»!«!*!«!* ►♦♦♦♦v« K%v V /« r ^sr A ♦w/0>A Izdaja Tovarna emajlirane posode vsako drago soboto. Urejuje uredniški odbor: dr. Zupančič Franc, Emil Jejčič, Metka Rozman, ing. Danilo Fajs in Vlado Smeh. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje, telefon 39-21, interna št. 20?. Rokopisov in slik ne vračamo. Časnik izhaja v nakladi 3300 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« v Colja leto vin. Štev. 2 Celje, 8. februarja 1964 LETNA KONFERENCA ČLANOV ZVEZE KOMUNISTOV Delovno predsedstvo FOTO: FOTOKLUB LT EMAJL V nedeljo, dne 19. januarja je bila letna konferenca članov Zveze komunistov v naši tovarni. Med drugimi številnimi gosti so se konference udeležili Leopold Krese, član CK ZKS, ing. Andrej Marinc, sekretar OK ZKS Celje, Jože Jošt, član Občinskega komiteja ZKS Celje, Jože Gajšek, organizacijski sekretar Občinskega komiteja ZKS Podjetje je staro, njegov strojni park je iztrošen, organizacija dela ni najbolje vpeljana, kreditov za rekonstrukcijo nismo mogli dobiti. Zaradi takih in sličnih težav sta naša organizacija in TK nakazovala predvsem probleme s področja gospodarjenja in poslovanja podjetja. Tukaj je led prebit. Tovariši v strokovnih službah odločneje in temeljiteje nakazujejo in rešujejo te probleme in v zadnjih mesecih se nam zdi popolnoma normalno, da mesečno presegamo milijardo v realizaciji naših proizvodov. Pri tem pa nismo, ne moremo in ne smemo pozabiti na tisti činitelj v podjetju, M je nosilec proizvodnje, ki ustvarja, spreminja in izboljšuje, gospodari, upravlja in skrbi, da podjetje nenehno napreduje — na delovni kolektiv, na človeka. »•Nova poglavitna družbena vloga tovarne, zadruge, komune, šole, družbenih organizacij in pa družine je v tem, da razvija odnose iskrenosti, zaupanja, človekoljubja, razumevanja, strpnosti, vzajemnega sodelovanja in pomoči, skratka človeških simpatij in tovarištva med ljudmi. Človek se mora v socializmu počutiti sam svoj in čedalje bolj svoboden, kolikor bolj sodeluje v različnih oblikah skupnega boja, sodelovanja in pomoči, ki izvirajo iz občutka in prepričanja skupnosti, da je človek največja vrednost.- (Statut ZK) Tudi v socialističnem podjetju mera ZK nenehno poudarjati in opozarjati tudi na dejstva, da sta najvažnejša činitelja proizvodnje človek in njegovo delo. Človek Celje in Marjan Ravnikar, predsednik občinskega odbora SZDL Celje. Sekretar tovarniškega komiteja ZKS tov. Gabrijel Prezelj je podal na konferenci obširno poročilo o delu organizacije ZK v tovarni, ki ga priobčujemo v nekoliko skrajšani obliki. je tisti, ki ustvarja delovna sredstva, jih spreminja in izboljšuje. Človek je proizvajalec, ki mrtvi proizvodni mehanizem oživlja v organizem. Vse dobrine, kd jih človek ustvarja s svojim delom, so namenjene njemu samemu. Človek je živa enota, organ žive delovne organizacije. Človeški organizem je zdrav in aktiven, če so vsi njegovi organi zdravi, na pravem mestu in med seboj povezani. Tako je tudi z gospodarsko organizacijo. Le-ta je učinkovita le v primeru, če vsi njeni organi pravilno delujejo. Množica materiala in delovnih sredstev nam ne pomaga mnogo, če organizacija dela ni v skladu z zakonitostmi, ki določajo človekovo dedovanje. O materialu in delovnih sredstvih, ki jih uporabljamo, hočemo vedeti vse. Za vsak stroj zahtevamo tehnično dokumentacijo. Ne zanima nas samo za kaj je uporaben, ampak zahtevamo tudi podatke o njegovi zmogljivosti, o načinu vzdrževanja in še vrsto drugih stvari. Prav tako iščemo podatke o materialu, kako se bo obnesel pri določeni temperaturi, vlagi, pritisku, itd. Za človeka, 'ki je bistveni element proizvodnje pa se zanimamo mnogo manj. Morda je temu krivo to, da nam je človek tako blizu in tako vsakdanji, pa smo do njega brezbrižni, kot do vseh vsakdanjih stvari. Morda je vzrok za premajhno zanimanje v tem, da je človekova osebnost mnogo bolj zapletena in teže dostopna kot lastnosti strojev in materiala. Toda ne eno ne drugo nas ne opravičuje, da se ne bi v člove- ka poglabljali in upoštevali spoznanj o njem. Človeka pa zaradi naše nevednosti mnogokrat postavljamo na neprimerno delovno mesto, ne znamo ga vključiti v skupino, ne znamo mu odmeriti zmogljivosti, ne znamo ga za delo motivirati in radi pozabljamo, da ni samo proizvodni delavec, ampak v prvi vrsti človek, član kolektiva, samoupravljalec. V našem podjetju imamo službe, ki so dolžne razmišljati in skrbeti za človeka, ga izobraževati in mu ustvarita take pogoje dela in takšno vzdušje, da bo postalo podjetje naš drugi dom in tukaj lahko ZK odigra pomembno vlogo. Dejavnost osnovnih organizacij Ko analiziramo delo v osnovnih organizacijah, lahko ugotovimo, da je večina osnovnih organizacij v pretekli dobi imela skoraj redno v določenem zaporedju svoje partijske sestanke. Na teh sestankih so obravnavali vprašanja, ki so jih zastavili v programu dela, ali pa razpravljali o posameznih perečih vprašanjih. Izjema so le nekatere osnovne organizacije, ki se redno niso sestajale. Redni sestanki se niso vršili tudi takrat, ko so osnovne organizacije Sklicevale izredne sestanke in ko je bila potrebna aktivna udeležba članov ZK. To so bili primeri, ko so bila predvolilna zborovanja ter za časa samih volitev v občinske, republiške in zvezne organe, kakor tudi ob katastrofi, ki je zadela Skopje, ko je bilo potrebno organizirati udarniško delo za pomoč, vpis .posojila, krvodajalsko akcijo in podobno. Tu pa moramo dati priznanje osnovnim organizacijam v njihovem prizadevanju pri izvrševanju prostovoljnih nalog. Člani ZK so v teh akcijah dokazali, da so s svojim aktivnim delom sposobni izvršiti vsako nalogo z izjemo posameznih članov, kd se pred njih postavlja. Vendar pa je bila ta aktivnost predvsem kampanjska, ne pa naša vsakdanja praksa. Nedelavnost posameznih članov ZK pa osnovne organizacije niso v dovoljni meri obravnavale in nedelavne tovariše kaznovale. Tovarniški komite je obravnaval predvsem gospodarska vprašanja celotnega podjetja, zato je bilo nujno, da so osnovne organizacije same prispevale k reševanju predvsem tistih problemov, ki zadevajo področja dejavnosti posamezne osnovne organizacije. Pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da je tako stanje v marsičem negativno vplivalo na kvaliteto dela osnovnih organizacij in posameznih članov ZK. Samo dejstvo, da so brez izjeme vse osnovne organizacije postavljale na dnevni red svojih sestankov organizacijska vprašanja in predvsem vprašanje discipline članov ZK, nerednih prihajanj in neopravičenih izostankov na rednih in izrednih sestankih, neredno plačevanje članarine, medsebojni odnosi in drugi primeri, ki so jih obravnavali na osnovnih organizacijah in kd krhajo delovno disciplino in delo članov ZK nam kažejo, da smo zanemarili ne samo osnovne organizacije, temveč v prvi vrsti same člane ZK. Da smo tako delo s samimi člani ZK in sploh z ljudmi zanemarili, ukvarjajoč se predvsem z gospodarskimi vprašanji podjetja, ker smo bili prepričani, da s komunisti ni potrebno delati, oziroma, da jim je potrebno dajati samo naloge, ne da smo jih za te naloge usposobili, nam kaže čedalje