^ daxt razen sobot. ju praznikov. . tiUj except Saturday*, t0m9aDiMJt and HolkUy» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravntfkl prostori: 1007 South Lawndala Ave. mmmmmm Office of Publication: 1687 South Lawndala Ava. Telephone. Rockwell 4904 .YEAH XXXVIII Cona liaia Je tiOO IfS^wSS^SS'SS iTSTcSJS S SLAVES: CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 24. SEPTEMBRA (SEPT. 24). 1946 Subecrtptkm $1.00 Yearly &TEV.—NUMBER 105 Acceptance for mailing at special rate of postage proved for in taction 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorised on June 4. 101« iradna pogajanja med igoslavijo in Italijo? jna konferenca se loti tržaškega vprašanja iflikt okrog iNJE uprave Kljub zanikanju iz ju-kih uradnih krogov, se znova porajajo govorice, v Parizu v teku neurad-pogajanja med Jugoslovani lijani in da si obe deželi levata najti sporazum gle-torijalnih in gospodarskih , ki jih stavi Jugoslavija, 'ečja zapreka teh poga-je nezaupanje jugoslovan-krogov napram de Gasperi-vladi, o kateri smatrajo, da ! marioneta v rokah Ameri- i Anglije. 'oda navzlic temu nezaupa-je treba priznati, da je mno-italijanskih skupin tako v sami kot v Trstu, ki so ijene novi Jugoslaviji. V razgovorov, ki jih je imel alec Overseas News z italijanskimi in jugo-ikimi predstavniki, je i-ponovno priliko, da čuje tr-; da je "pogodba medseboj-pore med Jugoslavijo in edina zadovoljiva rešitev, pomagala obema." bi prišlo do sporazuma Jugoslavijo in Italijo, bi bil najbolj senzacionalen dogo-vse pariške konference, drugi strani se mirovna ca zopet ta teden po-tržaškemu vprašanju. Ju-ija je v politični komisiji izgubila bitko za Gorico in ko zaledje, kakor tudi za litev internacionalizacije sa-aa Trst in njegova predmest-Za Jugoslavijo je to yelik Zdaj se bori za gospo-K> naslonitev tržaškega te-i)a k naravnem zaledju, Iviem k Jugoslaviji in za de-ntično vlado in notranjo vo. goslavija, ki ima na svoji »i ruski blok, zahteva moč-leritorijalno zbornico s pra- ii suverene vlade, v kateri fl governer brez posebne mo- > predstavnik zaščitnega sve-J uženih narodov. « drugi strani sta Amerika Anglija zavzeli stališče, naj loverner močna osebnost, i nekakšen diktator, ki bi > aam pisal svoje postave in 11 zakone zbornice, kugo besedo: konflikt je dvema nazoroma. Anglo Wki načrt zahteva, da bi ^ki parlament podrejen ^rju, jugoslovanski ruski * sloji na stališču, da mo governer podrejen par tatu. ^ »pornem vprašanju se Vrii »>'tka Kdo bo v tem IJfM«! bo razvidno v pri-^ dLn,'fl Cv zmaga anglo-W*k) b»"k ki ima večino gla-*1»voji strani, tedaj je ma da bo Jugoslavija " Mirovno pogodbo. * Foroe$ razgla-; "tovvisnott D«nska, 23. sept. otokov grupe Pa£ ra/R'asil Thorstein r parlamenta * ; ta pri vo-kli za neod utirali avstrij-^ 0 naitnata * Ruska voja- Cfc„ 'j »rrtirala ' •v.telja velike K? - Bnmem ho postav - * na obtožbo voj An-tacija se je iz • okupacjskl coni. •v r F-- Stalin in Tito pozdravila kongres Čez 15,000 oseb na Slovanskem kongresu New York, 23. sept.—Premier Stalin in maršal Tito sta poslala osebne pozdrave zborovalcem, ki so se zadnje dni zbrali na 3. Ameriškem slovanskem kongresu v Madison Square Gardnu. Navzočih je bilo čez 15,000 delegatov in gostov. Stalin je v svojem pozdravu naglasil, da svet še vedno stoji pred problemi, da se uničijo ostanki fašizma in da se vzpostavi trajen mir. To je bil eden redkih pozdravov, ki jih je do sedaj poslal Stalin kakšni ameriški organizaciji. Njegova pozdravna poslanica je bila navdušeno sprejeta. V njej je dejal: "Tretji Ameriški slovanski kongres zboruje v času, ko stoji pred vsem človeštvom problem, ki zahteva, da se uničijo zadnji ostanki fašizma ter da se zgradi trajen mir po vsem svetu. Nobenega dvoma ni. da pri reševanju tega najbolj kritičnega problema bodo slovanska ljudstva igrala prav tako važno vlogo kot so jo v porazu Hitlerjeve Nem čije." Maršal Tito, predsednik jugoslovanske vlade, je v svojem kratkem brzojavnem pozdravu želel leongresu obilo uspeha. Ko so govorniki na zborovanju omenili ime ameriškega državnega tainika Byrnesa, so zbo-rovalci dali duška nezadovolj-« stvu s protiklici, dočim so navdušeno pozdravili imeni odstopi všega trgovinskega tajnika Wallace!a in senatorja Pepperja iz Floride. Prva demonstracija proti Byrnesu se je pojavila potem, ko e Louis Adamič, predsednik zborovanja, dejal, da si Byrnes "na vse vražje načine prizadeva, da se bi uresničile sanje Jo-sepha Goebbelsa," bivšega nacij-skega propagandnega ministra. Trenutek pozneje, ko je Adamič rekel, da imamo še vedno Pepperja in Wallaceia, je množica obema navdušeno vzklikala. Leo Krzycki, predsednik Ameriškega slovanskega kongresa, je v svoiem kratkem nagovoru ostro obsodil ameriške oblasti, ker niso dovolile vstopa jugoslovanskim delegatom, da se bi udeležili kongresa, "ampak kljub temu so navzoči v duhu." Odpoklic ameriikih čet z Islandije Washington, D. C., 23. sept.-Razgovori glede odpoklica ame riških čet z Islandija se nadaljujejo. Thor Thors, islandski po slanik v Washingtonu, je dejal, da je Amerika pripravljena od poklicati čete v 180 dneh. O tem je bil obveščen predsednik islandske vlade, od katerega za visi odločitev. Navzočnost ameriških čet na Islandiji po **klju čenju vojne je povzročila ostre kritike v ruskih listih. Anglija in trgovina z Rusijo London.—ONA—Britanski poslovni krogi zatrjujejo, da bo Anglija v bodočih mesecih sku šala razviti svoje trgovske od nošaje z Rusijo, in sicer na tak način, da ne bo niti tehničnih niti denarnih zaprek. Eden vzrokov za to željo glede pospešitve trgovskih poga janj je baje ta. da je bilo zadnje čase mnogo delegacij v Sov jetski uniji, ki so iskale možnosti trgovskih stikov. Pwbno aktivni ao po teh poročilih škan-dinavaki ln ameriški odposlanci. Domače vesti Oblak Chicago.—V petek je obiskal glavni urad SNPJ Frank Zajec iz Eddyvilla, Iowa, v spremstvu Apolonije Luzbi iz Chicaga. IŠče rojaka McKeesport, Pa.