103. itev. Poštuina placana v frotovini. Celje, sreda 12. septembra (928. Leto X. Ixhafa v pondeijek, sredo in petck. Stane mesečno Din T — za inozemstvo Din 20'—. Posamezna ätevltka I Uin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Urednl&tvo in upravniätvo i Celja Strossmayerjeya ullca 1. pritličje. Rokopisov ne vračamo. Qglasl po tarifu. Telefon Int. Stev. 65. Dvajsetietnica ptujskih dogodkov. V Celju, 12. septembra. J'n tri. .13. septembra 1928 potece dvajset.let od tega, kar se je vršila v Ptuju 23. skupščina Druabe sv. Oirila in Mctoda. 13. septembra je bila ta- krat nodolja. V soboto so vsi spodnje- š-tajerski in graški neniški listi priob- cili poziv na Nemce in neinškuta.rje po spodnještajerskih mestih in trgib, naj .se zbero 13. septenibra v Ptuju, na .»velikem obraimjbnem sluodu«. Ra.zumo se, da je bil shod le izgovor; glavno jo bilo. da so se zbrali razni nemški pre- tepači v Ptuju, da zaibranijo s silo ob- iskovalceim CM skupščine dohod v me- sto. od no's no, da jib dejanski napade- jo. Nokako z urädnega mesta se je v Ptuju hujskalo proti Slovoncem na ta način, da je občinski svet sprejel rezo- lueijo dr. Plachikega, v kateri se je protestiralo proti Ciril-Metodovi skup- ščini v Ptuju. češ, da je nemski znacaj mesta ogrožen! Obenem so izdali Nem- ei letak. v ka.terem se poziva Nemce iz Ptuja in okolice (!). naj se zbero v no- de! jo dcpoldne pri doliodu vseh vlakov v Ptuju in naj »neustraseno« in >hra- bro« zavrnejo dohod Sloveneev v mo- st o. Slovenci so sicer zabtevali kon- fiskacijo letaka in primerne policijsko odredbp, pa jib ni nikclo poslušal. (Ka- ka razlika med takrat in sedaj: kako ncovira.no in m>irno so vrso nomske pnrcd.itve v Ptuju in dmgod! Op. ur.) V soboto 12. septumbra zvečer so so prTpeljali v Ptuj s poštnkn vlakonn pr- vi skupšcinarji. Že na kolodvoru in net em na. oesti jüi je s-prejelo in sprem- I.ialo cliA je »beilanje«, okovane pal ice so se dvigale nail niirnimi potniki, mpd ka.terimi so bile tudi dame. Yes nemškutarski mob je drl za Slovenci in je napravil pred po&to kordon s kli- u: Ne pustimo vas v nuesto!« in psov- kanii. ki se tu ne dado zapisa.ti. Zbrani so že bili od vseh strani nemški bur- šaki, trgoviski in obrtniški ponioohiki, vajenci. eelo srednjesolei. meßtni de- iavci in razni odvisni Ijudje vseh vrst. PljuvaJi so na SIovence, trgali jiin iz rok torbice in so vzeli tudi dr. Gre- gor ju Žerjavu, ki je bil med skupšči- narji kot tajnik CM1X klobuk. in tako naprej. Policija je bila popobwma pa- Mima. Cela drhal jo zas]edovala Slo- vence do Narodnega doma,; med pot jo je inetala na njih kamonjc, kose svin- ca in opeko. Med hripavim kruljenjem »vahtariee« so se rušile šipe na restav- taciji »Nairo'dnpRa doma«. Bil je pri- zor. ki hi najbrže vzbudil tudi kosma- to vest tisiim klerikalcem in radika- lem, ki se danes vežejo z nemškutarji v Ptuju in Celju . . . Še znamenitejisi je bil sprejeni skup- ščinarjev v nedeljo 13. septeinbra do- poldne, ko je dospela večina iz vseh krajev Slwenije. Prostor pred kolo- dvorom je bil. natlačeno ])oln nemških bratcev iz Ptuja, Maribora, Olja. in od drugod. Bili so odlično zastopani tudl ;zavedni« slovenski knietje iz ptujske okolice . . . Na odličnem mestu je stal, inislim. da že uinrli, urednik »Štajer- ca«, Karl Lin hart, ki je bil ta dan sploli genei'alni poveljnik v Ptuju. Po- licija, zbrana iz vseJi spodnještajerskih mest, celo iz Celoivca in Beljaka, so pri- sli >na pome-c«. je lepo poskrbela za došle skupščinarje; med nemškutarji je pustila tako ozek prebod, da so bili skupščinairji »dosegljivi« s palicami in pestmi; kdor je vrnil milo za drago, jo bil aretiran . . . No, došlib Slovencev jo bilo toliko. da so »Hoj Slovani« za,- dušili »Die Wacht am Rhein«. Ljudi so jo kar trio, tako da se je od hi pa do hi pa videlo. kakor da se res vrsi ogromen naval na mesto. Na sknpšči- narje so leteJa jajca. napolnjena s ko- pirnim cmilom. Prinesel jih ,ki s seboj Ž9 rajnki celjski trgovec Stiger. 0 skupseini sami ne bom tu poro- iial. Vršila se je ob ncpopisnem ogor- renju, pa tudi navduöcnju; vodil jo je nppoznbni gospod Andrej (SenekovicO, tajniško po.rocilo pa je poclal mladi dr. Grpgor Žerjav. Pružba je imela takrat \' svcjih soilali in vrteih nad 2.000 otrok s 55 uenimi niocmi. 168 podruž- nic s pre-ko 8.000 elani. Impoza.ntno naeijonadno delo mladega naroda. T)r. Žc7'ja:v je zakljucil svoje poročilo s sle- drrirni znaeilnimi besedami: »V smrt- iii nevarnoisti smo, v m'ihodnjib de- setih letib se odloei boj med nami in nasprolniki. a kljiib temu gremo ln,h- ko poigumno na delo, ker se vendar vidi na so napredovanje.« Zgodovina miu je dala prav; prav on je 1. 