Spedizione In abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena i lira
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XV.
V Ljubljani, 26. avgusta 1943.
štev. 34 (719)
Sv. Jerneja (24. avgusta) me-glice popijejo strd za potice.
Slovenski rek
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■V
dDRU£«(4SK| TEDNIK«
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št. 345 Telefon št. 33-32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.303	— Rokopisov ne vračamo,
nefrankiramb dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
*/4 leta 10 lir, */* leta 20 Ur, vse leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej.
CENE OCLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (v šina 3 mm m širina 55 mm) 7 .Jr: v oglasnem delu 4.60 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru — Notice: vrstica 7 iir Mali ogia-sl : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Pr» večkratnem naročilu popust.
j	danit:
j LJUBIMCA IZ BENETK
[ RESNIČNA LJUBEZENSKA ZGODBA (Gl. str. 2. in 3.)
m
m
 ............................im
Nove izgube sovražnega letfalstfva
Uspešni napadi italijanske mornarice na sovražno ladjevje
Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo štev. 1180:
Trda bitka za Sicilijo, ki so io itali-jansko-nemške čete vztrajno 40 dni bojevale s premočnim sovražnikom na kopnem, v zraku in na morju, se ie včeraj končala.
Zadnii oddelki naših zaščitnih čet so zapustili najskrajnejši severovzhodni del otoka in dosegli kalabrijsko obalo. Ranjence, druge enote in ^dobršen del vojnega blaga so naše čete Pripeljale v Kalabrijo že prej.
Italijansko-nemško letalstvo ie uspešno napadlo sovražne ladje v bizertski luki iu povzročilo velike požare. Neki nas bombnik ie v sirakulki luki pri
1	asiem otoku zadel neko sovražno petrolejko ladio in io zažgal Naša torpedna letala so zadela neko sovražno križarko v bližini rtiča Pašsero. severno od Bona pa potopila neko sovražno trgovsko .ladjo,
Nasi lovci so sestrelili dve sovražni letali.
Sovražnik ie bombardiral Castovil-wri v pokrajini Salerno in nekatere kraje pri Napoliiu in povsod povzročil precej škode. Naše protiletalsko topništvo ie nad Severno Italijo sestrelilo 3 sovražne bombnike.
General Ambrosio
Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo štev. 1181:
. Pri bitki za Sicilijo, ki so io italijanske in nemške divizije hrabro vodile. se ie posebno odlikovala itali-ianska mornarica.
Nemška letala so bombardirala Bi-zerto. Potopila so v pristanišču neki 3000 tonski parnik, poškodovala pa 25 sovražnih ladii s skupaj več ko 100 tisoč tonami nosilnosti.
Naša torpedna letala so napadla v bližini Bizerte neki sovražni konvoj in pri rtiču Passero potopila pn sovražni parnik.
V	letalskih bojih s sovražnikom so naši lovci zbili 5 »Spitfirov«. nemški lovci pa 2.
Tri naša letala se niso vrnila v svoje oporišče.
Sovražnik ie bombardiral Reggio Calabrio. Napoli in Cagliari Naše protiletalsko topništvo ie sestrelilo eno sovražno letalo. Na tla ie treščilo Pn S. Antiopu. ,,	,	,	.
General Ambrnsin
A chevno poveljstvo. Vojno poročilo stev. 1182:
Nemški bombniki so v zalivu Bizerte napadli neko skupino sovražnega ladjevja. Pri tem so zadeli 11 sovražnih ladij.
Sovražnik ie včeraj bombardiral kraje vzdoiž obrežja Vezuva, pokrajine Avelino. Salerno in Foggio. škoda io precej velika.
Italijanski in nemški lovci so v bo-
jih s sovražnimi letali sestrelili skupaj 44 letal.
Naši lovci so sestrelili štiri sovražna letala, ki so skušala napasti promet v Tirenskem morju. Neko sovražno letalo je uničilo naše protiletalsko topništvo pri rtiču Rizzuto.
General Ambrosio
Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo štev. 1183:
Ob vzhodni obali Sicilije ie neka naša podmornica pod poveljstvom poročnika Alberta Donata iz Špezie potopila neki sovražni rušilec.
Skupine sovražnih štirimotornikov so včeraj v spremstvu mnogih lovcev bombardirale razne kraie v pokrajinah Napeli in Avelino in mesto Be-nevento. kjer so povzročile posebno hudo škodo. Sovražno pomorsko topništvo ie obstreljevalo področje pri Paoli (Cosenzal, To področje ie bombardiral sovražnik tudi iz zraka.
Italijansko-nemški lovci so zbili nad pokrajinama Napoli in Salerno 17 napadajočih bombnikov, nad okolico Avelina pa 4. Naše protiletalsko topništvo ie sestrelilo 4 sovražna letala, eno izmed teli ie treščilo na Ha v bližini Misolungija (Grčiia). V zadnjih dneh se dve naši letali nista vrnili v svoje oporišče.
Neko naše izvidniško letalo je v boju z ameriškimi dvomotoruiki sestrelilo eno izmed sovražnih letal.
General Ambrosio
Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo štev. 1184:
Naši bombniki so včeraj uspešno napadli tunizijsko obalo in potopili neki sovražni parnik. Letalu, ki ie torpediralo parnik, ie poveljeval poročnik Bertuzzi Irneri iz Riminija.
Oddelki sovražnih štirimotornih letal so včerai ponovno napadli Napoli in -nekatere kraie v njegovi okolici.
V	boi ih z našimi lovci 3 jute in 22. skupine ie sovražnik izgubil 12 letal, v boju z nemškimi lovci pa 10 Naše protiletalsko topništvo ie sestrelilo v okolici Torre del Greco neko sovražno letalo.	General	Ambrosio
Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo štev. 1183:
Sovražnik ie bombardiral mesto Salerno in povzročil precej škode. Pri napadu ie v boju z nemškimi lovci izgubil 13Jetal.
Štiri sovražna letala so s strojnicami obstreljevala luko Prevezo (Grči-ja). Naše protiletalsko topništvo ie sestrelilo dve izmed napadajočih letal.
Ponoči 22. t. m. ie naše protiletalsko topništvo sestrelilo nad Crotonom dva sovražna bombnika, blizu rtiča Colonna pa enega.
General Ambrosio
Nave mercantile nemica, si-lurata da un sommeraibile italiano. — Sovražna trgovska ladja, ki jo je torpedirala italijanska podmornica.
Govornik ie svoja izvajanja končal takole:
Ker je Boc v nedoumni strogosti svoje sodbe hotel, da sem moral pretrpeti vso krutost sedanje kazni, uram da mi bo v svoji usmiljenosti naklonil tolažbo, da bom videl, kako bo Sicilija vstala. In ta sreča bo tudi sreča Italije turne, kajti boli kakor prej čutim
v	teh dneh. da sta rešitpv in sreča Sicilije neločljivo povezani z rešitvijo in srečo Italije.
Tedai bi lahko zapel pesem:
>In seda i. o Gospod, dovoli, da odide tvoj služabnik v kraj miru. kajti niegove oči so videle odrešenje in prerod domovine.«
Maršal Badoglio sicilskemu ljudstvu
Rim. 19 avgusta. Besedilo poslanice predsednika vlade maršala Badoglia Sicilcem se glasi:
»Italijani! Prvič povzemam besedo da bi se obrnil k našim preljubim bral tom z mučene Sicilije.
Po krepkj obrambi, ki daje vis-oko cast italiiansko-nemškim četam, ki so vzdržale navzlic ogromni številčni in se boli sredstveni premoči, ie bilo treba zapustiti vse sveto sicilsko ozemlje Italija že pozna podobno bolest, ki ie pa nikoli ni omajala.
Sicilijanci, noben dogodek vas ne bo nikoli mogel odcepiti od velike mu-tere Italije, zakaj vez. ki vas druži z »io., ie sila krvi. Vi. ki ste s tako čudovito vnemo oplodili začetni zagon
naše neodvisnosti, ste za nas vse ljubljeni bratje. Sleherno italijansko srce ie z vami. bije za vas.
Kot predsednik vlade bom izdal vse ukrepe, da Sicilijancem, ki so se za-tkeli na celino, olajšam vsako trpbe-nie. Ne obupajte! Narod, ki ie dal vsemu svetu tisočletja omike, ne more poginiti, ce ohrani 6vojo vero Jaz. ki dobro poznam vaše sinove, ki so se pod motim poveljstvom hrabro borili po mnogih bojiščih, sem prepričan, da boste vi vsi to vero skrbno gojili.
Sicilijanci! Bodite močni! Vam velja vsa ljubezen italijanskega ljudstva!
Italijani, pozdravimo naše sicilske brate z vso svoio dušo. z V6em svojim srcem!«
Krali in Cesar Sicilijancem
Rim. 20. avgusta. Ni. Vel. Kralj in
Cesar jev naslovil danes na Italijane velikodušne in močne sicilske zemlje naslednjo poslanico:
V	bolečini, ki nas se boli zbližuie, ste čutili dušo v-jeh vaših bratov po besedi šefa vlade ter gorečj in ganjeni glas vašega naizvesteišega Orlanda. s katerim sem najgloblje doživel ure bolečine in vere.
Ni še dolgo tena. ko sem hodil po vamb lenih mestih in pobili. Ničesar n«*6 to.<jai zahtevali zase. bratie s Si-cilne. silno ljudstvo, ki ne pozna strahopetnosti in ki prezira vsak dvom. Ničesar ne zahtevate danes. Doživljal sem z vami v teh dolgih dneh trpljenja večkrat isto pot. ganjen občudujoč
vaša junaštva. Zopet sem videl vaša od notranje muke izsušena lica. vaš v razžaljeni žalosti ponosni pogled. Sli šal sem glas vaše duše. ki ie tudi moj glas. čutil vaše muke. ki so tudi nioiel
Italijani, bratje 6 Sjciliie! Vaš Kralj vam je vedno ljubeče blizu. Prvi je med vami v občutenju vaših bolečin pvr.i med vami v močni veri v neiz bežno vstajenje, naše velikodušne in silne zemlje, ki ie vedno zvesta monarhiji in moji hiši. vedno in za vedno nailiublieneiše bitje te naše ne smrtne Italije, ki io rane mučijo, to da nikoli ne pobijejo.
Vittorio Emanuele
Velikodušni darovi vladarske hiše
Rim. 21. avgusta. Vel. Kralj in Cesar ter Vel, Kraljica in Cesarica sta poslala šefu vlade vsoto enega milijona lir za potrebne družine beguncev
s Siciliie V isti namen ela Vis. princ in prin-
?™anJ’i?.mon,ska Pobila šefu vlade
100.000	dr.
Vzvišene hčere Vel. Kralia in Cesarja ter Kraljice in Cesarice so izročile višjemu kaplanu monsgr. Bec-cariju po 10.000 lir zn zbirko 1'»t« »Giornale dT'aliat v prid beguncem s Siciliie. (Ultime Notazie.)
Delo Kr. mornarice med operacijami na Siciliji
Junaštvo in požrtvovalnost mornarjev in njihovih poveljnikov
Govor eksL Orlanda
Rim. 19. avgusta. Besedilo radijskega govora, ki ga ie na Sicilijance naslovil Eksc. Vittorio Emanuele’ Orlando:
Sicilski bratje! Ko se ie v eni zad-niih vojn. poslednji za izbojevanie neodvisnosti. nekoč zdelo da po vojaškem porazu in vdoru nasprotnika v naše ozemlje domovine ne bo več inočj Potegniti iz ruševin, je vaš brat, ki vam sedai govori in ie na njem ležala v®a odgovornost za naivišje odločitve, odločno izjavil, da bi se ob potrebi umaknil prav do Sicilije. Ko sem izbokel to odločitev, sem dobro vedel, j‘a ie sicilska duša tako velika, da 'ahkp prevzame varstvo, usodo in ime li?- ., Sicilija, ki je stoletja iu deset-‘otia brez bojazni prenašala najbolj j vave naskoke na vso Evropo in zna-Jf. v oolm meri varovati tudi čast Rajne prav do zmage. In sedai. ko ie nnmlo polnih 25 let od tistih dogodil'’' |P U6°da hotela da sem občutil , o grozo novega vdora v domovino.
miifuniic-!-.in d°1;<’"ča! na moji ■nni«x m1 Sic-dni in v nienih slavnih Porušenih mestih.
tam’? Pan Sicilijance zadostuje eu sum vogied. da razumemo.
-	N?	izgubljal	besede, vem. da
čutite žalost, ki mi je lecfla v srce. Jaz. ki sem zmerom trpel zaradi neugasljivega hrepenenja po svoii zemlji. po blagi sladkobi njenega neba. ki vse naokrog razliva slaven žar zbranosti in miru. občutim danes še trp-keiše hrepenenje zato. ker nisem tudi iaz sredi vaših ruševin, da bi bil sredi svojega ljudstva, ki trpi. Trpim zaradi koprnenia. ki bi bilo obupno, ako kliub vsem tvarnim oviram ne bi čutil. da ie še vedno živo in trdno, boli živo in krepko kakor kdaj prei. ko Čurini neporušljivo duhovno skupnost, kait.i med vami Sicilijanci onstran ožine imuni svoie sinove in svoie brate, zaradi katerih imam za sinove in brate vas vse,
I)o vas in mojih mrtvih, ki čakalo name. čutim sveto obvezo skupnosti in povezanosti, ki življenje vodi in ga nadaljuje. Zdai ob tei uri vam. hrabe moji. ponavljam sočustvovanje z vašo tugo vašimi bolečinami in vašim trpljenjem. Ponudba ie ponižna, toda vi sto rod, ki se ne zgane samo iz koristoljubja in dobička, temveč ste dovzetni za čistost in globino čustva, kadar (e plemenito. V tej vaši žaloigri za to ni mesta in bi bilo prej neumestno. ako J3i se spuščali v obtoževanje is politično razpravljanje.
Rim. 19. avgusta. Agencija Stefani objavlja: Zopet ie Kr. mornarica tiho vedrostio. ki ji je svojstvena, opravila med operacijami na Siciliji tako nenadomestljivo kakor mogočno delo z lahkim brodoviem. mamšimi enotami, motornim) srnlavi. majhnimi parniki in oboroženimi jadrnicami, kakor ip nalagala tesna vodna površina Messinske ožine in tiiene okolice. Delo Kr. mornarice ie glede na številke in uspehe zares veličastnega obsega v kolikor ie med fazo pretira nievanig in odvarinia skrbela za ore-voz ogromne množice moštva, orožia in potrebščin, tankov, motornih sredstev m vsakovrstne oskrbe.
Sovražno letalstvo, ki ie bi'o skoraj vedno poštevilu v premoči nad pro-meinimi morskimi potmi s Sioiliio. ni dalo 40 dni niti trenutka odmora iad-jam in sredstvom, zlasti onim ki so morala zaradi operativnih nuino*li pinti izven ožine same. Na moriu in pristaniščih na odprtem morju ali ob obali so bile lad-ie in druga sred-Jva podvržene stalnemu napadanhi podnP-
vi	in ponoči. Toda ladie in druga sredstva so sp pod poveBetvorn poveljnikov in mornarjev .zavedajočih s° važnosti od n i i h zahtevane naloge, prekomerno žrtvovali z vedro in odločilo disciplino ne meneč se za napore. tveganje in izgube, katere iim je sovražnik neprestano zadaial.
Posebno omembo zasluži ude:stvo-vanie motornih snlavov. ki -n pod po. vePništvom najmlaiših nfi-iriev zaradi posebne možnosti pristalama na kateri vknli točki obale, obvladovali z junaškim pomozntaievaniem naibuiše okoliščine. Samo sovražno letalstvo, ki ie tako zagrizeno in s tako mogočnimi sredstvi napadalo ogromni dotok lil odtok orožia in vojakov ip moralo priznati, da ni sposobno streti ga zaradi čudovitega odrekanja. Nič večjega uspeha niso imele sovražne lad-ie, ki so skušale večkrat prestreči promet.
Naše torpedovke in naše podmornice so budno stale na Straži v bližini ožine. Podmornice So od prvega trenutka operirale v najbolj nevarnih vodah, kier ie sovražnik imel najlažjo igro in kier je osredotočil svoja na rudnina sredstva. Nad vse visok in ju naš-ki duh. e katerim so se naše pod morniee vrgle v boi. ie dokazan ne samo z uspehi (potopljene: 1 križarka. 4 rušilci in dva parnika z 23 000 to nami. torpedirane na ena velika ladja. en rušilec in en parnik s 15.000 tonami!, temveč predvsem z deistvom da se kar pet enot ni vrnilo v oporišča na Siciliii. Motorni torpedni čolni. ki jih ie bilo malo glede na zahtevanj naloge, so vsako noč križarili kot zaščitnim in preprečevali vse sovražne ofenzivne sunke ter med drugim potopili en rušilec in en parnik z 9000 tonami. Ne meneč se za tvega-nie in nevšečnosti, so žrtvovali v borbi mnogo svoiih naboliših ljudi Ogromno opustošenje sovražnih bombnikov v sicilskih pristaniščih še pred izkrraniem. ki sp ie rolem srdito nadaljevalo po pričetku izkrcanja, ie enotam in mornariškim sredstvom odvzelo primerna oporišča in iiti prililo da so operirale skoraj vedno ob odprtih obalah s čimer so se niih težkoče. trud in nevarnost po«'oterile. so pa tudi podvrgle nnistrožn kolav-daciii organizacijsko sposobnost in delo povelinikov
Vsi novplin'ki mornarice na Siciliii. od najnižiih do naivišjih so obvladovali s čudovito sj'osohnost;o in energijo naitežie eoložaie ter so vzdržali v n a-boli nevšečnih okoliščinah čeprav ei iim bila na razpolago manjša sredstva. kakor bi bila potrebna. Mnogoštevilni poveljniki so. čeprav iim je bilo možno in so imeli pravico oddaljiti se. ostali do 'zadnjega trenutka na svoiih mestih. Cesto so se borili ramo ob rami z mornarji, ko so okoliščine borbe vsilile, d i so prevz 'i kopno obrambo oporišč. Naj zadel.'a
omemba dogodka v Augu«!i. ki ie padla v štirih dneh junaške bitke z ogromno močnejšim sovražnikom, bitke. v kateri so se borile večinoma stolniie mornarjev, katerim na čelu ie bil do zadnjega kontreadmiral Leonardi. Naj zadošča omemba Trapaniia, kjer ie kontreadmiral Manfredi, ki bi moral zapustiti mesto še pred angleškim izkrcanjem na Siciliii, ostal na svojem mestu in opravljal čudovito akcijo borečega se poveljnika. S svojimi močmi se ie dolao upiral sovražniku. ki ie tudi tu obkolil s kopnega trdnjavo, ker si ni upal napasti jo z morja.