bolj pogost pojav, ko posamezni člani zahtevajo, da se jih Izbriše iz članstva. Pri tem pa navajajo dejstva, kd nikakor niso prepričljiva in ne morejo imeti osnove za brisanje. Ti pojavi nam govore, da nam kljub aktivnosti posameznih osnovnih organizacij in prizadevnosti posameznih članov ZK le manjka pri našem delu tovarištvo, tovariški odnosi in pomoč, tovariška kritika itd. Z ozirom na to pa moramo pri našem delu narediti odločno spremembo, delo izboljšati, sestanke narediti koristne in zanimive, odpraviti kritizer-stvo, neizkrenost in .podcenjevanje. Pni sprejemanju novih članov pa povečamo premalo pozornosti lastnostim in nagnjenju predlaganih tovarišev, nato pa jih prepuščamo samim sebi ter njihovo delo ne spremljamo. Skratka, dosedanjo skrb in aktivnost za gospodarnost moramo obdržati, vendar pa naše delo preusmeriti na skrb za človeka. Čeprav so osnovne organizacije imele svoj program dela in ta program realizirale s študijem statuta in programa ZK, ter razpravljale o govorih naših voditeljev in drugih političnih temah doma in v svetu, samo tako delo ni zadostovalo in prispevalo k ideološki ravni članov ZK. Potrebno je bilo organizirati še razne seminarje, n. pr. seminar za člane ZK, ki delajo v organih delavskega upravljanja. Nekaj članov je obiskovalo večerne politične šole Ud. Spontana ideološka vzgoja članov ZK ne prinaša zaželjenih rezultatov in bomo morali, če želimo imeti dobro in enotno organizacijo ZK, narediti več pri izobraževanju, utrjevanju in dvigu zavesti članov ZK. Zaradi tega bo moral nov komite posvetiti več pozornosti problemom osnovnih organizacij, ne da bi pri tem zavirali njihovo samostojnost in samoiniciativnost, temveč nasprotno, s posluhom za probleme in analizo dela osnovnih organizacij, se bo ta samostojnost in samoiniciativnost še povečala. Vsekakor pa moramo še naprej težiti k sprejemu novih članov, vendar pa naj bi to bilo stalno in ne kampanjsko delo. Pri tem so nekatere osnovne organizacije imele dober uspeh, druge zopet niso ničesar naredile in tudi na njihovih sestankih ni bilo razprav o sprejemu novih članov. To so le nekatere značilne slabosti, poleg vseh pozitivnih rezultatov, ki so jih imele osnovne organizacije pri svojem delu. Razpravljale so o perečih problemih proizvodnje in gospodarnosti podjetja ter v svojem področju predlagale določene ukrepe. Tako zasledimo precejšne razprave o kvaliteti izdelkov, proizvodnji, delovni disciplini, iztrošenosti strojev in naprav, kontroli in avto-kontroli, storilnosti, osebnih dohodkih, perspektivnem razvoju podjetja in drugih vprašanjih, odnosih med ekonomskimi enotami, odnosih med posameznimi službami itd. Dejstvo pa je, da so osnovne organizacije s svojimi stališči, predlogi in razpravami pospeševale rešitev posamezmh problem sv in doprinesle k boljšemu delu in drugim uspehom našega kolektiva. Osnovne organizacije so posvečale vso .pozornost in pomagale organom upravljanja po ekonomskih enotah, sindikalnim podružnicam in mladinski organizaciji kjer so enotno nastopili in skupno reševali probleme. Osnovne organizacije so razpravljale in dajale svoje mnenje na osnutek statuta .podjetja, o 42-umem delovnem tednu, o pravilniku za razdeljevanje stanovanj itd. Jasno je, da v tej kratki analizi ni zajeto celotno delo osnovnih organizacij, to je vse pozitivne in negativne strani tega dela. Prepričani pa smo, da bi osnovne organizacije lažje in boljše delale, če bi bile na tekočem z razvojem dogodkov. Smatramo, da je nujno in potrebno osnovne organizacije pravočasno in redno informirati o vseh dogajanjih v kolektivu in da je nemogoče zavzemati enotna stališča brez sodelovanja. TK ZK ne more in ne sme voditi ločene politike, ne sme biti zaprt v svoj krog, ampak je njegova prva in osov-osnovnih organizacij in skrb za celotno članstvo. Sekretar komiteja Gabrijel Prezelj poroča o dela organizacije ZK FOTO: FOTOKLUB LT EMAJL Zastarelo podjetje ©--------------------------- Dejavnost tovarniškega komiteja Pa še na kratko o delu tovarniškega komiteja. V začetku je komite analiziral sklepe letne konference in jih vključil v plan svojega dela. Ce so zaključki letne konference res izvedeni in do kakšne mere pa naj pokaže današnja letna konferenca. Komite je imel veliko nalog, katere je naložila ravno lanskoletna partijska konferenca ter je še od vsega začetka svoje delo usmeril v gospodarska vprašanja našega podjetja. ~ Komite je takoj v začetku izdelal program dela osnovnih organizacij, najprej imenoval komisijo, ki je sestavila osnutek ter o njem razpravljal na seji. Na osnovi analize letne konference smo ugotovili, da je ideološki nivo članov naše organizacije na nizki ravni in da je potrebno v program dela vključiti izobraževanje. V tem planu smo dali .poudarek študiju programa ZK, .predvsem za mlajše člane. Izdelan program je komite dal v razpravo osnovnim organizacijam, ki so ga odobrile in sprejele. Večina osnovnih organizacij je ta program tekom leta tudi realizirala, druge pa le delno. To delo je treba v letošnjem letu nadaljevati. Pri tem pa mora komite polagati več pozornosti pri izvajanju takega programa, in o-mogočati izvedbo, kar v tem letu ni bilo mogoče zaradi problemov s katerimi se je komite ukvarjal. ' Po predvidenem programu dela bi morale osnovne organizacije in komite analizirati vsa dogajanja in jih pravočasno obravnavati in reševati. Ne moremo trditi, da smo v tem v celoti uspeli, vendar se je komite trudil, da so se važnejši problemi pravočasno reševali in da se je o tem obveščalo člane ZK preko sekretarjev osnovnih organizacij. Komite je urejeval nekatere odnose med .posamezniki in službami, kjer je smatral, da so ovire za normalno delo. Na sejah je te primere analiziral, jih odstopal osnovnim organizacijam ali organom upravljanja s priporočilom, da se zadeva uredi. O nadaljnjem razvoju podjetja in z gospodarskimi problemi se je komite ukvarjal celo lansko leto. To je tudi eden od vzrokov, da se je manj bavil z drugimi problemi. Kritika osnovnih organizacij in posameznih članov ZK, da se je komite premalo ukvarjal z organizacijskimi in političnimi problemi, je upravičena. To je v letošnjem letu treba popraviti. Težko bi bilo navesti vse deilo katerega je v tem obdobju komite obravnaval in skušal reševati. Omenili bi pred vsem tiste značilnosti, ki so bile pomembnejše pri našem delu. Najprej je bil na vrsti sedemletni plan razvoja našega .podjetja. Tu so se člani dosledno zavzemali, da se ta razvoj ne samo planira, temveč, da se ta plan pospešeno realizira in da se pri tem poiščejo vsi možni viri, ki bi omogočali hitrejši razvoji Razprave o sedem- letnem razvoju podjetja so se močno udeleževali tudi člani osnovnih organizacij. Vsakdo je želel prispevati svoj delež tej razpravi. Predlogov in pripomb o tem, da se podjetje izvleče iz zastarelosti in najde svoje mesto, ki mu pripada in ki si ga je zaslužilo v povojnem delovnem .poletu in ustvarjanju dobrin za naš družbeni gospodarski razvoj, ni manjkalo. Vzporedno s tem pa je komite razpravljal o ustanovitvi instituta, ki bi omogočal hitrejši razvoj podjetja. Dejavnost