1918 so- rdloc-evn] pri ustvarjanju 7in.se svobod- ne domoivine! Popoldne -se je vojska ])o Pluju na- daljevala. Nemci so znova navalili na Narodni dorn; na poislopje so letela ko- pirna jajca in steklonice s crnilom. Ko sta šla iz doma poslanon dr. Ploj in Ro-bleik, da bi posredo'vaila pri ob- lastih, sta tudi onadva dobila črnilo na klcbuke in suknjo. Ko so se pred domom nabrali Slövenci. da bi ga bra- nili. so polieisti takoj »posredovali«; Noincem se ni stnielo zgoditi nicesair. Meslo demanstramtov so arotirali Slo- vence za vsak klic. J>e rajnki „s-tari pro- fesor Zelenik je mioral na ptujski ro- iovž radi teg-a, ker je dal duška svo- j-cniu ogOiveenju nad nomško nasilnost- jo. Prijeli so tudi brata sedanjega jitujskega, z nemškimi glasovi izvolje- nega župana. Rrenčiča in ga \lekli na l'olicijo. Ko se je vmčal. je opazil, da inu je zginilo iz žepa 2ü<) ki'on! Posa- meznih naipadov s iiaJicami in celo z nezi je bilo na ducate. Zadnja ju- naštva so se izvrsila pri polnocnem vlaku. Tarn so preg-anjali neniski bur- šaki ištiri ali pet slovenskih akad-enii- köv z okovanimi palicami — razume se, da pred ocnii polieije. Takib in po-- dobnih prizorov je zabilježenih pol no \' takraitnem našem časopisju. * Ptujski dogodki so teden dni kasne- je rodili celjske in ljubl.ia.nske in so posredno ])ovzročili sin.rt dveh narod- nih mladeničev v Ljoibljani. Povzro- f'ili ,a je spraiseval raizne osebe za po- sestnike teh sreck, zlatsti za one, ki so bili v žaostanku z obroki. Te je obiskal in se predstavil kot kontrolor banke in zalitevül predložitev srecke. Ko je pa- pirje pregledal, je izja.vil, da je srecka zadela veeji ali nuitnjši znesek, katere- ga pa banka ne more izplačati, ker ni- so vsi obroki placa'ni. Pripravil je vsa- kogar, da mu je izplačal zaastali zne- sek in mu izrocil papirje. Obljubil je, da bo prineisel dobitck sam oisebno. Se- \eda so stranke zastonj čakale na Pe- trovic a in dobitek. Iniiel je pri sebi i'azne legitima.cijo; uporabil je vsaikokrat ono, ki mu je najbolj prijala. Nekaterim pasestni- kom listin je zatrjeval, da so papirji na borzi povskočili in da morajo dopla1- cati. Temu doplacilu se lahko izognejo, ako tailvoj poravnajo njeinu v roko za- ostale o'broko. Poleg teh manipulacij si je izposojeval denar, za kaiterega je da- jal v jamstvo nievredne prospekte. Na la micin je ogoljufal 6 Otsefo. Petrovic priznaiva delno te goljul'iej. Mo.sia.rjeva pa zainika vsako krivdo. Vendar jo doikazano, da je vedeki in sodelovala pi'i lijegovih manipulaci- ja!i in da se je i/daja'la za njegovo že- 110. .: . Sen a tu je predsedo^al vdss dr. Pre-misak, votanta pa sta bila vdss dr. Stepančič in okr. sodnik Brelih, drž. pravdn. dr. -lubart in zaigovornik dr. Kerschibaumer. Razprava je trajala do 7. ure zvečer. Radi praivdoreka porot- nikov je dobil Petravič pet let tožko jeee, Aloistarjeva je pa bila opro- seona. V Celju, 12. septenibra, Tat iz navade. Na zaitožni klopi sedi 42-letni Flor- jan Fluk.s. oženjen dela.vec iz Dobja. Dne 22. aprila 1928 je odslužil enolet- no težko ječo. kaitero je od^edel radi Skrb za oarodno zdravje v Južni Srbiji. (Dalje.) 6. Zelo važen je veterinarski odde- lek. ki se ba.vi s preiskovanje.m in za- lirainjem nal'ezljivih bolezni pri živini. Glavni prohlenii so vranieni prisad in svinjska kuga. Neprecenljiva je Skoda, katero povzroca živinoreji v naši dr- žavi vranični prisad. Vsakoletno to iz- no.si nekoliko milijard dinar jev. Poleg l<-'ga se ta bolezen prenasa tudi na clo- i.yka^ zato je sodelovanje zdravnika in z^vni.ozdravnika neobhodno ])otrebno skrajno koristno. Na desettisoče glav goveje zivine i„ konjev je bilo brez- pla.cno cepljenil, zadnji dve leti od strani zavodskih živinozdravnikov z velikim uspohom. 7. Tehniski (sanitetsko inženiivski od del ek) je baza vsega terenskega dela. Zidanje in postavljanje raznih vccjili in nvaniših zgradb. vodovodi, kanali- zaeija, kopanje vodnjakov, navadnih in arteskih, asanacija v-asi in zemljisč, in se mnogo drugih probiern ov im a resit i ravno ta oddelek. Pomanjkanje vode je e.no najvaKnej- sih vj)rasanj mnogih krajev Južne Sr- bi.ie. Dati ta kernn kra'iju vode. znači, dati mu inožnost zivljenja. saj brez vode ni zivljenja! Zato se je posvetilo { vprašanju preskrbe z vodo mnogo po- zornoisti. Predvsem so bili preskrbljeni na razno nacMne domovi narodnega zdravja in zdravstvene stanice z do- bro pitno vodo, da bi tako služile za zgled okolici, kakor tudi, da se te vode poslužuje okoliško prebivalstvo. Isto se dela po vaseh in mestih. V krajih, kjer so stud one i odprti, se ti obzidajo in na- pravtjo" takozyane »cesme« (obzidani studenci), da bi Ijudje dobivali neoku- ženo vodo. Kjer so studenci in potoki daleč cd vasi in mest, se d.elajo imanjši vodovoili, kot v Piraivi, Strnmici in dr. mestih. Kjer pa ni vode na povrsini, se kopljejo vcdnja.ki, deloma nizki, de- Ioim a.rteški (do 90 m gloiboki). Vec- krat voda iz arteskoga vodnjaka škro- pi po nekeliko metrov (tudi do 10 m) visoko. In ljudem v kra;ju, kjer so pre- je morali ure dalec hoditi po vodo, se to zdi kot čudož. Druyo, ne nianj važno vprašanje je vprašanje stranišc in greznic, katerih mvnzaprav v Južni Srbiji ni, ali so l';i v slrašnein stanju. Brez pravilne- .-.;i resenja vprašanja. stranišc in ka- nalizacije je ves boj proti trebu.snemu legarju in griži nemogoc. Tudi v tem pntjlfdu so doseženi neki uspehi. 