Tudi v tem ciklu voine. kakor že v Libiji in v Tunisu in na vseh ostalih odsekih borbe, so trgovinske laJ-io. vodene po Kr. mornarici vedno izpolnile svoio dolžnost, nudeč brez hrupa svoje dragoceno delo. ne* meneč se za napade, poškodbe iti škodo ostajajoč do zadnje minute na prizorišču borbe. Pozabljeno tudi ni velikodušno delo bolniških ladii. ki so se neprestano žrtvovale, ne meneč se za ponovne letalske napade, ki iih ie sovražnik proti vsem pravilom mednarodnega prava izvrševal, in ki so prevažale na celino italijanske in nemške ranjence.
Danes še ni mogoče objaviti številk, ki so nuino še nepopolne, toda že glede na to. kar ie znano, se lahko trdi. da bodo. ko bodo objavljene, dokumentirale nedvoumno s svoio obsežnostjo. kako važno in veličastno ie bilo v celoti delo Kr. mornarice pri operacijah na Siciliii.
Junaštvo italijanskih letalcev
Rim. 20 februarja. Omembe Kr. letalstva v vojnih poročilih zadnje dobe izražajo popolno priznanje žilavo-sti. borbenosti in požrtvovalnosti, s katero so se italijanski letalci odlikovali. upirajoč se z vsemi sredstvi in energijami siloviti ofenzivi ki io ie nasprotnik pričel proti Italiji. Sovražni!^ ie z izkoriščanjem pred napadi zaščitene strateške poti lahko razvrstil svoie letalstvo v severni Afriki v širini in globini tako. da je lahko naglo dovajal nad Sicilijo in nad ozemlje polotoka mogočne letalske množice. Računal ie predvsem s svoio letalsko silo za podpiranje napada, za bombardiranje italijanskih središč in slrtie .odpora ter za zaščito in podpiramo svoiih sil na kopnem in na mer ju.
V	primeri z izredno premočjo an-gleško-ameriških sil. obstoječih iz oddelkov najmodernejših letal vseh lipov. ie Kr. letalstvo pričelo neenako :n_ junaško _ borbo, katere so se ude-eževali vsi specialni oddelki. Z ia-kim uporabljanjem svoiih oddelkov bi z horbenestio posadk ie moglo italijansko letalstvo navzlic inferiornosti obvladovati silovite napade nasprotnika in doseči znatne uspehe. Medlem ko so bombniki neprestano napadali tovorne ladie na moriu in v izkrceva-
1	išči h. kakor tud i oporišča v severni Afriki in ona ki iih ie sovražnik nato zasedel, so lovski in napadalni oddelki sodelovali v tesnem stiku z. :ta-fiiansko-nemškimi četami, ščitili pre-mikania in napadali sovražne kolone še potem, ko so se morala naša nai-snredneiša oix>rišča umakntii. Našo ile za nrestreganie niso mogle preprečiti ofenzivne akcije sovražnika proti našim oporiščem na otoku in na metropolitanskem ozemlju, vendar pa so zadale napadalcem naihuiše izgube Naši lovci so se upirali z neprimerljivo srditostjo sovražnim letalskim anadom ki so ae izvajali s čedalie ečiimi sredstvi in čedalie bolj ne-loveško. V celotnem udejstvovanju Kr. letalstva 6o bila spet na prvem mestu torpedna letala, zlasti e svojimi drznimi rrčnim1 ""podi v ugodni dobi luninega s,i!:i proti eovražnbn konvojem, ki so plul i do Siciliie ali
ob severno-atriški obali. V okvirju iz-eub. ki »h ie sovražnik utrpel na morju zaradi delovanja letalsko-po-morskih sni Oei med vso dobt» sicilske vojne od izkrcanja do evakuacije. <so podatki Kr. letalstva posebno visoki in bolie povedo kakor vsaka beseda, e kakšno vnemo in učinkovitostjo so delovali naši oddelki. Od 10. iuliia do 18. avgusta ie italiiaasko letalstvo potonilo 2 rušilca, eno bojno enoto nedoločene vrste in 31 trgovskih ladii s skuono 252.000 tonauii. Z bombami alii tor redi ie bilo poškodovanih 21 križark. torpedovke 8 izkrcevalnih ladij in 3 enote nedoločene vrste. Trnovskih ladij je bilo. poškodovanih 59 s skupno 372.000 tonami. K tem uspelim« in k znanim uspehom nad sovražnim letalstvom ie treba dodati še izgube. ki so bife zadane sovražnika na kopnem, katerih obsežnosti ni lahko kontrolirati. Nadalje ie podpora pri izpraznjevalnib akcijah, obstoječa iz zmagovitih borb nad Messinefco ožino, ki so jih izvojevali naši preizkušeni lovski oddelki, kronala udejstvovanje, ki se za letalce ne sme smatrati za zaključeno. Nad otokom in njegovimi vodami letalci še naprej delujejo proti sovražniku ter preprečujejo njegovo-arkiio in zakasttiuieio ter ovirajo iz-vaainie njegovih načrtov.
Potek bojev na Siciliji
Pripomba k vojnenia poročilu številka 1180:
Bilka na Siciliji ie dosegla evoj neizbežen konec. Uradna poročila so s svojimi treznimi podatki že objavila glavne dogodke hude borbe, ki so. io na Siciliji bile italijanske in uenaške čete. treba pa je o teh operaniah podati obširnejši pregled.
V	noči na tO. julij se ie pričel napad na Sicilijo. K obali med Licato in Sliaeaao se ie približala množica več ko 1509 pomorskih enot z velikimi in maibolmi parniki in poMbatntt 'i*-ikrcevalnimi fcredtetvi s skupno 700.000 tonami, katere ie spremljalo 6 oklofv nie, 3 nosilke letal, kakih 20 križarit, nekai monitorjev in kakih 100- rušilcev, mnogo torpednih čolnov in drugih lahkih emot.
Vse ho oe roru-n©. ladjevje, katerega Pia združili proti nam dve nsiibaca-teiSi državii na eveti*. so podpirala mnogoštevilne letalske angLeameriške sile a sredoaenaskeaa bojišča.
S predhodno izredno silovito letalsko in pomorsko topovsko pripravo, tki ie planila na naše obrambne in olnilne posadke s sikmtoistjo. kakršne nikoli ni bilo prej, je velikim eovrai-nim enotam uspelo izkrcanje na otoku in ustvaritev izkrcevalnega predmosti« nired Licato in Pozzallo. kier so se izkrcale ameriške, ter med rtom Pasnem in Siraeuso. kier so se izkrcale angleške enote. Takojšnji reakciii ita-liiansko-nemških čet. ki so prihitele v ogrožena področja, so Cedili pri-četni uspehi v Geli Augnsti in Sira-«izi. Izkoriščen ie teh pozitivnih uspehov pa ni usi>elo zaradi pomorske, in letalske premoči nasprotnik«*, ki ie ita-liianskim in nemškim četam preprečil vztrajanje na obalnem področju.
Medtem, ko ie nasprotnik z mor ja množin-ko boimbardiral nasprotne vrhove Sicilije na področij) Trapanija in. Maršale, vzdržujoč grožnjo nov ih pobud. fif ie oijačevalo izkrcavanje oklop-nih sredstev in čet na obalnem pasu od Lica le do Siraeu«e in se ie »ričel nov kombiniran napad, s kopnega in z. liKiria proti Augueti ki je bila zavzeta dne 13. julija. Mobilne čele. v srednji in južni Siciliji, .ki so bile nujno slaheiše do količini in napadene od sovražnega letalstva, ki te neprekinjeno deEoval© mati vseini prometnimi potmi, s<> opravlja-Fe čudeže hrabrosti. Italijanske in nemške divizije, ki »o jih voina poročila delno navajala, »p se združene v enotni borbeni volji, borile brez odmora. da bi zadržale močili pritisk sovražnika, ki fe bil posebno silen proti holm področja Agri-genta in Catauiie.
Tako jim ie uspelo- zadriaJi nasprotnika. ne pa tudi preprečiti, čeprav poči iihw> napredovanje z žilavim naporom 12 izkrcanih divizij. Po 11 dneh srditih borb so Padli v roke sovražnika Aorigento. Caltanisseta. Ennajiu vva iužnovzhodna konica otoka, do čim ce ie v ravnini Catauiie bila besna fcrsrba za posest mesta. Od Aarigenta je nasprotnik vrgel močne oklopne mneiice proti severu na važno cest no središče Lercata-Friddi. kier so morile obrambne čele. izčrpane v srditih borbah WHMi~'Uti sotičo premoči sovražnih akk-pnUi sredstev. Ko ie bilo obvladano področje Lercaae—Fridli M skupine nasprotnih tankov prodrle naravi'ost proti severni obali otoka in proti Palermu, ki ie bil izpranjen..
nesno krilo italijansko-nemške p®-etroMtve se ie moralo nato postopno umikati proti vzhodu. da ie lahko oblikovalo neprekinieno fronto, lei ie oit severne obale Sicilije preko Ca-ron-i je. Nicosi je Regalbuta in Cent liri r-f ter kataniiske ravnine do obale zapirala severnovzhodno področin otoka Medlem ko so se borbe kraie-v-ne»» značaja vršite m fronti (io 31. j »Mija. ■*» angtimiTieriške sile lahko sronolnile 15 izkrcanih divizi-i. navzlic hudi ntizgubam ki en bile zadane niih prevoznim ladjam z letalstvom in z na-”inii ter nenrškmf podmornicami (v jnesecu iiTliiu ie bilo na Sredoszem-skem moriu potopljenih 46 trgovskih ladii 2 križarki. 8 rošikev. 3 podj mornice. poškodovanih Piv ie bilo 115 tr< >Tt»kih ladii. ena nosilka letal. 18 Ikržurfe in 5 trpedovkl.
Po novi razvrstitvi topništva.^ki se ie jstrmilo pred oklepnimi množicami so Aualoameričani 1, avgusta sprožili iprifetni napad v bitki katero lahko Imennremo bitko za Messino. Od San Stefana di Camustra do Catanije. zla uti p« na srednjem področju, so divjale izredno silovite borbe in njih silovitost je trajala do konca bitke. Ca-
lanija ie popustila Sele 5. avgusta po treh tednih junaškega odpora. K imenom Trči na. Re galbuto in Centuripe se pridružujejo imena S. Fratello, Bron te. Acireale, Randazzo.
Bifi so vzvišeni dogcdki borbenega duha. ki ie moral popustiti ne pred številčno premočjo moštva, temveč samo pred nenalezljivo mačjo oklepnih sredstev in letal, 17 dni ie trajal epič-ni odpor preostalih italijanskih i.a nemških sil. ki iim ie uspelo zadrževati sovražnika tako dolgo, da so bile lahko vse čete prepeljane na kalabrijsko obrežje, preden ie nasprotnik dosegel sicilsko obrežje ožine. Na poveljnike ter italijanske in nemške vojake. ki so se v zelo hitdi bitki bojevali, zavedajoč se pomena naloge in odločeni boriti se do kraja za obrambo poverienih jim postojank, gfedata naroda Italiie in Nemčije, ki morata tudi prestajati hude preizkušnje v nai‘-večči vojni zgodovini, z upravičenim ponosom in &- hvaležnostjo.
Razdejanja pri zadnjem napada na Teiina
Torta«. tS. afsguista. 24. sovražni napad na Tortno fe aaidal nove trde udarce tenm m učen iškemu mestu. Posebno hudo ie bilo prizadeto iužno-vzbodno področje. Načrtni razdiralni be» sovražniih letalcev ie umi čil ljudska stanovanja v predelih Niaza. Cro-cetia m San Sahari o. Na Corso Or-basano ie bttn na primer popotnoma podrtib 3& velikih zgradb, druge pa so bile pošfcodov ane in v njih ni več mogoče bivati. Že tretjič ie bila močno aadeta bolnišnica San Giovanni alle Sfotinette. Pet razdiralni h bomb in veliko aažigalnih ploščie ie skoro-docela razdejalo patološko anatomijo, mrtvaške veže. več dvora® im muzej. Poškodovana ie bila rtennaitoJ®š&a IfeliffliLIsa.. Tudi boteišar.ieo sv. Mavri-cije je že v drngič zadeta velika razdiralna bomba, lsafcih 5& zažigalnib ploščic in dve bombi a vnetljivo te-kaičino. Škoda je veli-ka. Na Co^rso. Shtpinftri. Corso Pesebiera ter na utici Arouata so mnogi požari dopolnili strašno delo raadirakiib bomb. Tri šote so bile zelo zadete in preitej poškodovani sta bili cerkvi sv. Bernarda ter Srca Jezusovega. Zažigalue ploščice in bombe so poškodovale tudi gledališče Vittorio Kmaiaiiele. Zelo velika škoda je nastala na ob-HtiafliPin stadiona: velik del. magazinov in novih tržnih liapram ie bil* uničenih, pa tudi okoliški kraji Mon-calieri. Nichelino. Brugliasco in Ri-goli so bili cilii sovražnik napadov. Reševalna dela eo se začela kaikoi’ vedno že pred znakom za konec alarma. Prefekt in poveljnik obrambe sta obiskala glavne prizadete kraje. Ob awri ie kardinal obiskal dve no-vi zadeti cerkvi in bolnišuiieo. Krali. Vi«, kneseinja Pieiaoratoka ie aimtrai:. *bk-'^kala bolnišnice Rdečega križa in tolažila ranjence. Nato ie obiskala cerkev Marije Tolažnice, ki ie bila zadeta pri napadal 13. avgusta.
Začasna vojna doklada za pripravnike v državni in banovinski stažbi
>Službeni list« z dne 21. t. m. objavlja naslednja »Navodila za izvajanje naredbe z dne 31. avtru^la 1942 št. 171 o določitvi začasne vojne, doklade pripravnikom«:
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941. št. 291. pretvorjenega v zakon z dne 27. aprila 1943w St. 385. slede na naredbe z dna 5. iuliia 1941. št. 60. z dne 2lr. januarja 1942. št 9. z dne 26. maja 1942. št. 10(>. in z dne 31. avgusta 1942. št. 171. glede na o>iločbo z dne 15. septembra 1942. št. 90. odloča:
Člen 1. Pripravniki državne in banovinske uprave iz prejšnje vladavine obdržijo prejemke, ki so iih imeli na dan 11. aprila 1941. zvišujejo Pa se jim za 30“/o od 1. julija 1941 in za 43Vo od 1. decembra 1941.
Novi prejemki na plači iu osebujb dragi niških dokladah ne smeio v cistern znesku, presegati zneska L. 897.— v prvi kategoriji. L. 764.— v drugi kateaoriii in L. 481.— v tretji kategoriji.
Morebitno razliko med zneskom dosedanjih prejemkov in prejemkov potem predpisu obdrži pripravnik ad personam in {e ta razlika vštevna ob morebitnih poznejših poviških.
Cleit 2. Za pripravnike veljajo, kolikor so združljiva s predpisi prednjega člena 1.. izvršilna navodila po odločbi z dne 15. septembra 1942. št. 90.
Ljubljana dne 8. avgusta 1943. Visoki komisar: Gen. Rihard Mttizo.
člane. Obrtniki iz krajev zunai Ljubljane se opozarjajo, da se pravočasno prijavijo pri pristojnih poverjeništvih zaradi upoštevanja pri razdelitvi. Obrtniki iz Ljubljane in bližnie okolice prejemajo bone za Selak in parafino-vo olje na posebno pismeno prošnio, ki jo morajo vložiti pri Pokrajinskem svetu korporacij do 1. septembra t. 1. Prosilci, ki so to že storiti, bodo o dodelitvi pismeno obveščeni.
Da se zagotovi redno delovanje šol.
ie prosvetni minister določil 11. oktober za začetek šolskega leta 1943/44 na vseh osnovnih, sredniih in vtšiih šolah. Vpisovanie učencev se bo začelo 1. septembra, končalo pa 5. oktobra. Ta rok je podaljšan na 9. oktober za tiste, ki moraio narediti popravne izpite.
Prehranjevalni zavod obvešča potrošnike. da lahko na odrezek >714« navadne živilske nakaznice dvignejo do 27. t. m. po 1 kilogram krompirja pri naslednjih tvrdkah: Marinko. Kmetijska družba, Smrkolj. Železničarska zadruga. 1. Delavsko konzumno društvo. Sever in Gregorc.
att potniških vlakov so ukinili dne tO. avgusta po odredbi glavnega rav-matelfstva italijanskih državnih železnic*. Vlaki so ukinjeni na progi med Benetkami. Verono. Milanom. Bologno. Tarvisom in Vidmom.