inštituta se počasi realizira saj je njegova ustanovitev že odobrena. Celotni razvoj podjetja pa je omogočen s kreditiranjem. Nam vsem je znano, da pri kreditiranju nismo imeli uspehov. Zaradi tega pa je komite temu vprašanju posvečal precej pozornosti in zahteval, da se poiščejo vse možnosti in da končno tudi naše podjetje pride do potrebnih kreditov. Izdelava elaboratov za novo orodjarno ter za druge obrate in rekonstrukcijo našega podjetja so bila stalna tema dnevnih redov in razprav na sejah komiteja. Potrebnih elaboratov nismo imeli izdelanih tako, da podjetje' ni moglo postavljati zahtev v bankah za dodelitev kreditov. Pri tem je komite odločno zahteval, da so potrebni elaborati izdelajo. Precej se je že naredilo in smo v teku leta uspeli dobiti nekatera prepotrebna sredstva, vendar se s tem ne smemo zadovoljiti. Razprave okrog razvoja podjetja, se niso vršile samo v okviru tovarniškega komiteja, temveč smo jih nakazovali tudi občini, okraju in republiki V razpravah smo seznanjali odgovorne forume s kritičnim položajem v katerem se nahaja podjetje, da nam je potrebna njihova pomoč in da so nam dolžni pomagati. Vse razprave okrog razvoja niso bile lahke. Mnogo je bilo problemov, ki niso bili lahko rešljivi. Vendar smo uspeli in danes lahko trdimo, da nas tovariši izven .podjetja razumejo. Razvoj podjetja je tudi razvoj občine, okraja, in republike. Težišče našega dela naj bi bilo v tesni povezavi z vsemi forumi, ki so zainteresirani, da se 'podjetje razvija in da preprečimo njegovo nazadovanje. Na tak način je komite razpravljal in zavzemal stališča o drugih ukrepih, ki so nujni in .potrebni za pospeševanje razvoja. Eden bistvenih problemov je vprašanje stanovanj, ki je iz leta v leto bolj kritično. To vprašanje je še vedno odprto. Čeprav podjetje vsako leto gradi določeno število stanovanj, ta ne zadoščajo niti za najnujnejše primere. Zato je prav, da iščemo vse obstoječe možnosti in pospešujemo stanovanjsko gradnjo, predvsem s soudeležbo in z angažiranjem vseh sredstev v podjetju. Firav pa je, da podjetje nudi vso pomoč in da za to potrebna finančna sredstva. Mnenje o Prav je, da omenimo naše ostale organizacije in delo članov ZK na terenu, saj smo z njimi lepo sodelovali ter se skupno veselili naših uspehov. Prijetno je, da se vsako leto zaposli vedno več mladih v našem podjetju. S tem se krepi organizacija zveze mladine, z njo pa tudi organizacija Zveze komunistov. Naša mladinska organizacija je precej močna, saj šteje eno tretjino vseh zaposlenih. Če se opredelimo na delo mladih komunistov moramo poudariti, da le-ti ne izpolnjujejo v polni meri vseh tistih obveznosti, ’katere predvideva statut ZK in ZM. Mladinska organizacija bi morala imeti vso podporo in pomoč mladih komunistov. Ti bi morali bolj aktivno delati v mladinski organizaciji, vendar temu ni tako, vsaj v takšni meri kot bi si želeli. Ustanavljamo aktiv mladih komunistov in smo prepričani, da se bo tudi delo na tem področju bistveno spremenilo. Osnovne organizacije ZK pa bi morale svojim mladim članom dajati več konkretnega dela, kar bi koristilo njim samim in celotni organizaciji. Težiti moramo tudi za tem, da povečamo število mladih komunistov in z mladinsko organizacijo sodelujemo še trdneje, kot doslej. Naša sindikalna organizacija se je usmerila predvsem na reševanje notranjih problemov v kolek- Kako smo Plan smo presegli za 10 %, oziroma .povečali od 1062. leta za 16 %. Ti uspehi, ki so plod prizadevanja celotnega kolektiva, so omogočili povišanje osebnih dohodkov v drugi polovici lanskega leta. Sredstva, ki podjetju ostajajo, ne zadoščajo niti za enostavno reprodukcijo. Res se je stopnja prometnega davka v avgustu lanskega leta zmanjšala, vendar so se istočasno povečale cene materialu. Tako, da praktično za nas ne predstavlja to znižanje davka nobene pridobitve. Nujno je, da na vsakem mestu pojasnjujemo in dokazujemo to nemogoče stanje in se -borimo, da se to normalizira. Težave, ki so pred nami, so še večjega pomena kot so bile lansko leto. Strojni park je spet za leto starejši, novih investicij na bilo v lanskem letu, zato je bilo potrebno v letošnjem letu močno povečati investicijsko vzdrževanje, kar nam zmanjšuje dohodek in bo potrebna delu ostalih organizacij tivu s tem, da je istočasno opozarjala tudi na zunanje pomanjkljivosti, ki ovirajo kolektiv v njegovem napredku. Taka usmeritev je omogočala hitrejši .porast proizvodnje in produktivnosti dela ter ekonomičnosti .poslovanja in s tem boljšanje življenjske ravni zaposlenih. Za dosego teh ciljev so se zavzemali v sindikalni organizaciji člani ZK. Člani ZK so spremljali razvoj notranjih delitvenih sistemov. V skrbi za človeka je sindikat urejeval vprašanja, katera se nanašajo na nagrajevanje delavca, odnosno njegov položaj v kolektivu in izven njega z izobraževanjem, izdelavo statuta, investicijskih programov, vlaganje investicij v stanovanjsko izgradnjo itd. Posebno pozornost posveča sindikalna organizacija notranjim medsebojnim odnosom, kateri v veliki meri vplivajo na celoten razvoj in napredek podjetja. Sindikalna organizacija se je zavestno zavzemala za dobre medsebojne odnose, budno spremljala kadrovsko politiko, zahtevala strokovno in politično vzgojo svojih članov in se odločno zavzemala za dvig življenjskega standarda našega kolektiva. gospodarili varčnost vsepovsod pri materialu in ostalih stroških. Povečanje osebnih dohodkov bo možno le, če bomo dosegli več dohodka, kot smo ga planirali. Preusmeritev na rentabilne grupe, predvsem pa na nove izdelke, kot so fasadne plošče in podobno, bi lahko stanje bistveno poboljšalo. Nekatere preusmeritve in povečanje proizvodnje rentabilnih grup ne zahtevajo veliko dodatnih investicijskih vlaganj, vendar so za večje dosežke potrebna precejšnja investicijska sredstva. Investicijski kredit za radiatar-ski oddelek je že odobren, za povečanje proizvodnih kapacitet za odpreske pa so izgledi, da bo kredit odobren. Lahiko se pohvalimo, da smo v preteklem letu dobro gospodarili, toda v bodoče moramo še bolje, ne smemo se ustavljati pri teh uspehih. Letos moramo doseči še več, pa čeprav že sedaj vemo, da ibodo težave še večje. Novi člani tovarniškega komiteja Zveze komunistov Člani Zveze komunistov so na konferenci izvolili v tovarniški komite ZK naslednje tovariše: Ivan Čendak, Milan Kaučič, Albin Lesjak, Franc Belak, Franc Božič, Jože Podlinšek, Gabrijel Prezelj, Franjo Pan za, Peter Videnšek, Lambert Kotnik, Anica Gogdč, Stane Gorišek in Drago Mravljak. Tov. Leopold Krese, član CK ZKS, med govorom FOTO: FOTOKLUB LT EMAJL Delavsko samoupravljanje Toda s temi uspehi se ne smemo zadovoljiti in moramo naše samoupravljanje še bolj poglabljati. Podčrtati maramo dejstvo, da se večina delavcev že resnično zavoda, da so samoupravljalci, da želijo upravljati in da se zavedaj* pravice samoupravljanja. Pot poglabljanja in razširjanja delavskega samoupravljanja pa ni stvar samo pravnih ukrepov ampak tudi zavzetosti ljudi in delovnih metod. Posebno vodilni strokovnjaki se vedno ne zavedajo pomembnosti vloge, ki jo ima kolektiv pri upravljanju. Zato pogoste slišimo približno take izjave: »Kaj naj delavec konkretno soodloča oziroma odloča, če imamo dobro organizacijo dela, odločne komercialiste, strokovno pripravo dela, ki nam edina zagotovi nemoten proces itd. Vsako vmešavanje bi poslovanje in delovni proces le oviralo. Važnejše gospodarske probleme in delitev dohodka pa že tako obravnava delavski svet. Ali naj .kolektiv sestavlja pravilnike, pri katerih si še specializirani strokovnjaki belijo glave?