8. Nic m-anj ni važen odddek za pro- Pfigando in liigijensko prosveto, saj Jo ravno v teh kraijih potrebno radi viso- kega procenta nepismenih čim več ži- ve besede in slik, predavanj z dia.po- zitivi. in filini, sitalnili in potnjočih razstav. Vse zdraustveaio delo ne bode imelo tmjnega in globokega uspeha, ako se ljudstvo satniio ne preprica, da je res potrebno, ako se ljudstvo sa.mo ne zavzame zanj in ga z vseini močini no podpira. Mora se reci: nairod v teh krajih se dobro za-veida, da brez pro- svete ni napredka, da brez zdravja ni sreienc bodwnosti^ 0 tem jasno govore na mnogih me.stil] postavljena lepa. sol- ska poslopja in v zadnjih letih tudi marsikje postaivljene zdravstvene po- staie s ponnocjo meščanov in \ascanov sa mill. P oseb no se čuti veliko pomanjkanje dobrih gospodinj. Zato so na več me- stih (Štip. Re.sanj, Struniica itd.) os- novane gospodinjske sole, kjer se kmecka deklcta uče naijvažnejšega de- l;i v gospod.'injstvu, kakor kubanja. si- | vanja itd. Večina prebivalstva spi na tleh, zato je razdoljeno sironiažnim slojem po va'seh nekoliko tisoč postelj, in iimi » tem dana možnost, da spi mesto na tleh na postel.ja;h. Ja^no je. da se niso inogle dati poistelje vsem. Vöndar so se liogatej.ši kimetje začeli zaniinati za to in si nabaivl.fali i>ostelje sami, ker so uvideli. koliko lepse in bolj zdraivo je spati na posteJji kot pa na vlažnih tlpih. 9. AntitU'berkulozni dispanzer je za- cel delo^ati šele 1. 1928., pa je že v te- ku prvega polle.tja doise^el leipe uspolie. Jetika je tudi v mestih in vaiseh Južne Srbije edon najvažnejših probleimov-. 10. Kdo ne pozna lepih rezultatov dela šolskih poliklinik v Sloveniji! Tu- di v Skoplju in raiznih drugih mestiH Južne Srbije one krasno delujejo: od- krivajo, kako slabotna je pravzaprav današnja povojna mladina, kako Kpložno potrebuje dobre hrame, zrač- ii ill, suhih stainoivanj, in poleg tega posamezniki še špecijalne nege, oskr- be in zdravljenja. Pri vsaki šolski polikliniki se na:ha- ja kopalisce. Kako blagodejno vpliva pogosto kopanje na telesni razvoj sol- ski h otrok! Brez.plačni špecijalisti (posebno zobozdmvnik) skrbe za popraivo in na- ¦lomystitt'v rmamjsih defektov. Sanio to je velikanski naipredek. Saj tega celo v >kulturni« Avstriji pred 15. leti nismo imeli. s-odaij pa imajo šolske po- liklinike nwla mesta daljne Juzne Sr- hije. nekclanje »barbarske« in revolu- cijtMiarne Makedonije. 11. Ambulanta za kozne in venerič- ne holezni ima kot v ostalih mestih Ju- fetran %2 > N0 V A DOB A« L••¦¦• 103 budodelstva taitvine. Podal so jo k po- scstniku Janozu Toržanu v Podlesje. občina Kaloibje, s kalerim se je clogo- voril, da bo pri njem delal za hra.no in stanovanje. Ker je bil za dobo ene- ga Iota pod polieijskim nadzorstvom, so je prijaiV'il pri zupanu, ki mu je bi- vanje v občini Kalobje dovolil, vendar ga je župaiistvo že 29. maja 1928 iz občine izgnalo. Od tega easa se je po- tikal oikrog po svetu brez stalnega bi- vališča in zaslužka in se preživljal z raznimi tatvinaini. Že 29. miaja je vlomil v stanovanje Mihaela Lončarja v Ravnem pri Dob- ju in odnesel nokaj obleke in peri la v vrednosti 472 Din. Od tairn se je vrni.1 v Pod lei* je, kjor je 9. junija vlomiil v bišo Andreja Mra- za, odneisel zopet nekaj obleke. perila, srebrnine in denarja v skupni vred- nosti 1.443 Din in dno 2. julija v hi.šo Josipa in Julij-e Tovornik v D'obju, kjer je imel največjo sreeo. Odnesel jo gotovine v .znesku 6.500 Din in dve bramilni knjižiei, glaseči se na 12.(ifi5 in 3.500 Din. Öc na (lain tatvine je prise! Fluks k hiši Jurja Gradica, napram fcatereinu se je poliva.lil, da je naipravil danes ze- lo dober kseft, ko je ukradel Tovorni- ku okrog 7000 Din. Rekel je, da odslej naprej ne bo več clelal, ker je ta posel boljši in orožniki ga itak no bodo do- bili. Odslej da bo opravljal take poslo, ka'kor jih je svoj čas raizbojnik Guzej. Ge ga bo pa kdo izdal, mu bo požgal hiišo, da ne bo mogel hihče von. Pri- pominil je tudi, da če bi pri Tovorniku ne našel donarja, bi mm ukradel vole in jih odgnal na semenj v Trbovlje. Od Gradiea se je poidal k posostniku Trnpoju, katerega je pregovoril, da je sel z njim v Gelje, kjer sta popivala in nakupovafe razne.stva.ri; zapravila sta preko 3.620 Din. K je popival v gostil- ni gasp. Rebeuschegga, ga je aretiral stra.žnik, ki je 1 >i 1 na.nj cpozorjen. Prodsedoval je senaitu dss Levienik, votanta sta. bila dss Nendl in okr. sod- nik Kompare. drž. praivdn. dr. Rus. zagovornik dr. Karlovsek. Fluks jo do- hil 6 lot težke ječe. S tern je bilo jesen- sko zasedanje poTotnega scdišča kon- oano. Situacijsko poročilo \z Beograda se glasi po zaigrebških »Novostih« sle- deče: »V.kragih vlade traja-še vedno popoln mir. Gelo resortni niinistri ne obiskujejo precksednika vlade kakor je bilo to poprej yednp-iYijnavadi in se je tudi red no porocalo o stanju poslov v posameznih, ministi\stvih. V.se kaže, da je kriza vlade prod durini, odnosno, da se nahajaimo pred poditicnimi spre- membaimi, ki bi mogle nastopiti že pro- ti koncu tekocega meecca. Dana&nji re- žim ima značaj zaičaisnotsti, kav se na.j- bolje vidi na obnasanju posaiineznih ministrov in da se nikjer nič ne dola. Vse čaka spretmemibe, po vs&h ministr- stvih vlada ona atmosfera, ki je pri nas tako znaičilna za vlade v krizi.