Davčna uprava za mesto Ljubljano opozarja vse interesente, da
čiinprej vlože prošnje za izstavitev potrdil za odmero šolnine. Za vsako potrdilo bo davčna uprava zaradi hitrejšega poslovanja sprejemala samo kolke za 6 L. ne pa taksni-papir. Obrazci prošenj, ki iih je treba kolkovatj s kolkom za 6 L. lahko interesenti dvignejo pri davčni upravi na Vodnikovem trgu št. 5/11. soba 7.
Z BMvbn Poglavnibovim odlokom so
pttmitttšieni vsi vojaški pripadniki, ki so bili od 10. aprila 1941 do 27. julija 1943 obsojeni pred vojaškim sodiščem zaradi zločinov in prestopkov. Kazenski postopki, ki so v teku. so ukinjeni. Izvzeti so samo zločini, veleizdaje, komunistično delovanje in nekateri izredno. budi zločini.. Dezerterji so poni iloščenr. če se zglasijo 14 dni potem odloku.
Zeio iimčan vročinski val ie zaiel Portugalsko. V nekaterih krajih fe toplomer kazal več k® 42! stopinj v senci.
Dekret o popisu «faiev&* ie.nedavno izdal« ministrstvo, za. kmetijstvo m giMcdove. Po vsej Italiji bodo morali do 31. avgusta t. L popisati vse topo-le. kraste, ieseue. breste. l>Ee_ platane. lipe in tudi robinie. Od popisa so fz-kPjučene trte po vinogradih.
16. scpteaibra se Imm1» uričelk sprejemni D* drugi izpiti na italijanskih ljudskih in srednjih šolah, ie določil minister za narodno vzgojo. Na xt-mnazijah. in realkah bo na matura
27.	septembra.
Najvišie cene zelenjavi in sardin za ta teden ie fToločil Vfeofci komisar za Ljubljansko pokrajino. 1 kilogram kislega zelja sme stati 4 lire. kisle repe
2.50	Lire. ohrovta 3 lire. domače cvetače 3.35 lire. kolerabi« 2 liri. nove repe brez listov 2 liri. rdeče pese brez listev 3 lire. radiča 3.70 lire. glavnate solate 3.201 lire. endivije 3 lire. špinače 3.30 lire. graba 3.60 Jire. stročjega fižola H, 15 lire. rdeče in bele redkvice 3 lire. bučk 3.70 lire. buč
2 liri. kumar 2.90' lire kumaric za vlaganje (30 kosov na kilogrami 6> lir. kumaric za vlaganje (125. kosov na kilogram) 9 lir. novega krompirja 2.40 lire. rabarbare 4 lire. peteršilja
4	lire. čebule 2 liri. šalnte 4 lire. paradižnikov 2.00 lire. zelene paprike 3.60 lire. korenia brez zelenja 3 lire. česna z zelenjem 4.50 lire. osnažene-ga hrena 4 lire. malin 10 lir. namiznih jabolk 4.75 lire, jabolk za kuho
3 lire. brnšk l. vrste 4.20 lire. 11. vrste 3 lire. domačih breskev 4.60 lire. En liter robidnic sme stati % lir. lisičk .4 lire; kilogram zdravih 111 svežih
iurčkcrv ie po 12 lir. jajca so pa po 2JiO lire kos. Vse te dopustne cene-veljajo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini. Blago mora biti zdravo, očiščen« in sveže.. Gene moraio biti označene ne samo pri prodajalcih na
Najboljši nadomestek gimnastike, posebno za telesno šibkejše dame in gospode, je
džiu • čižiisu
Novi tečaji od 2. in 3. septembra dalje: za začetnike: ponedeljek in petek ob 19. uri: za napredne: torek in četrtek ob 19.uri; za dame: torek in četrtek ob 20. uri Džiu-džitsu poučuje strokovnjak v gimnastični šoli Milene Govekar-jeve, Muzejska ul. 3., pritličje-levo
Vodnikovem in Pogačarjevem trsu. tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču. na Sv. .Jakoba trgu iu v šiški, kakor tudi pri vseh ostalih prodajalcih in prodajalcih zelenjave in sadja.
»Bttrri proti smrti«, slovito delo pisatelja Paula de Kruifa. ie te dni izšlo v založbi »Dobre knjige«. Knjigo dobite v vseh boljših knjigarnah pa tudi pri založbi sami.
Usnjene izdelke barvajte le s specialno barvo ki usnju ne škoduje. Elaks — Napoleonov trg.
Osebne vesli
POROČILI SO SE:
V Ljubljani: inž. Božidar Verstovšek ia gdC. Marija Misjakova; g. Viktor Jenko in grf& Citka Pleveakova. Če.stitamo-!
UMRLI SO:
V Ljubljeni: Franc Završnik; Jožica Klopča-verjera; Janea BLotnutr, ravnatelj OtiZD v pok. in bi v Si občinski; svetnik; Pavel Sfcnjnilec, kJjuKifevniearski. mojster; Katarina Tavčarjeva, posestnica; 74h‘tna Marija Pepovževai Roza Kraškjveeva; Angela Lesjak o v a^ viisji poštni kontrolor v pok.
fcTa VrhniMi: ffinko Leban, prokurist in posestnik.
V> Novem mesta: 321etna Zofija Dolganova.
V Martacrur 7‘Jletni Franc Lva£Le.. mizarski raoister; 771e.tna N-eža-. Rotova; 76Jetui Alojzij Smolej, krojaški mojster; 81 letna Terezija Xfe-sacič«va; Friderik Leskoviu*. luirat^Vnec. iat*strne obein«; 70lttna. FraneiSka. Gerinškovas post stniea.
V Taenu Saw: 33letni Frane Medved; sjodarstk' mtfjsterr in- pocestnik.
V Bire/iaah: Friv FirtMlani«'*.
Mai GcJ«iKt»: Stanko Kastelie, eleklromonter iz Ljubljane.
V Vevčah: Franc &*»šek. obratovodia papirnice Vevre.
V škotji Loki: Marija Jesenovčeva.
Naše sožalje!
♦♦♦♦♦♦♦♦♦
>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ MATEMATIČNA VREMENSKA NAPOVED
zcr mesec avgust in september
Sestavil- dr. V ital ManoHin
Filatelija
Nove znamke
Napisal I). Gruden
Menda se edino v filateliji ne pozna suša. Nove znamke namreč nrav
pridno poganjajo oovsod. Kaj ie zraslo novega no Evropi, ie razvidno iz naslednjih skromnih opisov.
*
V	Italiji ie izšlo r«>iV!i že javljenih znamk še nekai drugih z natiskom P. M. (posta militare). ki bodo služile vojaškim pošiljkam. Doslej so v prometu tele znamke:
a) frankovne po 5. 10. 15. 20. ‘25. 30. 50 eent.. t.—. 1.25. 1.75. 2.—, 5,— in 10.— Ur;
b) ekspresna za 1.25 lire:
c) znamke za letalsko pošto po 0.50.
1.—. 2.—. 5.— in 10.— lir. in končno
r) znamka za letalsbe-ekspresnepo-
silike za 2.-
11 ri.
VREMENSKA NAPOVED
2	ti. avgusta, četrtek: pretežno j as no in vroče.
27. avgusta, petek: isto.
28. avgusta, sobota: še jasno in vroče, čez dan počasno poslabšanje in razvoj manjših krajevnih neviht.
29. avgusta v nedrij«, ali 30. anglista v ponedeljek: vpad deževnega vremena, nevihte in nalivi, nevarnost toče in viharja.
30. avgusta, ponedeljek: ako v nedeljo dež, potem v ponedeljek, zopet jasna.
3L avgusta, torek; pretežno jasno, podnevi vroče.
1. septerabsa, srtia: isto.
2. septembra, četrtek: isto.
Točnost saSIN.	1«	» splošnem na,
slednja: v 8(1 °/o napowiiaiio mmp sc dobro ujema i dejanskim; v 10 °/o se dejansko vreme zaJ&aeni r.a I dan nasproti napovedanemu: v 6°/oi nastopi ta 1 dan. prezgodaj; v 5°/g sc napoved do obnese.
čirna aora ie počastila spomin svojega velikega pesnika Njegoša, izdala ie lepo serijo frankovnih in lefafekrft znamk. Prva obsega viioiivasto znamko za 20 cent_ olivno za 10 eent. ria-vo za 15 eent.. oranžne za 20 cent., zelen«- za 25 eent.. rožnato za 50 cent, in lirske vrednote: 1.25 v modri barvi.
2.—. ki ie zelena. 5.— rdeča in svetlo-lesoso-vordeča ter končne viioliča^to in sivo- za 20.— lir. Se-iiia znamk za letalsko pošto obsega: leleao znamko za 5 eent.. rjavo za- 50 eent. modro za 1.— liro. rožnato za 2.—. riava,rde£-o> in svetlokisosovoirTlečo za 10.— i.a modro- in rožnatolososo>vo> za 20.— lir..
Na znamkah — tiskali so> iito v Rimu — so slike črnogorskih na;raviiil» letiot in portret Njegoša. K r so višje vrednote že v nekai dneh razprodali, stane seriia danes že okreg 400 lir.
V	Franciji so v zadn i.e-rn času zelo raarvdušeBi za izdaianie znamk v maili-nuh polah, in sicer tako. da so v navpičnih- vrstah znamke- enake, v vodoravnih pa se- dcii ena vrednota druge.
V	takšmi razporeditvi. 3<v sedaj izdali novo serijo v kcri^t n a t.'o; lun - EWHn«či. Od leve na desno tvwriie. en »as. »m- "ris tele vrednote: 1,20< + 1.40 fr. viiolTč»-storjave barve; slika, maršala Petaina v civilu. Druga znamka predstavlja aleisarii® dela; ie rdeče barva in iuia nominalo 1.50 franka s pribitkom. 2:50 fr. Naslednja znamka za. 2.40 +■
7.00	fr je rjave, slika na predstavlja alegorično predstavo drugega gvsla nove Francije: družina. Tretje geslo
—	domovina — so prikazovali na v£ ioličastorjavi znamki za 4.— -I- 10.— fr. Krajna desna znamka predstavlja snet maršala Petaina, a tokrat v uniformi; znamka ie rdečerjava m ima nominalo 5.— fr ter pribitek 15.— fr. tako da stane cel pas pelih znamk 50 frankov. Izvedba ie zelo lepa; znamke so tiskane v nlobinsketn tisku.
Hrvatska ie poleg serije za legionarje izdala še blok. Obsega vrednote za 1 + 0.50 kn v modri barvi. 2 + 1 v zeleni. 3.50 + 1.50 v rjavi in 9.— <
4.50 v modrosivi ter ie izšel v nakladi
70.000	parov (zebčani in nezobčaiii).
Seriia služboniti znamk se ie podaljšala za lilastorožnato znamko za
3.50 ku in za oi'ajižno za 12.50 lin. Razen tega sta znamki za 0.50 in t.— kn na tenkem papirju dobili še družico za 0.25 kn.
le napovedane znamke za ustaško mladino., izdane v majhnih polah, so' izšle. Razlikujejo se od onih, ki ?o bile izdane v polah no 100 kosov. Ie po tem. da imaio vodoravno brazdasto-lepilo, medtem ko so prve bile opremljene z navpično brazdastim. Na praznih poljih male pole ie enkrat besedilo: Braniti čast i s loboda. HrvaUke vrhovna ie čfrržnost sv alfo g Hrva far, dTugič- oa: Nišam došao vladati, nego raditi! V srednie pdie so natisnili brvatsko zastavo. Sicer sa znamke po izdelavi, vrednotah in barvah enake onim. ki so iih izdali v polah po 100
Konec prihodnjič.
Nove i)rerftwse » bivanju v Rimu so
izdale tamošaje oblasti. Po 18. avgustu se ne sine nihče naseliti v inestu. če nima za to tehtnih vzrokov. T rgovci % živili, bodo izdajali živila samo na izkaznice rimske občine, ne pa tudi na nakaznice drugih občin, kakor je bito doslej v veljavi.
Mestni preskrbovalni urad oddaja upravičencem drva samo Se na mestu i pristavi (ža-aana drvaV. na nekdanjem telovadišču »Sokolar v Trnoveniv (žagana drva), eela polena pa na športnem prostoru ^Hermesa« v Siski, Na špo-rtnem prostoru SK jLjubljane^ na Ciril-Melodovi cesti ie zaloga pošla, zato naj upravičenci ne hodijo v ec tja po drva.
Pokrajinski svet korporacij je do:
delil ohrtnišllim poverjeništvom zuuai Ljubljane bencin, petrolej, klej, šelak in parafinovo olje kot pomožno sredstvo. da ga razdele med upravičene
IJh!DIMCA IZ BENETK
George Sandova in Alfred de Masset
Zgodo^r^ka dejstva o veliki ljubezni, ki se je banalne končala
NAPISAL MANUEL SASSER
Med vsemi ljubezenskimi zgodbami iz romantike ni nobena dvignila toliko prahu kakor beneška pustolovščina George Sandove in Alfreda de Musseta. Zaradi nie so se prav tako razburjali njuni sodobniki kakor poznejši rodovi: še zdaj ne mine leto. ne d<i bi la ali «ui literarni zgodovi-. nar iz dnevnikov, tujskih list. starih pisem in računov zajel in sestavil novo obliko te aastarele ljubezenske dogodivščine. Že več sto tisoč ljubezenskih parov je prihitelo v Benetke od tiste predpomiadi. kar sta George Sandova iu Musset stanovala v beneškem hotela .Danieli*, toda še nobeden od niih ni zaslovel tako kakor ta dva zaljubljenca, med katerima ie bilo skoraj več zmešnjav in. sovraštva kakor ljubezni.
Skušal bom opisali razdobja te ljubezni tako stvarno in na kratko, kolikor se pač pri takšni zainolauj in prekipevajoči zadevi da in se bom skušal kolikor moeoče izogniti pastem. ki iih postavljajo zaljubljenci vsakemu zgodovinarju.
•
Zgodba se ie pričela leta 1S33. George Sandova ima že skoraj devet in dvajset let. Alfred de Musset pa komaj tri in dvajset.
George Sandova — v resnici se ie imenovala Aurora Dupinova. no poroki Dudevautova — ie že po svojem rodu nenavadna. Med njenimi nepo-
srednimi predniki srečamo krčmarje in obrtnike: potomka ie pa tudi maršala Mauricea de Saxeo. da, celo njegova pravnukinja ie iz rveze Avfftrsta Moi-nega z Auroro Keeuigsmarško. tisto Auroro. ki je tako dolgo frčala za švedskim kraljem Karlom XII.. da jo ja lepega diie prav po grobiiausko postavil pred vrata,-
Z osemnajstimi leti se je poroula z barouom Kazimirjem Dudevantom. predvsem zato, da bi se izmuznila neznosnemu gospodinjstvu ijs gospostvu svoje matere iu babice. Oče ii re umrl že štirinajst let pop-ret ko le bila se štiriletno dekletce; padel ie s konja in si zlomil tilnik.
Zakon z Dudevantom ni bil srečen. George ie kmalu uvedla tretjega in skušala z vsemi mogočimi umetnijami ustvariti idealni zakonski trikot. To razmerje je traialo dolgih osem let, šele leta 183«. se ie mlada George dokončno ločila od svojega moža.
Sest in dvajset let ji ie bilo. ko fe prišla v Pariz. Bila bi rada samostojna. zato je jela pisati. Tmela ie uspeh, relo velik uspeh. Pridobila si_ ie tudi dosti prijateljev, s kateriim ie občevala prijateljsko prostoilusno. Ima veft ko enega ljubimca: naiznamemteisi med njimi ie Merimee.
Na sabem glasu je. Vendar u ni mar, kaj govori svet o njej. Nastopa kot revolucionarka, kot einaneipiran-ka. Nosj moško obleko in kadi <‘i’-ra-re. Živahna je in inteligentna. Lepe
roke ima. čudovite črne lase iu velike. globoke oči—
'takšna ie bila George Sandova. ko je spoznala Musseta. Bil ie šest let mlajši od ni o. iz dobre družine in ie pravkar preživel občutljivo, zasaniano mladost. Z dvajsetimi leti ie bil pravi dandv. mlad. nekoliko samosvoje oblečen gospod, ki bi storil vse. da. bi veljal za cinika. Trdil ie. da_prezira Boga in ljubezen, se pouasal z malopridnimi dogodivščinami in ni bil v resnici prav nič slabsi kakor drugi mladeniči njegovega stanu iii njegovih let. Razen tega je napisal že nekai globokih, ua i bol i pretresljivih stihov. kar 3ta jih dotlej nezuaM fr*n*o-ska in svet-evna literatura. BiP ie let), ognjevit in — kakor ulašč vsemu na-kliub — še zelo neizkušen v Riibe*m.
Musset irr George Sandova sto se srečala v marcu leta 183^. prj neki literarni večerji. George le bila oblečena v turško nos«, v kratek, z zlatom izvezen jopič; na drobnem levem zapestju je nosita težko egipčansko1 zapestnico. Musset in njegov ri»izem sta se ii zdela zaničevanja v notna. Alfred je pa ugotovil, da ie George očarljiva, pisal ji fe in io obiskal. Hotela ie, i»a» ji priseže, da liubi samo nieno dušo, njenega duha. Vendar ie že pet me-seeev pozneje. 25. avgusta, zmagovito pisala neki svoii znanki:	Mussetova
ljubica semls
Ljubimca sta se izogibala mestu. Najela sta gozdarsko hišico v foutain-bleauškem gezctii. George ie spet nosita moško obleko, romala z Mussetem po jesenski pokrajini, hi la te njegov tovariš, niegov .veliki brat*. Ob* sta srečna.