-« Take težnje nas opozarjajo na to, da manjka vodilnim strokovnjakom osnovnega znanja prav na področju metod dela v pogojih delavskega samoupravljanja. Tu je tudi izvor dvojne linije vodenja: strokovno administrativne iin samoupravne. Če pogledamo kolektiv v katerem je organizacija dela slaba, proizvodnja polobrtna in nepro-gramirana, delo vodeno na nestrokovni način, izgleda na .prvi pogled, da ima kolektiv v takem podjetju največjo vlogo pri soodločanju. V takih razmerah delovne skupine same odločajo o načinu in delitvi dela, se pogajajo o normah in podobno. Skratka, možnosti za »diskusijo« so obilne. Vendar je tako gledanje na samoupravljanje zgrešeno. Če bi bilo tako, bi si marali prizadevati obdržati podjetje na čim nižji stopnji organiziranosti. Delavsko samoupravljanje dobi .pravo vlogo šele v podjetju, ki ima utrjene vsaj osnovne organizacijske temelje. Osnovne naloge kolektiva ne smejo biti usmerjene v najrazličnejše drobne dnevne probleme. Prva skrb kolektiva mora biti posvečena splošni ureditvi .podjetja. Toda tudi .podjetju s .programirano proizvodnjo, kjer so potek dela in delovne norme strokovno proučili se lahko zgodi, da se bo delavec čutil prikrajšanega pri samoupravljanju, če ne .bo dobilo ustrezne vsebine. Delavec mora biti seznanjen z osnovnimi zakonitostmi, po katerih je urejeno poslovanje in delovni proces. Nesmiselno in lažno demokratično bi n. pr. bilo, če bi razpravljali, koliko je pet brat pet. Prav nič nismo omejeni v naši svobodi, če je zmnožek teh dveh števil .petindvajset. Toda vedeti moramo, če že ne zakaj je tako, vsaj to, da je tako prav, ker nam to potrjujejo rezultati dela. To, o čemer smo včeraj še »razpravljali-«, moramo danes sprejeti kot zakon. Zato je napačno, če damo kolektivu v razpravo -problem, ki ga 'bo strokovnjak v podjetju rešil po zakoniti računski poti n. pr.: Račun nam pokaže, da je velikost najbolj ugodne serije 139 enot. Kolektiv pa se je odločil za okroglo 100 enot. Strokovnjak bo hotel uveljaviti pravilno rešitev, kolektiv pa bo menil, da se njegova mnenja ne upoštevajo. Komu je potem namenjena taka formalna demokratična igra? Mnogo bolj demokratično je, da strokovnjak kolektivu na razumljiv način razloži, zakaj je določena rešitev najboljša. Delo v podjetju pa se na vseh področjih ne more odvijati po strogi matematični zakonitosti. Tam kjer človek oživlja mehanizem in z njim skupaj deluje, marsikdaj odpovedo papirnati računi. Zato £#*afihe<> Člani ZK in gostje na konferenci FOTO: FOTOKLUB LT EMAJL O MEDSEBOJNI ODNOSI bo kljub visoki znanstveni organizaciji dela nešteto vprašanj ostalo nerešenih. Ta vprašanja pa bo najbolje reševal delavec na delovnem mestu. Vendar tudi na področju kolektivnega vodenja oziroma upravljanja podjetja velja v vsakem smislu pravilo delitve dela. Kes je, da so vsi člani kolektiva uprav-ljalci toda obenem niso tudi izvajalci istih nalog. Zaradi tega pa samoupravljanje prav nič ne iz- Da pa bomo pri samoupravljanju in vodenju dosegli še večje uspehe je nujno potrebno, da uredimo obveščanje. Naš novi statut predvideva dokaj izčrpno v nekaterih členih pravico proizvajalca biti obveščen o vseh dogajanjih v podjetju. S tem je postavljena trdna osnova vsestranskemu razvoju informiranosti in sredstva, ki zagotavljajo članom kolektiva informiranost. Da je dobra obveščenost ne le pravica upravljalca, marveč tudi pogoj za višjo produktivnost, to smo že davno razčistili in ni treba še enkrat ponavljati. Ena prvih nalog bo, da dokončno nabavimo sodobne izvočenje, preko katerega bomo imeli sleherni trenutek možnost obvestiti vsakega člana o najvažnejših dogodkih tistega dne, kar nam doslej ni bilo mogoče. In prav obveščanje je bila tista slabost doslej, saj smo dopuščali, da so proizvajalci zvedeli o posameznih dogodkih »iz druge roke«, kar pa je bilo čestokrat pomanjkljivo, netočno in neobjektivno, če že ne docela izmaličeno. O težavah v zvezi z gospodarjenjem in poslovanjem podjetja smo premalo obveščali tako sam kolektiv kot tudi vse zunanje organe. Cas je, da s tako prakso prekinemo in nudimo vse potrebne podatke podkrepljene z odgovarjajočimi strokovnimi analizami. Zavedati se moramo, da so sredstva za proizvodnjo splošno ljudsko premoženje in da smo jih dolžni razvijati ne le v korist našega kolektiva, temveč tudi v interesu in v korist naše celotne družbene skupnosti. Drugi korak pri obveščanju kolektiva in širše skupnosti pa je postavljanje določenih predlogov zahtev in programov. Pri tem moramo najprej vse te zadeve razčistiti doma in potem enotno nastopiti s predlogi, analizami, elaborati in programi pred širšo javnostjo in posameznih organih, ki so pristojni za reševanje določenih predlogov, zahtev, elaboratov, kreditov itd. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da ti problemi ne «mejo biti odvisni samo od dobre volje. Za napredek in razvoj našega podjetja smo odgovorni predvsem mi in šele nato širša skupnost. Zaradi tega je jasno, da mora biti naša dolžnost, da nakazuje mo rešitve posameznih problemov, predlagamo in tudi zahtevamo odgovarjajoče obrazložitve in o tem obveščamo celoten kolektiv. Na gublja na svoji vlogi. Kolektivno upravljanje se mora odražati v treh zaporednih stopnjah. Prvo je kolektivno določanje nalog. Tu bodo člani kolektiva dali smernice, ideje, izrazili bodo svoje mnenje in zahteve ter določili nosilce nalog. Druga stopnja je izvajanje nalog, tretja pa kontrola izvajanja in izvrševanja nalog. osnovi tega moramo iskati izhod iz kakršnih koli težav s pomočjo celotnega kolektiva. Globoko se moramo zavedati, da naši problemi, naši predlogi in naše zahteve ne bodo obravnavane in rešene v kolikor bo izostala naša iniciativa na pristojnih mestih ob primernem času in na odgovarjajoč način. Mnenje, da je edina naloga strokovnih delavcev v podjetju opravljanje deda, za katera so usposobljeni, je popolnoma zgrešeno. To je le ena izmed njihovih nalog. Ni dovolj, da opravljajo to, kar znajo oziroma za kar so usposobljeni. Pridobljeno znanje morajo nenehno razvijati in dopolnjevati. Inženir ali ekonomist, ki ne sledi hitremu razvoju znanosti, bo kmalu zaostal. Druga pomembna naloga strokovnjakov je, da posredujejo svoje znanje sodelavcem v ožji in širši okolici. Znanje kolektiva se na ta način hitreje dviga. To pa mnogo .pomeni na eni strani za uspešno rast podjetja, na drugi strani ,pa za dobre medsebojne odnose. Tam, kjer strokovnjaki najdejo skupen jezik z delavci, ki nimajo širše izobrazbe, je sodelovanje lahko in razumevanje dobro. Strokovnjak, ki je ljubosumen na svoje znanje, ki podcenjuje manj izobražene sodelavce ali pa zaradi lagodnosti ne