« Dociiri pričakujejo v Beogradu. da bodo notraiiji spori v radikalni .stran- ki, bolje rečeno, spor med strankinim glavnim odborom in Vukicevicem, spremcnili položaj, dvonuijo o tern vo- goslavije, tudi v Skoplju vedno dovolj: dela. Na cast Južnosrbijancem bodi povedaino, da so relativno najbolj po- gosti bolniki z venericnimi bolezninii v töh krajih »precalli in precamke«. Med mus'Iimianskim prebivalstvom, ravno tako med pravoslavnimi na va- seh so vonerične bolezni primeroma redke. v 12. Špecijalist za ooesne napake in bolezni se bavi predvsem s preglodo- vanjem šolskill otrok. V dveh letih svo- jega dolovanja je preglodal desettlsoč šolskih otrok, več stotinam kratko- in dalekovidnkn so nabavljena očala na račun higijenskega zaivoda. Izolirani so otroci s traihonom, fcaterega je re- lativno 7jv\o inialo in še ta zamešen ve- Činoma iz »preka« (Banata). 13. Oddelek za matero in gojencke jo pricol delm'ati sole pred par meseci. Imel bo najobširnejše in najh.valežnej- se pol je'deist, saj je glaivni vzrok velike umrljivo'sti otrok pred enim letom no- pravjlna noga in jjreh.rinia. Modtom ko jih v Ameriki uinro od 3 000 živoroje- nih 80—KM) v prv m ]chi. jih v Juzni Srbiji umre 250—;j(K). Torej že pri vsakih J000 je 200 .olrok. ki bi se dali ohraniti pri življenju, ako bi matero vwlclc, kako z iijimi ravnati. (DaJje prihiodiijič.) !p ditelji KDK. Veeraj popoldne je izja- vil g. Pribičovic v Zagrebu novinar- jem, da se jie »glaivni odbor radikal ne stranke boril dosedaj proti vladi sa- mo z besedami in čisto nič z dejanji. Resnica je le to, da voditelji te.ga od- bora, Aca Stanojevic, Marko Trifko- vic in ostaili niso toliko na-padali KDK in da-so pripisali odgovornost za do- godke današnjeniiu režimu. Toda to je prenMilo, da bi moglo uplivati na spre- membo položaja v precanskih, poseb- no pa So v hrvatski.h krajih. To je sa- mo taktiena izjava naprann režimu. eeš, da niso adgovorni za njegovo delo. iii pa še kaka politična akcija.« : Važno pa se nam zdi, da so se po- javili v »Politiki« glasovi o »iniciia- tivi krone«. Včerajšnja »Politika« pra- vi«, »da je situaicija resna in da je tre- j ba iskati izhoda«. toži, da preti zope.t v nokatoi'ili krajih glad, drugod pa ima- mi) krizo in fina'neno izOi'i^anost in nadaljuje: »Ko se je začelo govoriti o mc,gcencdne rok-e. To 1 >i bil naj- krajši in najhitrejši ])ol . . . Ali kar je glavno: atmosfera za sporaizirm nasta- ja na cluh straneh Save. Domaže vesti. d »0 Nemstru v Slovemji* piše v graški »Tagespost« š\aibski poslameo ] beograjske skupščine dr. Jurij GrassJ j — pac tako, kakor ga informirajo nje- govi. na\'adno nc eistokrvni, neniski sonarodnjuiki iz Slownije. Trditev, da je v Sloven iii GO.000 Ne.mcev, je smeš- na;*bilo jih ni toliko niti tedaj, ko je za presojo narodnosti odlocal gla^oviti j avstrijvski »obcevalni jezik«. Tudi o tern, da smo p&slopja poneineevalnili j sol in raznih napadaJnih diruste^', t-i- jih delovanje se ne strinja z našo na- c-ijonalno in državno idejo, porabili |)i'Gti priinerni odškodnini za dnige koriwtnejse solske, kulturne in gospo- darske namene, se z dr. Grasslom ne bodemo prepirali, saj bi m>u vzeli edi- no možnost zgražanja nad barbaTskim slovonskim reziinom. Toda trditev y ve- t'erniku »Tgp.« z dne 7. se-pteanibra. da je pri nas, »in der guten Stadt Gilli« tlacila policija nemško deco v slQven- ske sole, je \'enrlaiie i)red-ebela laž. da bi jo -poziii. 0 coli aferi z nabiranjoni' — slovenskih otrok za nenißke paralol- ko j)]'i cGljskih ljudskih solali -smo ž(* poroc^ili. 'Nemški 'ttgitatorif ;«io že i iz- polnjeniini polami Jiodili okrog slncen- skih starisev ter so aim prigovarjali, naj vpisejo'-'sv'öij'O deco v liomftke' i>ara- lolke. dva so 'naiuce new-ski. Da bi bil pa v ta'ki-h paraJelkah clocela nemški,; otrokom neraznmiljiv poduk, stariŠem niso povedali, ne glede na to, da bi bi- le paralelke pomedna;rodnih pogodba.h in po namenu nai.se vlade na.menjene samo za nemske otroke. Ker -ie bila eel a! šolska akcija celjskih in okoliških Nemcev, pravza.prav nemškutarjev. ordinär ni švindel, ga je pač morala razkriti pristojna ablast, to je policija. Vidi se, da ,je pri nas potrebno dvoje: I^rvic pra.Tilnik k znani Kumanudije- vi naredbi glede nemških paralelk na drzavnih ljudskih sola'h in drugič pa posebna centrak naših obranil>nih društev, ki bi v inozemstvu pojasnje- vala laži tukajjšnjih nemiškutarjev. Storila bi seveda to tudi lahko »Avala« — pa kdo bi so brigal za tako malen- kosti! d Pouk na celjski realm qimnaziji pricenja od danes naprej šele ob pol 9. uri zjutraj. Pokazalo se je na.mroč, da inict poštni vlak. ki i)rihaja zjutraj ob tričetrt na 8. uro iz Zidanega mo- sta, red no zamiiudo in sicer vsled za- kasnitev pri beograjskem brzovlaku. ki bi moral prihaja'ti red no ob 7. uri v Zidani miost, pa ima skoraj vsak dan zamudo. S paštnhn vkukom pa priliiajn v Gelje veliko število gimnazijeev, ki so doslej seveda