—Frank Kor-bar je prejel pismo od prijatelja iz starega kraja, ki želi izvedeti za rojaka Josepha (Pepeta) Budna, doma iz Leskovca pri Krškem. Zglasi se naj na naslov: Frank Korbar, 480 Long Run Road, McKeesport, Pa., ali pa na: Poldi Levičar, vas Go-lek št. 12, Leskovec, pri Krškem, Slovenija, Jugoslavija. Is Clevelanda Cleveland.—V državni bolnišnici je umrla Frances Zakraj-šek iz Euclida, rojena Pucel, stara 55 let, v Ameriki 40 let, zadnja štiri leta vdova. Tukaj zapušča dva sinova in hči Anne Fink, v Detroitu^Da hči Alberto Ross.—V bolnišnici je umrl Nicholas Radich, star 73 let, doma iz Sošice, Žumberak, v Ameriki 45 let.—Poročili so se: Stanley F. Majer in Marian Anžlovar, Anthony F. Opeka in Mary Mar kušič. Hotelski delavci zastavkali i Protest proti odloku odbora Los Angeles, Cal., 23. sept.— Čez tisoč delavcev, članov unije Ameriške delavske federacije, je zastavkalo v 84 hotelih v Los Angelesu, Hollywoodu in Bever ly Hillsui- Vem-to se potem pridružili tudi restavracijski de-avci. Več restavracij je moralo zapreti vrata. Stavka je bila oklicana v znak protesta proti odloku arbitražnega odbora. Odbor je zavrgel določbo v pogodbi, katero je u-nija sklenila z lastniki hotelov, glede zvišanja plače. Naznanilo pravi, da so lastniki nekaterih hotelov podpisali novo pogodbo v unijo. Imena teh niso bila objavljena. Pogajanja z drugimi lastniki so se pričela. Pričakuje se, da bo dosežen sporazum in da bo stavka kmalu končana. hafiriman postane trgovinski tajnik On je pristai politike "trde pesti" proti Rusiji VELEBIZNISK1 KROGI ZADOVOLJNI Waahlngton__Predsednik Tru- Truman je zopet presentil wash-ingtonske kroge, ko je zadnjo nedeljo imenoval A. Averella Harrimana, ameriškega poslanika v Angliji, za novega trgovinskega tajnika. To mesto je imel Henry A. Wallace, kateremu je Truman zadnji teden dal brco kot posledica konflikta med Wallacem in administracijo radi zunanje politike. Wallace je izjavil da bo to imenovanje Harrimana za novega tainika "gotovo zadovoljilo bizniŠke kroge." On se je iz Washingtona preselil na svojo farmo, katero je kupil lani v državi New Yorku blizu posestva pokojnega Roosevelta. Truman je imenoval Harrimana na to kabinetno mesto iz več razlogov. Prvi razlog je v tem, ker je on znan kot pristaš poli-, tike "trde pesti" proti Sovjetski Rusiji. Drugi razlog,je, ker spa da Harrlman v "vrhnjo plast" in je predstavnik velabi^nisa v pra vem pomenu besede. Tretji razlog je, ker je za tesno sodelovanje v zunanji politiki med Ameriko in Veliko Britanijo. On izhaja Iz znam* umerlške multimilijonorske Jfcrrimanove družine. Njegov oče je bil zadnjem stoletju eden izmed najbolj notoričnjh železniških magnatov, ki je brezobzirno gradil svoje bogastvo in se je pri tem posluževal vseh sred. stev, tudi povsem piratskih metod, samo da je dobil čim več železnic pod svojo kontrolo, potem pa jih molzel na "ajzenpo-narski" način kot so to delali vsi železniški magnatje v zadnjem stoletju. Sicer Jih velebankirji molzejo tudi danes, toda so veliko bolj uglajeni kot Je bil Har-rimsnov oče. Novi trgovinski tajnik, ki le star 54 let, Je prišel v Roosevel- Rešili IS oseb v Novi Fundlandiji Reševalno delo zelo naporno Gander, Nova Fundlandlja. 23. sept.—Reševalno moštvo je iz džungle rešilo 18 izmed 44 žrtev, ki so se zadnji teden ponesrečile, ko je treščilo na tla veliko belgijsko potniško letalo na poletu iz Bruslja v New York. Od 44 potnikov in posadke je ostalo pri življenju le 18 oseb, ki so večinoma vsi dobili težke poškodbe. Reševalno delo je silno naporno, ker je letalo treščilo na tla skoraj nedostopni džungli— sredi močvirnatih gozdov., Reševalce je vzelo dva dni, prodno so prišli do žrtev, katere so rešili s helikopterjem. Kdlno s tem letalom so mogli priti do ponesrečencev. Žrtve ln ponesrečenci so razne narodnosti. Junakinja dneva je bila letalska strežnica Jeanne Rooki iz Ubl* gije, ki je več ponesreeenčem rešila Življenje in potem skrbela zanje, dasi je bila tudi suma pobita. Gospodarsko ozadje Wallacevega govora Sestanek uvelike četvorice" na vidiku Pariz, 23. sept,—Delegacija 21 narodov na mirovni konferenci pričakuje, da se v kratkem zopet sestanejo zunanji ministri Amerike, Rusije, Anglije in Francije, da rušijo vprašanja Trsta, ki je v brezupnem zastoju. Iniciativo za sestanek "velike četvorice" Je podvzel Er nest Bevin, britski zunanji minister. tovo administracijo leta .11HU seveda na važno pozicijo. Prej je bil predsednik Ameriške trgovske zbornice, ki je poleg Ameriške zveze tovarnarjev glavna organizacija velebiznisa. Ukvarjal se je z bankirstvom in Imel oljne interese v Rusiji in na Poljskem. Leta 1943 ga je Roosevelt imenoval za poslanika v Moskvi, lani pa je bil imenovan za poslanika v Londonu. S Harrlmanom Je Truman do-bil odlično osebnost v svoj kabinet. polnokrncga wullstreeter-ia, ki Štele med najbogatejše ljudi v deželi fn je seveda drugačnih nazorov kot je bil "new dealer" Harry Wallace. Gospodarski problemi vaien faktor v nje-govern mišljenju GRE ZA RAZŠIRJENJE ZUNANJE TRGOVINE New York.—(Napisal Donald Bell)—Henry Wallace, ki velja za vodjo onih "newdealskih" struj, ki so bile-vodilne v ame riški politiki za časa Roosevelta, je govoril v Madison Square Gardenu pred slušalstvom, ki je bilo precej radikalno. Dosti verjetno Je videti, da Je predsednik Truman odobril njegov go vor, ker ni hotel, da bi demo kratska stranka lzgubilu podporo delavstva. Ko razmotrlvamo o tej zadevi, ne smemo pozabljati, da je bil "New Dešl" posledlcu, ne morda političnih zapletljajev, temveč gospodarskegu poloma. Niti ne smemo spregledati dejstva, da Je Henry Wallace sicer prvak tega gibanja, ubenem pa tudi naš mlnistef trgovine. On je tudi dobro znan in priznan strokovnjak na polju narodnega gospodarstva. Ali ni verjetno, da pri njem gospodarski razlogi močno vpil vajo na politično mišljenje? Prav lahko mogoče je, de m boji, da bi njegove nade na permanentno blugostanje v Ameriki propadle, ter da bi utegnila naša gospodarsku pot—zadnja, ki so drži svobodnega podjetništva—kot v drugih deželah vo* diti do neuspehov. Ako gledamo na Wallacev govor s tega stališča, to je, ako