PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PÖDPORNE JEDNOTE MM OreHaMH tal «pevJUkl •NT t. Lavndale At®. Otftee of Pahltoa*»: MST South Uwnfele iumfj ii. im, al ikt >1 «mi A«« W Onimi W lUNfc I, liti. CHICAGO, ILL* PONDEIJEK, 8. JUNIJA (JUNE 8), 19.16. '. m____ Subscription »6.00 Yearlj ÔTEV.—NUMI1KH 112 -- Ur aaillag al apodal rat« of poaUg« provided far ta HOB, Aet ef Ort. t, MIT, aathorta«! j Franciji. Število "sede-' ali okupacijskih stavkar-je v zadnjih štiriindvajse-urah naraslo nad milijon in (vilo okupiranih tovaren, de-'nic, prodajalnic, pisaren in dnikov čez tisoč, rancija ni se nikdar v svoji odovini videla takega delavca Ribanju in tako zmagovi-». dočim delavci, organizirali neorganizirani, na eni ^ni prevzemajo tovarno za J»rno j>od svojo kontrolo, ae W»jalci na drugi strani po-tlrug za drugim in spremi" delavske pogoje. wva Hlumova vlada je sino-v radiu - tiskarne tudi po-r»J<> »n vsi časopisi, razen ene-^laliHtičnega in eneka ko-■»^W, so prenehali iz-jati - obvestila delavce, da p«wra z njihovimi zahte-"er pa hoče takoj uzako- 1 v» fnkr»t v letu; ' veh zakonov re- , * ilni» uradni- n Pokojnine veteranom; *ZklortJ «a stanarino, ki ' izgon delavcev iz 6) javna dela za 7) r,»cionalizaci-h industrij; 8) razni ukr«pi. vite vi i revizi-* Francoske dr-ki tnačijo delno " dcvaluacijo franka. ,r^'»er I^n Blum je "'nl 40 minut v ra *ri*m po vsej državi; n*elu njihove za-Priporočal, naj '"rnici vse politične * ** programa, toda ' j O*-jo boj JM og^ie ^ "" morejo biti ** * Ola-neni je Protižidovski izgredi na Poljskem Avtoritete uveljavile drastične ukrepe Variava, Poljska, 6. jun.— Protižidovski izgredi so ponovno izbruhnili v Minsk^MazowieckI-ju, v mestu, ki je trideset milj oddaljeno od Varšave. Napeta situacija, ki je zdaj izzvala nove izgrede, je trajala od zadnje nedelje, ko je bil umorjen neki vojaški podčastnik. Ustrelil ga je neki Žid, s katerim se je prepiral v neki gostilni. Izgredi so izbruhnili, ko se je vršil pogreb umorjenega podčastnika. Skoro 50 Židov je bilo ranjenih; med temi jih je sedem, ki bodo najbrž podlegli poškodbam. Governer varšavskega distrik-ta je odpotoval na pozorišče izgredov in uveljavil je drastične ukrepe, da vzpostavi mir. Iz-gredniki so z ognjem deloma uničili židovsko sinagogo in ople-nili večje število židovskih trgovin. 2idje so apelirali na vlado, naj jih zaščiti pred izgrednikl. Okrog šest tisoč Židov je že pobegnilo v Varšavo, ko je mesto zajel nov val terorizma. Po političnih bitkah med ra-dikalci in konservativci v Ukrajini ae je pričela splošna gonja proti Židom tudi v tej pokrajini. Veliko število Židov je bilo ranjenih v Skoli, v mestu v vzhodni Galiciji. Izgredniki so poži-gali in uničevali tudi židovake trgovine in škoda se ceni na več tisoč dolarjev. Richberg ožigosal vrhovno sodišče Pozval je obe stari stranki, naj preprečita zlorabe Domače vesti Obisk Chicago. — Amalija Šular iz Arme, Kana., žena Antona Su-larja, člana gl. porotnega odseka SNPJ, je zadnje dni obiskala sorodnike in prijatelje v Chicagu ter gl. urad SNPJ. Operacija bolničarke Chicago.—Mary Terčelj, bolničarka v Čikaški okrajni bolnišnici in hči Johna Terčlja iz Stra-baneja, Pa., Člana gl. porotnega odseka SNPJ, je bila 4. junija nagloma operirana na vnetem slepiču. Miss Terčelj je članica Pionirjev št. 559 SNPJ. Obisk iz stare domovine Sharon, Pa.—-Franc Ločniškar iz Celja je prišel za nekaj mesecev na obisk k svoji sestri Mary Novak v tej naselbini. Potovul je z novim angleškim parnikom Queen Mary. Ločniškar je bil pred 18 leti naseljenec v Ameriki in tukaj je delal. Nov grob v starem kraju Chicago.—-Frank Bucik, član društva 39 SNPJ, je prejel žalostno vest, da je v Avčah pri Kanalu na Primorskem umrla njegova mati Ana Bucik v starosti 82 let. V Ameriki zapušča sina, v Avčah hčer, na Jeaenicah v Jugoslaviji pa sina in hčer, omoženo Sli bar. Milwauftke vesti Milwaukee. — Zadnje dni je umrl John Medved, star 54 let in doma iz Sikolja pri Ciricov-cah na Spodnjem Štajerskem. V Ameriki Je bil 33 let In tu zu- pušča ženo, sina in hčer.—-Dalje je umrla Mari FJorjančič, ki je bila doma od St. Jerneja pri Polj-čanah.—Rojak Frank Rabsel je bil težko poškodovan, ko ga je povozil avtomobil. Nahaja se v bolnišnici.—V bližnjem Sheboy-ganu sta se poročila Jos. Kotnik in Margaret Mervar. Smrtna nesreča v Clevelandu Cleveland.—Anton Klopčič je 3. junija žagal nalomljene veje drevesa pred svojo hišo, pri tem pa je padel z drevesa tako nesrečno, da je čez pol ure umrl v bolnišnici. Star je bil 60 let in doma Iz Doba pri Domžalah. V Ameriki je bil 30 let in tu zapušča ženo, tri sinove in tri hčere. —Družini Jos. in Alice Kozoglav je umrla desetletna hčerka za srčno hibo. Poleg staršev zapušča brata. Kitajska napovedala vojno Japonski Kantonska armada odrinila proti severu Sanghaj, 6. juq.—Vlada južne Kitajske je po Aapovedi vojne Japonski odredila pohod avoje oborožene sile proti aeveru in izjavila, da se bo ta sila borila proti vsem, ki bi ovirali njen pohod. Bolje bo, ako umremo kot junaki, kakor da t>i iiveli kot sužnji Japonske/' te glasi proglas generala Cung-haija, vrhovnega poveljnika armade južne Kitajske. Nanklng, 6. jun.—Hsu Mo, podminister za zunanje zadeve, je včeraj apeliral na Združene države, Anglijo, Japonsko in druge države, naj ae ne vmeša vajo v notranje kitajske zadeve. Opozoril jih je na obljubo, ki so jo dale po sklenitvi washington-skega pakta, da ne bodo ovirale Kitajske pri izvajanju njene politike in razvoju dežele. Sanghaj, 6. jun. — Kitajska poročila iz Hsinhsianga, province Hanan, se glase, da je bilo pri jetih šest kitajskih špionov t službi Japonske in vsi so bili takoj ustreljeni. Ta akcija se smatra za del kampanje splošnega odpora proti japonskim militari stom v severni Kitajski. Honkong, Kitajska, 6. jun.— Vlada južne Kitajske, ki ima svoj sedež v Kantonu, je včera. napovedala vojno Japonski. Eksekutivni odbor nacionali stične stranke in politični svet južne Kitajske «ta odredila mo bilizacijo armade in jo poslala v severno Kitajsko, kjer že gospodarijo japonaki mjlitaristi, da bo vodila odpor, rmrttl japonaki agresivnosti. Vojna napoved se smatra za poskus organiziranja enotne ki-tajake fronte proti Japonski. To fronto naj bi tvorili kantonška in nankingška (severna) vlada. Vojna deklaracija med drugim pravi, da ae bodo čete, ki so bile poslane na sever, imenovale "protijaponska reševalna armada." JEKLARJI POD-PRLI INDUSTRIJSKI UfOONlZEM Unija odklonila predlog predsednika Ameriške delavske federacije ZMAGA LEWISOVE-GA ODBORA Ur J*nk« d» Washington, D. C„ 6. jun.— Donald R. Richberg, bivši načelnik administracije NRA, je napadel vrhovno sodišče in pozval demokratsko in republikansko stranjo, naj omejita oblast sodišča. Richberg je še vedno svetovalec predsednika Roosevelta. V svojem pozivu Richberg poudarja, da vrhovno sodišče zlorablja svojo oblast, ker proglaša delavsko zakonodajo za neustavno. Vprašanje je, kako dolgo bo ameriško ljudstvo trpelo neemejeno izvajanje oblasti sodišča, ki ograža ljudsko samovlado. Richberg je ponovno izjavil, da ustava dovoljuje potrebno zakonodajo, samo ako se jo pravilno tolmači. Izrekel se je proti amendiranju, ker to ne bi preprečilo zlorab. Stavka stavbnih de-lavcev v New Yorku New York, 6. jun.—Oradnja velikega poslopja v Bronxu je bila uatavljena, ko, je izbruhnila stavka stavbnih delavcev. Dru ge delavske unije eo obljubile pomoč atavkarjem, ki so šli v boj za zvišanje mezde. V. G. Hchneible, načelnik stavkovnega odbora, Je Izjavil, da ae bo stavka razširila in zajela delavce, ki grade poalopja v drugih krajih mesta, če ne bodo k on t rak tor j 1 pristali na lahteve stavkarjev. Zdravstvena Hpecialislka New York.