prenaša naprej svojega znanja ne spada v kolektiv socialističnega pcdjetja. Vendar ne gre samo za izobraževanje, ampak v enaki meri za informiranje sodelavcev. Ni vseeno kako posredujemo informacije. Le prikličimo si v spomin na pr. sejo DS na kateri se razlaga bilanca. Kdo kaj razume? Potem ni čudno, da na koncu vprašamo člani le to, koliko je še ostalo dobička za razdelitev. Pa pustimo bilanco, saj je kup enostavnejših stvari, ki jih strokovnjak ne zna posredovati delavcu-upravljalcu. Pri vsem tem 6e res ne smemo čuditi stalnim nasprotjem med »linijo« vodenja in samoupravljanja. Vsi skupaj se moramo zavedati, da nekaj pomeni le tisto delo in ustvarjanje, ki ga priznava družba. Družbeno priznano delo, družbeno strokovnost lahko zahtevamo tudi v našem kolektivu, saj smo mi tudi del družbe. Medsebojni odnosi so zelo važno in pomembno vprašanje komuniciranja med nami komunisti pri delu z ljudmi v kolektivu in v družbi sploh. V obdobju pred situacijsko konferenco in tudi po njej, smo se še vedno nagibali k nesistematičnemu delu, da o naši medsebojni pomoči niti ne govorimo, ker nanjo vse preradi pozabljamo slučajno ali pa namenoma. Ugotovitve nam kažejo, da je iz dneva v dan manj razumevanja, še manj pa zaupanja posebno med nami komunisti samimi. Veliko preveč je pojavov medsebojnega nerazumevanja in celo podtikanja različnih polen pod noge, kar pa je in ostane velika rak rana našega dobrega, sistematičnega, predvsem pa tovariškega dela. Z slabimi medsebojnimi odnosi si predvsem ustvarjamo nepopravljivo škodo, ki pa je lahko in tudi je zelo velika. Naštejmo samo -nekaj vzrokov za slabe medsebojne odnose, ki se vlečejo kot neka rdeča nit že vrsto let pri delu naše organizacije in se proti njej ne išče načina niti se ne -poskuša te slabe medsebojne odnose kakor koli odpraviti, tako, da so se ti ukoreninili v naše delo kot nekakšna vsakdanja praksa. Odnos do tovarišev, ki so bili nekoč funkcionarji, -predvsem politični funkcionarji v našem kolektivu, je v večini primerov negativen. Prenašanje potvorjenih ali negativno spremenjenih informacij o določenih osebah drugim osebam in s tem prikazovanje teh oseb v -popolnoma nepaeni luči. Povzročanje obrekovanj itd., itd. Mogoče primer, da bomo -bolj konkretni: partijskega sekretarja, kateremu smo dali stanovanje po odslužen ju kadrovskega roka nismo in nismo mogli sprejeti nazaj v službo. Naše strokovne službe bodo morale voditi o tem računa, pa še nekaj lahko -ugotovimo. Osnovna ugotovitev je v tem, da nimamo načelne linije pri usposabljanju kadra, posebej pa še to, da ne nudimo v dovoljni meri izobraževanja tistim delavcem, ki si ga želijo, ki imajo za to -pogoje in ki pri svojem delu potrebujejo višjo kvalifikacijo. Smatramo, da je za industrijo najvažnejše šolanje v rednem delovnem razmerju. Kadri, ki se tako šolajo, ekonomsko ne predstavljajo breme za podjetje, dajejo pa najboljše strokovnjake. Delavci, ki V zadnjem času srečujemo besede produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost na vsakem koraku v časopisu, radiu, televiziji, na sestankih itd. Prav je, da vsak ve kaj se skriva za temi besedami. Dva delavca, ki proizvajata enake izdelke, ne proizvedeta enako količino. Tisti, ki v istem času napravi več, pravimo, da je bolj produktiven. Ali še drugače. Ce smo v lanskem letu proizvedli na delavca v podjetju 7.S00 kg izdelkov na zaposlenega, letos pa 7.300 kg, potem smo produktivnost povečali za 210 kg na zaposlenega. Povečanje produktivnosti izrazimo navadno z odstotkom. Za proizvodnjo potrebujemo osnovna sredstva (zgradbe, stroji in oprema) in obratna sredstva (finančna sredstva za premostitev stroškov od nabave materiala do prodaje gotovih izdelkov). S temi vloženimi sredstvi dosežemo določeno vrednost proizvodnje. Razmerje med vrednostjo proizvodnje in vloženimi sredstvi je rentabilnost. Cim večji je ta količnik, večia je rentabilnost. Večkrat pa govorimo tudi o ren- lej preneha, kar pa bo lahko samo pozitivno vplivalo na organizacijo, naše delo, kot tudi na člane kolektiva, med katerimi lahko to vzbudi samo več zaupanja do nas, našega dela, -predvsem pa do organizacije na sploh. Z našimi medsebojnimi odnosi smo prišli že tako daleč, da se člani ZK, komunisti opravičeno nočejo več vključevati v razprave na sestankih naših OO ZK, ker iz izkušenj vedo, če zastopajo in iznašajo svoja mnenja za katera smatrajo, da so pravilna in kritizirajo negativne in nepravilne pojave ter podobno, da se jim to zelo hitro maščuje na ta ali oni način. To gre včasih celo tako daleč, da morajo nekateri iti za kaj takega celo na zagovor. Predvsem moramo do naših čla-ncv-kiomunistov imeti več zaupanja kot do-slej. Tudi to vprašanje je eden pomembnih vzrokov slabih medsebojnih odnosov. Če smo imeli do -posameznika toliko zaupanja, da smo ga lahko sprejeli v organizacijo ZK, zakaj potem to zaunanje po navadi takoj odpade, ko je ta sprejet v organizacijo? Zakaj ne bi imeli do njega ravno nasprotno, po sprejemu še več zaupanja? Vidite torej, v največ primerih smatramo, da ta član ni vreden našega zaupanja in se potem čudimo in ugotavljamo, da so nečlani v marsičem -mnogo bolj informirani in na tekočem kot pa je to -primer z -člani ZK. Ta odnos pa žal prihaja do izraza ravno do delavcev v proizvodnji. Tudi s to prakso je potrebno odločno prekiniti, ker še k sreči ni preveč okoreninjena v naše delo, a žal še obstoja. Važna osnova za dobre medosebne odnose je izvajanje politike odprtih kart. Ta osnova pa ne pomeni zameglitve situacije ali ribarjenja v kalnem s tem, da bi iskali linijo najmanjšega odpora in se na tak način izobražujejo imajo sigurno najboljše moralne kvalitete. Že v samem podjetju lahko ugotovimo, za kakšen študij je posameznik najbolj primeren in ga na to usmerimo na odgovarjajočo šolo. Zavedamo se, da stoji naša kadrovska služba pred zelo zamotanim problemom in da mora -pristopiti k izvajanju svoje -kadrovske naloge z jasnimi koncepti. Kadrovska služba pa bo morala tudi v bodoče upoštevati težnje in zahteve kolektiva in voditi jasno tar objektivno kadrovsko politiko. labilnosti izdelkov. Če pri istih ali manjših osebnih dohodkih (času) ustvarimo pri izdelavi nekega izdelka več dohodka kakor pri izdelavi drugega Izdelka, potem pravimo, da je prvi izdelek rentabil-nejši. Izdelki z manjšim deležem osebnih dohodkov v dohodku so rentabilnejši od tistih, pri katerih je delež osebnih dohodkov večji v dohodku podjetja. Primer: delež osebnih dohodkov pri emajlirani posodi v dohodku je 96%> Pri straniščnih izplakovalnikih pa 20%. Sledi, da so straniščni izpla-kovalniki mnogo bolj rentabilni. Celo več, emajlirana posoda je nerentabilna, straniščni izniakoval-niki pa rentabilni. Zakaj? Od ustvarjenega dohodka je treba odvesti obvezne prispevke v breme družbene akumulacije, če je ostanek po izplačilu osebnih dohodkov majhen, to ne zadošča niti za sklade podjetja. Za določeno vrednost proizvodnje se porabijo določeni stroški. Ce varčujemo s proizvodnim in pomožnim materialom, električno energijo, gorivom, s sredstvi higiensko tehnične zaščite, itd., potem so ti stroški