Vendar so kmalu nato m;stale napetosti. ki se moraio spočeti v tako občutljivih, prekipevajočih dušah prehude. Nastopi kriza. Neke noči .ma Musset v (ranchaidskih skalah napad blaznosti.
Listek ..Družinskega tednika**
Od vseučilišča do stružnice
Napisal Karl Detzer
Pod tem naslovom ie Antioch-Colle-ge v Yellow-Springsu v Ohiu (Združene države) ustanovil izobraževali-šče. menda edinstveno te vrste na svetu. Nekdanji rektor Antioch-Col-legea Artur E. Morgan se ie že od nekdaj žilavo in vneto zavzemal za nov način izobraževanja, kier ie teo-riia združena s prakso in kier nai se učenci že od začetka seznanijo s prak: tičniin delom, hkrati se pa teoretski Pripravljajo za poklic, ki so si ga bili sami izbrali. Tako se obenem mimogrede seznanijo s trdo resničnostjo, z bojem za kruh in za obstanek, ne da hi zanemarjali pri tem študij na vseučilišču.
v Študij na Antioch-Collegeu traja šest let namesto običajna štiri leta. Po šestih letih pa 95 °/o kandidatov čisto natanko ve. kako se bodo pretolkli skozi življenje. 400 delodaialcev v 30 državah Združenih držav — med njimi so najyečie ameriške družbe. Podjetja in ustanove, pa tudi vlada sama — so navdušene »stranke« študentov in študentk z Antioch-Colle-gea; zanje ie v Združenih državah na razpolago več mest. kakor jih morejo sproti napolniti.
Leto dni so študenti tudi na tem vseučilišču samo .bruci' kakor povsod, šele pozneje se prične doba pravega šolanja. 10 tednov dijaki študirajo v collegeu. drugih deset tednov pa prežive ob praktičnem delu. in sicer vrse plačano delo po vsej deželi. Dve študentki ali dva študenta morata sku-Paj delati po službah, kjer zaslužita na teden .20 dolarjev: ko čas praktičnega dela mine. se vrneta na vseučilišče. kier nadaljujeta svoje študije.
Oglejmo si na primer študijsko, in delovno pot enega izmed mnogih, študenta Jima Halla. Ko ie deset tednov študiral v šolski kloni collegea preživi na primer 10 tednov ob tekočem traku neke Fordove tovarne v Detroitu; pozneje dela 10 tednov v neki »itteburški livarni. Razen tega se seznani z delom v neki tehnični pisarni. Preživi poletie v veliki čikaški tovarni za izdelavo železniških vagonov, mesa ■ Pri gradnji velikega nasipa v Virginiji beton in ie naposled nadzornik v opekarni v Kentuokvju.
Nič čudnega, če se voditelj te nenavadne šole vprašuje, kje ie šolska knii-aa. ki bi mogla mlademu človeku vliti toliko znanja in izkušeni, kakor ee jih je Jim Hall nabral ob tekočem traku, v plavžih, za tehnično risalno desko — povsod, kier ie moral tudi sam sodelovati, čeprav v podrejeni služJbi. Kje drugje bi si pridobil toliko znanja o strojih in ljudeh kakor prav v vseh teh praktičnih službah?
Ko bo pozneie Jim Hall stopil v življenje. se bo zavedal, koliko poštenega znoja se drži slehernega dolarja in kako mora gospodariti, da bo ta dolar pravilno obrnil. Medtem namreč ko dela. mora tudi 6am vodiiti svoie,gospodarstvo. narediti točen proračun, plačevati hrano in stanovanje, se oblačiti in se zabavati — vse iz plače. Iti jo dobiva.. In pri vsem tem bi hilo dobro, če bi si še nekoliko dolarjev prihrani) za razne neprevidene izdatke.
V	collegeu plačuje kakor vsi drugi 2.75 dolarja na teden za eku.pno spal; nico. Za hrano odrine 3.50 dolarja ali pa še en dolar več. to ie odvisno od tega. alj ie dober iedec ali ne. Skupni stroški za študij znašajo za prvo leto. •ki ga preživi študent samo v collegeu, 800 dolariev, za vsako naslednje leto pa samo 500 dolariev.
Večji del antioških študentov takoj dobi službo po končanih študiigh. Leta lf;4(). je lahko 54 od 56 študentov in 30 o<l 35 študentk takoi nastopilo službe, ki so se že poprej nanje pripravljali. Delodajalci so te študente že prej opazovali iti so prišli do spoznanja. da so za njihova podjetja zelo koristni.
Na vseučilišču vse novince preiščejo. ugotove njih povprečne zmožnosti in njih izredno nadarjenost za kakšno stroko in se pogovore o njih ciljih in željah. Nato jim oddele odgovorna mesta v kuhinji, jedilnici in laboratorijih. v knjižnici in v pisarnah. Vsak novinec mora sestaviti svoj proračun, pregled o svojih plačilnih zmožnostih, pa tudi točen urnik svojega študija. Tako mora znati natanko razdeliti svoj čas za predavanja, delo. igro in spanje. Ko mine leto dni. mu vodstvo dovoli, da sam ureja svoje osebne zadeve.
Pozneje pošlje vseučilišče študente na delo. in sicer v tisto stroko, ki so zanjo najbolj sposobni:	delodajalci
sporočajo uspehe fakulteti, ta Pa svoje gojence skrbno nadzira. Po teh sporočilih redujejo zmogljivost gojenca. njegovo prilagodljivost, zrelost, pa tudi spretnost, pridobiti si med tovariši prijateljev. Študentje sami na pošiljajo zaupna poročila fakulteti o
vsem. česar so se naučili in o ravnanju svojih delodaialcev.
Henderson. mladi rektor tega colle-gea, ki ie tako temeljito prelomil s staro akademsko tradicijo, ie zbral smernice novega študija v nekaj tehtnih stavkov: »Temeljni pomen našega načrta ie v tem. da zbudimo v učencu duha odgovornosti do splošnosti in razvijemo vse njegove sposobnosti do zrelosti. Načrt mu pa tudi daie priložnost. da preizkusi svoj poklic in tako samega sebe in da se za poklic odloča na podlagi svojih izkušeni namesto po pripovedovanju drugih ali zaradi romantičnih sani. Vsi študentje morajo delati, vsi imajo iste možnosti in isto odgovornost. V današnjem svetu je ta demokratična podlaga velikega pomena.«
Kljub prelomu s tradicijo se pa tudi Antiorh-College ravna po starem geslu: »Sramuj se umreti, preden si izvojeval za človeštvo kakšno novo zmago.«
TRETJA
NAPISAL R. SIGMA
V jedilnici nekega elegantnega hotela v Nizzi sta nekega večera sedela dva mlada, vesela Belgijca in večerjala. Pri sosednji mizi niima. nasproti je sedel neki Anglež. Mož ie bil videti na moč resen. Z nikomer ni govoril in s tako negibnim in nepredirnim obrazom strmel predse, da se ie Reneju Knaepenu. enemu izmed obeh Belgijcev, že preneumno zdelo. Sklenil ie. da bo svojega soseda spravil ob njegov stoični mir.
Rene se je zatopil s svojim prijateljem v razgovor, zraven pa vneto mečkal med prsti drobce kruha in jih izoblikoval v več kroglic. Čez nekaj trenutkov ie eno izmed njih zalučal v Angleža. Kroglica ie zadela moža v desno roko in obtičala na rokavu smokinga. Anglež ie mali izstrelek pobral in ga vnemamo vtaknil v žep.
Ta mir ie Reneja še boli razjezil. Vzel je drugo kroglico in io vrgel v Angleževo levo ramo. A tudi tokrat ie ostal mož miren. Kakor da se ne bi bilo nič zgodilo, ie vzel tudi drugo kroglico in io vtaknil v žep.
To ravnodušie ie Belgijca še boli podžgalo. Ne da bi pomišljal, ie vrgel še tretjo krušno kroglico in zadel z njo resnobneža naravnost v čelo. Natakarji. ki so .bombardiranje' že dolgo opazovali, so se poslednjega zadetka posebno razveselili.
Anglež ie pobral tudi to kroglico in jo vtaknil v žep. Oba Belgijca sta kmalu po večerji vstala in odšla na hotelsko teraso, da bi popila še skodelico črne kave in pokadila vsak svojo cigareto. Komaj sta na sedla, že ie stal pred niima Anglež, nagovoril Reneja v čisti francoščini in ga prosil za razgovor.
»Dovolite, da se vam predstavim.« je dejal. »Moje ime ie Sir Bentlev. Malo prej ste me nesramno razžalili. Upam. da ste mož in mi ne boste odklonili zadoščenja ki <Ta zahtevam.«
»Prav gotovo ne. Sir Bentlev.« se ie vljudno priklonil Rene. »Na uslugo sem vam.«
»Dobro. Torej jutri zjutraj ob petih. V«e potrebne pogoie lahko uredita najina sekundanta. Lahko noč. dragi gospod!«
0!>a Belgijca sta osuplo sedla na svoje mesto. Nikakor nista mislila, da se bo zadeva tako resno končala. A zdaj sta morala komedijo igrati do konca.
Točno ob določeni uri se ie Rene sestal s svojim nasprotnikom na dogovorjenem mestu. Še preden ie pa sekundant dal znak za začetek dvoboja. ie stopil Anglež k Reneju, potegnil iz žepa posušeno krušno kroglico in mu io pokazal, rekoč: »Ne pozabite. z nio ste me zadeli v desno roko!«
V naslednji minuti sta počila dva strela. Rene se ie opotekel... Krogla ga ie zadela v desno roko. Rana ni bila nevarna, vendar boleča. Šele čez
mesec dni ie Rene spet lahko gibal z njo. Komaj ie bil pa spet zdrav, že se ie oglasil pri njem Anglež. »Oprostite. gospod Knaepen.« ga ie nagovoril. »zdaj. ko ste si pozdravili roko. mislim, da mi bcste lahko dali zadoščenje za drugo krušno kroglico!«
»Na uslugo sem vam. ie mirno dejal Rene. čeprav ga ie Angleževa maščevalnost na moč razkačila.
Naslednji dan sta se dvoboievala. Sir Bentlev ie spet potegnil iz žepa krušno kroglico, pokazal z nio na svojo levo ramo in dejal: »Z nio ste me semle zadeli!«
Potem sta počila dva strela in Rene je s prestreljeno levo ramo omahnil na tla.
Nekaj časa se ie zdravil doma. brž ko si ie pa nekoliko opomogeL ie odpotoval k svoji sestri v Gent.
Čez dva meseca mu je šlo že nekoliko bolje. Medtem se je bil resno zaljubil v nečakinjo svojega svaka, ki je živela v sestrini hiši. Mlada zaljubljenca sta sklenila, da se bosta kmalu poročila.
»Čisto sem tj pozabila povedati,« mu je lepega dne dejala sestra., »da se ie v času. ko si bil bolan, večkrat zanimal za tvoie zdravje neki neznani gospod, a nikoli ni hotel k tebi.«
»Kakšen gospod?« ie zaskrbljeno vprašal Rene. »Ali se morda piše Bentlev?«
»Da. tako se piše.« ie dejala sestra. »Ali ga pobliže poznaš?«
»Da. v Nizzi sem ga spoznal. Takoi moram govoriti z njim. Ker mi ie zdravnik dovolil, da grem iutri na sprehod, ga bom obiskal!«
Vest. da užaljeni Anglež že spetjz-prašuie za njim. ie Reneja močno vznemirila Predobro se je namreč zavedal v kakšni nevarnosti ie. Gotovo mož čaka samo na to. da se bo pozdravil in ga bo lahko v tretje pozval na dvoboj.
Naslednje iutro ie Renč odšel v hotel. v katerem se ie nastanil Bentlev. Mož ga ie takoi sprejel. Rene mu ie brez ovinkov dejal:
»Vem. da me boste še v tretje pozvali na dvoboj. Na uslugo sem vam. Vendar bi vas to pot prosil, da bi dvoboj za mesec dni preložili, ker bi se rad poročil. Takoi po moji poroki, ki bo čez tri tedne, vam bom na razpolago.«
FOTOGRaHJE
LJUBLJA
vvo/fova
»Poročiti se mislite?« ie vprašal Sir Bentlev. »O. prav rad počakam. Upam pa. da mi dovolite, da pridem k vaši poroki.«
»Seveda, prav rad vam to dovolim, saj nimam vzroka, da hi vam prošnjo odbil.« ie vljudno odgovoril Rene.
Čez tri tedne se ie Rene poročil Zadnji mu ie čestital Sir Bentlev. Stisnil mu je roko. mu podaril krasno zlato cigaretnico in zašepetal: »Pravo poročno darilo boste našli v notranjščini cigaretnice.« Potem ie izginil.
Brž ko ie bil Rene trenutek sam. ie darilo odprl. V njem ie našel ček za tisoč funtov s pristavkom: »Za poročno potovanje!« Poleg čeka ie pa ležala posušena krušna kroglica!
Naš vrt
Setve in presajanje v jeseni
Napisal Josip ŠtrekelJ
Mnoga poletna povrtnina ie pobra na. Tako solata, rana endivija, čebula. česen, krompir, pesa. nizki fižol i. d. Na izpraznjene grede sejemo v drugi polovici avgusta do srede septembra zimsko špinačo, motovilec, pomladansko tjelo čebulo, korenček, peteršilj. mesečno redkvico, zimsko solato. rani ohrovt, rano zelje in tudi še radič in črni koren. V tem času tudi presajamo listnati ohrovt, repnia-čo (kitajsko zelje), glavnato solato, zeleno, dolgolisto endivijo, mesečne in debeloplodne jagode. Grmiče drobnjaka in kozjeka Oiutike) delimo na manjše dele in presajamo v razdalji 15 cm. Vsem tem setvam in nasadom treba pognojiti z uležanim hlevskim gnojem. Ako pa ie bilo zemljišče pognojeno za prejšnjo povrtnino, pognojimo sedaj z mešanim umetnini gnojilom. kakršnega pač dobimo v tem času. po 6 do 8 dkg na m2. Zaradi vročine in če ie suša. ie treba nasade Pa tudi setve za nekaj dni zasenčiti, zlasti občutljive jagode, ker sicer ni uspeha.
Zimsko solato, rano zelje in rani ohrovt, ki jih sejemo v drugi polovici avgusta, sejemo iz previdnosti še enkrat sredi septembra, zakaj v primeru toplih dni in dovoljne vlage odraste ta povrtnina do zime preveč. Taka pa ne prezimi, oziroma zelje in ohrovt odženeta spomladi v cvetno steblo namesto v glavo. Sadike ohrovta in zelja presajamo na stalno mesto oktobra — novembra v 10 cm globoke jarke. ki jih usmerimo od vzhoda proti zahodu, da so zavarovane pred valom severnega vetra in pokrite pozimi s snegom. Zimsko solato presajamo ali pa io pustimo na mestu. Koder ie pa pregosta, io prepulimo. da se ostala okrepi. Te spomladi okopljemo, ohrovt in zelje istočasno prisujemo in po možnosti še pognojimo z naravno ali Pa z umetno gnojnico. Tem potom pridelamo v naslednjem letu zgodaj dorastlo zelje, ohrovt in tudi glavnato solato. Ako posadimo solato v grede pod okna in z zračenjem in zalivanjem oskrbujemo, doraste v decembru v glave.
Tekom poletja so korenine svetlic lončnic prerastle zemeljsko kepo. Znak. da jim hrana primanjkuje. Da se bodo utegnile pred zimo ukoreniniti in utrditi, ie koncem avgusta in v začetku septembra najugodnejši čas za presajanje. Ako so zeio odraslle. jih presadimo v 2 do 3 cip v premeru v večje lončke, sicer jih postavimo v prejšnje. Ob zemeljski keni obrežemo zamrežene korenine in odstranimo še nekoliko zemlje s pomočjo drobnega klina iz kepe ter jih na to posadimo tako globoko, kakor so prej rastle. Za boljšo rast in cvetenje primešamo zemlji po 3 do 4 dkg rožene moke na
1	1 zemlje. Lončke ie treba pred uporabo dobro osnažiti. nove pa vsai en dan namakati v vodi.
Cvetlice trajnice izčrpajo zemljo v treli do štirih letih. Treba jim ie torej poiskati nov prostor. Edino pravilno jih presajamo v tem času. Ker se pa razrastejo v prostorne grme. jih ob presajanju delimo na manjše dele. Še vedno v navadi presajanje trajnic spomladi je napačno. Mnoge zaradi
	ZRCALO	
	naših dni	
Za vsak prispsvak v tej rubriki plačamo 8 lir
Ubogi psički!
Nedavno sem bil priča temule dogodku: stal sem v prehodu nebotičnika, ko sta prišli mimo dve gospodični, stari okrog 20 let. v spremstvu brezhibno krojaško raslega kavalirja. Približno sredi prehoda je stal majhen, nebogljen psiček, ki je na žalost oviral mladim ljudem prosto pot. Najlažji in najlepši izhod iz te zagate je bil ta, da je ena izmed teh gospodičen sunkovito brcnila ubogega psička v trebuh s tako silo. kakor da bi priznan nogometaš skušal iz daljave 30 metrov poslati žogo v gol. Dama, ki ji je bil psiček zaupan v varstvo, se je sicer razburila, a se je obvladala in mirno rekla: »To je pa današnja mladina!«
Ne bi se čudil, če bi kaj takšnega videl pri kakšnem mesarskem pomočniku. Zgrozilo me je pa. da se je dekle, ki je naibrže že na vseučilišču, tako izpozabilo. Brez dvoma je tudi njo potegnil posuroveli čas za sabo in si ne more kaj, da ne bi dosledno izpolnjevala, kar vidi pri bolj podjetnih.