zaimujali skoraj polo- vico prve pol ure. Odredba je sicer ]>ravilna. povzroöala bo pa sitnasti v rodbinah. Potrebno bi bilo, da bi se ravna.teljstAio ali kdo drugi obrnil na železnisko ravnateljstvo v Ljubljani, oe se ne bi dal vazni red v tem oziru pre- urediti. d Pokrajinska zveza dndtev himih posestnikov za Slovenijo ima v nede- ljo, dne 16. septeniibra 1928 dopoldne v »Coljskem domu« zborovamje dele- ga:tov. Ker je na dnevnem redu poleg običajnih paslovnih took tudi raizpra- va o novein davenem zakonu in stano- j vanjski zakcnoidaji, se vabijo hfisni. po- sostniki i/, Celja in okolice. da se tega zborovanja čiin številnejAe udeležijo. d Venen kruh, ne r Celju, temvev v Ztigrebu. Vr Zagrebu stane sedaj obi- cajno kilogram belega ki;ulia 5 Pin. ^do'inacegci.«' 4.50, -CFiiega 3.75 Di-n.: Ker pacene moftl padivjo, so začeli, poša- sa.mozni peki prodajati kruh se za 25 do 50 para nižje. Zagrebski mestni n lag 1st rat skliče te dui peke na, sesta- nek. da so dolocijo splošno nižje eene za kruh. Ta lep vizgled hi se dal prav koristno j.iosnemuti tudi v Gelju, če bi vladaj.oiča vecMna imela kaj srea ne sa- mo za bogat-aše, temveč tudi za revežo. d »Shvenija« in Celje. Pred naimi loži A. z\ezek »Slwonije«, lepo oi^rem- ljenega glasila Zveze za tujwki promot \ SlovBniji. V tej številki vidiino sicer kratek ojiis mesta Gelja in njegovih znamtonitosti, ne vidrnio pa v njej no- benega seznama tujcev, ki. so letos bi- vali cez polet je v Gelju. Gelo male goi- renjske vasi paradirajo v tern časopi- sii. četudi jih je le sluo-ajno počastilo par tuj^'ov, o celjskih letaviščarjih pa ni d.uha ne sluha. Kje je tu krivda.? Lokalno ali v redakciji imenovanega casopi^a. za kateroga prispeva preko tujsko-premotne zve/.e tudi ce!jsko nie- sto? Dijak brez dijaskega koledarja — obrtnik brez orodja. d Tukaj.šnji orjtoiasi in unior r Ljubljurti. Prejeli smo sledeci dopis: >'Ako so časniška porocila o unioru Egidija Perica v Ljubljani in o clo^ mnevnih lnorilcih re.snična, potem ob- zalujeino tudi mi z vso osfalo ja.vncst- jo, da se je v našo gotovo idealistično in saiuo patrijoticnim ciljem nainonje- no orjunasko organizacijo vtihota])ilo liokaj zločins.kih tipov, za katerih de- janja pa nkmo niti mi niti drugi nasi tovariši .odgovorni in tudi ncčeniio biti odgovorni. Žeileti je seveda x interesu naše organiza-cije in v interesu nase javne miprale, da se preiskava brzo in toi'iio izvrši.« d Hwelj-ska kupčiju. Hmeljarsko društvo v Žalcu poroča iz Žatca z dne 10.. soptenibra, da hmeljarji noeejo prorhijati. Gene 2.300—2.500 Kč za 50 kg (75 do 84 Din za jeden kilogram. Škoda je, da Hmeljarsko društvo ne sporoča tudi domačih con, osobito ker so sMimelj.ski trgovci uredili posebno poročevalsko službo. razume se, da v sv'OJo korist. — Privatno se nam spo- roca iz /alea, da so cone cvrste, med 38 in 40 Din, pa tudi več. Gene raste- jo kljub silnemu pritiskanju od strain' trgovce.v. — Do.sedanji poskusi direkt- ne prodaje v Žatcu in Norimberku so dali ugoclne rezultate (donos nad 50 dinarjev). Mawj-ka pa organizacija. d Sportni ck'tn v Celjn. S. K. Gelje priredi svoj letošnji sportni dan v zve- zi 7. obligaitnim lahkoatleticnim mitin- ¦ gom dne 7. oktobra t. 1. na. Giaziji, Vsi aktivni lahkoatleti javijo se naj dne 14. t. m. ob 18. uri v klubovi uti na Glaziji. Fdclezba obM^zna. d Medina knjižnica je izposodila v mesecu aivgustu 040 clanom 1241 knjig. d Kdor In vedel, kjo se nahajata Por- klic Slavko. ključavnicar in Naipotnik Anton, klepar, naj to iz prijaznosti sporoči Mestni knjižnici med poslov- nimi uraimi, t. j. ob cotrtkih in ob so- botaih od (>. do 8. ure in ob neddjah od 1O. do 12. ure. d Vmrl je r celjski jitrni holnici 0. soptoimbra Jaikcvb Gvetrsnik. zasebnik ^¦ Dolu pri Hrastniku, dne II. Me'ptem- bra )>a Franca Gooej, žena tm«T. de- la yen pri Westenu v starosti 39 let. d PnjeUx tatica. Na ^la-vni cesti v Ga'berj.u je aretiraila policija Marijo Jv., 42-letno brezposelno de.lavko. Ne- sla, je ¦v.ročni torbi okreg 4 kg fižola r štročju, eno volneno pasteljno ode- jo in nov pla/tnen stenski prt z naij)i- som >Presveto sree Jezusovo, usmili je bilo glasovitih v starih časih. Danes obstoji samo eno čudo, zato pa tem bolj znano po svojih 7 prednostih, a to je se nas!« Ker je bila Marija že veckrat radi tatvine predkaznovana in je še pred neka jdnevi odsedela enomesecni za.])or, se sumi, da je na^edene pred- mete ukradla. Ona sicer trdi, da je na- brala fižol na njivi svojega oceta, dru- gi predmeti pa da so njena last se od easa, ko je stanovala pri pokojnem cevljarskern mojstru Luki Kebru v Ge- lju. d Nepotrebna dirka po Ljubljanski cesti. Stanovalci na Ljubljanski cesti ves dam nimajo miru \sled velikega av- tomobilnega prometa. To se pat- ne da odpraviti. Ne-potrebno pa je, da se pro- ducirajo nokaturi motociklisti po tej costi in dirka.jo sem in tja kakor nori. l.osni trgovec Eugen Hkner-je dirkal s svojhn motociklom po cesti mimo hiše na Ložnici št. 12:(|yoizl je z brzi- no 50 do (50 km na uro. imel od prt iz- pub, vsled česiiii" je delal neznoson kra- val; Ker