lahko manjši. priljubljenost za vsako ceno. Korektno, taktno in obzirno delo med nami samimi in ostalimi ljudmi v kolektivu, -pa še ne pomeni popuščanja pri disciplini. Disciplina mora biti trdna in v celoti izvajana. Ta zahteva pa .pomeni: ljudem povedati tudi vse negativno; znati pohvaliti in istočasno grajati, če je potrebno; končno pa tudi kaznovati kadar ne gre drugače. Osnutek statuta Upravni odbor je na zadnji seji zelo obširno razpravljal o predlogih za dopolnitev in spremembo osnutka statuta podjetja, ki je bil dan v razpravo kolektivu že pred štirimi meseci. Po danih predlogih naj bi bili v bodoče vodje ekonomskih enot voljeni za dobo štirih let. Njihovo kandidaturo naj bi potrdila skupščina podjetja, volil in razreševal pa naj bi jih delavski svet ekonomske enote. Upravni odbor je osvojil predlog, naj se vnese v statut načelno določilo o pravnem položaju delavcev, ki jim je za dolgoletno službovanje ali za posebna zasluge za razvoj podjetja podeljena zlata značka. Ti delavci imajo posebno dolžnost, da s svojim delom in dolgoletnimi izkušnjami čim več prispevajo k napredku pod:etja, in glede na to določene pravice. V statutu je treba dati poseben poudarek izobraževanju članov kolektiva tako v strokovnem kakor tudi v političnem pogledu. Nadalje je upravni odbor mnenja naj bi se v stutut vneslo določilo, da izredno prizadevnim delavcev, ki pokažejo izredne uspehe na svojih delovnih mestih, ki prekoračujejo okvirno strukturo dejavnosti delovnega mesta pripadaio lahko višji osebni dohodki, kot jih predvideva delovno mesto, če jim to prizna ekonomska enota in to razliko ekonomska enota tudi izplačuje. Nadalje naj bi bilo v statut vneseno načelno določilo, da se smatra za strokovnjaka tisti član kolektiva, ki je družbeno priznan kot strokovnjak za določeno področje strokovne dejavnosti. Upravni odbor je sklenil, da je skrajni rok za dostavo pripomb in predlogov za izpopolnitev osnutka statuta do 29. 2. 1964. Pripombe naj člani kolektiva oddajo sekretarju organov delavskega samoupravljanja. -ej- naCela vzgoje VODSTVENEGA KADRA V SVETU Ameriški zvezni center za vzgojo vodstvenega kadra v gospodarstvu je nedavno objavil 'brošuro, v kateri opozarja vsa vodstva podjetij, da se je treba pri vzgoji vodstvenega kadra v gospodarstvu izogibati sledečim negativnim odnosom do tega kadra: — nalagati vodstvenemu kadru samo množico odgovornosti, pri tem pa zanemarjati njega dvig avtoritete; — občevanje z vodstvenim kadrom samo v primerih, če prihaja do napak, pri tem v drugih primerih pa ta kader ignorirati; — ustvarjanje zmešnjave pri vodilnih z napačnimi direktivami; — premajhna povezanost vodilnih z nadrejenimi; — vzgoja vodstvenega kadra v smeri, da bo k vsakemu stavku samo prikimaval; — zanemarjanje prizadevanj, da si vodilni kader širijiorizont znanja; — preobremenitev tega kadra; — nezadostno nagrajevanje dela vodilnega kadra v primeri z drugimi zaposlenimi glede na težo in odgovornost pri delu. Obveščanje kolektiva ui ¿KZ izcus m to sKrajni cas, da se s tako praikso enkrat za vse- KADRO VANJE IN KADRI Kaj je produktivnost in ekonomičnost? iz ekonomskih enot §SS888^$88S88Ž GRADITEV NOVE ŽELEZNIŠKE TOVORNE POSTAJE NEZGODE Na zadnji seji delavskega sveta ekonomske enote 8 so mnogo razpravljali o nujni potrebi graditve nove tovorne železniške postaje in železniškega vozlišča v Celju. Ta gradnja naj bi se vključila v sedemletni plan mesta Celja. Delavski svet te ekonomske enote je načel to vprašanje ker nastopajo vedno večje težave za podjetje pri železniškem transportu. Čeprav je bilo uvedeno nakladanje vagonov v dveh izmenah, se ne morejo izogniti naduram. O pravočasnem dostavljanju železni- ških vagonov v tovarno so se raz-govarjali s predstavniki železnice, vendar ti nočejo prevzeti obveze za pravočasno pošiljanje vagonov z ozirom na težave, ki jih imajo na železniškem križišču. Glede tega so na zasedanju sklenili, da bodo predlagali upravnemu odboru in skupščini podjetja, naj .preko merodajnih organov zahteva, da se gradnja nove tovorne železniške postaje in novega železniškega vozlišča v Celju planira v sedemletnem planu občine Celje in da se začne kmalu s pripravami za gradnjo. Na tem zasedanju so še razpravljali o nadurnem delu. Posamezni sektorji in oddelki kot npr. normirski oddelek in kadrovsko socialni sektor so imeli v mesecu decembru precej nadur. Ugotovili so, da je to sicer opravičljivo, vendar vse opravljene nadure bremenijo ekonomsko enoto 8. Možno je, da je nadurno delo izvršeno v korist celega podjetja in bi moralo vsaj določeno število nadur bremeniti tudi skupni sklad podjetja. -ej- Odprava malih serij v EE 2 V skladu s težnjo, da se dviga produktivnost dela v naši tovarni, je bilo vloženega že precej napora. Vidni so tudi uspehi prizadevanj naših ljudi, toda ne smemo ostati pri doseženih uspehih. Vedno moramo biti do neke mere nezadovoljni z obstoječim stanjem in težiti k novemu — boljšemu! K temu nas sili tudi naj bližja bodočnost, ko bomo uvedli skrajšan delovni čas. Ena izmed težav v emajlimici izvira iz organizacije dela. Cesto se v emajlimici sliši kritika na račun tehnične priprave dela, omenim pa, da ta služba ni vsega kriva. Tudi ona ima težave z emajUrnioo prav zaradi organizacije dela. Težko je razpisovati dn lansirati serije, ki včasih dolgo potujejo skozi obrat do skladišča. Serije so včasih tako male, da se enostavno zgubijo v masi proizvodov. Rdba se v emajlimici delno tudi vrti, ker jo popravljajo, umivajo ipd. Vzroki za to ležijo v naravi dela in tehnologiji. Skupina strokovnjakov je predložila UO predlog, kako naj bd se organizacija dela v emajlimici izboljšala ter s tem dvignila proizvodnost. Zamisel je obširna in dalekosežna. Predvideva odpravo malih serij, event. tudi popravila. S tem bi emajlimica delala le velike serije tako rekoč po tekočem traku. Priprava dela (priprava emajla) bi se občutno zmanjšala, saj bi nariaišalec delal ves dan ali celo več dni en artikel. To bi mu omogočilo kvalitetnejše delo, hkra-pa bi izdatno narasla storilnost dela in s tem tudi zaslužek posameznika brez večjega vloženega napora. Posledica tega bi bila neka vzporedna delavnica, ki bi emajlirala male serije. Emajlimica bi potem delala velike serije posode in bi imela ožji asortiment. Vse to bi olajšalo delo vsem zaposlenim in emajlimica bd s tem dobila videz pravega večjega industrijskega obrata, ker bi imela industrijsko organizacijo dela. Spremenil in mogoče mehaniziral bi se transport, poenostavilo in izboljšalo bi se delo z ljudmi in pod. Vodilni delavci bi imeli manj organizacijskega dela z razdeljevanjem dela in bi se lahko bolj posvetili poučevanju — strokovnemu izobraževanju podrejenih. Tudi kvaliteti opravljenega dela bi se lahko bolj 'posvetili, kar bi bilo vsekakor koristno. Stranska delavnica, ki bi emajlirala male serije, bi bila drugače organizirana. Delala bi nujne male serije dn bi bila bolj delavniško organizirana. Seveda bi morala biti opremljena z napravami. Zato bi rabila kakšno sušilnico, par muflovk, nanašalne sklede itd. Tudi prostor bi bilo treba poiska- ti. Veliko bd