Opazovalec
tega ne cveto v istem letu (potonke. lilije, perunike i. d.). Ako ie jesensko presajanje zamujeno, naj se to. odloži do bodočega leta.
V	septembru in oktobru je čas za nasade raznih pestrobarvniii cvetic čebulnic, zlasti čedalje boli priljubljenih žafranov, narcis, tulipanov, hiia-cintov in lilii. Sadimo jih pa po debelosti čebulic: žafrane 6. narcise 6 do 10. tulipane 10^-12. hijacinte 12 do 15. lilije 12—20 cm globoko v dobro pripravljeno zemljo.
Hlače
V	veliki stanovanjski hiši v ozki. temni pariški ulici pritisne nekdo na zvonec.
Vratar pomoli qlavo skozi okence in vpraša:
»Želite, gospod?«
»Ali stanuje v tej hiši gospod Decamps?«
»Da. gospod «
»V katerem nadstropju?«
»V šestem.«
»Alf je doma?«
»Da, gospod.«
Šest nadstropij je visoko, zato obiskovalec rajši še enkrat vpraša:
»Ali pa veste čisto zanesljivo, da je doma?«
Vratar se zasmeje:
»Če bi le vse *ako dobro vedel«
»Zakai?«
»Tu imam namreč niegove edine hlače. Pravkar jih je prinesel krojač. Ali bi hoteli staremu možu prihraniti pot, gospod?«
»Prav rad!«
»Ker ste tako namenjeni h gospodu Decampsu. bi lahko hlače kar s seboj vzeli, če ste tako ljubeznivi.«
»Če ni nič hujšega ko to, prav radi«
Ko ie obiskovalec s hlačami v roki odšel po strmih stopnicah, začne stari vratar premišljevati, ali ie prav storil, da ie neznanega gospoda prosil za uslugo. Gospod je bil zelo elegantno oblečen.
Slikar Decamps. tedaj šele petindvajsetletnik, odpre vrata. Oblečen je prav slikovito, vendar brez hlač.
»Kaj, vaša kraljevska visokost? In 7. mojimi hlačami!« se začudi.
Obiskovalec ie bil namreč vojvoda Orleanski, kraljev nečak in poznejši francoski kralj Ludovik Filip. Visoki qost je bil med prvimi, ki ie spoznal, kako nadarjen je Decamps. Neka slika, ki jo ie od njega kupil za pet tisoč frankov, je šia čez dvajset let za desetkrat tolikšen znesek.
Sicer se ie pomiril, toda kriza ie c.siula. izpremenila se ie v kronično bolezen. Iskala sta zdravila in se '25. novembra odločila, da bos*a skupni odpotovala v Italijo. 12. decembra sta se Sandova in Musset odpeljala v Lvon. Tamkai sta se vkrcala na ladio. ki nai bi po Rodanu priplula do morja. Njun slučajni popotni spremljevalec ie francoski konzul v Civita-Vecchii, Henri Beyle'. s psevdonimom Stendhal.
20. decembra sta v Marseillu, samo mimogrede si ogledata Genovo in sedem dni pozneje sta že v Firenci. Ne vesta, v katero smer bi nadaljevala potovanje; žrebata. Kocka pade; Benetke. 2e ‘28. decembra odrineta v to smer. prispeta 29. v Bologno in 30. zvečer v Mestre. kier zagledata luči Benetk, mežikajoče onkraj plitvin. Torej boli beg kakor potovanje po Italiji! Dežela iima ni všeč. Bolie: drug drugemu nista več čisto všeč. Že v Genovi sta ugotovila, da so njuni nazori o umetnosti čisto različni in med potovanjem so se nasprotja naibrže še poglobila...
V	noči 30. decembra 1833. sta se Sandova in Musset v gondoli prepeljala čez plitvino, Nastanila sta se vsak v drugi gostilni. Kmalu sta se pa skupni preselila v hotel .Danieli', kjer sta najela spalnico in salon.
. Najprej gre vse po sreči. Ljubimca si ogledujeta otoke in mesto. Musset ?i dela zaoiske. Sandova misli na svo-le delo. Potuje s predujmom svojega založnika in namerava v Benetkah napisati nov roman.
Nenadno George oboli. Ni kai posebno resnega: bežno slabo počutie zaradi izpremembe klime, hrane in slabe beneške vode. Musset zaskrbljen »okliče dr. Santinija. sivolasega sta-re,-'a zdravnika; ta se zaradi puščanja krvi posvetuje s svojim mlajšim tovarišem kirurgom Pietrom Pagelliiem.
Pagello ie bil že nekoč videl Sandovo na hotelskem oknu. Tudi tedaj je spet imela svojo orientalsko obleko in majhen, rjav turban na čririh laseh. Naredila ie nanj globok vtis...
Sandova si je kmalu opomogla, toda neubranost med ljubimcem ie ostala. Sandova ie očitala Mussetu, da io ie med boleznijo zanemarjal in io puščal samo. Spet so na dnevnem redu prepiri, prizori ljubosumnosti, zaprta vrata. bežne sprave. To traja do 4. februarja. Tedaj leže Musset. Njegova bolezen ie nevarnejša kakor Georgina. Vračajo se podobni napadi kakor v Fontainebleauju. George Sandova se ne boji samo za življenje, temveč predvsem za razum svojega ljubimca. Piše vznemirljiva pisma in pokliče zdravnika Pagelliia. Pomaga mu bdeti dolge noči pri bolniku, mu polagati obkladke. In zgodi se tisto, čemur se ni posebno čuditi: George se zaljubi v mladega. lepega Benečana.
Težko ji to zamerimo. Nihče ni gospodar svojih čustev, kje neki ta 10-mantičarka. ki ie tako šibka, kadar mora popustiti še tako drobnemu kli: cu srca? Njena krivda ni. da liubi Pagella. pač pa v tem. da svoie ljubezni ne zna prikriti, dokler ie Alfred bolan in v njeni bližini.
Musset leži v vročici in v blodnjah med George Sandovo in Pagellom. ta dva se pa nad njegovo glavo nežno rokujeta. Zbudi se iz dolge omedlevice in vidi v zrcalu, kako sedi v predsobi njegova ljubljena George na zdravnikovih kolenih. Zasači Georgeo pri pisanju ljubezenskega pisma in zahteva pojasnila. Ona Pa vtakne papir v usta. ga sežveči. vrže v umivalnik in skozi okno. Pagello ie skoraj ves čas v njeni bližini, muke ljubosumnega Musseta so strašne.
In pri vsem tem ie George pač ideal požrtvovalne bolniške strežnice. NoČ in dan bdi pri bolniku in šele. ko
Musset okrog 20. februaria. preboli vsaj naihujšo krizo, prvič leže in mirno zaspi.
Marsikdo bi pripomnil, da bi ravnala pač drugače, če Alfred ne bi bil bolan. Položaj bi bil tedai takoi iasen, George bi se odločila za Pagella in zapustila Musseta. Ta domneva ni posebno verjetna. Sandova ie hotela imeti oba. lepega Italijana in pesnika. In da bi to dosegla, ie pričela liube-zensko spletko, ki ie v zgodovini pač skoraj ni enake.
S	prebrisanimi namigavanji in domisleki. z velikimi besedami in sanjavimi zagotovili skuša izbiti Alfredu iz glave tisto, kar mora vsak dan gledati na svoie oči. Trdi. da ie Pagello samo nien prijatelj in da mora postati tudi njegov prijatelj. Vse svoie umetnije preizkusi, da bi preprečila ločitev s pesnikom. Zakaj ta ljubezen ni samo zasebna, temveč tudi literarna zadeva. Pariz, njeni prijatelji in zavistniki vedo predzgodovino tega razmerja: doživeli so spočetje njune ljubezni, zdaj z napetostjo čakaio kako se bo razvila beneška dogodivščina. Kai si hodo prišepetavali v salonih in krožkih. če nai bi se ta velika ljubezen tako banalno končala?
Nedvomno ie. da ie George Sandova res tedaj tako mislila. Pozneje ie to dokazala. Vse svoje poznejše življenje
—	umrla ie šele leta 1876. — se ie trudila, da bi beneške dni osvetlila v kar najbolj prijetni luči. Napisala ie
o	teh dneh poseben roman, izjlaia pisma, ki so zmanjševala njeno krivdo in uničila tista, ki so io obremenjevala. Skušala ie vplivati na priče in bila sama sebi najboljši odvetnik. Morda ie bil pa vendar še en vzrok, ki io ie silil, da ie obdržala Musseta, morda ga ie še zmerom ljubila, kljub Pagelliju. kljub vsemu...
Neizpodbitno ie pač. da io ie Musset ljubil. Če bi ie ne bil. ali ue bi pre-
gledal niene igre? Videl ie George v Pagellovem objemu, videl, kako sta se z zdravnikom poljubovala in ii vseeno verjel, ko mu je tvezila bajko o sozvočju duš. Ali ne zveni to neverjetno in paradoksno? Vendar ie že tako. da ljubezen ni samo bistrovidna, temveč tudi slepa. Zaliublienec noče videti, da ga ljubljeno bit ie vara. Upira se spoznanju z vsemi močmi: celo. če zasači ljubljeno bitje pri grehu, ima pri roki nedolžen izgovor za takšno početje. In vse to toliko boli. če pozna ljubljeno bitje vse zvijače in umetni ie George Sandove. ki ie storila vse. da bi Alfreda prepričala tisto, kar bi sam tako rad veriel.
To razmerje v troie traia še mesec dni. Tedai postane Musset zaljubljencema odveč. In George tve"- poslednji drzni poskus pretvarjanja: pregovori Alfreda, naj se vrne domov, ne da bi se ločil od nje. Da. pripravi ga celo do tega. da blagoslovi njeno zvezo s Pagellom. ki mu o njej natvezi, da ie še zmerom samo duševna. Ko stopi Musset v gondolo, ki nai bi ga prepeljala na celino, krona George svoie prizadevanje: obljubi Mussetu, da se bo borila proti izkušniavi in mu pisala, če ii bo vseeno podlegla. I11 povrhu tega ie že davno Pagellova ljubimka!
Kar je prišlo pozneje, ni več tako važno. Musset ie odpotoval iz Benetk
29.	marca, hitro prepotoval Benečijo, Lombardijo in Švico in se vrnil v Pariz s smrtno kaljo v srcu. Sandova mu pošilja pismo za pismom. Ta pisma so najiskrenejše izpričevalo ljubezni, nai-pretresliivejŠi krik srca. kar jih poznamo. Musset iih prebira in še zmerom verjame obljubi, ki mu io ie dala George ob slovesu: da sicer liubi Pagella in da tudi 011 nio liubi. toda da se pogumno upirata izkušniavi...
24. julija sta Sandova in Pagello od-
potovala iz Benetk proti Parizu. George se ie Italijana kmalu naveličala. Kdaj ga gleda z drugimi očmi kakor v Benetkah. V krogih, ki iih ceni. bodeta v oči njegov povprečni duh in njegova pomanjkljiva izobrazba. Zato zapusti zdravnika in si skuša spet pridobiti' pesnika. Za čas se ii posreči, tedaj pa izve Musset beneško skrivnost in se loči od n ie. George skuša spet pregovoriti užaljenega ljubimca; prične se bolestna igra. vname sevboi. ki traia nekaj mesecev in se konča z njenim porazom. Ob koncu marca 1835. se George in Alfred naposled ločila, konča se drama, ki ie bila pred dobrim letom v Benetkah dosegla vrhunec.
Zakai ta ljubezenska zgodba, ki v bistvu ni ne posebno poetična ne posebno izpodbudna. vznemirja in drasti rod za rodom? Ne samo zato. ker sla nje junaka slavna umetnika in ker sta skušala svoie doživetie. pozneje oblikovati v svoiih delih. Mislim, da je bistvo pozornosti, ki io ie zmerom zbujala, v tem. da gre za res veliko ljubezen.
Velika ljubezen ie redka. Tako redka. da celo tedai kadar se izmaliči v tako strahotno obliko kakor pri .beneških ljubimcih', vklene vse v svoi čar.
Če presejemo vse velike strasti v zgodovini in umetnosti, spoznamo, da listo, kar nas očaruje. nista ljubimca, pač pa ljubezen sama in da sta junaka samo glasbili, ki na njih igra tista pradavna moč. ki dviga in drasti naše čute.
Tako ie tudi z George Sandovo in Mussetom. Onadva nista nesmrtna, pač pa ljubezen, ki se ii ie zahotelo, da se je vtelesila v teh dveh ljubimcih, da dokaže svoio sladko in uničujočo moč.	.
Po švicarski Annabelh
UGANKE
Zakliniavec
lonni Brakel se ie rodil v eni iz-ned zakotnih ulic spodaj v pristani-ču, tam je zrasel, potem pa postal omar, kakor vsi drugi moški člani braklove družine.	v
lonni ie bil svojevrsten^ človek. Čeprav drobne, skoraj nežne postave, ie bil vendar žilav in močan. Ko ga ie nekoč na neki tovorni ladji, vki je vozila v Afriko, neki velikanski črnec nesramno žalil, qa je lonni s pestjo tako močno sunil pod brado, da je padel po tleh in obležal.
Nihče si ni bil qlede lonniia na lasnem. Bil je sicer dober in prijeten tovariš, a vendar bolj samosvoj. Redko je z druqimi pil. kadar je pa to storil, je spravil pod streho trikrat toliko pijače ko druqi in se prijem niti vpijanil ni. Ob takšnih priložnostih je veliko in tako učeno govoril, da so njeqovi tovariši zmajevali z glavami in se mu niso mogli načuditi.
Za ženske mu ni bilo dosti, čeprav so dekleta kar brenčale za njim Ko ie nekoč v Sidnevu z neko temnopolto lepotico sedel v pristaniškem baru in pil, je prišel k mjzi neki za glavo večji anqleški strojnik in mu hotel dekle brez besede odpeljati od mize. lonni Brakel je nesramneža, prijazno povabil na sestanek zunai lokala. Čez nekaj minut so morali strojnika odpeljati v pristaniško bolnišnico, lonni se je pa vrnil v bar m mirne duše dalje pil.
Pozneje se je vozil na nekem ameriškem parniku. V Friscu so sprejeli na krov veliko množino majhnih sodov, s katerimi so morali zelo _pre-vidno delati. Dejali so jim namreč, da ie v njih neka strašno nevarna tekočina, ki bi pri najmanjšem sunku eksplodirala in bi vsa ladia lahko zletela v zrak. Sodčki so bili videti na moč zahrbtni.
Nekeqa dne so mornarji na lepem prestrašeno zakričali:
»Pozor... eden izmed sodčkov se kotali na tla!«
Kakor vsi druqi, je tudi lonni videl, da se ie eden izmed sodčkov počasi izmotal iz preslabo zavozlane zanke in se bo zdaj zdaj zvalil na tla.
Mornarji so se razbežali na vse strani, kakor kokoši, med katere je planil kraqulj.
Samo lonni Brakel ni bežal. Stopil ie celo korak bliže k sodčkom, tako da je stal čisto pod njimi. Smrtonosni sodček je nekaj čas nihal sem in tja, potem padel — in priletel naravnost v lonnijevo naročje. Čeprav je bil majhen, je bil vendar toliko težak, da se ie lonni pod neqovo težo sesedel.
Previdno je sodček položil na tla, si prižgal ciqareto in zadovoljno puhnil dim predse.
»lonni, človek božji!« je zaklical drugi krmilar in smrinobled pritekel k njemu, »ali ne veš, kai je v sodčkih?«
»Vem,« je mirno dejal lonni. »Star vvhiskv... res bi ga bilo škoda, da bi sc bil razlil.« Nihče ni vedeK ali misli lonni resno, ali se samo šali.
Da so ga pozneje, zmerom imenovali zakliniača kač, je kriva prigoda, v kateri se ie lonni spet izkazal m-naka.
lonni Brakel je bil tedni mornar na neki ladji, ki ie iz Indiie pripeliala kavčuk, riž, kopre in druge pridelike te dežele.
Ko so v domačem pristanišču izkrcali z ladje blago, je moral lonni z dvema tovarišema očistiti spodnje ladijske prostore. Ker je tam vladala neznosna vročina, so bili mornarji oblečeni samo v ozke, do kolen segajoče hlače. Ko so že nekaj časa pometali na kup vso mogočo nesnago, je lonni za trenutek nehal, delati in si prižgal cigareto, čeprav ie bilo kajenje tu strogo prepovedano. Nenadno ie pa pogledal na kup smeti v kotu in vzkliknil:
»Poglejta, na kupu smeti se nekaj premika!«
Oba njegova tovariša sla radovedno pogledala na kup odpadkov. Vica smetmi se je v resnici nekaj premikalo. Se preden so pa vsi trije mogli pobliže pogledati, kai se giblje, so že prestrašeni odskočili. Iz smeli se ie namreč izvila kačja glava in sovražno zapičila svoje vodene oči v može. Nekaj časa je nihala sem in tja, komai se ie pa Diekhus, eden izmed obeh Jonniievih priialeliev, premaknil, je ze grozeče siknila in planila kvišku.
Zdaj ie lonni spoznal, da ima opravka z žveplenorumeno- ko roka debelo kobro.
»Ne ganita se!« je zašepetal. »Kobra ie urna ko podlasica in vražje strupena!« Pri tem ie mislil na to, da nimajo pri sebi nobenega orožja in so skoraj naqi.
Zdajci je hotel drugi Jonnijev tovariš Niemevcr pobeaniti. Že v naslednjem trenutku ie kobra ko blisk švignila kvišku. Če ne bi lonni tovariša prikoval na mesto, še preden ie storil korak, bi najbrže nikdar več v življenju ne pometal ladijskih smeti.