upoštevamo, da je želel morda rešiti naše svobodno podjetni štvo, mesto da smatramo, da je bil njegov edini namen udariti po Hyrnesu, bomo sprevideli, da bi mnogo ljudi iz poalovrilh kro gov presojalo ta njegov govor nu čisto drugačen način, Gospo, durski cilji, katere zagovarja Henry Wallace, se ne razlikuje (o nrav nič od onih, za katere se je skozi desetletja boril bivši državni tajnik Cordcll Hull. Naše sedanje letne investicije v industrijsko opremo presegajo 20 milijard dolarjev. Naš doma čl trg nikakor ne bo mogel' traj no prevzemati ogromnih količin blaga, ki se bo vsipalo vanj Ix naših silnih tovarn. Cordull Hull je dobro vedel, da nam bodo te ži&ču v inozemstvu neobhodno potrebna in je delal na tem, da doseže znižanje trgovskih tarl fov, Wallace pa je izjavil nu svinje: "Nizki turifi pri naro dih, ki so upniki, so cena, kate ro moramo plačati za mir." Cordell Hull in piedsednik Roosevelt sta bila prepričana, da moramo najti odjemalce za svoje blago v deželah, ki so go spodarsko zaostale. Znano jima j* bilo tudi, da more Sovjetska unija prevzeti laži 110 milj severovzhodno od Hušir«. Rebel, ne čete ogražaio tudi druga mesta v južnem Iranu Prvotno je vlada naznanila, da se ji Jc posrečilo streti upornike, nato pa je bila prisiljena priznati, da rebdi prodirajo v no-tranjoftt na več krajih. Rebeli so večinoma iz goratih krajev provinc Kara in Isfahan. Telefonske zveze ao bile uničene Ciuiii nunske vlade ao se sestali na Izredni seji, na kateri ao razpravljali o položaju v Južnem delu dežele. 4 ll< tx lt tvorijo močne pooadke gorskegu plemena, ki so prisegli Koranu, da »e bodo vojskovali proti vladi, ako ae bo izkazalo, d« je ta pod vplivom stranke Tudeh ali takozvane "ljudske strankeObe Južni provinci sta pod kontrolo brltskih interesov dolga razdobja ki je mogoča le,' in domneva se, da reticle podpi-ako se povsod dviga standard rajo ti interesi. ) m prosveta THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVEN JEDMOTB of and published by NARODNE PODPORNE Naročnina ta Zdruiene drftava (irean Cbicaga) in Kanado $$.00 na lato. »3.00 ta pol leta. $1.50 sa četrt leta; aa Chicago in okolico Cook Co* $7.40 sa celo leto. $3.7» sa pel lota; s« jnsaasaateo $SJS. Subscription ratast for tha United Sftatea (except Chicago) an4 Canada $$.00 par yaar. Chicago and Cook County $7JO par foreign countries $$40 par year. Cena 09 laser po dogororu.—Rokopisi dopisov In člankov sa ee vračajo. Rokopisi literarna rseMne (črtica, porasti drame, peemi itd.) m mejo pošUjatelju le r slučaju, če Je pdlaftU pot 1 ni no. Advertising raiee oe S(|iaaiinni Sfsamuilpls of 1 and unsolicited articles will not be returned. Other such as stories, plays, poems, etc« will be returned to sanrtsr only whan Krv"panlad by self-addrsaaoS and ilauiftad Naaiov na raa. kar Ima stik s listom 1 i PROSVETA 2S57-M Sow Lawndale Are* Chicago 23. IUlnola Wallace za novo zunanjo politiko—11 Včerajšnji članek smo zaključili z Wallacevo domnevo, v kateri pravi, da se mu zdi, da v luči številnih ameriških akcij zunanji svgt sploh ne more misliti nič drugega, kot da ima Amerika mir le na jeziku. In to vsled tega, ker so vsi ameriški napori usmerjeni v — novo vojno. Nato Wallace nadaljuje: "Na podlagi teh dejstev izgleda (zunanjemu svetu), da se mi bodisi pripravljamo, da zmagamo v vojni, o kateri smo prepričani, da je neizogibna, ali pa, da gradimo premoč oborožene sile z namenom, da strahujemo vse ostalo človeštvo. "Kako bi se nam videlo, ako bi Rusija imela atomsko bombo, mi pa ne, ali ako bi Rusija imela velebombnike z 10,000-miljsko daljavo in letališča tisoč milj od naše obale, mi pa ne? "Nekateri vojaški možje in samopostavljeni 'realisti' pravijo: '"Kaj pa je narobe v tem, ako skušamo priti do vojaške premoči? Edini način za ohrano miru je, da je ta dežela tako oborožena, da se nas ne bo upal nihče napasti. Mi itak vemo, da Amerika ne bo nikdar začela vojne.' "Napaka je v tem, ker ta politika ne bo držala. V svetu atom* skih bomb in drugega revolucionarnega orožja, kot na primer radioaktivni strupeni plini in biologično vojskovanje (moritev z bacili), vzdrževanje miru na podlagi vojaške premoči ni več mogoče. Zakaj net Vzroki so jasni. * "Prvič, vojskovanje z atomskimi bombami je cenena stvar v primeri z vojskovanjem po stari modi. Vzelo bo le nekaj let, da pridejo tudi druge države do atomskih bomb in drugega atomskega orožja. V primeri s stroški velikih armad in produkcijo staromodnega orožja, so stroški za atomske bombe majhni in njih produkcija zahteva le relativno majhen del produkcijskih sredstev ali delovne moči te ali one države. "Drugič, kolikor se tiče zmage v vojni, ni odločilni faktor v posedovanju velikega števila atomskih bomb — tudi če jih imate veliko več kot vaš nasprotnik. Ako ima kaka druga država dovolj bomb, da uniči naša glavna mesta in našo težko industrijo, bi nam dpsti ne koristilo, če bi imeli desetkrat več atomskih bomb kot bi jih potrebovali za dosego cilja pri nasprotniku. "Tretjič* in to je najvažnejše: ako pride do dejstva, da bo več držav posedovalo atomske bombe, bo to pri vseh narodih neizogibno povzročilo psihologijo nervoze, strahu in nataknjenosti. Vsled bogastva in izpostavljenosti bomo mi po tej psihozi tudi najbolj prizadeti. * "Atomska vojna ne bo zahtevala obfiirnih in dolgih priprav, mo-biliziranje velikih armad, ali preuredbe pretežne večine tovarn za vojno produkcijo. V svetu, ki bo oborožen z atomskimi bombami, bo že kak incident privedel do rabe tega orožja. "So pripadniki šole vojaškega mišljenja (viaoki oficirji in drugi—ured.), ki se zavedajo teh dejstev, kakor tudi tega, kadar bo Število držav posedovalo atomsko bombo, bo prišlo do vojne, ka tera bo sesula moderno civilizacijo. Ta šola se zaveda, da v taki vojni ne bo zmagala nobena država, niti kombinacija držav. Zato ta šola mišljenja zagovarja 'preventivno vojno' — napad na Ru sljo, dokler slednja še nima atomskih bomb. "Ta hkema ni samo nemoralna, marveč tudi stupidna. Ako bi skušali razbiti vsa važna ruaka mesta in vso njeno težko industrl jo, bi v tem morda res uspeli. Ampak tak napad bi takoj prisilil rdečo armade na okupiranje vse kontinentalne Evrope. Ali bi bili mi torej pripravljeni razbiti tudi vsa evropska mesta, da končamo, kar smo začeU? 