—Miss Tereza Ker-že, hči Franka Keržeta, znanega časnikarskega in literarnega delavca ter predsednika društva 56 SNPJ. je zadnje dni dokončala študije na univerzi Colum-biji. Miss Kerže, izučena bolničarka, se je zdaj izšolala za specialistko na polju javnega zdravstva in dobila je službo nadzornice zdravstvene postaje Judson Health Center v N«?w Yorku.__ Lačni brezposelni delavci silijo v ječo Kingston, Jamalka, 6. Jun.— Več sto brezposelnih delavcev, moških in žensk, je prikorakalo pred tukajšnjo jetnišnico in apc-liralo na nadzornika jetnišnice, naj Jih zapre, ker so lačni In brez strehe. Njih vodja Je dejal, da so pripravljeni delati za dve kosili na dan. čeprav jetniki dobi vajo tri. Nadzornik je na apel odgovoril, da jih ne more nasi, čevati; čakajo naj, da se I »o od-pri urad javnih del. Na pozori-Ače Je bila takoj pozvana policija, toda nemirov ni bilo. Brezposelni so nato odkorakali pr«l poslopje legislature, kjer so poslanci sprejeli njih delegacijo in Jo zagotovili, da bo vlada kmalu Izredna skupščina Lige narodov Snide se 30. junija zaradi Abesini je Ženeva, 6. jun. — Tajništvo Lige narodov je včeraj oficlelno naznanilo, da je sklicana izredna skupščina Lige narodov za 30. junija. Skupščina bo razpravljala in sklepala o usodnem vprašanju aneksije Abesinije po Italiji. Hoja sveta Lige narodov, katera s«* je imela začeti 15. junija in sklepati o sankcijah proti Italiji, je odložena na 29. junija. I/ondon, 6. jun. — Bivši angleški zunanji minister Sir Samuel Hoare, ki je v zadnjem ducembru resigniral v konfliktu med Anglijo in Italijo zaradi Abesinije, je prišel nazaj v vlado. Premier Haldwin mu Je poveri! ministrstvo mornarice. Washington, D. C., 6. jun. — Razkol v Ameriški delavski federaciji ae je povečal, ko ae je unija jeklarskih in železarskih delavcev — Amalgamated Assn. of Iron, Steel & Tin Workers— pridružila grupi, ki ji načeluje John L. Lewia, predsednik rudarske unije UMWA, in se il-rekla za industrijsko formo avoje organizacije. Vse jeklarske in železarske delavce bo skuAala organizirati v eni veliki uniji. Do tega .odloka je prišlo po večmesečnem obotavljanju. Vprašanje je bilo, ali naj se jek larji organizirajo v industrijski uniji, ki jo propagira Lewlaov odbor, ali v poklicnih, katere hočejo imeti William Green In ostali voditelji Ameriško delav ske federacije. Uradniki jek larske unije so se na konferenci, katere se je udeležil tudi Lewia, predsednik Odbora za Industrij, ako organizacijo, izrekli za In* dustrijsko formo unije. Naznanilo o tem zaključku sta istočasno objavila Lewis in Louis Leo-uard, tajnik jeklarske unije. Konferenca, na kateri so bili poleg Lewisa in Leonarda navzoč glavni voditelji jeklarska unije Je trajala več ur. Zveza jeklarskih iu labaar skih delavcev, ki je včlanjena v Ameriški delavski federaciji, je bila že na zadnji konvenciji ADF inatruirana, naj prične z organi zatorično kampanjo. William Green, predsednik federacije, Je kot zagovornik poklicnega unio nitma pozval vse unije, naj iz javijo, kako velike vsote ao pri pravljene prispevati v organisa torični sklati/ Razen Odbora zu industrijsko organizacijo, v ka terem Je včlanjenih devet med narodnih unij, se nI nobena dru ga unija odzvala ttreenovemu pozivu. Lewis je vTimenu teli unij izjavil, da Im^ prispevale |H)I milijona dolarjev v sklat pod pogojem, da se Jeklaraki železarski delavci organizirajo v industrijski uniji. Zaključek ki je bil sprejet lia konfereiu voditeljev jeklarske unije, je ve lika zmaga lrki Je star 74 let in vodilni ruski novelist in revolucionar. Na ZU. septembra I. 1932 Je sla vil 40-letnic«i svojih literarnih aktivnosti in po vsej Rusiji so ne vršile svečanosti njemu v po čast. Takrat so pričeli graditi ogromni aeroplan, ki Je nosil njegovo Ime. Ta Je pri nekem pole! u tre Vil na tla in neereča je zahtevala življenja 4» oseb. Politična stran črnih teroristov Volilne kampanje z bombami Detroit. Mich., 6. jun. — Preska va zločinskega početja morilcev in sadistov v Orni legiji je včeraj nekoliko posvetila na Mitično stran te teroristične organizacije. Kmalu so preiskovalci odkrili celo vrsto političnih aktivnosti v znamenju blkovke, revolverja in bombe. Med aretiranimi teroriati je dovolj prič, ki zdaj razkrivajo te aktivnosti. Priča Frederick A. Gulley iz Ecorsa je povedala, da so legionarjl v lanskem avgustu polotili bombo v stanovanje župana Voisina s namenom, da ga ubijejo in narede prostor za svojega kandidata. Iz lansinga prihaja vest, da je David C. Pence, okrajni pravilnik v Oaklandu, Član Črno legije. Zdaj je vrsta na generalnem pravdnlku Crowley-ju, da Penceta odstavi, kar bo najbrle storil čim dobi dokaze. Preiskava, ki naj odkrije, koliko "črnih vitezov" jo med policaji v Detroitu in okrajnimi uradniki ter nameščenci, Je še vedno v teku. Nadaljnje Informacije so, da sta bivši iupan detroitskega predmestja Highland Parka, ki je zdaj pomožni pravdnlk in neki meatnl komisar redno oblakavala seje Črne legije. Najnovejše zlodejstvo, ki ga je prelakava odkrila na rovaš Črne legije, je bila nočna avtna vožnja "doli k raki", pri kateri eta bila udeležena tudi dva mestna svetovalca Iz Ucorsa. Vožnja Je imela opraviti a nekim Robertom Penlanom, katerega ao strašno pretepli z žilav ko, ker je izostajal od sej Črne legije. Vojaška vlada prihaja v Palestini Avtoritete bodo razgla sile obsedno stanje Člani splavnega sindikata prijet Policija odkrila brezobzirno izkoriščanje žensk pričela graditi javna dela. pri ka- Gorki Je direktor Ruskega lite-terih bodo dobili zaulužek, in jim rarnega Instituta in Sovjetske svetovali, naj bodo potrpežljivi. 1 akademije znanosti. Kan Pranriaro. ('al., 0. Jun — Policija Je aretirala štiri voditelje aborcijskega krožka, ki je financiral odpravljanje plodov in s tem delal velikanske profite. Policija Je prijela K, L. Ran. kina, predsednika sindikata, J C. Pen?J*, 8. I*eja In M. K«l-thela. Vsi razen slednjega so bili izpuščeni iz Ječe, ko so položili kavcijo. Rekordi in dokumenti, ki Jih Je policije zasegla v uradu sindikata, dokazujejo, da Je ta dajal posojila za ne|*o> stavne operacije in računal visoke obresti, žrtve oderuAtva so bile ženske, ki so dobile poso jila za financiranje aboreij. Charles DuHea, policijski ns čelnik v Kan Kranrlacu, Je Izjavil, da Je sindikat naredil $'¿0,-(HM) dobička v zadnjih dveh me »ecih, čeprav je plačeval zdravnikom. ki so sodelovali z nJim v raznih mestih, vsakemu tls«^ dolarjev na mesec. Jeruzalem, fl. jun.—Palestln ska vlada Je ugotovila, da ne bo ustavila izgredov med Židi in Arabci, če ne razglasi obsednega stanja. To se Imj zgodilo kmalu Vsi dosedanji ukrepi in akci je oblasti, ki naj bi preprečil« s|s>pade med Židi In Arabci, so se Izkazale za neučinkovite. Iz gredi, bombne eksplozije in umori so na dnevnem redu Okrog sto oseb Je bilo že ubiti v )M>uličnih spopadih v paleslin skih mestih v zadnjih sedmi lednih, odkar so Arabci razgla sili protižidovsko stavko. V Palestini je sedaj nad 10, 000 angleških vojakov in (Milica jev, ki zatirajo izgrede, a nima jo posebnega us|>ehe. Kakor hitro potlačijo izgrede v enem mestu, že izbruhnejo drugi različnih krajih in mestih. Iz tega razloga so se angleške uvto ritete izrekle za oklic obsednega stanja. Štiri nadaljnje oselte so bili ranjene v Jafi in dve v llaifi bitki med židl in Arals i. V sled njem mestu Je bila vržena Imrn ha tudi v (Hištni urad, ti»da eksplozija ni napravila |H>sebiie škode. Danec izvoljen za predsednika de-lavske konference ženeva, 0 Jun.—Zastopniki delavskih organizacij, ki so prišli v ženevo iz 4M držav, mi izvolili za prt«d*ednika mednarodne delavske konference C. V. BrammiaeMa, voditelja danskega delavstva. Ilno finančno In ekonomsko kontrolo nad to državico. Pariz, 0. Jun.