je žena posestnlk.'v za.ga'rja težko bolana;, je ta dirkaiča prosil, da naj opusti dirka,nje, ta pa 'mu je gro- bo odgovoril, da ga balezen žene nič ne briga. Malo več uvidevnosti bi bilo že ijia mestu. ' ., ... ".', d Strelne iy/jc/ZJA'Mo je'streljal in razburjal vso okolico v Lüscah' 26-Ietni Karl 0. Nasul je smodnika v pa.pir, ga dobro zailepil in zažgal. Smodnik je eksplodiral z velikim pokom, Karl so bo moral radi tega špasa zagovarjati pred policijo. d Ukradeno je bilo danes zjutraj pred ecljsko poisto kolo slugi tova.rnar- ja g. Karola Pajka v Gaberju. Sluga je stopil samo v poštno vežo, da vza- me iz predala posto, pa je že kolo zgi- nilo. d IIud IiiMii (fospodur je vsekakor trgovecS. v Gahorju. Ko je zvodol. da so nahaja Matilda. S. pri jedni od nje- govib strank v obisku, je kaT šel v to sianovanje, zgrabil obisk za roke in cbloko ter ga vlekel na stopnioe. Tarn je Matildi pomagal s pestini in noga- mi po stopnjicah, tako da sije strgala obleko in dobila tudi druge poškodbe. S. bode seveda svojemu nastopu pri- me-mo kaznovan. d Iz Uogatca. Tu je bil aretiran -zo- botohnik Ervin Kolterer, ki je ne$av- no tega izvršil drzen vlom v zoIjo- zdranisko delavnico pri dr. Sadniku v Gelju. Na.šli so še pri njem od ukra- dencga donarja okrog 1.700 Din. Kol- terer prizna>va vlom. d Nesreča na železnici. V eetrtek zv-eccr je povozil vlak pri Rog. Slatini automobil tvrdko Baiuinan in drug v Zagrebu. s katerim se je peljal špfer Novak. Auto je popolnoma razbit, šo- fer Novak pa u-bit. Šofer Ivan Novak, rodom s Trojan v kainniskem okraju in uslužben pri tvrdki ßaunian in drug \ Zagrebu, je pripeljal v pctok zjutraj z avtoniobiloin kmenovano tvrd- ko iz Zaigroba v Rogasko Slatino ko- ])aliskega gota g. Jovana IMaiksimo- vif.'a, nai-elnika ministrstva v. p. Ker je imel sofer odijeljaji g. Maksimoviai šele zvečer nazaj v Zagreb, j« bil vos dan prost in se je lahko zabaval po ! mili volji. V tej hrozskrlm^ti pa je Novak docela pozabil na odgovornost ! in nevarnost svoje službo in je iskal kratkocasja tudi v — alkoholu. Med drugim je obi ska 1 v družbi nekega to- «*¦ J - ¦> - N 0 v a DO B A« St rar. 3 variša šoferja z avtoinobilom Ptuj in se vrnil precej vinjen v Rogaško Sla- tino. Zvo-cer je se tudi tu nadaljeval s pijanoevanjem. tako da se je g. Maksi- movič moral od'lociti, da prenoči v Sla- tiiii in da so drugo jutro odpoljie v Za- greb, ko se bo šofer že iztreznjl in pre- spal. Novak je okrog devetih^vecer &¦ pov&eerjal v hotQjfu Solnec. nakar se jo ze pijan naipotik z aivtam v Celi'C n;i svcjo zadnjo pot. d Drugi tir na prom Zidsmi most— Zagreb. Železniški ravnaieljstvi v L.jubljani in Zaigrebu ste po nalogu m- lezniskega ministrstva izdeJali naičrte za drug' tir na. proffi ZinVini most—Za- gren in steep h prodloižili zelexniskemu ministrstvu. To je pot em lansiralo v oasopisju vest, da bode kmalu prioelo / gradnjo toga tira, kar pa ni zelo verjetno. Kakor se trdi, je slo železniš- kemu ministrstwi v prvi vrsti za to, rt„ je /gradilo. drugi tir na. progi Beograd —Indjija,. drugi tir na progi do Nov- ske se bode gradil pa prar pocasi — in kj-e smo še pot em mi! d 'Premtiven je referent pri ngrarni dhvkciji v Ljubljani Ivan Verbie k oki'oznemu agra.rnemn nradii v Mari- 'beru. d Svinjska mast in meso $ki *k \\. in scbota 15. septembra: *Reai- na«. (-Tragcdija žene«.) J)pman ubo- gega de'kleta po iiöveli slovitega švi- carskega pisatelja g. Kellerja. V glav- nib ulogah nenadkriljiva unwtniska trojica- Lpp Parry, Harrt/ Liedlke in Yirtini Gibson. Volika sen/acija! — i'reilna/.nanilo: »Groznq noč ?? RinQ- SincfH« in »Prepavedam zakon«. d Spas za domačicu je RADION. Pranje rublja joj ne odnosi suvi&e vremena, imade dakle prilike, da se brine za ostale kucne poslove. Sa Ra- dionom ])i'uza se svakome sred«stvo za liranje, kojim se pere bez ikakovog truda i da se rublje ne ošteti. Siavna skupščina Splošne zveze obrtnih zatirug za mariborsko oblast. se je vršila v nedeljo v Maribcru. (Jd 39 vclanjenih zadrug jih je bilo zasto- panih 36 s 50 delegati, kar je goiovo zelo lepo število. Ta.ini.sko porocilo praivi mod drugim, da Z\eza še ne obsega vseh öbrtnih zadruff, ker jih je od 87 včlanjenih komaj 39. Delama jo to nerazumevanje za cim tcsnejšo zve~ zo obrtni'ske stajiovs-ke organizacije, deloima pa tudi koimodnost in nemar- ncst. Zvtoza je lami sodelowila pri ustanavljanju novih obrtnih zadrug in pri reorganiza.ciji nekaterih starih, na.stopala jx? proti šušmarstvu- dajalai je nasvete pri socijalni zakonodaji. skrbela je za boljšo vzgojo vajtneev itd. V pogledu obrtneiga šolstva ^¦ Slo- voniji jc položaj zelo težak. Mi-nislr- stvo je sicer koncno izdalo pos'jbon praviinik za to solo, toda v matoi'ija!