»Vrag naj jo vzame!« ie zašepetal bled od strahu. »To ti ie res zverina!«
lonni Brakel se ie ozrl okrog sebe. Kača je še zmerom ležala na kupu smeti in sikala z razcepljenim jezikom sem in tja. Zdelo se je, da ie lezna, a ne ve, na koga bi planila.
Neki na drugem koncu spodnjega ladijskega dela zaposleni mornarji so zaradi nenadnega miru postali pozorni in so klicali lonniia in njegova dva tovariša m jih vpraševali, kai se ic zgodilo.
lonni se ie počasi, prav počasi sklonil, pobral neko približno pol metra dolgo leseno palico 111 se prav tako počasi spet zravnal. Zdajci ie palico približal ustom in pričel nanjo igrati kakor na piščal Oslala dva mornarja sta mislila, da se ie lonniiu od strahu zmešalo. Prste je namreč premikal po palici, kakor da bi že od nekdaj igral na piščal, zraven pa milo pel. Sklonil se ie nekoliko naprei in tisii konec lesa, ki ie molel proti kačini glavi. enr' omcr-110 .n počasi premikal sem in iio.
		TSt*
SV. J9 ' 1 A Hi *' J 0j		
37. Na grajski poiedini ic bilo mnogo, mnogo ljudi. Ko je gledal Angelin mlade pare, nežno je vzel v roke drobno rdečo rožico in rekel svojemu očetu: »Glej, oče. vsak od gospodov ima svoje dekle, zaročenko ali ženo — ali smem tudi iaz pripeljati svoio?« Krali ie smehljaje se Prikimal, Angelin ie pa šepnil rožici: »Rožica moja, postani to. kar si bila nekdaj!« In glej! V hipu se ie rožica spremenila v prelepo dekletce — Drejo! Vsi so ostrmeli nad čudežem Angelin io ie pa smehliiaje se prijel za roko in rekel: »Evo ie, moje zaročenke!« — — —
38. In spet so tekla leta... Naglo in veselo ie mineval čas... Angelin in Dreja sla odraščala... Tako je prišla tudi tista ura, ko sta postala mož in žena. In kdo ju je poročil? Stari romar, katerega ie njcqovo dobro starčevsko srce privedlo po dolqih letih spet v grad... Skozi solze, ki so ka-pale iz rosnih oči, jima ie deial: * Bodita srečna, otroka moja! Ljubita se. ljubita svoio zemlio in svoje ljudstvo!...«
39. Kralj je spet priredil veliko slavnost, povabljenih ie bilo premnogo gostov, ki so vzklikali in pili na zdravje mlademu paru. Angelin in Dreja pa nista videla in slišala nikogar... Plesala sta m si qledala v smejoče se oči... Čutila sta, da se ie začela za niiiu velika, velika sreča, ki iu ne bo zapustila nikoli več...
V	njuno življenje je_ posijala neugasljiva, večno bleščeča luč ljubezni!
40. In nekega dne se ie zgodilo, da je prišla Bela žena in z mrzlo, ledeno roko zatisnila oči staremu kraliti..
Usoda ie zdaj potisnila žezlo v roke Angeiinu, ki ie z niim pravično in ljudomilo vladal do svoje pozne smrti...
In tako je, dragi otroci, naše pravljice konec. Če vam ie bila všeč. vam bomo kmalu povedali spet kakšno novo, še lepšo in še boljšo...
I?
Križanka
kač I Napisal B. F. I
A lonni ie bil čisto pri pameti. Diekhus in Niemever sta na svoie veliko začudenje na lepem opazila, kako kobra ko hipnotizirana z glavo sledi gibom lonnijeve palice. Videti je bilo, ko da bi vneto poslušala njegovo pesem in se gugala po njenem taktu.
Zdajci je pa lonni začel v petie vpletati besede:
»... Halo Willi Kohrs — teci k staremu — naj pride z revolverjem — ostani tam — ne hodi sem — kača ie zelo strupena — pohiti Willi — teci kolikor moreš — 1«
Vse to ie lonni tako spretno zapel, kakor da bi mu bilo res do tega. da zabava zvijajočo se kačo.
A njeqova pesem je doseq!a svoj namen. Tovariši v sosednji sobi so se zavedeli, kai se doqaja. Willi ie, ko da bi qorelo za niim, stekel v gornje ladijske prostore.
Diekhus in Niemever sta stala poleg Jonnija ko voščeni figuri. Na čelo [ima je stopil mrzli znoj, vsak trenutek sta prčakovala, da ju bo kača napadla.
lonni Brakel je pa pel in nihal s piščalko, kakor da svoi živ dan ne bi drugega delal. Oba tovariša sta brez diha strmela vani in s strahom sledila kačinim gibom.
Zdajci ie skozi vrata stopil kapitan z revolverjem v roki. Z enim samim pogledom je premotrii položai in stopil hitro, a neslišno bliže. Kača ie bila tako zaverovana v lenniievo enakomerno popevko, da ni opazila nevarnosti. Zdajci sta pa že počila drug za drugim dva strela. Kobrina glava je omahnila. V smrtnem boju se je njeno telo vijuqasto izvilo iz smetišča. Se zmerom od strahu oka-meneli mornarji so videli, da so imeli opravka s skoraj tri metre dolqo kobro, najstrupeneišo in naikrvoločnei-šo kačo polotoka Malakke.
lonni ie še zmerom stal na svojern mestu. Bil je popolnoma miren.
»No, zdai nam pa povej, lonni.« so ga vsi hkrati vpraševali nieqovi tovariši, »kje si se naučil te umetnosti?«
lonni Brakel ic poiskal cigaretni ogorek, ki ga ie bil prei vrgel proč, ga znova prižgal, potem pa deial:
»Nikdar se nisem teoa učil. Niti videl kai takšnega še nikdar nisem. A bral sem o tem. Zato sem pač poskusil. Če bi se mi ne posrečilo kače omamiti, bi me pač napadla — to bi se enemu izmed nas tako prei ali slej zgodilo. Ali ni krasno plesala? Človek božji, z njo bi si lahko zaslužil mnogo denarja! Škoda!« Zadovoljno je puhnil dim iz cigarele. še enkrat obžalujoče pogleda! mrtvo kačo in začel pometati smeti.
Od tedaj so lonnija imenovali za-klinjavca kač.
Pred približno petdesetimi leti ie
wiirzburški vseučiliški profesor Wil-helm Konrad Ronfgen slučajno odkril skrivnostno moč X žarkov. Dotlej človeštvo ni poznalo žarkov, ki bi prodrli skozi materijo. Gornji slika kaže prvo rontgensko sliko na svetu, roko gospe Rontqenove. Od tistih dob je rontgenska fotografija izredno napredovala. Danes moremo s pompčjo posebnih pripomočkov, fotoorafirati ne samo pljuča, temveč tudi že možgane. Spodnja slika nam kaže sliko pljuč, kjer imajo bronhiji nekaj bolezenskih izrastkov.
Vodoravno: 1. Velik grški modrijan , Hz Stagire (384.—322. pr. Kr.). 2. Hr-j [vatska gora, kjer je madžarski kralj: jKoloman 1. 1097. premagal zadnjega [hrvatskega kralja. 3. Pesnitev; pred-ilog; s samoglasnikom bi bil star Gerkman. 4. Kajpada, seveda; drevo, pr-Evina ali rudnik. 5._ Ploskovna mera;
► znano letovišče v Švici. 6. Upj prva fdva soglasnika iz 7. navp. 7. Članice [bivšega našega športnega društva.
► 8. Angleška dolžinska mera. 9. Moder [dragi kamen. 10. Naprei (ital.);
|uradna kratica. 11. Latinski in; ja->rem; žensko ime.
Navpično:	1. Skrivno razodetje
(grš.). 2. Stražnik; osebni zaimek.
► 3. Brez tega, vendar; sol solitrne ki-t sline. 4. Kratica na listinah; 100 kv. {metrov. 5. S posebnim izstrelkom zardeti. 6. Končnica moških svojilnih
► zaimkov in pridevnikov; medmet; [kraj blizu Ljubljane. 7. Neumen, ne-todločen človek. 8. Jaz (latinski, znano [iz tujke za sebičneže); kraška zdra-
i	vilna roža. 9. Romanski spolnik;
♦ oblika pomožnega glagola; tuja su-
♦ rov in a, ki se uporablja v zdravilstvu tin tehniki in ki služi kot primera za
► nenadno izginotje. 10. Kemična snov, [ki pri obsevanju z ultravijoličnimi {žarki tvori vitamin D (do kraja). {11. Vladarjev namestnik v stari Per-Fziji; kurivo.
*
ČAROBEN KVADRAT
A	A	A	A	A
A	B	C	I	I i
I	I	K	K	
K	L	L	L	Ni
N	N	0	0	P
1. kupa, 2. lepo vedenje, 3. zdravilo, j [4, judovski učenjak, 5. veriga (srbo-i Ehrv.).
*
IZPOLNJENKA
*U>(:P*U#A^G*
r=i<r*r*o*rh<n
*R*A*M*K*A*
d^ž^o^l^a^e
J Če navpično dobite prave besede,
♦	zvežejo vstavljene črke znano resnico.
*
PREMENE 1	2	3	4	5	6
Žival je domača,
1	2	5	4	3	6
ni grad. ne palača;
1	2	3	6	5	4
lazi in pleza,
2	3	5	4	1	6
kako se razteza;
2	3	5	6	1	4
vodene kopice.
3	2	1	6	5	4
kupe vodice.
ČAROBEN LIK
Križanka:	Vodoravno:	1	smrdokavra. 2.
pl., Obir, ep. 3. lajna, lam. 4. etui, oslič. 5. Tis/.a, teza. f>. termofor. 7. ak, (lak, vo. 8. Rasto, RM 1). Stein. Afni. 10. tič. atrij. 11. vojvodinja II. onegav, Aa. — Navpično: 1. spletkarstvo. 2. mlati, Kation. 3. Just, sečje, 4. Donizetti, vg. 5. oba, Arlon, oa. rt. ki. ma, adv. 7. aristokrati. 8. alef, Mirna. 9. Keinlzov, Nija. 10. as čarobija.
Stopnice: N. in, cin, Nica, enica, penica, Pesnica, spetnica, posetnica, pocestnica.
Zamenjanka: Pasji dnevi.
■ Posetnica: Cestni pometa6
c	c	E	E	G
G	I	L	L	O
o	o	o	o	o
P	P	R	R	T
T	T	T	V	V
1. prometno sredstvo, 2. krmar,
3.	znan hrib, 4. breme, 5. veznik.
Rešitev ugank iz prejšnje številke
26. VIII. 1943.
»Nfc, nisem pozabila. Vendar so mi »ojifle po glavi druge misli in zato »e/h pač pozabila, obvestiti vas in Sam povedati, da res ne utegnem. Moja jahta §e je vrnila iz ladjedelnice in se že ziblje v pristanišču vsa lepa in nova. Vaše pomoči potrebujem, Mr. Hovvard. Rada bi povabila Vse znance, ki so me kdaj tu gostili, na izlet proti Bahamskemu otočju. Pomagati mi morate izbrati prave ljudi!«	,	, , ,
»Bil sem v hudih skrbeh, ko vas o domenjenem času ni bilo in vas tudi v hotelu nisem našel,« je odvrnil Howard.	.	.	,
»Saj vendar niste imeli vzroka da -bi tako skrbeli,« ga je mirila Daina.
Kakor stara babnica je je pomislila. V skrbeh bo vselej, kadar mu he bo šlo vse po maslu. Parker gotovo ne bi bil v skrbeh!	.
»Koliko ljudi pa gre na jahto?« je Vprašal Hovvard.	.	,	./
»Oh... kolikor hočete*« le odgovor* ■ la Dafna. Bila je pozabila, vprašati Parkerja, kako velika je jahta. Le kako je mogla zagrešiti taksno neumnost!
»Koliko ton pa ima?«
Dafna se je zasmejala.	.
»Niti pojma nunam o tonazi m motorjih,« je vzkliknila. »Jahta je velika, udobna, zelo lepa. vsa v bfr-Jem in srebrnem. Imeli bomo dovolj dobre jedače in pijače. G tehničnih podrobnostih vas pač lahko pouči moj kapitan. Zdaj mi morate pa pomagati. sestaviti seznam ljudi, ki jih ne smem pozabiti. Povabila bom tudi Mrs. Darleyev».«
»Mrs. l)arleyevo?« Očitno to Ho-\vardu ni bilo posebno po godu.
»Da, zakaj pa ne?«
»Ker ne bo spadala v našo družbo.« »Ne bodite vendar takšen snob,« je prešerno vzkliknila Dafna in ga dregnila pod komolec- Bila ie zidane Volje »In zdaj pojdite v svojo pisarno ali kamor koli in mi sestavite seznam ljudi, ki se jim moram s stališča družabnosti oddolžiti.«
Poslednje besede je izgovorila nekoliko negotovo. Howard jo je ostro pogledal. »Odrinili bomo v soboto,« je pristavila.
»To je pa hitro,« je vzkliknil Ho-
a
ljubezenski
vrkliknila.
ROM'a n današnjega dekleta
»Ta nesramnica!« je »Le kaj s7 domišlja, kdo n«>ki Jez«
Mr. D:;/iiey je bil zelo presenečen nad nenadnim in na videZv neupravičenim izbruhom svoje častihlepne ženice.
»Mr.iii se zdi, da je zelo lepo. da se spAoh spomni na nas — ob vseh teh /judeh, ki jih je spoznala v New-vorihi,« je odgovoril. »In kaj naj bi si /Uomišljala. kdo neki je? Menda ve. da je vojvodinja Mayflowerska, rre več ne manj. Če »e naaraš, ti kaapak Ati treba sprejeti njenega povabila. Mislil sem pa, da ti je všeč. Ko je bila tisti_večer pri nas, se mi je zdela očarljiva.«
»Opaeil* sem, da se Jie zdela očarljiva vsem moškim,« je strupeno odgovorila gospa Darleyeva-
»Presenežaš me,« je vzkliknil Mr. Darley. »Mislil sem. da je tvoje edi: no častihlepje, spoznati se z vsemi imenitniki našega mesta. Sam Bog ve, da si to pač dovoljv pogosto poskušala. odkar sva poročena. In zdaj, ko se je ponudila tako lepa priložnost, na lepem ne maraš. Res čudno! Ne razumem te!«
»Prav nič me ne mika. da bi na njeni jahti kdo vohal »a menoj. Na njeni jahti! Kaj taksnega!« Mrs. Darleyeva je bila vsa bleda od besa.
»Ljuba moja, saj ti pač ni treba iti, če ne maraš. Napiši ji nekaj ljubeznivih besed v opravičilo, da si zadržana in tako dalje. Pohiteti -moram, mudi se mi v pisarno. _Pozwo je ie. Na svidenjfe, ljuba moja. <5e he maraš, ti res ni treba iti.« Mr. Darlev jo je potrepljal po Ircih in odhiti v .pisarno: med potjo se je ves čas čudil, kako je moRoče, da pri eni sami ženski naletiš na toliko protislovij.
»Najbrže je jezna, ker jevo« tiste-l prvega večera ni nič več obiska-je ugibal. »Ženske so čudne.« Nato’se je poglobil v svoje trgovske zadeve iu si ni več belil glave zaradi tako nepomembnega problema.
Mrs. Darleyeva je pa še dolgo slonela nad pismom, ici jo je bilo tako zelo ujezilo. Predrzni podpis* ».. . s spoštovanjem Dafna Mavflowerska* je spet in spet podžigal njen bes. Dafna Mayflowerska! In odkod ima neki to jahto? Vnovič je prebrala povabilo. »... vas vljudno vabim na teden dni trajajoče potovanje na svoji jahti ,Mayflower-Castle‘.« Ta zenska je pač nesramna! čeprav ve. da Mrs.' Darleyeva pozna vso komedijo je dovolj’ predrzna, da ji pošlje taksno vabilo. Mrs. Darleyeva je imela premalo smisla za humor, da bi videla tudi smešno plat te zadeve, Ircela je samo občutek, da bi jo Dafna po vsaki ceni rada ponižala.
»Ima me. da bi šla in ji pred vsemi ljudmi povedala, kaj mislim o njej! .Navadna manekenka si‘, bi ji rekla, ,in bi rada igrala vojvodinjo!' Zanima me. kaj bi storila.«	..	.
Dalje Mrs. Darteyeva s svojimi maščevalnimi načrti ni prišla. Prav dobro je namreč vedela, kaj bi Dafna storila. Smejala bi se. In^ vsi drugi bi Mrs. Darfevevo prestrašeno gledali in ii skušali dopovedati, naj molči. Nato bi jim Dafna prišepetnila, naj se ne razburjajo, najbrže je Mrs. Darleyeva pregloboko pogledala v kozarček, ali ji pa morje slabo de. In nihče ne bi več hotel govoriti z njo. Ne. to ne gre. In zakaj ne? Ker vsi mislijo, da je ona, Mrs. Darleyeva, niče, Dafna pa prava vojvodinja. Da, to je tisto!
Bilo je zelo neprijetno dopoldne za Mrs. Darleyevo. Napisala je besno odklonilno pismo in ga čez dobro uro spet raztrgala. Nato je jela prelistavati jutrnjike; kakor strela je treščila vanjo novica, ki jo je tam brala, da je očarljiva vojvodinja May-flo\verska povabila svoje prijatelje na teden dni trajajoče potovanje v Nassau, na vojvodski jahti ,Mayfio-
je
v,'ard. »Danes je že torek.