—Sem Je dospelo poročilo, da se nadvojvoda Oton nahaja v Švici, v bližini av. atrijske meje, kjer čaka odgovo-ra na svoj a|»e|, ki Je bil včeraj objavljen na Dunaju, glede res-tavriranja habsburške dinastije v Avstriji, Francoski vladni krogi so naznanili, da ImmIo |mh1-pirali države male antane (Jugoslavija, Ituriiunlja In Cehoslo-vakija), ki vodijo opozicijo proti restavriranju habsburške dinastije, Baron von Wiesner, vodja av-atrijskih monarh I s tov, Je včeraj objavil Otonovo pismo, ki ga J« ta naslovil Avstrijski vladi, "fas je priAel za odločno akcijo," Je^ rečeno v pinrnu. "Pripravljen sem vrniti se v domovino vsako uro In delat i iih to. da Imj Avstrija poMlsla »|M*t močna, združena in srečna." Morilec Loeba v jetniinici oproičen Juliet, III. — James Day, 21-letni jetnik v državni JotniSnlci v Jolietu, ki je v zadnjem januarju z nolern zaklal znanega Richards (¿neba, bogatega čl-kaškega perverznaža. Je bil zadnje dni oproščen pred sodi-ščem. Porota Je odločila, da je Day izv ršil uboj v sllobranu. - — WRP FEUS VITA rargnpi T FEOSVETA THE CMLIGHTENMENT flUIIU) IK UhtfTMIMA ILOVINMI « A BO* ml poaroMi jibNOTt • •IM« SSMÉt t hr MM NN a* M*. UM m P* »i* » M M la Okmmm Hü ^ «te Wte. M H M W PBOHVETA A*. or nu Itatum » ufcUpaju. M prtm« • • Um feUMMM piUfclft rulMlBi pMiiniu i0 pravWaMw. te m »m« IM m imUvI. Zaščita delavk in otrok - i Hedem naj nt držav ameriške republike ima zakon minimalne mezde za delavke in otroke. Ta zakon ni prišel z New Dealom; na primer v Masaechusettsu je atar te četrt stoletja. Pred enim tednom je federalno vrhovno sodišče razveljavilo zakon minimalne mezde za delavke in otroke v državi New Yorku, češ, da je neustaven. Leta 1988 je isto sodišče razveljavilo enak zakon v Kolumbijskem distrlk-tu. Ugovor takrat je bil, da ustava ne dovoljuje kongresu takih zakonov; današnji ugovor večine sodišča je, da ustava ne dovoljuje zaščite delavk in mladoletnih niti državnim postavodajam. Razsodba glede newyorškega zakona je značilna. Pet sodnikov se je izreklo za razve-Ijavljenje zakona in štirje sodniki so bili proti ; večino je zastopal demokrat Butler, manjšino pa republikanec Hughes, ki je predsednik vrhovnega sodišč.a Pri vseh zadnjih odlokih glede "newdealskih" zakonov je bil predsednik Hughes na strani večine, toda zdaj je bil prvič na strani manjšine. Hughes v svojem poročilu manjšine krepko argumentira v prid delavkam, ki jih industrial! izkoriščajo z nizkimi mezdami. Pravi, da ženske, ki delajo v industrijah, so večinoma neorganizirane in vsled tega je njihova "pogajajoča se sila jako slaba". Ženske so prisiljene vzeti vsako mezdo, katero jim delodajalci vržejo, nakar so prisiljene iskati podpore pri relifnih oblasteh, da vsaj za silo prelive svoje družine. Na ta način delodajalci — nadaljuje Hughes — povzročajo visoke davke, ker nočejo dati več plače delavkam in mladoletnim delavcem. Na drugi strani Butler v imenu večine pravi, da ustava je enaka za oba spola in ne dajo ženskam posebnih pravic. "Ustava jamči delodajalcu In delavki, kakor delavcu, svobodo pogodlie, da drug iz drugega izvlečeta čim boljše pogoje moreta," Je rečeno v poročilu večine. Obe izjavi sta čudna zmešnjava mnenj vrhovnih sodnikov, ki imajo zadnjo besedo v tolmačenju ustave. Enkrat pravijo tako, drugič pa drugače! Predsednik Hughes, ki navadno načeluje reakcionarnim razsodbam, se je to j nit nepričakovano usmilil delavk in otrok — In |>otegnil se je za ustavnost zakona samo zato, da ne Isido delavke preveč izkoriščane ... 1st! Hughes pa ni pokazal istega občutka humanitarnosti, kadar je šlo za izkoriščanje moških delavcev. To dokazuje, da so tudi najstrožji sodniki včasi ljudje, ki se ne drže dosledno mrtvih črk in se zdaj pa zda i zatečejo tudi k svojim čuv-stvom. Burlionci ne morejo v«v trditi, da so le paragrafi ustave, in samo ti paragrafi, edini kriterij za razveljavljanje delavskih in socialnih zakonov! Najnovejši odlok vrhovnega sodišča Je hkrati nov dokaz silnega prepaga, ki zija med papirnato ustavo in dejanskimi razmerami Amerike. Ustava docela molči — ničesar ne ve! — o modernih industrijskih razmerah, od katerih je danes odvisno življenje pretežnega števila prebivalcev. Ustava še vedno predpostavlja individualized! farmarjev, obrtnikov, trgovcev in profesionalcev, kakršni so bili in kakor so Živeli pred 150 leti, kot podlago gospodar-skegu življenja Amerike kljub dejstvu, da te podlage že petdeset let ni več! Burbonskl sloj to dobro ve. ampak noče priznati. Kapitalističnemu razredu ugaja hinavstvo dualnega sistema danaSnje Amerike: demokracija v politiki — avtokracija v ekonomiji. Ladje na vodi in v zraku Novi angleški parnik Kraljica Mary je plavajoče mesto. Ima kinoteater, prodajalnico. Iianko, tiskarno, igrališča. kopališče, radiopo-staje za vsa svet, bolnišnico in garalo; ima 12 krovov, ki so zveiani z 21 dv»gali> Krmilo je avtomatično in posebna "radijska luč" čuva ogromno ladjo pred vsako kolizljo. Vprašanje je, za koga j* ta parnik zgrajen? Zgrajen v času. ko prihajajo komfortni in brzi zrakoplovi! Glasovi iz naselbin Minnesotske volitve Duluth, Minn. — Zadnjič aem pisal o primarnih volitvah, ki se bodo vršile tukaj dne 15. junija, da bodo vsi kandidati Farmer-Labor stranke imeli protikandidate. Danes to popravljam. Ofi-cielna glasovnica namreč sedaj kaže, da bodo na glasovnici le sledeči kandidati Farmer-Labor stranke, kateri bodo imeli protikandidate: Floyd B. Olson, ki kandidira za zveznega senatorja, Elmer B. Benson, ki kandidira za governor j a, Gotfried Lind-sten za podgovernerja, Hjalmar Petersen za komisarja ieleenic in skladišč in John T. Bernard, ki kandidira za kongresnika 8. distrikta in kateremu nasprotuje F. H. 8hoemaker. O ostalih distriktih mi ni natančno znano, zato naj volile! pazijo na "Minnesota Leader" in svoje lokalne liste. Na glasovnici bodp označene tri stranke: Farmer-Labor, republikanska in demokratska. Razume se, da delavci nimajo kaj iskati pri zadnjih dveh, zato je logično, da podpirajo vsi Far-mer-L«bor stranko. •t John Kobl, 206. Iz domovine v tujino Clinton, Ind. — Ko aem dopolnil 16. leto (6. januarja 1894), sem dobil delo pri zagorski pre-mogokopni družbi, kjer sem o-stal tri leta in dobil potrebno spričevalo. Potem sem ae odločil, da odpotujem na Nemško, kamor sem šel leta 1897. Najprej sem si poiskal stanovanje, potem pa se odpravil za delom k šahtu št. 2. V pisarni sem moral pokazati izpričevalo, nakar ao me poslali k zdravniški preiskavi, ki sem jo srečno prestal. Naslednji dan sem že pričel delati — drugi dan po mojem prihodu v Nemčijo — pri Zeche Deutcher Kaiser Schoht II. Leto in pol pozneje sem se preselil k drugi majni. Tako aem se preseljeval večkrat pozneje tekom mojega sedemletnega bivanja na Nemškem. Takrat sem se pa odločil, da bi bi-o dobro, če bi šel pogledat v A-meriko, kjer bi morda našel več sreče kot v starem kraju, več denarja pa manj tlela. V A me- ^omnth riko sem odpotoval 14. februar-a 1903 in sem prišel v New York 28. februarja. Na svoj cilj sem priromal 1. marca, to je v Glendale, W. Va., kjer sem najprej poizvedel za sorojaka Mihaela Trobe, s katerim sva se poznala še v starem kraju. Našel sem ga kmalu in srce mi je poskakovalo veselja ob svidenju s tovarišem v "zlati" Ameriki. Pogovori^ sva se o vsem, kar naju je zanimalo, naslednji dan pa sem šel z njim k rovu, kjer sem dobil delo (kompanij-sko) z mezdo $2.10 in osem ur dela na dan. Delati sem pričel 8. marca, na 1. aprila pa je bil oklican štrajk. Tam sva ostala do 17. aprila, potem pa od pot o vala v Clinton, Ind., kjer naju je na )>o*taji pričakoval rojak Andrej Ladiha, s katerim sva se poznala še iz Nemčije. Stanovala sva pri njem in on nama je tudi delo preskrbel. Takrat se je v Clintonu delo lahko dobilo. Vsak