'Ta ideja je tako proti glavnim instinktom in načelom ameriškega ljudstva, da bi bilo mogoče tako akcijo izvesti le pod dikta turo v lastni deželi. Ideja o 'premoči sile', kakor tudi ideja o 'defenzivnem napadu' sta torej povsem neizvedljivi (unworkable). "Preostaja torej edina solucija, ki ste jo (Truman) tako modro naglasi)! in na kateri sloni moskovski dogovor atomske energije. Ta solucija obstoji iz medsebojnega sporazuma in zaupanja med narodi, kako* tudi iz atomske razorožitve in iz efektivnega sistema za cnforsiranje te razorožitve. "Toda J Moskovskem dogovoru (izjavi), kakor tudi v Acheso-novem poročilu in v ameriškem načrtu (glede kontrole atomske eneigije), ki le bil predložen atomski komisiji Združenih narodov je faUlnl.de/ekt. "Ta defekt je skema, kakor se na splošno razume, za dosego mednarodnih sporazumov po 'mnogih stopnjah', kakor tudi zahto va napram drugim narodom, da se obvežejo, da se ne bodo ukvar j sli s it udi jem na polju atomske energije v vojaške svrhe. na dru gi strani pa pokazali $voje zsklade uranljske in toriške rude. Vse to medtem, ko si Amerika pridrži pravico, da ne bo toliko časa pokazala svojega tehničnega znanja o atomski energiji, dokler ne pride do up nL .e razkrinkati vc«ne KSSgr mki H 'lerj. m ,U r„2'v An'LK Zedinj""h drt,\7„W » 4 (VOjO »'»P0®*™* •yobod"' .. ftili** od d.n« i.«"™ gMP Vesti iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije h izvajalni in obvonitveni pehi tovarn ih M ina iti I ier LJUBLJANA. - V naših Uh se nadaljujejo obnovit-tdeli. Nadaljuje se proiz-ZL tekmovanje, ki je že do Lajskega-roka doseglo tako ^uspehe. Uprava tovarn m dikalne podružnice po tovar-stremijo za dvigom količine t izboljšanjem kakovosti iz-Ikov Njihov cilj ni samo do-predvojno višino proizvod-temveč jo tudi preseči. Z ■rigom učinka dela' s štedni° i nadomeščanjem dra-tujih surovin z domačimi ce-ejšimi enake kakovosti težimo jocenitvi proizvodnje. Uspe-so vidni. Industrijskih izdel-j je vedno več na trgu, nji-i cena počasi pada. Upe uspehe je v minulih še-jh mesecih dosegla tekstilna (vama ATAMA v Mariboru, ki bila ob osvobojenju poškodo-tako, da ni mogla obrato-Toda s skupnimi napori bili kmalu popravljeni in o-ni stroji in obnovljene strs-Okolica tovarne, ki so jo snbe popolnoma razdejale, je zopet zravnana in spreme-a v vrt, ki daje vsej zuna-osti tovarne lepo lice. Stroji so steki in proizvodnja je dvigala od meseca do me-. Lep red, snažnost in de-a disciplina so pripomogli k ihom. S lt januarjem se je celo tekmovanje. V tkalnici krožile tri zastavice, Wi so nile odlikovanje za tiste to-Brišice, ki so dosegle najboljši Bnek dela, najlepše blago in i manj izpadlih delovnih ur. konca junija se je proizvod-zvišala že za 240%. Prak- ii učinek tkalnice se je od ja-rja do konca junija dvignil «07«, na 80.87%. Izkazale so predvsem naslednje tovariši- Antonija Potočnik, Marija inik, Marija Gorjup, Marija •at, Zofija Polič, Martina ko in Marija Živko. Wavstvo pri vsem tem ni »bilo na svoje politične, sin-Ine in kulturne dolžnosti, »lilo si je lepo knjižnico, pču je vedno zanimiv. *«sk», Jugotekstil ln Jugo-»vila v juniju Mariborski tekstilni obrati Ro- * Jugotekstil in Jugosvila so juniju v primeru z majem po- li proizvodnjo. Hkrati se je tudi povprečna storil- obratujočih statev. Lep so zlasti dosegli v Jugo- toilu, kjer so dvignili pov- storilnost obratujočih ^ za 14.90'/,. Povprečna Inost tkalcev se je v tem »tu dvignila od maja do ju- 1U odstotka. Najmanj jwotek odpadka preje so za- v Roteksu, in sicer ^ JuRosvili so se naj ■wsvili /. disciplino, ker so P>ud'l' sam., 0 29', vseh de mih ur. * lr» podjetja imajo skupen ™ni tečaj število udele- iniju zvišalo. «vshno Je bilo kulturno Wttl, tki Je doseglo višek v pe-nastopih v Slovenskih ,n Prekmurju. Fizkul «°JiJo šah, table tenis, J* veslanje in odbojko, '^rn bodo uvedli še telo- ,r < Wiko atletiko. nadurnega dela *4Vllj m ur ^ popravilo |v •Nut Jim tovarišem. Za v dečjim domom I arllcl opravili so šivilje, kovači. ^"arji in v lir »V0 v Bel mlk ' Starega p« "V','^ M. odpS- v teh pod-t">J«v pa 3829 b ljflt denarne zbir ni-mene so vrgle o- *t T* t 'j* 'Jirarjev. mm ' v"r,p v I>escah so ^^r.čii, predvideno »>o aca 10- ; . Kakovost no so izboljšali proizvodnjo verig in poljedelskih strojev. Delovne norme so znižale režijo in pocenile proizvode. S šted-njo so se zvišali prihranki glavnih surovin in pogonskega materiala za 8%. Iz meseca v mesec je manj stit»škov s popravili, ker delavstvo zelo pazi na stroje in na orodje. Delavstvo je v juniju zbralo 3780 din za socialno skrbstvo in jih poslalo okraju na Jesenicah. Tovarna stroj 11 v Majšperku Produkcijski obrat tovarne strojil v Majšperku tekmuje tako, da se kosajo med seboj tri izmene. V juniju je bila najuspešnejša izmena tov. Karne-ža, ki ji sledi izmena tov. Vor-šeta. Vse tri izmene so v mesecu juniju izdelale 137.888 kg. V proizvodnji izvlečka so preko račili proizvajalni nalog za sko-ro 38%. Delavstvo in nameščenstvo je sklenilo, da bo tekmovalo do konca leta. Tekmovanje je načrtno. Vse delavnice stremijo za tem da bi skrajšale zastoje, ki so včasih potrebni zaradi popravil obratnih naprav. Za dosego boljših delovnih kvalifikacij so organizirali strokovni tečaj. Državna tovarna olja v Slo-venalci Bistrici vim in pazljivim delom dosegli v juniju 22% olja preko državnega predpisa. Pri nekem delu na valjčnih p»i;>ravah so se iz kazali tov. Alojz Kranjčič, Henrik Kverh in Jakob Ma.ot. Sončnice, ki so jih saaili na pobudo tov. Koprnika, zbujajo pozornost daleč po okolici. Imajo tako lepe cvete, da se vsi zanimajo, kako so jih gojili. Tako lepih nasadov sončnic ni naj-brže po vsej Sloveniji. Nova organizacija izmenjalnic olja za oljno semenje je izpeljana sedaj po vsej Sloveniji. Izjave kmetov kažejo, da so z novim