bilo treba napraviti da bi bila realizirana ideja o odpravi malih serij v emajlimici. Ideja o tem je bila podana lani poleti in je UO zadolžil skupino ljudi z nalogo naj izdela »elaborat ureditve emajlimdce". Ideja o spremembi organizacije dela v emajlimici sovpada s prizadevanjem komisije za uvedbo skrajšanega delovnega časa. Popolna reorganizacija dela v emajlimici bi zahtevala veliko dolgotrajnega in napornega dela ter investicijskih sredstev. Predno pa gremo v te investicije, bi morali organi delavskega samoupravljanja točno določiti smernice perspektivnega razvoja, v okviru katerega bi se to delo napravilo. Treba se je odločiti, ali sploh pride v poštev tak razvoj emajlimice v bodočnosti in približno kdaj bi predvidoma prišlo do realizacije. Te smernice bi morale biti podane, ker je brez njih delo zaman. S. P. Organizirali BODO TEČAJE Delavski svet ekonomske enote 6 je na zadnjem zasedanju razpravljal o strokovni usposobljenosti delavcev v topilnici emajlov. Ugotovil je, da je potrebno organizirati načrtno izobraževanje delavcev na delovnih mestih v topilnici. Za topilce frit je že izdelan ozek profil delovnega mesta, v kratkem pa bo izdelan tudi program izobraževanja. Nekateri delavci, ki delajo na tem delovnem mestu, so se že prijavili za tečaj in so za to precej zainteresirani. Vsekakor bo moral vsak opraviti strokovni tečaj, če bo hotel delati na tem delovnem mestu, ker je tak sklep delavskega sveta. Sklenili so namreč, da ne bo mogel nihče opravljati dela topilca, če ne bo opravil izpit za topilca iz emajlnih mešanic. Delavski svet je ugotovil, da delovna disciplina v tej ekonomski enoti zadnji čas nazaduje, kar po vsej verjetnosti vpliva tudi na proizvodnjo, zlasti kar se tiče kvalitete emajlov. Vprašanje discipline pri delu je postavil delavski svet na ostrino in sklenil, da so topilci odgovorni za pravilno topljenje frit. Tudi ra-portni zvezki morajo biti pravilno in točno napisani. Prepričani smo, da se bodo prizadevanja delavskega sveta te ekonomske enote uresničila in da bodo njeni člani dojeli pomembnost prave, zavestne socialistične discipline, ki mora biti lastna vsakemu delavcu — upravljavcu. -ej- Marija Gobec, delavka na stroškovnem mestu 503 se je vrezala v roko ker ni bil oblikovalni stroj zavarovan in ji je padel polizdelek na roko. Jože Ramšak, delavec na stroškovnem mestu 503 se je vrezal v roko, pri oblikovalnem stroju, ker je bil pri delu nepreviden. Stanko Cocej, delavec iz stroškovnega mesta 514 si je poškodoval roko, ker mu je pri kladi-vanju vrglo odpadek v roko. Avgust Pušnik, delavec na stroškovnem mestu 514 je dobil poškodbe na prstih roke, ker je bil nepazljiv pri delu na oblikovalnem stroju. Henrik Kompolšek, delavec na stroškovnem mestu 503 si je poškodoval prste na roki, ker ni pazil pri delu na oblikovalnem stroju. Marija Dvoršak je na poti v službo padla v jarek in si poškodovala nogo. Franc Kračun se je na poti v službo prevrgel s kolesa in sl poškodoval nogo. Franc Primož, delavec na stroškovnem mestu 501 se je zaradi nepazljivosti vrezal v nogo. Vera Vodeb, delavka na stroškovnem mestu 514 si je pri pomivanju posode v umivalnici poškodovala prsni koš in nogo, ker ji je padla garderobna omara na hrbet. Stanko Turnšek, delavec na stroškovnem mestu 515 si je poškodoval prste na roki, ker mu je zaboj padel na roko. Jože Golčman, delavec na stroškovnem mestu 500 je bil pri prenašanju odpadkov nepazljiv in se je zbodel v roko. Franc Krajšek, delavec na stroškovnem mestu 501 si je poškodoval prste na roki pri demontiran ju orodja, ker niso bili pod-vzeti varnostni ukrepi. Anton Poženel se je peljal na delo in zaradi nepazljivosti padel s kolesa in si poškodoval roko. Franc Novak, delavec na stroškovnem mestu 501 se je pri či- v mesecu decembru po ekonomskih enotah ščenju stroja zbodel v roko, ker ni bil pazljiv pri delu. Ivan Kuder je pri vožnji iz službe domov zadel s kolesom ob kamen in padel ter si poškodoval glavo. Lado Gruber, delavec na stroškovnem mestu 509 je zlagal posodo v zlog, ko pa se je ta prevrgel, mu je padel tujek v oko. Jože Senegačnik je zaradi neprevidnosti padel na cesti s kolesa in si poškodoval roko. Boro Vasiljevič, delavec na stroškovnem mestu 500 se je zaradi nepazljivosti vrezal v prst na roki, na ostrem robu pločevine. Alojz Smolej, delavec na stroškovnem mestu 501 si je zaradi neprevidnosti pri delu na spolzkem orodju poškodoval roko. Franc Jančič je neprevidno vozil po cesti s kolesom in mu je na spolzki cesti spodrsnilo tako, da je padel in si poškodoval prste na roki. Edvard Skaza, delavec na stroškovnem mestu 525 je pri prestavljanju posode zamahnil z nogo ter zadel v železni drog in si tako poškodoval nogo. Franc Koštomaj, delavec na stroškovnem mestu 520 je dvigal bojler, ki je zanihal in mu poškodoval prst na roki. -ej- * 6 KOT DOBER IN IZKUŠEN DELAVEC BO SE DELAL Delavski svet ekonomske enote 6 je na zadnjem zasedanju sklenil, da ostane tov. Anton Spolenak, dolgoletni delavec v tej ekonomski enoti, ki bd moral iti v pokoj, še nadalje v delovnem razmerju. Z ozirom na velike izkušnje, ki jih ima tov. Spolenak pri delu v barvnem mlinu, je nujno, da ostane še naprej v ekonomski enoti in da ¡prenese svoje izkušnje na mlajši kader. Nedvomno je, da bo tov. Spolenak to tudi dobro opravil in vsi mu želimo mnogo uspeha. CD« NmC Delavski svet ekonomske enote 1 je na zadnjem zasedanju razpravljal o planu proizvodnje za mesec januar 1964. Člani delavskega sveta so dajali razne pripombe glede izvrševanja uslug, ki bodo po novem obračunavane po teži. Sklenili so, da bodo vprašanje izvrševanja uslug rešili sporazumno s strokovnimi službami. Na seji so razpravljali tudi o izvršitvi plana proizvodnje pocinkane posode. Če bo priprava dela izvršila pravočasno razpis za ne- katere proizvode, bo tudi ta plan dosežen. Na splošno je na zasedanju delavskega sveta te ekonomske enote prevladoval optimizem glede izvršitve plana v mesecu januarju in ni dvoma, da bo ta ekonomska enota s prizadevanjem storila vse, da doseže in celo preseže mesečni plan. Pri razpravi o obračunu za mesec december so se nekateri tovariši zavzemali za to, naj bi se izplačala določena vsota iz rezerv- nega sklada, vendar je bila večina za to, da ostanejo sredstva še nadalje v rezervnem skladu tako kot dosedaj. Na zasedanju so prebrali pismo tov. Mirka Jančigaja, asistenta vodje njihove ekonomske enote in bivšega sekretarja tovarniškega komiteja ZK ter sklenili, da se mu zahvalijo za poslane pozdrave in čestitke in mu v imenu vseh članov kolektiva njihove ekonomske enote čestitali ob novem letu z željo,, da postane dober in izkušen vojak naše armade. Razprava skupščine na prihodnjem zasedanju Pred skupščino bodo v prvem tromesečju tega leta postavljena številna važna vprašanja. Bliža se čas, ko bo morala skupščina razpravljati o osnutku statuta podjetja, ki smo ga objavili v našem listu in je bil tri mesece v razpravi. O danih predlogih in pripombah na osnutek statuta bo razpravljal še upravni odbor in sestavil dokončno 'besedilo osnutka za skupščino. Obenem s statutom podjetja bo treba