dan so prihajali novi rudarji v clintonsko naselbino. Ta ko sta prišla tudi Filip in John Kolar. Stanovali smo skupaj. V tistem stanovanju Je Filip Kolar sprožil idejo, da si bi ustanovili podporno društvo. Ta ideja se je kmalu uresničila in novo društvo smo priklonili k &N-PJ. V tisti hiši naa Je bilo pet novih članov, dobili pa smo še 14 drugih. Tako se Je ustanovilo društvo Skala SNPJ z 19 člani dne 28. oktobra 1906 in dobilo številko 60. V tistih časih je bilo lahko društva ušta-na vi jati, kajti ljudje ao prihajali iz vseh krajev v Clinton, največ pa seveda direktno iz starega kraja. Naše društvo je stalno napredovalo, tako da Je leta 19e8 štelo 209 članov. Takrat pa se je za rudarje pričela depresija. Premogorovl so začeli slabo o-bratovati in nekateri so obrat u-stavili. Tako smo mi rudarji o-stali na cedilu in mnogi so se izselili v druge kraje in mesta. Kar smo si prej prihranili in ai odtrgali od uat ter nesli v banko ali si kupili hiše ali zemljišča, da bi tako imeli nekaj za bodočnost, je polagoma začelo lezti rakovo pot. Banke so zaprli, hiše in zemljišča so ostala brez vsake veljave In tako tmo ostali suhi ko poper. Z dvema drugima tovarišema sem se domenil in smo skupno najeli mali rov ali "slop", da bi tako preživeli sebe in svoje družine. Prodajali smo premog na vozove in tudi na tovorne vagone. Pisal sem v razne kraje, Če bi lahko kje stržili naš premog, tako tudi v Chicago. Pisal aem na gl. .urad SN1PJ, če bi mogli prodati premog za kurjavo v gl. uradu. Dobil fcem odgovor, da premoga ne potrebujejo, ker kurijo olje. Mislim, da je več Članov uposlenih v premogoro-vih kakor pri oljnih vrelcih. ' Kari Vrabkh, 50. (103 S. llth st., Clinton, Ind.) Pripomba ured.: 'Pravila za-branjujejo komercialne oglase v dopisih. Nerazdeljeni dobički Jn brezposelnost j Cleveland, a — Zadnje č*ae se je v vseh časopisih' čitalo o o- nerazdeljenih dobičkih. Kdo »je te dobičke omogočil in skupaj spravil, komu spadajo in kdo jih bo užival, vsega tega nam kapi talistično Časopisje ne sme in noče poročati, kajti če bi, bi temu rekli komunizem. A ko bi hoteli poročati resnico, bi morali poročati nekako takole: "Naši pridni, izkoriščani delavci so nam toliko in toliko milijonov čistega dobička pripravili, in vse to je naša prava "brezposelnost na" podpora. Kadar bomo spet vse delavce od dela odslovili, bomo mi to "brezposelnostno" podporo lepo mirno uživali." Toda to se pravzaprav ne imenuje brezposelnostim podpora, ampak dividende ali rezerva. To pa to, ker navadna brezposelnostna podpora nikakor ne zadošča za take ljudi, kajti oni morajo živeti razkošno, ker tako so vajeni in ker to je njihov privilegij Kakšne rezerve pa imajo za nas in naše otroke? Saj smo m delavci vse produclrali, vse dobrine skupaj spravili in nakopi- člana Črne legije v uniformi Po izjavi avtoritet hna ta tero-ristična organizacija samo v Michiganu 135,000 članov. čili bogatinom milijone. Naše rezerve so le velike žrtve, ki jih do-prinašamo v vojnah, bedi, lakoti, Ječah, na vislicah in pri drugih mnovrstnOi izkoriščanjih. Vse to skupaj pa se imenuje krščanska civilizacija! Kaj in kje je vzrok vsemu temu? Vzrok je iskati v nezavednosti in brezbrižnosti delavstva samega, ker noče in ne sme misliti sebi v korist in ne voliti za svoje zastopnike. Delavsko maso zavajajo z vero In drugimi stra-, illi, le da jo potem lagje izkoriščajo. Zato pa je čas, da se delavci organizirajo v soc. stranki, kajti na ta način bomo pomagali sebi in svojim otrokom. ■Kakor je že znano, imamo tukaj skupno organizacijo za brezposelnostno zavarovanje, ki se uradno imenuje Ohio Unemployment Insurance Security Act. Poleg tega imamo za državo Ohio znani Guffeyjev zakon HB 624 in za vse države pa Frazier-Lemkijev ter Lundeenov načrt ea katere delujemo, da se sprejmejo In vzakonijo. Naša dolžnost je, da se otresemo in rešimo tega morilnega miloščinskega sistema, drugače bo prav tako pritiskal tudi naše otroke kakor pritiska nas. Mi imamo svoj odsek Ohio Unemployment Insurance Security organizacije, ki se imenuje Jugoslovanska sekcija za brezposelnostno zavarovanje in starostno :6jnlno. Ker pa ta naša organizacija ne more svojega dela vršiti brez finančnih sredstev, zato prireja od časa do časa svoje veselice. V nedeljo 28. junija bo priredila piknik na prostoru Društvenega doma na Rehar a-ve. v Euclidu, O. Odbor vas vabi, da se gotovo udeležite tega zleta, kar bo v korist vsem nam. Na programu bodo govorniki in nastopilo bo tudi več pevskih zborov, potem pa se bo razvila splošna zabava in ples. Torej na svidenje 28. junija! liouis Kocjan. cagu ter v znanih mestih v Colo-radu, kjer se nahaja še ena se stra. Ako ga kdo iz naših krajev želi videti, se to lahko zgodi. Lah ke ga o tem tudi pismeno obvestite. On stanuje pri meni (Mrs Mary Novak, 788 Sherman ave. Sharon, Pa.). t Z bratom Rudolfom in vsemi ostalimi mu želimo, da se bi med nami počutil prav zadovoljno in da se bi najlepše zabaval. On nI vedel, da je baš prav prišel in da bo navzoč pri poroki mojega sina Stanleyja, ki se bo vršila prihod njo soboto 13. junija. Upamo in Želimo, da se bo na ženitovanju svojega nečaka izvrstno zabaval predno odpotuje naprej po svojih obiskih. Dragemu bratu se najiskrene zahvaljujemo za obisk iz stare domovine in mu kličemo Dobrodošel! Mary Novak. Owen D. Young (de* no), predsednik General F ter trie Co. g*vem • C. Hysèrjem, Hitlerjevim agentom v Ameriki. Na obisku iz stare domovine Sharon, Pa. — Poročati moram veselo novico, da je baškar srečno dospel k nam na parme-sečni obisk brat Frank Ločnikar iz Celja. Potoval je na novem angleškem parnlku "Queen Mary", ki je to pot prvič plul čez Atlantik. Brat je povedal, da so imeli zelo lepo vožnjo čez morje na tem novem morskem orjaku. Rekel je, da ni mogoče povedati, kako zelo lep in velik je ta novi moderni parnik. Se vedno mi je v najljubšem spominu obisk pri moji sestri, ki sem jo pred dvema letoma obiskala v Coloradu in s katero se nisva vidile dolgih 32 let! Sedaj pa zopet tako veselo svidenje z bratom po 18 letih! On je bil namreč pred 18 leti v Ameri-ki in je največ delal v Coloradu. Bil je tudi tukaj v Sharonu in v New Yorku. Takrat je odpotoval v staro domovino. Nekaj časa je živol v svoji rojstni vasi na Barju In v Ljubljani, največ pa v Celju, kjer Je vodil svoio trgovino in kjer ima dve lepi vili. Tako si Je zate'?), da se še enkrat vidimo. Ker pa nikakor ni bilo nam trem (dvema sestrama in bratu), ki smo.v Ameriki, da se bi videli v domovini, zato smo mu is srca hvaleini. da nas je prišel obiskat. Pričakovali smo ga z velikim veseljem. Povedal nam je mnogo zanimivih stvari. Tam je desti gorja in revščne. pa tudi dosti lepega. Namenil se Je. da obišče več krajev in mest Ustavil se bo v Pittsburghu, Cievelandu in Chi- S federacijske veselice Lat robe, Pa. — Pred kratkim sem čitala v dnevniku Prosveta da se bi ženske morale bolj pogosto oglašati z dopisi v listu, da bi povedale svoje mnenje. S tem nasvetom se strinjam. Toda me ženske vedno dobimo kakšen iz govor, da imamo obilo dela, čeZ glavo, da ne vemo "kje se nas glava drži". Posebno gospodinja z družino nima nikdar preveč časa za pero. Moški tega ne razu mejo, samci ali bečlarji pa že bolj, ker se tudi sami sukajo med lonci, četudi bolj nerodno. No, naj bo tako ali tako, kadar pride na vrsto kakšna veselica, takrat smo pa vse v "Juftu" Tako je bilo tudi oni dan, dne 30. maja, na West Newtonu, ko je naša westmorelandska fede racija društev SNPJ priredila veselico s programom. Mislim da ni bilo nikomur žal, kdor se je te prireditve udeležil, ker je slišal krasno slovensko petje pevskega društva "Savica" iz West Newtona in pevskega dru štva "Slavček" iz Cheswicka Kdor jih posluša, mu nehote spo min zbeži