načinom zadovoljni. Po novem lahko oljno semenje zamenjajo kar v zadrugi. Mestni vodovod v Ljubljani V juniju so uslužbenci mestnega vodovoda v Ljubljani opravili 762 ur prostovoljnega dela. Velik del tega dela je v zvezi z obnovo javnega vodovoda na Tyrševi cesti. PreizkuŠevalnica je z izboljšanjem vodomerov prihranila na vrednosti vode nad 10,000 din. V prvih šestih mesecih tekmovanja so uslužbenci tega oddelka prihranili podjetju zaradi tekmovanja nad -101,000 din. Vodarna v Klečah je v juniju prihranila s štednjo 23,845 kg premoga v vrednosti 14,712 din. Olja so prihranili 25 kg v vrednosti 660 din. V prvi pojovici letošnjega leta je uspelo prihraniti s Štednjo premoga in olja nad 48,000 din. Uslužbenci na omrežju mestnega vodovoda so v juniju prihranili na delovnem času 176 monterskih in 253 delovnih ur. Na materialu so pri-štedill 4,418 din. Skupen prihranek je torej znašal nad 9,000 din. Med posamezniki se je izkazal zlasti tov. Bukovec, ki je opravil največ prostovoljnih delovnih ur pri napeljavi vodovoda. V Vsi uslužbenci tega podjptjja. sindikalnem tekmovanju je do-imajo zaslugo, da so z marl ji-1 segel največ točk tov. LampiČ. Nov praznik dela na Jesenicah Zagorel Je nov plavi—Jeseniška tovarna Ima 139 udarnikov in si Je priborila prehodno zmagovalno sastavo V soboto 29. junija Je bil na Jesenicah velik praznik. Zagorel je nov plavž. Leto dni so ga popravljali in obnavljali. Okupator ga je namreč s svojim brezsvestnim ravnanjem in izkoriščanjem močno poškodoval. V njem je proizvajal specialno kovino za vojno industrijo (fe-rokrom za tanke). Za tako kovino pa je potrebna visoka temperatura, ki ji jeseniški plavž ni bil kos. Zato so utrpele tehnične naprave veliko škodo in plavž je ostal mrzel do okupatorjevega zloma. Po osvoboditvi so se jeseniški delavci trudili in tekmovali, da bi čimpreje spet priteklo iz plavža železo, tako dragoceno za naše industrije. Za otvoritev plavža so preteklo soboto pripravili lepo slovesnost, ki jo je poživila godba je seniških kovinarjev in tovarniški pevski zbor. Zbralo je se številno delavstvo jeseniških tovarn, nameščenci in vodstvo. Otvoritve plavža so se udeležili tudi minister za delo tov. Tomo Brejc, tov. ing. Guštin, pomočnik ministra za industrijo in rudarstvo tov. Ciril Rekar, načelnik oddelka metalurgije pri zveznem ministrstvu za rudar stvo, zastopnik Glavnega odbora ESZDNS ter zastopnik krajevnih oblasti in organizacij. Upravnik KID tov. dr. Miha Potočnik je v uvodnem govoru pozdravil vse udeležence slovesnosti in poudaril velik pomen današnjega praznika jeseniških železarjev. Iz plavža bo spet teklo železo, ki je temelj naše industrije in obnove. Zs ta u-speh se je treba zahvaliti prizadevanju naših ljudskih oblssti, trudu in požrtvovalnemu delu naših delavcev. | Zadonela je pesem o delu. domača godba pa Je zaigrala par t ižansko pesem. Ob tej priliki je uprsvnik KID razglasil rezultate prvomajskegs tekmovanja in Je izrekel pohvs lo in priznanje vsem. ki so čsst no izvršili svojo dolžnost v tekmovanju. Med drugim Je dejal: "Ml na teh uspehih ne smemo ostati, delali bomo še bolje in fte vecfe uspehe bomo dosegli. S tem. da smo proglašeni za naj- . . .M . . riO boljšo železarno v držsvl, -mo pseJl aod.li.JeJo tudi otroci članov CIO prevzeli še večje dolžnosti in naloge, ki jih bomo pa tudi v bodoče Častno izpolnili".. Najboljši obrat je Javornik I, ki je dosegel največ točk in izkazuje najvišjo proizvodnjo. Ja vornik II. pa najvišji prihranek na materialu. Konstrukcijska delavnica ima najboljšo oceno v delovni disciplini, plavž in ži-čarna sta poslala najbolj učinkovite predloge za zboljšanje dela, tovariši iz cevarne, žičar-skih obratov, vajeniške Šole, o-pekarne, gradbenega oddelka mehanične delavnice in ostalih oddelkov so prav tako z delom in dobro voljo dokazali da jim je pri srcu napredek v naši in dustriji. Sledil je svečan prizor predaje prehodne zmagovalne zastave. Zagoreli obrazi delavcev so bili uprti v prapor delovne zmage, ki so ga zaslužili s požrtvovalno delavnostjo. Ni majhna stvar dobiti prapor delovne zmage ali dobiti naslov udarnika. V jeseniški železarni je prejelo ta častni naslov 139 tovarišev. Prvi udarnik je to variš Tomaž Ravnekar, ki dela v plavžu. V Častni vrsti ostsllh so imens Boris Florjančlč (mar tinarna), Alojzij Kornic (žična valjarna), Odlasek Ciril (Javornik II), Jože Ravnik (žebljarna) Kmetje se združujejo v zadruge Na železniški pro^i med Nišem in Aleksincem, zapadno od mesteca Tešice, na severnih obronkih Malega Jastrebca stoji majhna, toda napredna vas Ločika. Kmetovalci goje to in ono, vsegu po malem. Tu je nekaj dobrih vinogradov, lepi so sadovnjaki, največ pa je žitnega polja. Pogoste delitve in vedno težje stanje srednjega in siromašnega kmeta v bivši Jugoslaviji je privedlo dq tega, da premore v Ločiki pretežno število kmetij največ po 2 ali še manj hektarjev zemlje. Mnogi vaščani so že morali zapustiti domačo vas in so šli v mesto iskat kruha in zaslužka. Šli so v različne obrti, v trgovino ali v šolo. Tako je ta vas, ki Šte, je nekaj več kakor 120 domačij, dala precejšnje število šolanih ljudi, po večini učiteljev. V času okupacije je bila vas spremenjena v oporišče Ljotiče* vih prostovoljcev in Nedičeve poljske straže. Mučili in ubijali so kmetovalce, zlasti mladi*-no, toda z nasiljem nikakor niso mogli ubiti ljubezni do partizanov in do narodno osvobodilne borbe. V času sedme sovražne ofenzive, ko ao vai za orožje sposobni odšli v borbo, se je mladina strnila v prvo delovno mladinsko brigado. In posrečilo se ji je pravočasno obdelati njivo vseh kmetovalcev, ki so bili od-šli v borbo. Da ao obdelali tudi lastne njive, se razume po sebi. In tedaj je združeno delo zbudilo v starih kmetovalcih, ki niso bili več sposobni za borbo, željo, da bi vas vzajemno nadaljevala obdelovanje vse plodne zemlje. Tu želja se je v svobodi izpolnila. Pred dobrima dvema mesecema je 20 domačij v tej vasi združilo svojo zemljo, vso delovno živino in ves inventar*, rustanovili so kmetijsko delovno