- nem pogledu so skrajno zaneiniarjen(\ V letošnjem šolskem lelu znasajo po- trebščine 800.000 Din, vlada je pa po- stavila v ))roraicun celih 15.000 Din. Nckoliko je pri.skočila na pomoe ob- lastna saniouprava, tako da se bo pri- manjkljaj vsaj nekoliko zmanjsal, No- katere zadruge, zailibog le nekatere, do- l)i'o poj'mujejo važnost teh sol in so vntii'ale zanjo celo po» 10.000 Din. kar pom-o-ni znatno vsoto z ozirom na skromna sredstva in na veliko obreane- njenost zadrug. Z\eza deluje tudi na to, da bi se te sole raizširile v triraz- redrn.1. Ziveza je prircdila tudi nekaj miojstrskih in pomočniških tecaj'ev iz knjigovodstva in za kroijaško prikroje- v.Tnjo. O»b•^•tništ^•o se je zanašalo. da bo dobivtilo u.tf-odnej;še kredite pri Držav- ni obrtni bamki nego pri drugih donar- nilr /avodih. Danc\s pa ie žal ^oložaj tak. da kroditi pri tej bamki niso nio nonejsi ko drugod, zato se jih iz ma- riborsko abla'xti posluzuje le malo obrtnikov. Tudi Narodna ba.nka je žal vkljub vseini prošnja.ni ustavila izda- janje m-alih obrtniskih kreditov. No\ i daveni za'kon kljub izenačenju na pa- pirju ne bo pcmienil v praksi nobeno ola^saive za obrtništvo, nas'protno, de- loma še znatno težje bronie. Zveza jo žal brez ilspcha poskušala v zvezi z drugimi gcfii)Oi;lairs.kimi korporaoijanni preprečiti sprejetjie tozadevnih doloeil zakona. V za.nimivi deba.ti se je razi)ravljalo o j)otr.ebi, da se naistaivi reidni tajaiik, v*]vd cesar bi se moral povišati pri- spenek v.siakega člana od 3 na 8 Din lot no. Na prod log g. Jakoba Zadravca je bilo sogilaeno sklenjeno, da se uvede- jo v okviru Zveze mo.istrske preskuis- nje za vso one, ki bodo hotel i v bod ore postati niicjstri, nadalje je bilo sklenje- no na pred log g. Ivarui Rebeka, da so z bodoči-rn obrtnim ali pa tudi že fi- nanrnim zakonom skleno obligaitno flanstvo zadiLig v Zvezah. Pri porooi- lu g. predsednika Zveze Bureša o ak- oiji za delitev OfcrožneRia urada za za- varovuwijG delaivoev se je zopet pokaiza- lo. da je obrtnistvo mariborske oblasti enodušno za. delitev. V posebni r^soln- fiji so zadruge protestirale proti novi uredbi o zapiranju in odpiranjw obrt- nih lokaloy. T)r. L. Pitanm: Država. (Konec") Ker g. dv. Pi tarn ic imenuje knjigo Slobodana Jovanovioa »0 državi«, iz katere je on na nokih m-estih zajemal »lepo« in »odlicno«, g. Sedivy »izvrst- »?r>.t, hočem oitatelja opozoriti samio na neiko zgodovinske in druge poiiiote, ki s-o tudi v tej »ori-li-cni« knji.gi na;haja- jo. To storim posebno zaradi tega, ker gespod piVcttelj pišt> v prodgovorn/da jo njegova k.njig« >namenjena studon- tiin.a praivn-og faikulteta kao udžbenik. i>i'fl\]jrn iskljueivo za studente«. v N-'i >ti'. 18 piše v § 5: »U sva-koj dr- >-»'V:i mioia (ne nioraja?) biti ova in t.J^.mona(ta: Ijudi, zemljište i izvesna \.a«!t. koja (o ijudi drži zajedno na torn xt'-niljiKtu«, a na str. 127, kjer v VII. glfivi. zopet govori o elementih države, (l-pfirrira pojem države: »Država je jed- „Srečna zaro- cenka sent44 pravi razumna Mica, „Zmerai bom mla- dosino izgledala,ker RADION prevzeniä mesfo rnene naj- \ezje delo v hiši in sicer pranjf perila. RADION pa t ääin in ^MJl varuje r^eHIo!f4 na pravna¦ ličnost, čijoj su volji pot- einjeni svi bni, koji se u njenoj oblasti nalaze«. Ako so gori našteti trije ele- monti Miepromenljiva osnova svake države«, kakor to trdi na str. 18, od'kod pride potem naenkrat v pojem države > pravna Jit-nost«? Ako je t'raneoski kralj Louis XI.V., ta absolutist, o sebi rekel, da je on država. more v de'rii'O- kratični državi reči narod: Država sein jaz! Moderna, dcMinokraticna dr- žava so državljani, ki živijo v prai\- no urejeni združitvi pod priznano oblaistjo na omjenjeiiem zemljišeu ne- odvisno od drugih narodov, pa ne kak- šen skonstruirani pravni f ant am: pravna ličnast, subjekt, objokt. raiz- merje itd. Na strani 132 pise Jovanovio, da »država ne vrši svoje vlaisti neposfed- lio. nego preko onih fizičkih lica, koja joj služe kao orgiani.« Ako je drzaya pravna, ])otemitaikom nefizivka lionost, kako jo ])otom mogoce, da ana vrši svo- .io vlast > ])reko fizickih orga,na«? Na str. 138 bereimo: »U današnje vreme teorija narodne suverenosti iz- gubila je »vaki raizlag. Zbog toga so danas vise i ne miisli, da se narod is- taiaie protivu državne vlaisti kao pra- vi suveren, koji je drži pod svojim nad- zoii'omu« Ta'ko se u^i danes na beagraj- skom vseuoilišou v oaisu, ko se na ce- loin svetu borijo za pravo ljudo\'lado, za neomejeno narodno kontrolo nad drža.\no obla«tjo! Na str. 140 izjavlja g. pisec: »Su- Šolarji najboljäe in najcenejše obleke kqpimo letos samo pri R. Stermecki, Celje. vortnost je neobhodno potreban po- ja.in, bez koga je jödinntvenö i logiono shvatainje države nemogueno«. Zakaj pa ])otem ni nastel na str. 18 suvere- nost ali sa'inosialnost kot četrti ele- ment pojma države? Na str. 354 trdi: »S direktorskim usta'vojn (1795) zaveden je trodomni sistem«. Kaj pise o tej ustavi franco- ski zgodovinar Duruy na str. 525 svoje francoske zgodovine? »Constitution do I' an III (1795). La Convention (Con- vent) attribua le pouvoir legislatif ä deur conseils; celui des Ciname-Gents. charger de proposer la loi, et celui des Anciens, charge de 1'examine-r et 1. ac- cepter«. V § 53, ki iina nasiov: Neposrodno ucešče naroida u zakonodavstvu, piše na str. 356: »U ovini zemlja.ma (nam- rec u Sjed. Državania — samo u ob- lasti lofkailnog zakonodaivstva i u