nazaj v mlada leta, k so nam potekla v stari domovi ni. Program je bil vseskozi zani miv. Godba iz Libraryja je izvrstno igrala vesele komade, ta ko da je moral vsakdo plesat četudi" ga je morda noga bolela tisti dan je gotovo na bolečine pozabil. Iskrena zahvala za izvrstno postrežbo pripravljalnemu odboru, ki smo jo bili deležni član igralskega osobjs. Hvsla mr. mrs. Mišmaš iz Hutchensona in mrs. Hribar za okusno kosilo. U pam, da vsa ona društva SNPJ ki Ae ne spadajo k federaciji, pri stopijo v bližnji bodočnosti, tako da bo prihodnje leto udeležba na letni faderacijeki veselici še več Ja kot je bila letos Josephine Klopčar, 725 >*JIL. . > 'SI in J. H. Themas. Mvši angle*i minister sa kolonije. V^fojite črno vrtnicoTl Iz Slesvika je te dni prišla Veat da i. I mu vrtnarju po dolgih poskusih Ji jiti popolnoma črno vrtnico. s>*«Mi| Črna vrtnica je bila problem, ki i, * 1 gim gojiteljem povzročala sive hJ 7. tine in stotine jih je bilo, ki soT n Nf 4 vzgojiti, a če je kdo menil, da £¿¡4 cilj se je vedno izkazalo, da je do«*?!! ko temno rdeče cvete, da so * novi 1 gledalcu videli črni. Tako bo morl^S tem poročilom iz Slezvika. Potem bi bi£i zacije seveda konec, kajti že pred 45 ul neki Dunajčan vzgojil vrtnico, ki ji ipVrl "FrincCamille Rohan" in ki «e je Čudovalcem predstavljala s čudovitim 7J in najlepšo črno barvo. Samo če ai Ust gledal proti soncu, si opazil, da je u£j globoko purpurna. Vrtnica pa j€ mJ vzreditelju prinesla tedaj vendarle celo iJj kajti mnogi imoviti ljubitelji cvetic ao^J imeti to "črno" cvetočo rastlino v svojih «I vih. Toda njih veselje ni trajalo dolgo I osmih letih je rastlina degenerirala, a v«, J se je po enem desetletju imenovalo z njJ imenom, ni bilo niti senca nekdanje krauj Tieoč in tisočvrstne so vrtnice po »vojihl likah in barvah. A naj jih bo, kolikor J vendar so njih temeljne barve vedno rd] bele ali rumene. Vzgojili g0 jih v mQJ premnogih pavrstah, toda popolnoma M vrtnic iz njih ni mogoče dobiti. Vrtnicel bitja, ki na vplive in posežke od zunaj v| smer sploh ne reagirajo ali pa se tako vedj da umrejo. Morda bo nekoč naravasama! la domislek, da bo spravila na dan vrtniJ novo temeljno barvo. Na tej podlagi bij mogoče dalje eksperimentirati. A dotlej J ostanejo črne vrtnice nedosežne prav tako I kor modre. ~~r ] Modro vrtnico je celo še težje vzgojiti J črno. Na vsem svetu ni niti ene teh cvtd ki bi vsaj od daleč spominjala na modro d nico. Pred mnogimi leti je neki ameriiki H bitelj vrtnic, Francis Bennet, določil nagJ 10,000 dolarjev za tistega, ki bi mu kot gl mu uspelo, vzrediti modro vrtnico. Ta naJ da je še danes na razpolago vsem, ki bi aei takšna vrtnica posrečila. Morda bo to nagrado dobila nekoč čuM niča — narava sama. V svoji nepreračvnj vosti je namreč pred nekim časom ustvan čudno vrtnico povsem nove barve. Virittf ra so jo imenovali učenjaki, in to je izr« zelena vrtnica, ki je nastala z mutacijo. Ki ne more povedati, kateri zunanji vzrok je ra lino do tega pripravil, da je začela cveteti | pričakovano z zelenimi cveti. Pleia in pleici So možje, ki jih ne boli posebno, ko m I prično lasje redčiti in se jim redčijo, dol se ne pokaže majhna jasa na njih glavi, pi jim ta jasa potem čedalje bolj veča. V njim prisotnosti lahko mirno poveš kakršne Ml j vtipe o pleši in plešcih, ne da bi jih to rd rilo. So pa tudi možje, ki so v tem po« bolj občutljivi, ki vidijo v porajajoči se pj prvi znak odhajajoče mladosti in jo akni zadržati zato z vsemi mogočimi pripomočki Boj proti pleši pa v bližnjem čaaa god ne bo več tako oster, kajti znanstveno rud vanje je ugotovilo, da bi morali biti me na svoje ple4e prav za prav ponosni. M tolog prof. R. O. Stein pravi v neki svoji m kovni razpravi, da je pleša naravnost atifl moškosti. To sicer ne pomeni, da molje! pleše niso pravi možje. Pomeni pa, da kn ■koraj vsi možje nagnjenje do nastankijH in sicer v tako zvanih "inteligenčnih kotih_ . Dočim se lasje pri ženskah in mladeniči gladkem lok« ločijo od čela, ze pri zrelem^ žu lasje ob strani čela po navadi pričnejo 1 kati. V mnogih primerih nastane pleša U da je videti čelo čedalje višje in ae k<* modrosti čedalje globje zarezujejo proti menu. j . V stari Grčiji so v ostalem li&tek p*** trali za sestavino moške lepote, Rr*ki ^ so upodabljali celo mladeniče z golimi ob straneh čela. Za nastanek pleše ni odgovoren moča \ ljaj, kakor so doslej mislili, jajo v koži na glavi neke katerih se kali las v koži Pri teh spremembah v kož. na kakor vse kaže, odločilen vpliv moški Miki krožijo v krvi. To podmeno pot j stvo, da pri možeh, ki trpijo za m^ klični žlezi, skoraj nikoli ne more Po drugi strani so že pogosto»* opa^ se pleša pojavlja tudi pri moških1 * Se vedno pa bo dovolj mjOj " pleše, naj si bo tisočkrst rsoškosU. ' li. Na žalost jim je treba poved ^^ redno teiko obnoviti lasni kraa.■ "¿S bil. Plešo skašajo zadrist. z w ^ obsevanji, mazili in tinlrtursmi. ^ času so poskusili tadi lečenje 1 ženskegs hoimons in ti poskusi sAt-f uspeha Pri tem gre za moških hormonov, ki povzročajo lasnih kali. Točnost vi Ns nekem starem vidiš te na pol imipn*l "Cekam uro jo jfil Sem že prišla! 14. déférer ^ Neki šaljivac Je pod ti dve vf*« Z zamudo, kakor imerom Vesti s Primorskega Ira ,,IFNA PROSI-AVA OB Mje prisiljeni piti ricinovo olje maj a 1936.—Sele »*dftj T ¿n noročila o načinu, ka-KSadec Addis Aba-* slovenskem delu Julijske Injine. Za ta dan je bila kakor t «ukazana splošna mobili-K vseh fašističnih organi»-¡n vsega prebivalstva. Kdor nriiel pravočasno na določe-Lto so ga do krvi pretepli mu dali piti večjo množino L,vega olja, kakor v dnevih lavane fašistične revolucije, ■ko so v Studenem pri Postoj-pretepli radi tega tri domače ,te, da so se morali zateči k vniku. Ista usoda je dole-dvs fanta iz sosednje vasi Eden teh fantov je oble-m krvav na cesti. Tudi v i Postojni je bilo nekaj fan-prisiljenih popiti večjo ko-ino ricinovega olja. Prizadeti «e čutijo po tem tako poni-da ne marajo tega nikomu «dati. Nekemu mesarju v Po-i 80 pobili okna, ker ni pra-tuno razobesil zastave. imlovanski listi v Italiji zopet zabranjeni drugi polovici leta 1935 je gnska vlada bržkone z najin, da si pridobi prijatelj-nzpoloženje Jugoslavije, po h letih zopet dovolila, da •jo jugoslovanski listi zopet talijo. Pri tem je mislila, da asimilacija slovanskega pre-ralstva v Julijski Krajini tako predovala in da je sedemnajst-strahovanje tako močno vilo na Slovence in Hrvate, bo le malo jugoslovanskih ibivalcev segalo po tem čtivu. i v tem se je hudo preraču-, kajti dnevno se je razpelo povprečno po 20 tisoč in vec jugoslovanskih listov, ¿o tega dejstva so skušali z inimi bolj ali manj nasilnimi itvi zajeziti širjenje jugoslo-kih listov. No nazadnje je lilo v to ricinovo olje. Faši-fnim oblastem so bile radi te-obrodošle sankcije, da je lah-labranila uvoz jugoslovanskih m no «i zajela smrt. O nesreči so bile takoj obveščene oblasti in je bila organizirana reševalna ekspe-dicija. Po vrveh so se spustili v globino, toda zasledili niso drugega kakor okrvavljene pečine. Računa se, da je na tem kraju, kjer je izginil avtomobil z žrtvami vrtinec, globok nad 20 m. Po več urne m brezuspešnem iskanju in ogledovanju so bili poklicani tržaški potapljači. Vojšček, ali kot pravi drugo poročilo Bojcic-ky je bil po nesrečnem dogodku aretiran, toda kmalu na to tudi izpuščen. Amnestija aa kaznovane zaradi tihotapstva Cerkno, maja 1936. — Kot se da razbrati iz razširjajočih se govoric, bodo vsi, ki so bili v zadnjem času kaznovani zaradi tihotapstva od 1 meseca do treh let, naložene kazni oproščeni. Na Cerkljanskem je takih "zločincev" vsepolno in je ta vest vse prebivalstvo zelo razveselila. Pač pa se za enkrat ničesar ne govori o kakšni amnestiji za politične