zadrugo. Va njo je vpisanih 60 ha zemlje, od tega 45 ha obdelovalne. V za drugi Je 26 glav goveje živine in mnogo kmetijskega orodja. Od 45 za delo sposobnih zadru garjev jih je pri kopanju za po slenlh 25, drugi pa so si razdelili delo po svoji sposobnosti: pri že tvi, pri škropljenju in oskrbovanju vinogradov, pri košnji in spravilu sena. Mladina tekmujd, kdo bo prvi odpravil svojo delovno nalogo in kdo bo proglašen za udarnika tega dne. Sta- in vrsta drugih tovarišev in to-varišic. Po raznih govorih se je približal najsvečanejši trenutek praznika jeseniških plavžarjev: prižgali bodo plavi, ki bo spet talil železo in po dolgih mese cih zopet bruhnil prvi "šarž" prvi žareči curek. To častno nalogo so poverili prvemu udarniku plavža tovarišu Tomažu Rav-nekarju. Z žarečimi očmi je stopil ts preprosti delavec k peči, vzel plamenico ln jo vtaknil v peč. Vse oči so bile uprte v ms lo odprtnlno, ki je v trenutku zsžarela. Nasmeh zadovoljstva in sreč« je zaigral okrog ustov Rsvnekarju, saj se J« dobro za vedal, kako važen je bil tisti trenutek za našo industrijo. Tako bo spet steklo železo, osnovni pogoj zs obnovo naše porušene domovine. rejši sledijo tekmovanju mladih počasi, tod« sigurno. Clan zadružne uprave VojisUv Mitrovič jt rekel dopisniku "Se-ljačke borbe": "Nihče Izmed nat, niti bogatejši, ki so v zadrugo vpisali 7 ali 8 ha zemlje, si ni mogel prejšnje čase kupiti najpotrebnejšega kmetijskega orodja, da o večjih strojih sploh ne govorim. Zadruga pa bo postopno nakupila vse potrebno orodje in tudi kmetijske stroje. Prejšnje čase smo tisto skromno orno zemljo posejali brez pravega načrta in od vsega skupaj nism i imeli kaj prida koristi. Hes je, da tudi letos še nismo delali po posebnem načrtu, ker smo zadrugo ustanovili nekoliko pozno. Toda za prihodnje leto bomo pripravili podroben načrt poae-tve. Poglavitno je, da bomo to ln to žito posejali tam, koder naj* leple uspeva." Zadrugar Budimir Jelcnič pripomni: "Ko smo ustanovili^zadrugo, smo sklenili, ds lahko v*o našo živino nadzorujejo trije naši starčki, namesto, da bi vsak«« hiša pošiljala na pašo svojega pastirja. Trije stari izkušeni možje so gnali vso živino na planino in tam prežive poletje. Delitev dela se obnaša tudi -pri vinogradih. N«jsposobnejši vinogradniki so rešeni drugih opravkov in imajo samo vinograde na skt bi. Vrtove pa oskrbujejo starejše gospodinje, ki niso sposobne za kopanje, in težja dela. R« šili smo' tudi vprašanje otroškega zavetišča: tovarišica Radmila Prokičeva prevzame vsako jutro 17 otročičev, ki jih potem ves dan oskrbuje in nadzoruje, da lahko matere brez skrbi delajo na polju." V okraju pripravljajo IS novih sadrug Zadrugar Dušan Jovanovlč pove: "Ko smo ustanovili zadru« go v Ločiki, to se nam sosedje smejali. Govorili so, da to pač ne gre, ko se celo bratje ločujejo, a kako bi se neki združili mi, ki niti v sorodstvu nismo. Nasprot niki so nam na vse načine sku šali zadrugo razbiti. Bogatejši so ponujali posameznikom de nar, da bi izstopil lz zadruge. To se jim nI posrečilo. Zdaj p« Hi rudi zadrugo sprli z ostalo vusjo;' u tudi to ne bo vžgalo. Ljudstvo sprevidi na lastne oči, kuj mu je v korist in kuj* v škodo. Za jesen mu jih mnogo pripravlja, du su vpišejo v zadrugo, fte več' V našem okraju so v teku priprave, da bi ustanovili 10 do 10 novih delovnih zadrug. Tako so v Moravcu, v Gornjem Adrovcu, Trnjavu in vrsti drugih vasi že ustanovili sklade za bodoče za< druge. Vas Mora vac je v tu namen že kupila žetveni stroj, ki sam povezuje snope, in tn stroj bo pozneje last zadruge " Po Slov. Poroč. «*»****«»»»»***»**»******* Listnica uredništva Ker poštni sskon prepoveduje vsako oglašanje kakršnega koli sr«tk«nja v listih, prosimo vse dopisnik«, ki oglašajo priredb« svojih druitor tU dragih orgs* niiaclj. aH pa kake drage akcijo sa sblrsnJ« denar J s. naj v tvojih poročilih n« om«n)aJo ar«čk ali irttiunli, kakor tudi m kartnlh aH tombulakth sabav, tke J« sanj« delate«« vslepalns. Poštna uprava saktevs od MS. 4* mors vse tako «gl«i«nj« Is Usta. Pre almo. drftlt« m ft«oa.. unuskl blaginjski skladi Zdravstveni in blsginjski sklad, katerega j« izvojeval John L. Lewis kot d«l kontrakta, ki so ga podpisal« s premogarsko unijo družbe lastnikov, ni nič novega v zgodovini ^inijskega gibanj«. Navzlic temu pa so operatorji delali tekom tedanje kontroverie radi ustanovitve takega fonda tak šum, kot da je to prva slična zahteva in primera od strsni organiziranega delavstva. Rečeno je bilo tekom stavke, da zahte va predstavlja "novo socialno teorijo in filosofijo," Dobro spisan Članek izpod peresa Beulah Amidon in objsvljen v junijski Številki revije "Survey Graphic" dokazuje baš nasprotno potom golih navedenih dejstev, med katerimi je tudi to, "da imajo angleški premogarji tak sklati že izza leta 1920." V Zed. državah, pravi čUnkarlc« nadalje, uživa koristi od takih in podobnih skladov okrog 1,500,000 delavcev—»imamo namreč posebne zdravstvene in zavsrovslninske sklade, katere financira indu* atriju, upravlja pa jih izključno delavstvo samo potom svojih u-nlj ali pa v sodelovanju z industrijo ali podjetniki." Najvidnejša te vrste blaginj-ska ustanova v tej deželi J« bila započeta v vrstah delavstva o-blačilne industrij«, kot piše član-karlcs, ki dalje navaja, da imajo delavci oblačilne unij« CIO za-varovalninske, zdravstvene In druge koristi od tega sklada. Člani oblačilne unije v New Yorku, Chicagu in v Rochester-ju so deležni koristi tega bla ginjskega sklad«, ki pomaga svojemu članstvu tudi v slučaju nezaposlenosti. Leta 1939 se Js začelo delovati za razširjenje blaglnjskegu sklada na vse unij« ske podružnice oblačilnih delavcev in leta 1943 se je že pričelo z izplačevanjem podpor. Sklad se vzdržuje potom vplačevanja dveh odstotkov od pla Čllne liste—to vplačuje podjetnik ali tovarna po kontraktnem dogovoru, Iz skladi se je spo Četka Izplačevalo smrtnlno In bolniške podpore. V bistvu obstoja sklad v late svrhe danes, ksjti zavarovalnlnska polica ts possmeznegs delsvcs J« vredns $500 in izplsčljlvs v slučaju smrti, neglede kakšen js bil vzrok smrti. Odškodninski dsl sklada pa izplačuje nakazila skozi 13 tednov letno v slučaju poškodb sli ne/«odo delavca. So še druge delavske unije, ki Unije CIO v okrsju Hamlltonu. Ohio, v kampanji s« uposlsvli«v stroge k«atr«l« c—. V l«J kam Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s «. aksnsi.) Izbir« med dvema gnilim« Jsbol-koma?!" Če bo šlo tako naprej, kmalu ne bo toliko volilcev, ds bi "dogkečerja" izvolili, je odvr« nil drugi delavec. e Pred kratkim so v tem mestu ustanovili dslavsku politično stranko (United Lsbor Party), obenem pa se Je tudi tu vršila politična konvencija CIO (PAC) za Ohio, Kskor sem rszumsl, je tuksjšnji Akron B Journsl omenil v uredniškem členku, d« s« nsj rsjši delavski vodiUlji zanimajo zs dslavce, d« bodo več produclrall« politiko p« nsj drugim puats, ki s« nsnjo bolj iazum«Jo kot delavci. 