švaj- carskoj — kako u obhisti lokal nog ta- ko i u oblasti saivoznog zakonodav- stva —) parlaanent }e zaidržan kaio no- si lac za'koiiioda'vne vla/sti, ali on je ne vrši suvereno vec pod nadzorom bi- rackog telai«. Iz tega se vidi, da mu ni j)oznata ustava cistih svicarskib demo- kracij, ker v teh ni. parlamenta kot za- stopnika voliloev, atmpak narodna skupiscina — Land^gemeinde — je po- vsem suverona, ona je sanm celo >bi- racko telo«. Kriva jo l^otemtakem nje- gova trdito.v na isti strani: »Neposred- nu demokratiju. kakva je ])ostoj«la u antičkom svotu, nemogucno je vise Or'tvariti«. »Ni treba j>e cstvariti. ker rna žo od 13. stoletja postoji v švicar- «kill praika.ntonih. V njihovi »Lands- gemeinde« odlorajo o zakonih vsi kan- tonski volilci. pa no sa.mo »sloiiodni gradjani«, ka.kor v stari Ateni in ^ stai- lom Rimu. Da Jovanovicn ni znana ustava fc-stih sviciirskih nepcx^rednüi doiuoikracij, so vidi tudi iz njegovega stavka na istem mestu: »Moderne su di'zavo tako prostrane po zemljiÄtu i take mniogoljudfie po s'tanovistu, da jo nomoigucno iskupiti celo J)iraiiko tolo na j; dnom mestu. l\r noposredno resa- va o ziikonkna«. Da bi eie v Hfijigarni in velefrgovini s papif-jem Ooricar & Leskows&k, Celje Kralja Petra cesta štrv. 7—9 in Glavni trg stew. 14, 5 Mozirje: Dne 24. septembra t. I. se bo vršila ob 9. uri v Mozirju razstava in premiranje goveje živine čiste marijedvorske pasme. pcgledal a- zeinJjopis Nidwaklena, Ob- waldena, Uri-a, Gla:i'us-a-, Innor-Rbo- den-a in Ausser-Rhodeii-a, l)i zvedel, da imiaitai od teih sest kantomov sanio dva lined 35.000—55.000 preibivalcpv; njihov inajlien obseg niti noceuiio onio- niti. V vsch tell kaittonih se izhere en- krat na leto »celo biracko lelo« na inem mestu v narodno .skupsuno in rešava neposredno 0 predloženih /a- konskih osnovah. Raizpraiyljaijoc na str. 407 0 scdanii u.stavi Nciiwije (Doutscbes Reich), ki je od 1. 1918 republika, imenuje n«m- ško državo »Nemška carevina« in po- teintakcm mu je nemski ka.ncelar »ea- revinski kancelar« (str. 408), scdan.ji repubJika.n.ski ustaiv »cairevinslci ustav« (str. 305) itd. Beseda catrevina pomeni v neniskem joziku »Kaiserrecli,«, v la- tin skem imiperiuin. V tern lioinenu se rabi beseda tudi pri Srbih. Zrnič n. pr. piše v svoji »Opsli istoriji« sred- njega veka za, visje r. s.r. šk. na strani 147: »Raspad ])usamove carevine«. Be- seda carevina se nikdar ne upotreb- Ijava za republiku, pa tudi za besedo »država« ne. Poleg znaeenja »ini'pe- rium« pomeni še beseda cairevina da- vt'k, ki se plaea cairu in carevo dobro (V. Iveiko:\ic- Brozov in Danič. Rjee- nik). Ni res, kar ])ise na isti strani 0 nem- ski ustavi: »I predsednik i parlaiment drže svoju vlast od naroda«. Nemski parlannent (zaikonodavna vlast) je se- stavljen od Reiclnstafia, ki je zares iz- voljen oil nairoda., in od Reichsrata, n' katerem so pojedine nemške države (v nstaivi dcžele — Länder — imienovaiiie) po članih svoje vfade zaistopane. In ta1 Reichisrat ninia po el. 60 nemske usta- ve zaMoi^ati deželc saaiiio pri zakonn- davstvu, aniipak (ndi r>vl upravi nem- ške republike. Na str. 408 pise, da more nemski predsednik raizpustiti parktment«. To be.sede ni nikjer v nemski usta.vi. K nemški zakonoclavni oblasti. spada/ta >Reichista:g« in »Reichisrait«. V 25. rl. astave stoji, da more predsednik raz- pustiti državni zbor (Reichstag), a ni- kjer ne stoji, da more to storiti tudi ¦/. državnim svetcm (Reichsrat). Nižje doli trdi a%. Joivanovic: »Tvor- fi novog nemait'koff ustava su hteli, da in iiiac-ki predsedivik bnde ka-o i ame- ricki izabraji od naroda.« Po 41. el. nemške ustave .se neMiški držaivni pred- sednik zartes voli ocl vsena nennškeffa1 naroda, ali amierirki predsednik se vo>- li samio od. t. zv. picksorjev, kaikor sein (o že poprej ra.zlozil. Toliko na.i bo povedano o srbsk-em udzbeniku za drzavno i)ravo. katere«4a ana sor'frmoni»«« VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. "*al^^ ffl9** Vzorci na razpolago I Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katcre vocii inienovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po ze!o ugodnih obrokih pri Mim l tßshoyieli, Celje knjigar^» in vetetirgj&vma 9 p^pirj^m, pisiiBnimt in r>iaaXs*im; ppedmeii. Deiaj, nabiraj in Popolnoma vamo RaložJte denarne prihranke pri varčuj v miadosti, hrani, varčevati . , . . , ... . , . - . . , _ .. da stradal ne boš se ne branii stavbeiii in kreriitm zadfugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celiu v frostn Obrestuje hraniinc L^ 1 ^ Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. vloge po \ß 2, O Tamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost in varCnost so pred pogoj nravnostil Pri naložbi «neska do 5« Din se dobi nabiratnik na dorn. Pisarna v Celiu Presernova ulica 6. \z malega raste veJiko! Rlocl^rrfcO llskovlirc? vseh vrst: Rnjlge, lepake, leSaice^ piseirasRc* glave, Ruverto, vafcilcA I. dr. Vam rtudi v oku§ni izvcdbi in po zmerni ceni tislcarna Tiska in i/.daja Zvezna Uskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Öetina v Celju.