sprejeti pravilnik o organizaciji in poslovanju podjetja. Osnutek tega pravilnika še ni pripravljen In bo moralo vodstvo podjetja pohiteti, da se pravočasno pripravi in predloži v razpravo kolektivu ter v potrditev skupščini. Skupščina je že v lanskem letu sklenila naj pristojna strokovna služba sestavi pravilnik o HTV, vendar ta dosedaj ni bil še predložen upravnemu odboru. Upajmo, da se bo to kmalu zgodilo. Sprejeti bo treba še pravilnik o varnostni službi, pravilnik o pospeševanju stanovanjske gradnje in pravilnik o čuvanju gospodarskih tajnosti ¡podjetja. Predložene so tudi spremembe pravilnika o delitvi čistega dohodka. O teh spremembah je upravni odbor že razpravljal in so bile izobešene na vpogled kolektivu. V mesecu marcu lansko leto je skupščina načelno 'potrdila predloženi program kadrovske politike, ki je bil dan v razpravo vsem zborom proizvajalcev in delavskim svetom ekonomskih enot. Na enem prvih prihodnjih zasedanj bo skupščina ta program doknčno potrdila Predložene so tudi nekatere spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki so bile že dane na vpogled kolektivu. Te spremembe bodo obravnavane na prvem prihodnjem zasedanju skupščine. V zvezi z novim zakonom o volitvah organov upravljanja, bo skupščina proti koncu prvega tromesečja tega leta razpisala volitve v organe delavskega samoupravljanja ker letos poteče mandat članov skupščine, članov delavskih svetov ekonomskih enot in predsednikov zborov proizvajalcev. V kratkem bo skupščina razr previjala o zaključnem računu za leto 1963 in ga potrdila. -ej- O DELU IZVOZNEGA ODDELKA Znano je, da si naš izvozni oddelek, kateremu načeluje tovariš Srečko Jamnišek, mnogo prizadeva za čimvečji izvoz naših izdelkov v razne države po svetu. Zaradi tega ne bo odveč, če pogledamo kaj bodo v bodoče storili za izboljšanje poslovanja podjetja. Sami pravijo, da se bodo v bodoče potrudili še bolj kot do sedaj za osvajanje novih izdelkov predvsem tistih, ki so namenjeni za izvoz pa tudi za domače tržišče. Glede politike cen bodo v bodoče bolj elastični in bodo v zvezi s tem dajali potrebne predloge vodstvu podjetja. Tudi odpremo blaga bodo v marsičem izboljšali. Organizirali so tudi posebno skladišče vzorcev, ki bo služilo za sestavljanje pošiljk za sejme s čimer se je njihovo poslovanje poenostavilo in izboljšalo. -ej- £**<2¡ftheo INSTITIT JE REGISTRIRAN PRVI USPEH Že dolgo se govori, piše, pa tudi dela na ustanovitvi Inštituta. Ta bi moral že v preteklem letu začeti z delom. Formalna in materialna procedura okrog ustanovitve inštituta je do danes že prišla do tega, da je inštitut registriran. Tudi naša skupščina je potrdila ustanovitev inštituta. Vendar je to šele začetek formalnega značaja. Glavna dela, ki naj omogočijo začetek dela inštituta nas šele čakajo. Strokovno vodstvo in samoupravni organi imajo razloge pospešiti rešitev te začete zadeve. Da bo služil svojemu namenu, mora Inštitut imeti zato normalne pogoje: prostore, opremo, ravnatelja, svoje računovodstvo, ustrezni kader, samoupravno vodstvo, orga-zacijski pravilnik, poslovnik, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov In predvsem cilj z jasno opredeljenimi nalogami. Stanje, čas in položaj narekujejo, da začne naša tovarna z vodenjem dolgoročne, perspektivne politike. Da bodo efekti dela čim-večji, je nujno pred začetkom dela inštituta narediti poslovnik s točno opredelitvijo dela, ozko specializacijo, zagotoviti kader ter vsaj v bližnji pribodnosti primerni prostor. Perspektiva naj bi šla vse bolj v to smer, da bi v bodoče zoževati oziroma strnjevati široki asortiman naše proizvodnje. Izvršili naj bi tipizacijo, standardizacijo in specializacijo proizvodnje ter razvijali kooperacijo, ki ima ekonomsko podlago. Tudi znotraj samega razvojnega oddelka je nujno izvršiti delitev dela. Razvijanje obstoječih oblik proizvodnje ter osvajanje popolnoma novih artiklov je vsebina naloge te službe. Sedanje delo razvojnega oddelka je preobremenjeno z drobnimi spremembami na obstoječih artiklih (sprememba dna, roba, ročaja, pokrova, dimenzij_____). Vse te spremembe navadno terjajo izdelavo orodij, ki so razmeroma draga, oziroma še več, zahtevajo te spremembe angažiranje cele službe. Čeprav tudi to v bistvu predstavlja nujno skrb, vendar to pri takšni zasedenosti kadrov ovira daljnosežnejši, perspektivnejši študij na osvajanju popolnoma novih artiklov. To pa naj bi bila osnovna naloga razvojnega oddelka. Tako prostori kot kader predstavljajo akuten problem. Seveda novih stvari ni mogoče takoj realizirati, vendar čim bolj bomo odlašali s pospeševanjem razvoja začete stvari, tem pozneje bomo to uresličili. cede Natečaj za oblikovanje emajliranih izdelkov za gospodinjstvo — predvsem kuhinjske posode, ki je bil objavljen v Emajlircu in dnevnih časopisih 12. oktobra 1983, prehaja v zaključno fazo. Do roka za oddajo del, to je 10. januarja, je prispelo 31 osnutkov. Po propozi-cijah natečaja je bila žirija dolžna na prvem sestanku izbrati iz poslanih ded tista, po katerih bi se naj izdelali prototipi. Žirija se je sestala 14. in 15. t. m. Kazen tov. Piščanec iz Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva, ki je nadomestovala ing. arch. Tancig Branko in ing. arch. Radič Zvonimirja, ki iz neznanih vzrokov ni .prispel v Celje, je žirija bila v sestavu po razpisanem natečaju. Za predsednika žirije .pri prvem ocenjevanju je bil izvoljen ing. arch. Kristl Stanko. Da žirija ni imela lahkega dela, se vidi po tem, da je ocenjevanje namesto enega trajalo dva dni vštevši popoldneve. Po detajlnem proučevanju je bilo izbranih devet osnutkov, ki vsaj do neke mere opravičujejo izdelavo prototipov. Ker morajo biti prototipi gotovi do začetka marca (iko bo žirija s pomočjo izdelanih prototipov izvršila dokončno ocenitev) bo potrebno vložiti precej truda in verjetno pritegniti k delu tudi Ljudsko tehniko, da bo delo pravočasno gotovo. Sedaj še ni čas, da bi dali oceno 'prispelih del. Lahko pa omenimo, da nobenemu avtorju ni uspelo, da bi v celoti zadostil zahtevam modeme emajlirane ku- hinjske .posode, to je, enostavna surovinska in emajlirana izdelava, praktičnost in higieničnost, sodobna oblika itd. Kot je bilo pričakovati, bo po podelitvi nagrad potrebno še dosti sodelovanja z avtorjem, da bomo prišli do zadovoljive rešitve. Na koncu naj omenimo, da je ta natečaj ponovno opozoril na dejstvo, da je konstruiranje oziroma oblikovanje kuhinjske posode težja in zahtevnejša stvar, kot to na prvi .pogled izgleda. F1D TELEFON ZVONI Dvignem slušalko, slabo se sliši. »Tovarna emajlirane, prodajni oddelek!« »Udarnik, Zrenjanin, drugari-cu iiz prodaje molim!« »O čemu se radi? Sanitarije?« »Da, da!« »Drugarice nema ovde, u pogonu je!« »Javite joj kolega, da več dva dana stoji naša tvornica, treba da nam isporučite onih četrdeset tona lignita!« »Da se niste slučajno zabunili, ovde Tvornica emajliranog po-sud.ja.« »A koje mesto?« »Celie, Slovenija.« »Prokleta pošta, a ja sam tra-žio Tuzlu!« TABELA SINDIKALNE ČLANARINE VIŠINA ČLANARINE BO 0,6 ODSTOTKA ZASLUŽKA IZ REDNEGA DELOVNEGA RAZMERJA c, ju © M w 0) p 'g ! -8* C/i