9 Poslušsl sem nekeg« kongres nik«, ki j« omenil, d« je proAli kongres napravil v splošnem se dovolj Ivo delo zs sm«riško ljudstvo. Y«s, zelo dobro J« ne-pravil z« kapitaliste, ne p« z« delavce, mu Je odgovoril neki delavski voditelj. Kskor j« zna no, j« kongr«s sprejel zakon, ki določa, ds se s ponovnim uv«-IJsvljenJem OPA v splošnem po-i višsjo cene vsem potrebščlnsm, ksr se je tudi storilo. Ali J« to res dobro z« delavsko ljudstvo? • Ko J« Rusija zaht«vale 300 milijonov vojn« odškodnin« od 1 talij«, so kri4«Ji nasprotniki v »vet, d« hole bankrotirati Italijo in da slednja nima toliko d«> narja In bo omenjeno vsoto morala plačati Amerika ltd. Am l*k ko Je Anglij« pred kratkim predložila Italiji UVfc mlljard« odškodnine, so p« prejšnji kil čsči s I« Kaltfoborn držali jezike z« zobmi. Tudi tukajšnji žolti Akron B Journal J« molčal o tem. e Dane« lahko poaUineS komunist, da sam n« veš kdaj H« mo kritiziraj fašiste sli ps kapi imajo sllčne sklade, tako da je šteti vsega skupaj okrog 200,000 delavcev, ki črpajo blsglnjska nakazila v slučajih potrebe, se mo, pri veliki rpednarodni uniji izdelovalcev jtnaklh /krojev. Vplačevanje see razlikuje; ponekod plačuje podjetje ali tover na odstotek in pol, drugod spet več, največ dO'sedem ln pol odstotka. Sklad upravlja vasks .lokalna unija ali podružnica sa mu in zavarovalnlnske družbe nimajo pri*celi stvari nič opravka. v* • ' So pa nekatere unije, ki imajo z družbami aH podjetniki dogovor, da se sni« zavarovalnina izplačevati skozi regularns za varovalninske dražbe. Ti skls-di so n« podlagi nekakšnega kolektivnega pogajanja in poslužujejo se tega pačins unljs tek stilnih delavcev, elektrlčsrjev, radijskih in strojnih delavcev, kot tudi unije industrijslno-mornariških in ladjedelniških delavcev (CIO) In ttpetnlh delavcev vključenih v ADF. Clsnksrlcs dalje prsvl, ds s« je skoro istočasno, ko so maj-narjl zahtevali uatanovitsv bla-ginjsksgs sklada, v letu 1945, ustanovil podob«n sklad ta d«-* lavcs ln uslužbence, orgsnltlrs-ne v uniji1 hotelskih delevoev (AFL) newyorjlke metropole. V t« tklad vplačujejo lsstniki 3 odst., upravlja pa ga odbor ts-stih poverjenikov, ki so vsi u rudniki unljs. ,£v«tovslni odbor p« sestoja jI* devstih hotelskih upraviteljev, uslr. lastnikov. Sklad nudi podporo v slučaju bolezni, nesreče, poškodb ln tudi smrtnlno. Predvidevs-ns Je tudi pomoč onim, ki mo rajo v bolnišnico, in sicsr molu ali žsni tsr otrokom do 18. le ts. Prvo Isto Js imsl ts akltd $1,300,000 ressrvs, Zshtevs pre mogsrjev Js tu-^J bila doeels v •ogltsju s koristmi, ki Jih fte ušlviijo v tem pogledu drugi s mei iškl delavci, zaključuje člen-karica Amidon v reviji "The Survey Gruphic".*-FUB. tu liste, pa te takoj krstijo zs komunista ali sopotnika. e V Ameriki se slišijo prltoAbe, da Anglija kupuje od Avstvslljs, Nove Zelandije ln Ksnsds svoje blsgo zs dsno jI posojilo 4Mi milijarde. Ali Js res ksteri kon grešnikov mislil, ds js Anglijs tsko bedssts, da ne bo blago tsm kupovala, kjer je ceneje od sms-tlškegs, ps Če smerlške kredi torje zs prejšnjo vsoto fte tsko za not pot<»gns, Ni to storila prvič ne zednjU. s V Trstu ln zoni A se vrši sil-ns propaganda proti Slovencem. Kadar tem poročevalcem is pri-msnjkuje tiste0. PkM V-7s00i /4Um poeeU. !*l 1. /.lat« f«f«k«. Ml V-TStSt K«dr» Ihmm »«i Jo«aU WrM« for free tatal*«e ef «M p«v HJ>OVKNIt ttBCORDpOft P AL ANDECH'S &M a Clark iusst, Chkeg• 5» U* — GRAJSKI PISAR zgodovinska podoba Dr. IVAN TAVČAR (Nadaljevanje) Takoj je bila družba v plamenu. "Iz cerkve z njim! Izpred božjega obličja s tem nestvorom! Ubijmo ga!" Predikant se ni genil s svojega mesta ter je izpregovoril odločno: "Vi ste slepi! Priiel sem vam resnico ozftanjat, a vi me hočete kamenjati, kakor so kamenjali prvega mučenika, sv. Štefana!" "Kaj boš ti nam govoril?" se je oglasil Luka iz Podgozda, in koščeno roko mu je položil na ramo. Kolikor mi hočemo imeti resnice, je dobimo pri gospodu .Vrbanu. Ali ni res tako, možje?" "Res je, res je!" Posebno ženstvo je prav živahno kričalo. Predikant se ni zbal te razburjenosti. BH je še tako predrzen, da je stopil proti oltarju, prav kakor bi hotel z njega vreči svete posode. "Boga samega hoče napasti!" je kričal kaplan Vrban. "Pomagajte!" In kakor besen je planil s svoje leče. Ni mu bilo treba hiteti. Že je razljučena množica ob-sula predikanta in šiloma ga vlekla iz svetišča. "Predvčerajšnjim si nočil pri meni," je vpil pogorski kmet, "a drugo jutro mi je izvrgla krava mrtvo tele! To si mi ti naredil, ti!" To rekši, je usekal predikanta s pestjo po obrazu, da je bil takoj ves krvav. "In pri nas je bil tudi," je kričala suha ženica: "Moja Spelica je bila f>rav hudo bolna, in drugo jutro, komaj je ta črnuh odšel, je precej umrla. Drugače bi pa bila ozdravela. Le ga, možje božji!" Zopet se je dvignilo nekaj pesti, ki so vse padale po predikantu. "Okrog moje hiše je tudi lazil," se je oglasil Luka iz Podgozda, "In še tisto noč mi je sapa podrla staro hruško na streho, da mi je vse polomila. Udarimo ga, da ga potem vrag več ne prinese v naše kraje!" Tako so ga pretepaje iztirali iz svetišča. Grofica s svojim spremstvom se je odmaknila takoj, ko je nastal