Zakaj naj bi bilo prehitro? vprašala Dafna. >Jahta je pripravljena za odhod.«
»Za takšno vožnjo po morju potre buje večina ljudi vsaj teden ali dva, da" pripravi vse potrebno.« ____________
»O, to je smešno’« je odvrnila Dafna. »Jahta je pripravljena, lju dem ni treba drugega, kakor da pridejo na palubo. Nikar ne bodite taksni kakor kakšna stara babnica! Pohitite in sestavite mi seznam, da lahko že drevi razpošljem vabila.«
Porinila je Howarda skozi hotel; ska vrata. Ko je odšel, ga je takoj pozabila, poklicala taksi in uro pozneje jo ie že vodil kapitan po krovu srebmobele jahte ,Mayfloiver-\Cast.le‘.
Toda Howard je ni pohabil. Njeno vedenje se mu je »delo nekam nenavadno in bilo mu je. kakor da ie dišala po alkoholu. Howard se je bil že odloči), da bo Dafno prosil za ro; ko, toda če na skrivaj pije, ne bo nič iz 'tega. In na koncu koncev — kaj pa prav za prav ve o njej? Boljše bo. da se pred tako važno življenjsko odločitvijo informira o njej. Sedel je za pisalno mizo v svoji pisarni in premišljeval. Nato je dvignil telefonsko slušalko in poklical nekega zasebnega detektiva, ki je bil že večkrat delal zanj v raznih kočljivih zadevah. kjer je bila potrebna popolna diskretnost.
XI
Dafnina družba je štela z njo in Howardom vred dvajset gostov. Bil je čudovito lep sončen dan, ko je jahta odplula iz newyorškega pristanišča in kapitan je zagotavljal živčnim udeležencem, da bodo imeli ves čas do Nassaua tako lepo vreme.
Ko je bila Mrs. Darleyeva dobila Dafnino povabilo, je skoraj počila od jeze. Pokazala je pismo svojemu mozu in v sveti jezi bi bila skoraj pozabila, da on ničesar ne ve o njeni skrivnosti.
vver-Castle"; Med povabljenimi gosti so Mr. in Mrs. Van Bouldnova. Mr. in Mrs. C h ock-To wn sendovaMr. in Mrs. von Breslau: bila je še dolga vrsta imen, ki dotlej za Mrs. Dar-leyevo kljub krčevitemu prizadevanju niso biia drugega kakor samojmena.
Nikoli, celo v najpredrraejlils sanjah ni Mrs. Darievev* upala, da si sporna la koca kane« teh amenitnikflv. Da. io je bila newyorška družba! Kakšna zmaga. če l*i snsetateden dni i reži veti v tej zaključeni družbi! In takšna srečna priložnost! Za trenutek je Mrs. Darlejfeva pozabila _ na dvomljiv« osebnost svoje gostiteljice. Zdaj je bilo pač jasno, da mora to povabilo soreieti. saj mora spoznati te slovite ljudi...
Tako je naposled napisala svojo privolitev. Nečesa se je pa trdno za; vedala. Tej neznatni manekenki, tej Dafni Mihaelis se že ne bo klanjala! Ledeno jo bo pozdravila in nič vec. Prenašala bo njeno navzočnost, ker bo to pač neizogibno — to bo pa tudi vse, kar bo storila zanjo.
Tudi Mary Sullivanova je brala v časopisih o nenavadnem povabilu dražestne vojvodinje Mayflowerske. Zdaj je redno vsak dan, ko je pTišla v pisarno. brala časopis. Kajpak ne vse-ga. Prav nič je ni zanimalo, kakšni važni dogodki vzburjaio in oblikujejo svet. Brala je samo .Družabne novice*, da je imela pregled nad Dafni-
V 24 UR AH
barva, plisira in kesaioso čisti
obleke, klobuke itd Skrobi in svetloTika »rajee. ovratnike, zapestnice itd. Pere. suš], monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pnb
tovarna J OS. REICH ■LJUBLJANA
nem življenjem in prijetno zavest, da .vojvodinja* ne more ukreniti ničesar za njenim hrbtom. Ko ie odkrila, da je Dafna povabila večjo družbo na vožnjo z jahto n roli Bahamskenia otočju, je poskočila, si ogrnila plašč, zaklenila pisarno in takoj odhitela v hotel .Ambassador*.
Tokrat se ni niti najavila. Vedela je za Dafnino sobo in se je odpeljala tja naravnost z dvigalom. “Ne da bi bila potrkala, je skušala odnreti vrata, toda bila bo zaklenjena. Nestrpno in bobneče je notrkala.
»Kaj pa je?« je znotraj zaspano vprašala Dafna.
»Jaz sem. Mary!«
»Ojej!« Dafna je skočila iz postelje in stekla k vratom.
»Le kako morete biti tako predrzni in na vse zgodaj vdreti v mojo sobo?« je nejevoljno vprašala.
»Na vse zgodaj! Duhoviti ste! Saj je skoraj že enajst,« je odgovorila Marv, zaprla vrata za seboj in meni nič tebi nič sedla na rob Dafnine postelje. Dafna ie spet zlezla pod odejo.
»Na vse zgodaj!« je spet ponovila Mary in se zasmejala, »še ni dolgo tega. kar ste ob tem časa že končali svoje dopoldansko delo in se pripravljali za kosilo. Zdi se. da imate zelo slab spomin, ljuba moja.«
»Oh, molčite! Šele ob štirih sem prišla v uosteljo-«
»No, ali je bilo v sai zabavno?«
»Ne! Do smrti sem se dolgočasila pa nisem mogla uiti. Kaj pa prav za prav hočete?«
»O. samo zanimalo me je, kako vam kaj gre. Ali naj vam naročim zajtrk?«
»Naj bo,« je nemilostno odvrnila, Dafna! »Zdi se mi. da danes pač ne, bom več mogla spati.«	j
Mary je dvignila telefonsko slušalko.	.
»Kaj želite jesti, ljuba moja.« »Pomarančev sok, kavo in prepe-■čcncc.
»Ničesar drugega? Ob tem še vrabec ne bi bil sit! Pomislite na svoje zdravje!«
»Ne. ne maram drugega,« je odgovorila Dafna. »In kako to, da vam je na lepem moje zdravje tako pri cu?«
»Ker bi rada. da bi vam bilo dobro — to je vse. In zdaj še nekoliko zadremajte, dokler ne prineso zajtrka. Kakor miška bom^tiho.«
»Hvala lepa, sem že čisto budna. Razen tega imate predolge prste, da bi vas pustila takole samo brkljati po sobi!«
Mary ni odgovorila. Stopila je k omari, jo odprla, da bi pogledala, ali ie kai novih oblek, si pomerila klobuk. nato si pa z Dafninhn parfumom odišavila obleko.
Ko je sobarica prinesla zajtrk, je primaknila Mary k Dafnini postelji servira o mizico, ji prer&hljuila no. prinesla iz omare spalno jopico innalila kavo v skodelico.
»Lepo, Marv. In zdaj z barvo na dan!« je vzkliknila Dafna. »Kaj bi radi od mene?«
»Kai bi rada? Ničesar! Prav za res ničesar!«
»Menda mi ne boste trdili, da ste sanio zato prišli, da bi poskrbeli, da bi kar najudobneje zajtrkovala v postelji?-«
Mary je molčala. Vzela je reziiio prepečenca in jo jela mazati s presnim masleni.
»Ali je dovolj debelo?« je vprašala.
»Da,’ čedno. Prav lepa hvala.c; Dafno je Maryina prizadevnost pošteno zabavala in na tihem se j* vpraševala, kaj neki ima ta hladnokrvna izsiljevalka spet za brdom.
»Ali naj naročim asnirin za glavobol?« je Doizvedovala Mar.v.
»Za kakšen glavobol?«.
»Sai ste vendar rekli, da vas glava boli.«
»Ne. tega pa nisem rekla. Vendar me bo kmalu res pričela boleti, če boste še dolgo posedali tod!« Dafna je popila kavo. si potegnila odelo do brade in obrnila Mary hrbet. Zdelo 9e je. da je za ta dan že dovolj govorila.	v	..
Mary je nekaj minut potrpežljivo molčala. 'Dalje je ni več strpelo.
»Od kod imate jahto?« je udarilo
iz nje.
Dafna se je zasmejala in se vzravnala.
»Torej sem pes taco moli!« je vzkliknila. »Kar se jahte tiče, vam žal ne morem pomagati. Dobila sem jo samo za eno vožnjo.«
»Hov.itd?« je vprašala Mary.
»Homrd? Kje neki! Prepričan je, da je jahta moja kakor vsi drugi, razen tistega, ki mi jo je posodil. Vendar vam ne bom povedala, kdo je.
»Ali je bogat?« je vprašala Mary.
»Mislim — da. Vendar ne vem natanko. Samo enkrat sem ga^ videla in poslej ga najbrže nikoli več ne bom. Vso zadevo z iahto sem sprejela samo njemu na ljubo.«
»Kako? Kai pa ima od tega?«
»Ne vem. Man’. Povabila bom na to vožnjo nekaj ljudi na tuje stroške. to je vse.«
»In koliko bo to meni vrglo?«
»Nimam pojma!«
»Saj veste...- Petdeset odstotkov!«
»Saj vendar jahta ni moja! Kako naj delim nekaj, kar ni moje?«
»Vzemite me s seboj!«
»Ali naj vas predstavim kot svojo gostjo? Živega krsta ne boste mogli preslepiti, kdo ste in odkod.«
»Saj grem lahko kot vaša tajnica. Kot tajnica iu ladijska strežnica. Gotovo bo kdo obolel za morsko boleznijo; potrebovali boste usmiljeno samaritanko, da mu bo pomagala.«
»Ali ste zato prišli semkaj in priredili to zasliševanje?«
^Ladijsko strežnico potrebujete, torej res ne vidim vzroka, zakaj ne bi mene vzeli s seboj. Želim si nekoliko izpremembe in morski zrak mi bo dobro del.«
»Lepo. Mary. Če ste si to zapenli v glavo, boste pač prišli na jahto, če vam dovolim, ali ne. Torej vam rajši dovolim. Vendar morate biti dostojni in spoštljivi. Ne. pozabite, da sem vojvodinja, vi pa samo ladijska strežnica. Povabila sem tudi Mrs. Darievevo.«
M arv je zavihala nos.
»Oh! njo! Zanjo se pač ne boan zmenil* 1«
»To pa ne bo posebno pametno,« je odgovorila Dafna. »Prepričana sem, da bo pripravljena, plačati lepe d«; narce. če ii boste kaj povedali o meni in izvohali, kakšne načrte še imam.«
Marvm obrez je prebegnil hudomušen smehljaj.
»Prav imate!« je odgovorila. »1 o-zabila sem bila. da ima tudi ona nekaj opravka z vso zadevo. Kakšne obleke pa potrebujem? Tam, kamor se peljemo, je menda tropsko podnebje. ali ne?«
»Če nameravate biti ladijska strežnica, potrebujete samo nekaj belih belih oblek in predpasnikov. To je vse. Odrinili bomo v soboto opoldne.«
Dafna se je hudomušno namuznila, videč razočarani Maryn obraz. Neusmiljeno ie nadaljevala:
»Najboljše bo. če boste nekoliko preje prišli na jahto. In zdaj pojdte in se pripravite. Zavedajte se na, da bomo ostali na morju teden dni, ne pa leto dni ali dve. Glejte, da ne boste priburili s tucatom kovčegov, dovolj bo majhen ročni kovčeg. Na
»Na svidenje, ljuba moja.« Mary je stopila k vratom. Dafna je zaklicala za njo:	.	.
(var pozabite to -liubo mojo1' Odslej mi morate klicati samo .mada-iue‘. ste razumeli -«	.	.
Ko je bila Marv naposled zunaj, jt Dafna dvignila telefonsko slušalko in poklicala uredništvo .Mnrating-Nevvsa'. Prosila je. naj ii pokličejo k telefonu Marka.
»Kaj nameravaš prihodnji teden. Mark?« ga je vprašala.
»Delati.« Markov ledeni odgovor je pač ni izpodbnial k zaupnosti. »Jahto imam, Mark!«	.
»To sem že v časopisih bral. /da se, da imaš preeei uspeha v nov m poklicu. Čestitam!«
»Mark, nikar vendar tabo ne govori z meaw»j. Vsi ljudje mislijo.^da kaj takšnega počnem, celo Mrs. Graveva.«
»No. kai naj bi si pa ljudje dau-gega mislili?«
»Sa.i ni moja jahta, Mark. Posodil mi jo je neki priiateli. ko ie izvohal, da ie v resnici nimam.«
»Vse lepše in lepše! Ubogo dekletce! Niti jahte nima. Takoj jo .ii moramo priskrbeti! Bolan bom. če te bon še dolgo poslušal. Če je to vse, kar si mi nameravala povedati, bom rajši spet odložil slušalko. Dosti dela imam.«
»Slabe volje si, to je vse. Poklicala te bom pozneje in vprašala, ali bi šel z menoj na potovanje v Nassau.«
»Hvala. Rajši ne. Utegnilo bi se ti zgoditi, da bi te izdnl n^ed vsemi novopečenimi prijatelji. Razen tega si že sedem let nisem kupil novega smokinga. In takšne vožji je si pač sploh ne »norem privoščiti, ker moram de-iati.«
»Le zakaj ne moreš biti nekoliko ljubeznivejši, če te pokličem? Tako sem se veselila na ta pomenek s teboj!«
»Vojvodinja, laskate mi. Toda uboga časopisna para, kakor sem jaz, ima pač še drugo delo. kakor ubogati vojvodinjo na prvi migljaj. Ali mi imate še kaj važnega sporočiti? če ne. bi vas prosil, da odložite slušalko. Dela imam več ko pre-
Datjc vribadiitib
H*U*M*0*R
»	Previdnost
»laka. zakaj pa tako nepremično strmiš v svoj plašč na obešalniku? Ali misliš, da ii aa bo kdo odnesel?« zaskrbljeno. vprašuje Kodretov Jože svojeoa priialeliii, s katerim sedi v gostilni pri poliču vina.
»Previdnosi je mati modrosti,« se odreže laka.
»Dr/.i. A potem bi moral tudi laz venomer strmeti tia.«
»Tebi teqo ni več treba, ker ie tvoi plašč že pred pol ure nekdo odnesel,«
Priznanje
»Vem. da se večina moških poroči samo zaradi denaria. A ti, lanez, me prav qotovo ne boš zato vzel. Kaine, ljubček?«
»Ne, srček, za ves denar teqa sveja sc ne bi poročil s teboj.«
Pri draguljarju
»Gospa, vzemite tale prekrasni rubin, ki ie nekdaj krasil krono nekega perzijskega Šaha.«
»Ne, ponošenih stvari pa ne maram.«
Tiha ura
»Ves teden se veselim nedeljskega Popoldanskega spanja.«
»Nisem vedel, da hodiš ob nedeljah spat.«
»Saj ne hodim iaz, temveč samo moia žena.«
Pri zdravniku
Zdravnik: »Ali veliko popijete?«
. Pacient: »Kakor se vzame. Po mo-ilcm premalo, po sodbi moje žene Preveč.«
Galantnost
»Lani sem bila tako srečna, ki si bil vse leio prvi v razredu. Letos si pa tako zaostal, da si zadnji. Le zakaj se ne potrudiš, da bi bil spel
prvi?«
»Oprosti, mati. saj morajo biti tudi druge matere kdaj srečne.«
V	živalskem vrtu
Dedek pelje lurčka v živalski vrt. Deček nekaj časa radovedno ogleduje zebro na lepem pa vzklikne: »Dedek, zakaj so pa temu oslu oblekli mornarsko jopico?«
Prebrisani vnuk
Se mladostna babica se sprehaja s svojim vnučkom po parku. Deček dolgo moleduje, naj mu kupi. sladkorčkov. Ko pa vidi. da njegove prošnje ne zaležejo, ii zagrozi: _
»Če mi takoj ne kupiš sladkorčkov, bom na vse grlo zavpil, da si moja babica.«
Preveč zahtevajo
Najemnik:	»Stanovanje ie tako
vlažno, da poganjajo gobe po stenah.«
Hišni lastnik: »Ali mislite, da vam bodo za tri sto lir še vrtnice cvetele
po stenah?«
Profesorska
Profesor: »Želite?«
Obiskovalec:	»Gospod profesor,
saj ste mi vendar rekli, naj se danes oglasim pri vas.«
Profesor: »A tako. Potem ste gotovo vi tisti, zaradi katercqa sem naredil vozel na robec.«
Dobro ime
Sodnik: »Zakaj ste povedali stražniku napačno ime, ko vas je prijel?«
Obtoženec:	»Gospod sodnik, sai
človek vendar ne sme za vsako malenkost oblatiti svojeqa imena.«
Njen denar
Mož: »?.e spet imaš nov klobuk.«
Zena: »Nikar se ne jezi, saj sem ga kupila za svoj denar.«
Mož: »Oho. kie si pa dobila toliko denaria?«
Zena: »Tvoje čevlje, o katerih si zmerom govoril, da te tišče. sem prodala.«
Varčnost
»Kadar reče moj mož: .Varčevali moramo*, misli zmerom mene. Kndar pa pravi: .Človek, si mora tudi kdaj pa kdaj kaj privoščiti', misli sebe.«
To še ni nič
»Ta človek ie tako gibčen, da se latiko ovije okrog drevesnega debla.«
»To še ni nič. laz svoieqa moža okrog mezinca oviiem.«
Ubogljiv otrok
Oče ie naročil svojemu petletnemu sinčku, naj qa ne moti. ker ima veliko dela. Sin dolqo časa uboqliivo q!eda skozi okno in molči. Na lepem se pa obrne in pravi:
»Očka. ali ti smem nekaj povedati?«
»Ne, molči!« ga zavrne oče.