kaznjence. Osumljena poekušanega bega, a- retirana in predana sodišču Reka, maja 1936. — Pred kratkim je bil, baje na podlagi ovadbe aretiran v Podtaboru pri Ilirski Bistrici 23-letni Malečkar, doma iz Smrj pri Premu. Omenjeni Malečkar je prišel kot vojak iz Turina domov na dopust. Po vrnitvi iz dopusta bi bil moral na bojišče v Afriko. Lokalne o-blasti so ga obdolžile, da je nameraval pobegniti čez mejo in se tako izogniti ekspediciji v Afriko. Po aretaciji je bil odposlan k polku, kateremu je bil dodeljen in je baje postavljen pred vojaško sodišče. Zaradi zasliševanja domačih prič je bil po daljšem preiskovanju poslan v Trst, odkoder pa bo moral nazaj v Turin. Obsodbe se pričakuje v najkrajšem času. Istočasno je bil aretiran tudi 34-letni Anton Logar iz Podtabo-ra. Na njega je padel sum, da je skušal ubežnika Malečkarja skriti in mu pomagati ubežati. Kara-binjerji so ga odvedli v bistriške zapore, kjer čaka konca pi očesa. Istočasno pa imajo tudi drugi posestniki iz Podtabora veliko sitnosti in neprijetnosti zaradi sitnosti in neprijetnosti ov. V Začektu tekočega leta teh aretacij in obdolžitev. je italijanska vlada zopet po-itila, ker je Jugoslavija preda bo sicer primorana presedati uvoz italijanskih listov uioslavijo. Vendar gre sedaj merno manj listov v Italijo, iročnikom na deželi se jugo-nski listi sploh ne dostavili i večdnevno zamudo, prodaja po slovanskih obči-je od strani fašistov strogo ¡Nujen*. V Klavnem 80 ae do- v zadnjem času jugoslo-*ki listi samo pri časopisnih ■Ml ia trafikah v Trstu, v ko- r jih ni italijanska cenzura ila. Sedaj pa je tudi ta pro-n jugoslovanskih listov uki-Ni morda fašistična vla-akla formalne prepovedi, tu-preiK.vodala uvoza jugoslo-taklh '»«tov glavnemu dobavi-ki je aktiven fašist in ima "gromno dobičke, tem-10 v« prodajalci listov isto-v docela identičnih pismih "T ,K| Klavnica zastopni-¡»»J «e jim jugoslovanski 1 bilhka nesreča pri Rovru <* maja 19:56—Preteklo ' " 1". maja, se je na « »H Bovcem in Logom pri-fc ilska nesre- fav' lahtev^ *tiH mlaji1 * m"h»n»ka, 21 letni ym "/rjava in 19 letni.Dra-(lo7T>* Bovca, sta f ■ l"nv.bilom odpeljala na ' Nazaj Krede iz Loga ».a cesti na tri do-'' ' * Ug, in sicer 14-Kovačevo, 16 letno '"kljevo in 16 letno ' vo, katere «ta V neposredni "I katerim »e pero r«'ka Koritni-^'»zil preveč na ; "kdila jfroz-Je z Vnemi iz-v takozvana . ki jr tudi šofi- 11 ' "kopiti ic vo-male poškod-0 J* o-tale štiri Vesti iz Jugoslavije Dva tihotapca ustreljena — Včasih so italijanski obmejni stražniki in cdriniki le površno nadzirali tihotapski promet čez mejo na Notranjskem, ker Italija pa£ potrebuje konj in goved, ki predstavljajo glavni tihotapski izvozni artikel v Italijo. Po pet do deset in še več konj so spravljali čez mejo v Italijo skozi notranjske gozdove in od tega tihotapstva je živelo precej slovenskih družin na obeh straneh meje. Z uvedbo sankcij pa so italijanske obmejne straže postale stroge in streljajo brez usmiljenja za vsakomer, kdor se na klic ne ustavi. Te dni—18. t. m.—sta postala spet dva tihotapca žrtvi tega rte-varnega poklica. Zvečer tega dne sta 19-letni posestnikov sin Franc Perušek iz Podcerkev pri Ložu In njegov prijatelj Grl Andrijašev z Gornjega jezera srečno pretihotapila čez mejo v Italijo tri konje in jih dobro prodala, zjutraj pa sta se vračala po skrivnih poteh spet na zaj. Toda blizu I^ačnika sta ju zasačila dva italijanska obmejna stražnika, ki sta ju hotela ustaviti. Fanta pa sta se spu stila v beg, stražnika sta »tre Ijala aa njima in je Grl s strelom v glavo obležal mrtev na mestu, Perušek pa je dobil strel v trebuh, a je še zbral zadnje moči In dosegel mejo in jo prekoračil. Na naši strani je obležal, našli so ¿a naši graničarji in poskrbeli sa prevoz v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je Perušek čez dva dni umrl. Grla bodo pokopali na italijanski strani, čeprav so svojci njegovi zaprosili Italijo, naj jim izroči sinovo truplo, kar pa je bilo odbito. Grl je imel 4.000 lir pri sebi in so ta denar pač zaplenili.. Se vedno se najdejo ljudje, ki trdijo, da je tihotapstvo samo strast, neka pustolovska kri v mladih ljudeh. Toda v večini primerov je to le boj za kruh, sa zasluiek, zelo nevaren poklic, ko je življenje stalno v nevarnosti. Zaradi navadne strasti pa le malokdo postavlja svoje življenje na kocko. Boj med cigani in kmeti.— Pred kratkim je bilo več kmetom v okolici Brežic ukradenih« mnogo konj in osumili so te krs-je cigane, ki so se tedaj potikali po tistih krajih. Ker se je kmalu potem, dne 18. maja, vršil sejem v hrvaški vasi Stupnik, so kmetje sklenili, da pojdejo na ta sejem, ker je verjetno, da bodo cigani skušali tam prodajati ukradene konje. Kmetje so res kaj kmalu našli nekaj svojih konj na sejmu ter jih ciganom kratkomalo vzeli. Ko pa so se zvečer kmetje vračali domov, ao jih pričakali cigani med Podsu-sedom in Zaprešičem in jih napadli. Trije kmetje so bili ranjeni, eden precej nevarno, ranjenih pa so bili tudi cigani, ki so se razbežali, ko so videli, da prihajajo orožniki. Slovenski kmetje so sledili ciganom do Krapinščice, kjer so jih došli in so dva cigana ranili tako, da sta morala v bolnico. Isto noč je nenadni ogenj uničil hišo nekega posestnika v okoliei Dobo ve in vsi sumijo, da so jo zažgali cigani iz maščevanja. Oblast je uvedla preiskavo. Jubilej Milana gkrbinftka."— Dne 20. maja se vrši v ljubljanskem dramskem gledališču jubilejna "predstava igralca in reži serja Milana Skrbinška. To leto poteka 25. leto, kar se Je Skr-binšek posvetil slovenskemu gledališkemu delu. V teku 25. let je ustvaril igralec Milan Skrbin-šek cek> galerijo izrazitih tipov in karakterjev na gledaliških deskah, zrežiral mnoga klasična in sodobna dela, bil znan kot najboljši režiser Cankarjevih del, ki so njegova posebna ljubezen, in v teh 26. letih Je delal skoraj na vseh jugoslovanskih odrih, delal dalj Časa v tržaškem slov. gledališču, vzgojil mnogo igralcev in igralk, napisal nešteto Člankov o teoriji in praksi gledališkega dela, dvignil s temi članki in praktičnim delo nivo naših podeželskih odrov, In ko se bo kdaj napisala zgodovina slovenskega gledališkega u-stvarjanja, bo treba s posebnim poudarkom zapisati Skrbinško-vo ime, ime človeka, ki Je ustvarjal na vseh področjih, ki imajo zvezo z gledališčem. Biti pet in dvajset let slovenski igralec, se pravi, biti 25 let garajoč težak v našem kulturnem udejstvova-nju. Skrbinšek je še vedno ne-izčrpan, še vedno ustvarja ljub. Ijanski gledališki publiki dogna-ne predstave in dognane karakterje. Za Jubilej nastopi v glavni vlogi Beslerove drame "Tiran" in prepričani smo, da bo gledališče razprodano do zadnje, ga prostora in da bo Skrbinšek deležen hrupne zahvale za vse, kar nam je dal In kar nam še bo dal. PIOSVBTA ~ Amerika noče intervencije v Nikaragvi Predsednik bo kapituliral pred vojaškimi rebeli Waahfagton, D. C- 6. jun.— Državni tajnik Cordell Huil je v svojem komentarju revolte v Ni-karagvi izjavil, da se Amerika ne bo direktno In ne indirektno vmešavala v notranje zadeve Nikaragve ali katerekoli druge države v južni Ameriki. Hullova izjava je bila odgovor vladama Chileja in Peruja, ki sta v Washingtonu vprašali, kaj nameravajo Zdruftene države storiti v zvezi s situacijo v Nlkaragvi. Državni tajnik je dalje rekel, da sta bili obe vladi najbrž pod vtisom, da je predsednik Nikaragve pozval Ameriko, naj intervenira v njegov prilog. Managna, Nlkaragva. 