mojca s.p., Spodnji trg 34,3342 Gornji Grad. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SViP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. RAČUNOVODSKE STORITVE strokovno in po ugodni ceni. Vodenje 2 meseca brezplačno, dodatni popusti! Gsm 041/429-755. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95,3330 Mozirje. KERAMIČARSTVO Želite kvalitetno in estetsko položene ploščice, v dogovorjenem roku in po solidni ceni? Pokličite 041/483-692,03/838-81-33 ali kliknite www.artus.si A. Artus, Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji. 20.8.2009; gsm 041 /438-096. R clio extreme, diesel, let. '05 prodam ali menjam za cenejše vozilo; gsm 031/642-353. Prodam golf III diesel, metalno siv, prevož. 180.000 km, servo volan, central, zakl.; gsm 051/ 311-857. NEPREMIČNINE Prodam 3-sobno stanovanje v centru Nazarij; gsm 041 /354-685. IŠČEM Iščem inštruktorja za matematiko in nemščino (3. letnik); gsm 070/240-445. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Naročnik oglasa: Ćetara d.o.o., Okonina 2,3333 Ljubno ob Savinji Tutelä ' poleti hladimo pozimi grejemo PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE h7K hit" - . Kontakt: 1 1 Cl U IL nepremičnine Dejan Coršek S,ta°Y. 3320vrenje Gsill: 041 66 52 23 i 1 Posredovanje, prodaja, Prodamo dvostanovanjsko hišo v Parižljah LOKACIJA: PARIŽLJE VELIKOST: 300 m2 VELIKOST PARCELE: 890 m2 ETAŽN0ST: K+P+M STAROST: 2003 CENA: 240.000,00 EUR ' r odkup nepremičnin Prodamo hišo dvojček LOKACIJA: STUDENCE VELIKOST: 90 m2 ETAŽNOST: K+P+M STAROST: OBNOVA 1987 CENA: 77.000,00 EUR Več na httn://www.npnrpmirninp.hahit.si okovja izolacije bela tehnika Če po praznikih do mesa vam več ni, tole na Četari se dobi: ŠTACUNSKA: pelati, sir, šampinjoni, korenček, grah, artičoke, olive, koruza RIBIŠKA: pelati, sir, tuna, artičoke, olive, česen JiXöW Č€7V/> Okonina 2, 'tf 3333 Ljubno ob Savinji TCL: 03 838 11 67 GUSARSKA: pelati, sir, morski škamp, kapre, olive, DELOVNI ČAS: pon. - pet, 6.30 - 23.00 sob. ned. 7.30 - 24.00 7.30-22.00 V ČASU MALIC, VSAK DELOVNIK, MED 9. IN 12. URO PIZZE 1,30 EUR CENEJE! ADMIRAL: pelati, sir, losos, repki kozic, kapre, olive, tržaška omaka VEGI: pelati, sir, pečen paradižnik, paprika, koruza, sveže kumare SIROVA: pelati, sir, mozzarela, gorgunzols teta. nacho, pečen paradižnik Celje - skladišče D-Per 5000023791,3 COBISS © lutka lisička blestela ob podpori ze Tekme ženskega alpskega smučanja pod Pohorjem imajo že dolgo tradicijo, a kot kaže, so na Zlati lisici vse bolj tradicionalni tudi številni Lučani. Več kot 90 jih je tokrat prišlo v Maribor, da so z glasnim navijanjem pospremili nastop njihove sovaščanke Mateje Robnik. In niso prišli zaman. Mateja je njihovo dobro voljo poplačala s še eno dobro uvrstitvijo v tej sezoni - 14. mestom. Da pa je bilo proslavljanje lučkih navijačev še slajše (in tudi daljše) je poskrbela Črnjanka Tina Maze, kije drugič v karieri zmagala tam, kjer si bržkone želi vsaka slovenska »lisička«. Prirediteljem 45. Zlate lisice seje letos lahko le smejalo. Z nizkimi temperaturami so Audi qua«™ Robnikova je bila v cilju deležna velikega zanimanja s strani medijev lahko ponašala z najštevilčnejšo podporo v Snežnem stadionu. »Navijači so zame velika spodbuda, zato sem vesela, dajih je prišlo toliko. Zaradi njih nisem nikoli čutila pritiska. Prav nasprotno. Navijači mi dajo še dodatno motivacijo. Ravno zato sem na Zlati lisici vedno rada tekmovala. Upam, da bo tako tudi Slovenske smučarke (od leve) Mateja Robnik, Ana Drev, ta čas poškodovana lika Štuhec, Maruša Ferk, Vanja Brodnik in Tina Maze lahko pripravili trdo in gladko progo, kije bila enaka za vse tekmovalke. Za nameček so se na njej odlično znašle prav Slovenke. Robnikova je smučala bojevito, s čisto linijo in se po prvem nastopu veselila 11. mesta. Tudi v drugo je napadala, mesta sicer ni izboljšala, a bila s 14. mestom in tretjo uvrstitvijo med 15 najboljših smučark sveta v sezoni, več kot zadovoljna. Kakor rastejo Matejini uspehi, toliko glasnejši, številčnejši in bolj organizirani so tudi njeni navijači. Tolikšno število »zelenih kapic« se na enem mestu doslej še ni zbralo, Robnikova pa seje zato Vse najlepše jim je dan pred tekmo zaželel tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor Mariborski prireditelji so progo odlično pripravili v prihodnje,« je povedala 21 -letna Lučanka. Ob pomoči Občine Luče in domačih sponzorjev so se v navijaškem klubu Mateje Robnik to leto opremili tudi z zimskimi jaknami z njenim logotipom. Za vse prihodnje mrzle dni, ko bodo na belih strminah spet stiskali pesti za svojo šampionko... Tekst in fotografije: Špela Robnik Robnikovo so na veleslalomu spodbujali številni navijači, ki so v Maribor pripotovali z dvema polnima avtobusoma na srwms