»In vendar bi ti rad nekai povedal.«
»Motčii« spet zavpije oče.
Tokrat sin res umolkne. Ko čez kakšnih pet minut oče konča svoje delo ga vpraša:
»No. zdai pa povej, kaj mi imaš povedati.«
»Očka. prei ie neki tuj mož sedel na tvoje motorno kolo, ki ie stalo pred hišo in se odpeljal z njim.«
Telefon v službi človeštva
Pozno zvečer ie v oxfoidskem telefonskem uradu zazvonil telefon. Gospodična. ki ie imela nočno službo, ie dviguila slušalko in vprašala: :Katero številko želite?«
Namesto odgovora je zaslišala več glasov', nato pok in stokanje. To ii ie zadostovalo. Odložila ie slušalko in takoi pokbcaia policijo. Štiri minute nato ie policija v neki draguljarni našla umerjenega zlatarja in njegovo ženo.
Ko se ie čez štiri tedne vršila razprava proti zločincem, ki so vdrli v draguljarno, ie bila gospodična iz telefonskega urada glavna priča. Ker je lahko potrdila, da je usodni telefon zazvonil ob 23. uri 11 minut, zločincem ni pomagal noben Se tako skrbuo izmišljen alibi.
*
Najsvoievrstneiši telefonski _ klic ie bil pa nedvomno tisti, ki ie igral glavno vlogo v aferi Williama Wal-lacea. Willian» \Vallace ie živel v Liverpoolu in je bil po poklicu zavarovalni agent. Nekega dne ko ie bil službeno odsoten, ie neznan zločinec umoril njegovo ženo. Pri tem umoru je igral tefefon veliko vlogo.
V	klubu, v katerega ie redno skoraj vsak dau zahajal William Wal-lace, je nekega večera nozvonil telefon. Nekdo ie zahteval Wallacea. Ker tedaj Wallaca ni bilo v klubu, se ie oglasil klubski tainik. Neznanec P'i telefonu ga je prosil, tiai sporoči Wal-laceu. nai se nasledil ii dan zvečer oglasi pri njem zaradi neke kupčijske zadeve. Tajnik si ie uaoisal dani na slov in ga sporočil Wallaceu.
Naslednji večer ie Williaiu reg od šel na določeno mesto. A ulice, kamor ga ie neznanec povabil, sploh ni bilo.
Ker naslova nikakor ni mogel naiti. se je po7.no zvečer vrnil domov. Na svoio grozo ie doaia našel svoio ženo umorjeno.
Umora so obdolžili VVilliama. Češ da ie sam namerno telefoniral v klub. da bi tako imel alibi. W«llace se ie z vsemi silami boril zoper to obsodbo in naposled dosegel, da ga ie apelaciisko sodišče oprostilo.
Pred nedavnim ie Wiliiam umrl. a kdo ie bil morilec njegove žene. še niso ugotovili. Če ie zločin sam izvršil. potem ie odnesel skrivnost s seboj v grob.
*
V predmestju Portsmoutha ie živel neki izredno grob trgovec- Posebno po telefonu ie rad kazal svoio surovost. Iu vendar ga telefon v naihuiši stiski ni pustil na cedilu
Nekega due ie zazvonilo na telefonskem uradu. Oglasil se ie nežen otroški glasek in novedal: >Ocka ie padel v vodniak. Nikogar ni v bližini, ki bi cu rešil, iaz sem pa tudi še premajhna.«
Čez nekai minut ie bila že policija na mestu. O robna na So izvlekli iz vodnjaka in ga tako rešili smrti. Od tega dne dalie ie trgovca pri telefonu sama ljubeznivost. Predobro mu ie še v spominu padec v vodniak.
*
V Galsgowu ie neki mladenič, poklical svoje dekle po telefonu in ii deial, da se ie prepričaL da ga ne ljubi več in se bo zato končaL
Gospodična na telefonskem uradu ie prisluškovala temu razgovoru in obvestila o mladeničevem namenu »oliciio. Se preden ie mladenič odložil slušalko, že ie stala v telefonski celici policija in mu preprečila samomor. Telefon je spet rešil človeško življenje.
Dl;TT”TNSKI TEDNIK
B B B e
A H feSI
l ■ ja b n JS B B B |‘
Urejuje A. Preinfalk
Moda je nekaj nenavadnega. V času, ko je najmanj potrebna, se najrajši razbohoti in razkazuje v kričavih oblikah in barvah. In mnogo je še žensk, ki se ji suženjsko vkianjajo, misleč, da jih moda dela prikupne in lepe. Sirote ne vedo, kako se motijo.
Prikupnost ni vezana na modo, prav kakor lepota ni vezana na čas. Ali še nikoli niste opazile, da srečamo ženske, ki so zmerom moderne, ženske, ki se jim vse poda, pa spet takšne, ki se zde v vsaki obleki kakor strašilo za koruzo? Zakaj? Prve znajo obleko nositi, prilagode jo svoji zunanjosti in osebnosti, druge pa skušajo svojo osebnost prilagoditi muhasti modi, kar kajpak ni mogoče, ker se moda izpreminja, osebnost pa o,u.ne zmerom ista.
Le malo je žensk, ki bi imele denarja na prebitek za izbiro svoje garderobe, in z zadovoljstvom in zadoščenjem moremo hkrati ugotoviti, da niso vselej najbolj elegantne, čeprav so oblečene po najnovejši modi.
Inteligentna ženska si bo kupovala preproste obleke, resnih barv, lepih črt in iz prvovrstnega blaga. Ce je obleka krojena preprosto, če je nje barva nevsiljiva, je pripravna za razne drobne okraske, ki jih večkrat menjavamo in z njimi izpreminjamo izraz in lice obleke.
Modra ženska se obleče po potrebi in ne samo po modi. Tako v dežju ne bo tekala okrog v svileni oblekci, poleti si pa ne bo obešala krznenih ogrinjal okrog vratu — pa čeprav ,moda to zahteva'.
Vidimo, da se vračamo k zmernosti in praktičnosti. Tako je pidžamo že
Problem št. 260
Sestavil T. C. Kok
Beli: Kq5; Tfl; pe5, f4, h2. h6. (6)
Crni: Ka2; Po4. b4, e6, e7. f5. h7. (7)
Beli na poleži izsili remis.
Beli črnim kmetom ne bo neposredno kos. Zateči se bo mora! k ukrepu, ki spominja na samomor, a qa vendar reši.
Spet je šlo za zmago
261. ŠPANSKA IGRA P. Keres—E. Griinfeld
;	Poznanj, maj 1943.
»
i	1. e4. e5. 2. Sf3, Sc6. 3. Lb5. a6.
4.	La4, Sf6. 5. 0-0. Le7. 6. Sc3 Iredek ukrep, ki ga Keres zadnje čase večkrat uspešno izvaja; z njim zasleduje daljnosežne pozicijske cilje, ki jih v tej partiji izvrstno uveljavi. Običajno ie 6. Tel ali 6. De21. b5. 7. Lb3_ d6 ;(b4. 8. Sd5, SXe4 vodi v praqozd zapletov]. 8. Sd5, Sa5. IVsak qre lo-lvit svojega lovca.] 9. SXe7, DXe7. 10. d4, SXb3.
• IDr. Euwe ie Keresu zaiqral v dvo-; Goju: 0-0. 11. de5, de5. 12. Lq5, Ll>7.
• 13. Del. SXb3. 14. ob3, h«S 15. 1 XfO
;DXf6. 16. De3, Dc6. 17. Tfel. f6 itd!
; in črni je zaradi nasprotnikovega nasilja celo dobil. Na ed4 bi beli najbrž |nadaljeval z 11. c5. de5. 12. Tet (SXc5. DXe5. 13. Tel. Se4 in Lb7). Lq4! in po naši sodbi črnemu ni treba izgu-; biti. kakor so nekateri mnenja.1
;	11. ab3, Lb7. !Lg4 bi bila mnoqo
;boljša poteza, medtem ko si zdai beli ;spretno zagotovi jasno pozicijsko' .prednosti 12. I.q5, h6. IZa črnega bi bilo zdaj žc usodno seči po krnel 11 [e4 (Tell), torej ni imelo nobenega [smisla napadati qa še z lovcem, ki ;bi z q4 belega lahko zelo oviral v [središču (točka d4).l 13. I.Xf6, DXf6. ;14. Tel, 0-0. 15. de5, de5. 16. Dd3, ;Tfe8. 17. Dc3. De7. 18. b4 IBeli je zdaj ;v jasno boljšem položaiu: črna kmetu ;a6 in c7 sta zaostala; skakač je močnejši od lovca in beli se svobodneje ;kreta; v nadaljnjem bo prišlo vse to ;še bolj do izraza!. Tac8. (Črni se ie ;že izdal, kje qa čevelj žuli: c5 bi rad ; izvedel, toda beli ne da. Na druqe poteze bi beli takoj vodil konja preko d2-b3 na c5.1 19. Dc5, DXc5. 20. bc5. Tcd8. 21. Te2, Te7. 22. Sel. f6. 23. f3. Ted7. 24. Sd3 llz linije d ni torej nič posebnega za črneqal, Td4. 25. Kt2. Ta8. 26. Ta5 (Blokada! Drugače bi črni z a5, a4 in b4 oživeli, Kf7. 27. Ke3, Tad8 ITa4. 28. TXa4. ba4 bi še boli razvrednotilo črne kmetel. 28. Td2, Ke7. 29. g4, Lc8. 30. Tal. Lb7. 31. h4. g5. IBeli ne qrozi samo v pravem trenutku menjati trdnjav, temveč še prav posebno izvrtati iima na kraljevem krilu vdorno točko. Ke6 bi resda ne šlo zaradi 32. c3! T4d7 (Tc4. 33. Tel z grožnjo b3, Ta4. 34 b6! dobi). 33. c6! m 34. Sc5+ zmaga, toda na Lc8 bi moral Keres g5 šele pripraviti ff5l); dosti bi pa na stvari ne spremenilo.!
32. hq5, ha5. 33. Thl. Tf8. 34. c3!
IBaš o pravem času; če se stolp umokne na d7 ah d8 prodre 35. Th7+. Tf7. 36. TXf7 in 37 SXe5+l). Ta4. 35. Th7+, Tf7. 36. Tdh2. Lc8. ICrna trdnjava ne more več na pomoč.I 37. TXf7 + . KXf7. 38. Ih7 + . Kq6.
39.	TXc7. Črnega ie že nekai časa stiskala časovna zadrega in je tu — pred 40. potezo — porabil ves čas za razmišljanje. To se. pravi, da ie partijo izgubil. Toda kdo bi za črni položaj še kaj dal? S to zmago ie postal Keres zmagovalec turnirja, sai ie dobil vse partije.
NAS NAGRADNI NATEČAJ
pečici, da lepo zarumene. Potresite iib s sladkorjem ali soljo in iih daite na mizo. K slanim krompirjevim kupčkom servirajte solato ali kakšno omako.
Sobota
Nepološčeni slinasti lonci so izborni Hladilniki. Če več takšnih loncev na-; polnimo z mrzlo vodo in iih posta-; vimo v soho. bo v niei prav kmalu zavel prijeten hlad.	;
Nedelja	j
Nedelja ie povsem vaša! Počivaite.' zbirajte moči za naslednji teden inI nikar preveč ne premišljujte. Lezite; v senco ali na sonce, zaprite oči in' počivajte. Nedelia ie tudi zelo pri-' merna. da si kakorkoli očistimo obraz. 1 da jemo samo sadie in zeleniavo in! tako pospešimo prebavo. Vendar mo-; ramo tudi pri tein misliti na to. da ne« sme biti nobene stvari preveč, ker! lahko bolj škoduie kakor koristi. !
*
Ponedeljek	;
V	nedeljo ste oblekli novo poletno! bluzo iz nežnega svetlega blaga Ka-1 kor nalašč vam ie padlo nekai pudra; nanjo in pustilo nelep rjavkast madež.' Nikar se ne jezite! Vzemite krpico,! ki vam ie ostala od blaga. in z nio! zdrgnite madež. Izginil bo. kakor bi; trenil.	;
Torek
Dopusta ie konec. Spet morate vsak' dan zjutraj in opoldne po prašnih ce-! stali v službo in iz službe. Nikar ne! obupavajte in se ne bojte, da boste; zboleli! Vsako iutro in vsak večer1 odprite okno. vadite nekai dihalnih! vaj in pljuča bodo spet očiščena in! polna svežega zraka.	;
Sreda
Zapomnite si:	če dela vaš mož!
doma. ie njegova delovna soba .soba; strahu« za otroke, za posle, razne ne-; zaželene obiske in prav tako tudi za
—	vas. Le tako bosta v hiši vladala! mir in. zadovoljstvo.	;
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Ponarejena goveja juha
Potrebuješ tri in pol litra vode. 1 koren, korenino peteršilja, košček zelene, čebulo. 2 deki masti, masla ati olia. žlico paradižnikove konzerve, sol. cel poper, list pora. list ohrovta ali zeljev storž.
Vso zelenjavo ostrži. zreži na liste, jo prepraži in vse skupaj stresi v neosolieno mrzlo vodo. Nazadnje pridaj še paradižnik. Kuhaj tako dolgo, dokler ne l>o zelenjava popolnoma mehka. Ko ie vse kuhano, precedi in pretlači. .Juho zakuhaj z rižem ali kakšnim drugim vložkom za iuho'. Zelo okusen je vložek iz parmskega sira. ki ga naredi po tem receptu:
Na desko presej 8 dek moke. nastrgaj vanjo 8 dek parmskega sira. dodaj jajce. 1 deko masti ali masla in nekai vode in zamesi precej trdo testo kakor za strgano kašo. Na str-galniku nastrgaj testo, da dobiš dobro kašo za juho. E. P.. Ljubljana
Piškoti
Vzemi 2 iaiei. 6 kavnih žličk olia, 8 kavnih žličk sladkorja, pol kavne žličke pecilnega praška. 1 zavitek va-nilijevega sladkorja in malo nastrgane limonove lupine. Vse skupaj mešaj v skledi tako dolgo, da nrecei naraste. Potem dodai še toliko presejane enotne moke. da dobiš srednje mehko testoc katero dobro prege-ti in pusti počivati približno pol u.e. Iz testa_ oblikuj poljubne piškote in iih speci v vroči pečici. Iz te zmesi dobiš približno 110 neprevelikih piškotov. Vo dveh dneh se piškoti omehčajo. lahko iih pa hraniš tudi mesec dni.	V.	I.	Ljubljana
• ŽENSKI RAZGOVORI
Ga. N. A.. Ljubljana. V svojem dopisu nas prosite, da bi vam pojasnili recepte o zdravljenju visokega krvnega pritiska. Zelo radi bi vam zadevo pojasnili, vendar mislimo, da ie boljše, če vprašate za svet založbo, ki je izdala .Priročnik za domačo uporabo zdravilnih zelišč«. Tain vam bodo pač lahko prav jn točno odgovorili.
Gdč. L. B.. Rakek. Tožite nam. da se pod pazduho tako zelo potite, da
so že vse vaše obleke in bluze pokvarjene. čeprav imate povsod všite iKitnice.
najboljše odvajalno sredstvo
Umetna mineralna voda Na 11 decilitre mrzle vode vzemi približno 1 žlico jedilne sode in toliko časa mešaj, dokler se soda popolnoma ne raztopi. Nato dodai isto količino vinske kisline, ki io kupiš v obliki belega prahu v drogeriji. Voda začne šumeti in se peniti. Mešai še zmerom, da se tudi ta dodatek popolnoma raztopi. Izpij takoi.
Najboljše ie. če si umetno mineralno vodo. ki ie zlasti v poletni vročini zelo osvežujoča, sproti pripravljaš. Je zelo dobra in ugasi žejo.
Prot. R. M.. Ljubljana
zaradi tega. ker si tistega večera ali popoldneva v tednu, ko ste sami. ne znate urediti. Ali pred poroko niste imeli prav nobenega zanimanja razen svojega zaročenca? Vzemite knjigo v roke. morda kakšno vezenje ali pletenje, če igrate klavir, pa se naučite kakšne nove skladbe, s katero boste naslednji dan moža veselo presenetili. Ce vam pa še to ne zadošča, preglejte seanam svojih prijateljic. Marsikatero že dolgo niste videli. Morda imate prijateljico, ki ni čisto všeč vašemu možu. Obiščite io in ne bo vam več dolgčas takrat, ko moža ne bo doma.
Za vsak prispevek, objavljen v .Kotičku za praktične gospodinjec, plačamo H) lir. Znesek dvignete lahko takoj po objavi v naši upravi. Po pošli pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo >I)ru-žiuskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje. Ljubljana. Pošt»I predal 258.
Počivajte,
da bosle vedri in zdravi!
Zdi se vam. da se vse težkoče zbirajo okoli vas. da vam ie še tako majhna dolžnost, ki io morate izvršili, težka kakor gora. in da se ne zanimate za nobeno stvar več. Pri vsem tem pa nočete priznati, da ste utrujeni. naveličani, da vam ie težko živeti. samo zato. ker niste zbrani.
Predvsem si privoščite počitka. Nikar ne mislite, da ie čas. ki ga prespimo, izgubljen. Tudi po kosilu, če le utegnete, lezite za četrt ure. zaprite oči in počivajte. Medtem ko po-
lž stare pletene obleke splelefe za vašo hčerkico ljubko oblekeo. kakršna je na naši zqornji sliki. Krilce in rokavci so nabrani. Lahko spletete oblekeo tudi iz dveh barv ali dveh različnih vrst volne.
Rešitev problema St. 258
1. Lh4 (grori 2. DXh3+). TXh4. 2. De5
ReSitev problema St. 258.
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.