6. jun. —List "La Nutva Prensa" poroča, da je predsednik Juan B. Sacasa še vedno jetnik v svoji palači, ki se nahaja na hribu Tiscapa. Rebeli oblegajo palačo že teden dni, odkar je izbruhnila vojaška vstaja. Ta list dalje piše, da bo predsednik resigni-ral in se umaknil iz dežele. Izjavil je, da je proti nadaljnjemu prelivanju krvi ln "ker sem uvl-del, da nisem kos situaciji, pustil bom predsadništvo^fl odšel." Hearst osvaja republikansko stranko Njegov agent po«tal nk*> čelnik propagandne maiinr Ali ste naročeni na daemlk •Prouvru»'? Podpira IU sv«) Half I lokomotiva novega tipa, kl je bila sgrujena sa New York Central železni«». čevalec Hearstovih listov in v svojih člankih je "razgaljal" grehe ln zločine ateističnega sov. jetskega režima. Hearstu so se Sangerjevi članki dopadli in is-posloval mu je važno mesto v republikanski stranki. Tako koraka politični raivoj v Ameriki. Lincolnova stranka je postala Hearstova stranka, Wilsonova pa Rooseveltova, katera aa odlikuje s tem, da vaa-lej, ko napravi korak naprej, se potem pomakne dva nazaj. Vs-lebisnisu sa ni treba bati ničesar, kajti njegovi interesi niso v nevarnosti, kadar se prepirata sranka Roosevelta in stranka Hsarata. Washington, D. C.—(FT)—V političnem raayoju pride trenutek, ko se stranka ne briga, kaj se zgodi z njo. Do te točke jf dospela, kakor vse kaže, republikanska stranka, nad katero se sedaj dviga temna senca časopisnega magnata Hearsts, naj večjega ameriškega fašista. Hearst je začel osvajati repu blikansko strankd, ko je bil nje gov glavni poročevalec v Washingtonu, Theodora Huntley, imenovan za načelnika propagand« ne mašine republikanske stran ke. Sedaj je drugi Hearstov agent, Richard Sanger, posta! urednik glasila mladih republU kancev, ki nosi naslov "The Trumpeter." Sangerjeva zgodovina Je zani-miva. Prvič se je pokazal n* washingtonskem pozorišču, ko so vojni veterani okupirali kapi* tol, odkoder jih je Hoovrova ad-ministracija Izgnala z oboroženo silo. Na političnem obzorju se Je pokazal kot velik radlkalec* ki je odločil posvetiti svoje živ* IJenje revoluciji' Sanger Je član bogate famllU je, ki poseduje velikanska zem-Ijišča v državi New York. Me. sto Ssngerfleld, N. Y., nosi ime njegove družine. Po svoji "spre-obrnitvi" se Je odločil za obisk Rusije. Pred odhodom Je rekel, da on ne mara živeti od bogastva, ki se ga držita znoj in kri izkoriščanega delavstva. V sovjetski Rusiji Je dobil de. lo v tovsrni, katerega se je pa kmalu naveličal. Od tu je šel v Nemčijo, kjer se Je pojavil nov vodja, Hitler, ki je srdito bičal Žide, mednarodne bankirje in obljitboval rešitev nemškemu narodu, če ga bo izstavil na kr« milo. Hangerja je prežel nov duh, duh Hitlerjevega nacizma in Muftsolinfjevega fašizma. Vr< nil se je v Ameriko, postal poro« Lantbury pobija zmot• ne idojo o Američanih London, 6. jun.—George Lans. bury, veteran v angleškem delavskem gibanju, kl se je prav* kar vrnil v London iz Amerike, kjer se je več tednov mudil na predavateljski turi, je v svojem govoru pobijal napačne pojme, ki jih imajo Angleži o Američanih. "Američani me niso (spraševali glede vojnih dolgov, kl jih je Anglija napravila v Ameriki, pač pa so hoteli Izvedeti, ali Je Velika Britanija pripravljena na žrtve sa ohranitev svetovne* ga miru," je rekel Lansbury. "Američani so prav taki kakor ml—uljudni, postrežljlvl in spo sobni ljudje, kl hočejo živeti v miru. Amerika ni dežela gan-gežev, kakor domnevamo v Angliji. Na svojem potovanju pO Ameriki nisem opazil nobenega sledu o gangeštvu." Francoski "New Deal" na mogočnem pohodu 11 (Nadaljevani* • 1. ■traull Blum ostro pokaral delodajal-oe, katere je držal odgovorne sedanjo mirno "revolucijo", ker niso hoteli ugoditi zahtevam delavcev. V Blumovi vladi, katero je predsednik Lebrun potrdil v četrtek svečer in katera je ofi-cielno nastopila včeraj sjutraj, je 86 ministrov in od teh je 20 socialistov, ostali so pa socialni radikale! In neodvisni socialisti. Zunanji minister je Yvon Del-vos, socialni radi kaleč, njegov, podminlstsr je pa energični mladi Pierre Vlenot, ki ima še preoej iakušenj v diplomaciji; minister notranjih zadev, kateri kontrolira državno polici, jo, je socialist Roger Halengro, bivši župan v Lillu; minister sa delo je socialist J. B. Lebaa. Kako je m plačami v lil i no i e u Chlcago. — V aprilu so bile plače v Hlinolsu 77.6% od nor* male In mezdna iiplačila 64.1% od normale, poroča državni delavski department. Povprečni tedenski saslušek je bil $88.89 — v premogovni industriji $23.49. Rudarska metdna (Is* plačila so bila le 86.8% od nor* male, uposlenost pa 65.5%. ZAHVALA Elkhart, Ind,—Kut večletna Članica telim sporočati, kako so naju presenetili in nama napravili "Surprise Party" sa najino 25 letnico ali srebrno poroko v četrtek 28 maja 1086, ko pride Missl« Mlml Štrukelj k nama In pravi, bodete kupili vstopnice sa Prvič V sMitAiii.il i'Y»i n • i i* ,uUk) vesalico, ki Jo priredi dru-rZliLT^ i fl^LItvo št. 182 dne 80. maja in sicer np A tv> tor,),, ak:h »fi. j * fl' 1 r»« trjrul avti p^lvl Si I Nacijško sodiiče obsodilo duhovnika Berlin, 6. jun,—Katoliški duhoven Franz Joannis je bil včeraj spoznan za krivega nemoralnih činov napram mladini in sodišče ga je obsodilo na osem let zapora. Po odslužitvi zaporne kazni bo poslan v koncentracijsko taborišče in odvzete mu Im>-do državljanske pravice. Masna obravnava proti 276 frančiškanom, kl so tudi obtoženi nemo-rainosti, se nadaljuje v Koblen cu. Eden od obtožencev, duhoven Llnus, je bil še obsojen tis šest let zapora. V Slegenu, Vest-falija, je sodišče obaodlio Fran za Hteigela in Heinricha Weber-Ja, bivšega voditelja Zveze katoliških mladeniča v, na dve leti zapora. Atirje drugi, kl niso bili člani te organizacije, so bili obsojeni v zapor od pet mesecev do enegs leta. I'on lop je, pod katerim so veMkaask« hrambe za ameriško zlato, r FL km»% K/. Nov regietracijehi zakon v Ulinoišu Hpringfield, JU. — Državna zbornica Je pred nekaj dnevi sprejela nov zakon za registriranje volilcev v vseh mestih, ki Imsjo volilno komisijo. Manjša mesta se lahko podvržejo temu zakonu s splošnim glasovanjem. Novi zakon določa, da se mora jo vcriitei registrirati s podpisom In ns volilni dan se Identificirajo spet s podpisom. Ta registracija Je trajna, dokler vo-liiec stanuje v svojem me«tu. Zakon postane veljsven 1. Ju IUa t. L v' Zakon za zaščito nezahonških otroh AI ban v, fl. Y.. 6. Jun.—Go-verner (¿rhman je jjodplftal za-bonski nairt, kl določa, da rojst* ni tinti ne smejo omenjati, ali j« Ml otrok rojen v zakonu ali iz-veh zakona, fl tem Je bil od-prst I jen sramotni pečat, ki se Je držal nesakovukih mater In otrok. v kabinetu tudi tri ženske, pod mlnisterke, dasi žene v Franci* ji še nimajo volilne pravice, fina teb podministerk je hči sloveče znanstvenice Msrije Cu-rie. Prvo delo nove vlsde Je bilo, da Je odslovila is službe vse državne uradnike, kl so nacionali-stičnega, monarhističnega ali fašističnega mišljenja. Eduard Herriot, vodja social-nih radikalcev, ja bil včsraj !s-voljen za predsednika ibornlce, za podpredsednika Je |>a bil izvoljen komunist Jacques Du* cios. Madrid, 6. Jun. — Stavkovno gibanje v Španiji kljub protiv* nemu nastopu levičarske vlade se nadaljuje, spremljano z lo* kalnimi spopadi mod fašisti in komunisti. V Hantanderju so fašisti ustrelili socialističnega urodnika Luciana Malumbresa. V španski zbornici Je desničarska manjšina uprizorila besen odpor proti naredbi, s katero hoče vlada odpraviti duhovniške učitelju iz redovnih šol in Jih nadomestiti s lajlki. Bruselj, 6, Jun. — Stavke v Belgiji, ki jih vodijo večinoma komunisti, so se včeraj razširile na industrijska središča v Lie-gu in Charleroju; okrog 26,000 delavcev je zastavkalo. Prlsta-niščna stavka v Anlwerpenu ae nadaljuje. Mehiika učiteljica pregnala rebelš Mexico City, «. Jun —8em Je dospelo poročilo, kako Je pogumne učiteljica izrazila v bitki skupino desetih rel»elev v Tepe-izcu v državi Pueblo. Prebivalci so se poskrili, kp je prikorakala skupina rebelev, učiteljica I »a je Šla na streho svoje hiše ter otvorila ogenj. V bitki sta padla dva rebela, štirje drugi pa so bili ranjeni. Kna >rogla, ki so jo izstrelili rebeli, je zadela učltaljlco v ramo, a Je kljub te-mu nadaljevala s streljanjem. Kel*li so se po bitki umaknili v hribe In vladne čet« jih sedaj zasledujejo, Poročilo se glasi, da mi rebeli prUli v mesto z zastavo, na kateri je bila slika Device Guadalu|iške, zaščit nice me. hiškfh katolikov, In glasno protestirali pr