prvi vrišč. Dasi je bil qpoznavalec svetega evangelija v veliki nevarnosti, vendar hitro sedla na konja in krenila po hribu nizdol. Pozabila je še celo na oborožene svoje hlapce, tako se ji je mudilo. V tem so bili predikanta pritirali pred staro lipo, ki Je razprostirala vejevje skoraj nad cerkvenim vhodom. Vpili so in, kričali nanj, in najsirovejši so ga neprestano tepli. Juri Kna-felj pa je bil pravi predikant, in ni čudo, da se je zaradi tega krutega ravnanja razjarila njegova duša. Pričetkom je molil in klical Gospoda. Zanašal se je na visoke deželne stanove in menil, da se mu ničesar zgoditi ne more. Zategadelj je pričel psovati napadalce svoje. "Prekleti bodite," je zavpil, "vi in vse, kar je vaše! Plazite se za babilonsko svinjo, služabnike svetega evangelija pa pobijate. Prekleti bodite!" "Že spet preklinja," je zavpila Mica z Delnic. "Jojmene! Pri nas ima svinja mlade, da bi jih le ne uklel!" "Kaj ste vi?" je kričal predikant. "Hlapci ste črnega hudiča, in ta vas bo spravil v peklen-svoje brezdno! Mi, oznanjevalci evangelija, bomo povišani do angelov in arhangelov! Aleluja! S tem ni utolažil svojih nasjtfijinikov. "Kaj me bijete, če vam oznanjam resnico? Zvedelo se bo pri deželnih stanovih, in poslali bodo svoje konjenike k vam, da bo jok in škripanje z zobmi. Toda Gospod vas udSri z mogočno svojo roko in pogine vam živina v hlevih, poruši se vam žito na polju, in vaii otroci do tretjega kolena bodo težke nosili prokletstvo tega dne. Mi bomo pa poveličani, ker tako piše Gospod v sveti svoji knjigi. AJdO^!" "Kaj se boš trgal tu, prekleti nejeverec! Teleta si mi že uklel in'snedel. Sedaj mi hočeš pa še kravo in otroke!" Tako se je zajezil Luka iz Podgozda. In pograbil je po belebardi ter jo iztrgal bližnjetnu grajskemu hlapcu. Z njo pa je smrtnonosno udaril z vso močjo magistra Jurija po glavi, dause je ta hipoma zgrudil na zemljo. Nato se je množica, nenavajena takšnih prizorov, hitro razšla, in predikant je ležal zapuščen pod staro lipo, katere vejevje je pregibal oster jug, ki je jemal s sabo rumeno listje in ga odnašal proti severu. Včasih je solnce pretrgalo goste oblake in obsinilo krvavo čelo odpadniku, ki je umiral pod starodavnim drevesom. Muhe in drugi mrčes so mu posedale po ranah, iz katerih je kipelo mlado življenje smrti v naročje. Končno se je prebudil in se z motnim očesom ozrl po okolici. "Žejen sem!" je zastokal. "Tu je voda, gospod Juri!" . t "Ti si, Franca? Gospod mi je dejal, lezi in smrti izroči svoje telo za vero, ki sem te je učil. Prokleta bodi roka, katera me je smrtnonosno zadela!" Edino dekle je bilo ostalo pri njem. Od studenca je pripesla vode in dala mu piti, da si je ohladil pekoča usta. Ovila mu je glavo z mokro prtenino, in nje solze so se spojile z njegovo krvjo. "Umiram!" je vzdihnil. "Ia za sveti evange-lij še ničesar storil nisem. Moj Bog, kako si me zapustil! Ali jo slišiš, kako buči, trobento. sodnega dne, da se kar hribi majajo?" "Jug buči po dolini in gozde maje!" "Jug, Franca, to ni jug, to je glas božji. In že se, poglej, primika hrib k hribu, ali mene ne starejo v svoji sredi. A jo vidiš ondi, kako posega božja roka proti meni?" Solnčni žarki so, gospod Juri, ki v padajo iz oblakov na Bukov vrh!" "Solnčni žarki, Franca? Si H slepa? To je bleščeča roka Očeta božjega, in odnesla me bo po jasnem zraku v raj svetega evangelija. Gospod nas poveliča, a sovražnike .svoje potepta v prah, da bodo uničeni popolnoma!" Razbistrilo se mu je nekoliko oko. Franca, umiram! In mlad sem še in umreti mi ni lahko!" Te besede je govoril zamolklo. Potem pa je pritiskal biblijo na usta, tako da se je sveta knjiga pordečila od krvi, ki jo je moral preliti zanjo. "Biblia sacra! Preklet bodi rod, ki te neče sprejeti! Že korakajo vojske nebeške, in njim na čelu je sveti angel Mihael, in meč se mu sveti v rokah. In v sredo svojo me kličejo in jaz jim hitim nasproti. Aleluja!" (Dalje prihodnjič.) Pismo delovni brigadi Majde Šile Drof/i tovariši in tovarišicc! Ko ste so pred kratkkn poslovili na Kongresnem trgu ml Ljubljane in šli v Brčko, sem utišal imenovanje vaše brigade z imenom Majde Sile. Te dni, odkar ste šli, pa sem neprenehoma minili posebno na vaši brigado. In nisem si mogel kaj, da vam ne bi napisal nekaj spominov na Majdo. V vaši brigadi Je nujhrž mnogo mladincev in mladink, ki Majde niso osebno pognali. Ker pa mnogokrat na dan sli<e njeno ime, m* oprostite, da vam napišem npominr, ki mi stopajo pred oči, kadar so imenuje njeno ime. Sli&ali ste /o gotovo o veliki italijanski ofenzivi 1942 leta. nekateri *te bili mogoče celo |uitti/aol. Del partizanskih Sil se jo umikal takrat z Veliko K<»re na Notranjskem pri Ribnici čer progo na Kočevsko. Mod tistimi, ki smo se umikali, je bila gotovo tudi Majda. SIcer »o jo ne s|H)minjam od tu. Cim smo |mi prišli na Kočevsko, »o .'"se tu foimirali iz naše edinuo novi bataljoni In dobili smo če* nekaj dni nalogo, da prekoračimo zopet progo' nad Velikirr i Laščam in ae vrnemo nasaj nt Notranjsko, na Mokre in Krim Pilili smo na Mokre že takra', ko je ofenziva na Veliko goro še t tajala in ne roška ofenziva sploh še začela ni. Toda že prvega dne smo bili «ia Mokrcu napadom in bataljon, ki Je štel okrog šestdeset ljudi, je dobi* nalogo, da gre čez Iško na Krim, a drugi bataljon proti Mačkov-ou. Oba bataljona pa sta imela nalogo, da ponovno zbirata sik in nudaljno borbo. Tako £e je tudi zgodilo. Spominjam se dobro, da smo stali na Kozlovih stenah nad Iško prav v času. ko je sonce začelo dobivati večerno, rumeno barvo. Pobarvalo je Mokre, Krim, Kožljek in iznad morja neizmernih smrekovih gozdov se jo nabirala bela megla. Več sto metrov pod nami je tekla mrzli lika. Čeprav smo bili izmučeni, jo to vplivalo na nas. Dobro se spominjam umazanih trdih o-brazov, ki jih Je zajela trenutno čarovna narava. Gledali smo molče čez globoko kor'to like, oprtani z nahrbnikl in s puškami v rokah. Od tu se Majde prvič spominjam. Njene sveti«! oči so iskale nekaj po hribih. Pa kdo ne bi tukrat Iskal z očmi in srcem in z vso svojo bitno