a hvala mr. Foysu, Debeveu In J. Ožboltu, čast vam za fino godbo, da še vas bomo poklical! kadar bo prilika nanesla v take svrhe in upamo, ds ste bili tudi VI zadovoljni. Srčna hvala vsem, kl ste pris|>evall k U prireditvi, a še poselmo pa hvala zunanjim, kot družini Kodrich iz Clevelan-da, Ohio, ko so prispevali, čarsv* no se niso mogli udeležiti, ter družini Anton Boksi, ter Charles In Antonija Štrukelj is Collin-wooda k I so nas posetill ob tej priliki in se vesallli z nami, nadalje lepa hvala tudi družinam: Anton Ozanich iz Mattawan, Mich., za |>o*lano darilo In vsem, kl so se udeležili slsvnostl it Mi-chigana. Hvala lepa Fiank Ko-runu iz Chlcaga, kateri Je tudi bil med nami. Izredno sva vesela ko sva izprevidela. ds Imsva še vedno toliko prijateljev In kako sva bila vesela ko svs za gledala tako krasno darilo, električni refrigerator (hladilnico), katero sta |K»slala In iiostavlla na naA dom naša sinova. Se enkrat najlepla hvala vsem skupaj, ki ste se udeležili slsvnostl In vsem, ki ste ns en sli drugI nsčln prispevali in žrtvovali v to svrho. Vse Je Mlo veselo In midva pa skrajno vesela in zadovoljna, tako da n« bova Uga po zabila, do konca življenja našega vam bova hvaležna v nadi, da prid« prilika, ko vam bova po moškosti skušala povrniti ob enaki priliki. Ostajava vaša: Ixjvrenr In Marija Zakrajšefc, Llkhart, Ind. —(Adv.) , PROSVETA KNUT HAMSUN: Poslovenil um»»» i i i IIM»«| GLAD & ! FRAN A LB RECHT I To p« mi je vieeno bUo preveč. Ksj Je moral vtikati svoj no« v mojt zadeve? Kaj ga je brigalo, h kateremu krojaču poj dem? Razlju-til aem se; pogled na tega praznega, načlčka-nega človeka me je razardil in dokaj brutalno aem ga opomnil desetih kron, ki al jih je bil izposodil od mene. de preden mi je mogel odgovoriti, ml je bilo žal, da aem ga tirjal; bil aem v zadregi in mu nisem pogledal v oči; ko je v istem trenutku priila neka dama mimo naju, aem stopil brzo nazaj, da bi lahko Šla mimo in nato sem porsbil priložnost, da sem izginil. Kam torej ta čas, ko sem čakal? 8 praznimi žepi niaem mogel Iti v kavarno in tudi za nobenega znanca nisem vedel, h kateremu bi se lahko podal ob tej uri. Kakor po nagonu sem jo mahnil gori po mestu, porabil dokaj časa nspoUi trga do "meje", prečital "Večerno pošto", ki so jo pravkar izobesili, šel doli po Karla Ivana cesti, se nato okrenil in šel naravnost proti Rešnjemu pokopališču, kjer sem našel miren prostorček na griču poleg kapelice. Tam sem sedel v miru in sanjal v vlažnem zraku, dremsl in prezebsl. In čas je mineval. Ali pa je tudi bilo čisto gotovo, da je bil moj feljton majhen umotvor umetniške inspiracije? Bog vedi, če nima tu pa Um kakih pogre-škov! Ako bi šlo po tem, bi ga nazadnje niti ne vzprejeli, ¿isto enostavno ne vzprejeli! Nemara je bil arednjevrsten ali pa naravnost slab; kaj mi je bilo porok, da ni v tem hipu že letal v košu? , . . Moja samozavest je bila omajana, akočil sem kvišku in odvihral s pokopališča. Doli v Akersgadenu sem poškilil skozi okno prodajalne In videl, da je bila ura šele malo čez dvanajsto. To me je napravilo še bolj obupanega, saj sem s takšno gotovostjo upal, da Je le mnogo preko poldneva, povpraševati po uredniku pred četrto uro, pa je bilo brez-zmiselno. Usoda mojega feljtona me je navdajala z mrkimi slutnjami; čim bolj sem mislil na to, tem neverjetneje se ml je dozdevalo, da naj bi bil tako nenadoma napisal kaj uporabnega, malone v spanju, lobanjo polno mrzlice in aanj. Seveda, varal sem se In se vse jutro radoval za sam prazen nič in nič! Seveda! ... del sem iz predmestja in dospel na odprto polje, nato v ozke, čudaške uličice mimo žag, preko nepozidanih krajev in njih in se nahajal nazadnje na deželni cesti, ki ji nisem mogel dozretl konca. Tu sem obstal in se sklenil obrniti. Spotil aem se od marša in se vračal počasi In zelo pobit. Srečal sem dvoje senenih voz; voznika sta ležala zleknjena na senu in prepevala; oba sta bila gologlava, oba sta imela okrogle, brezskrbne obraze. Domneval sem, da me nagovorita in mi vrteta v lice kako opazko ali kak dovtip; ko aem bil dovolj blizu, me je eden vprašal, kaj nosim pod pazduho. "Odejo," sem rekel. "Koliko Je ura?" Je vprašal. "Ne vem natanko, približno tri, mislim." Zdajci sta se oba zasmejala in se odpeljala dalje. V istem hipu sem začutil na ušesu bolečino udarca z bičem in klobuk mi je odletel z glave; ta fantalina me nista mogla pustiti mimo, ne da bi se obregnila vame. Nekoliko omamljen sem se zgrabil za glavo, pobral nato svoj klobuk z roba jarka In nadaljeval svojo pot. Doli v predmestju sem srečal moškega, od katerega sem zvedel, da je že štiri proč. d tir i proč! Ura je bila ie štiri proč! Pričel sem urno korakati, skoro teči proti mestu, zavil sem v stran in hitel proti uredništvu. Urednik je nemara že davno bil Um In spet odšel iz uredništva? del sem in tekel vmes, spotikal se, zaletaval se v vozove, prehitel vse sprehajalce, je) tekmovati s konji, se trudil kot brezumen, da bi dospel pravočasno. Plsnil sem skozi vežna vrata, preakočil stopnice v štirih skokih in potrksl. Nič odgovors. Odšel je! Odšel je! sem pomislil. Zgrabil sem za kljuko, vrata so odprta, potrkam ie enkrat irr vstopi m. Urednik sedi pri svoji mizi, obrsz obrnjen proti oknu, s peresom v roki, priprsvljen za pissnje. Ko je začul moj sopihajočl pozdrav, se je napol okrenil, me je pogledal, zmajal z glavo in dejal: "Se nisem imel časa, da bi prebral vašo skieo." Tako zelo me je veaelilo, da je vsaj ni vrgel v koš, da sem dejal: "Ne, dragi gospod, to si lahko mislim. Saj se ne mudi tako zelo. Nemara v par dneh, ali ..." "Da, videl bom. 8icer pa imam itak vaš naslov." In jsz sem mu pozabil povedati, da nimam nobenega naslova več. Avdijenca je bila pri kraju, poklonil sem se, odstopil in šel. Spet j« vzplamenela v meni nada, še ni bilo nič< izgubljenega, nasprotno, vse je bilo še lahko dobiti. In moji možgani so jeli pravljlčlti o velikem posvetu v nebesih, v katerem se je pravkar sklenila, da naj zaslužim, da naj zaslužim za feljton deset kron . . . Ko bi imel zdaj vsako kako pribežališče za čez noč! Preudarjal aem, kam bi se lahko najbolje splazil in s tem vprašanjem sem se u-kvarjal s toliko silo, da sem obstajal kar sredi ceste. Pozabljam, kje se nahajam, in stojim kot samotno svarilno znamenje sredi morja, dočlm besne in bi jo valovi vseokrog njega. Fant s časopisi mi ponuja "Wiking". Kako je komičen, strašno komičen! — Pogledam predse in sem ves prestrašen — spet stojim pred Sembovo prodajalno, Okrenil sem se naglo, zakril paket, kolikor je bilo mogoče in hitel po Cerkveni ulici, ves v zsdregi in preplašen, da me ne bi kdo opazil skozi prodajalnlAko okno. del sem mimo gle-dališča, krenil v stransko ulico in šel mimo okopall doli k morju. Spet sem si poiskal klop In pričel znova razglabljat^________ Kje na vsem svetu naj bi našel pribežališče za čez noč? Jeli bila kje kaka luknja, kamor bi se lahko splazil In skril do jutra? Moj ponos mi je prepovedoval, da bi se podal na svoje staro stanovanje; ie na misel mi ni prišlo, da bi prelomil svojo besedo; z ogorčenjem sem zavračal misel od sebe in se v svojem srcu sila zviška smehljal tiatemu malemu rdečemu naslanjaču. Po aaocljacijl misli sem se hipoms nshajal v sobi i dvems oknoma enega svojih prejšnjih stanovanj; na mizi sem videl krožnik poln kruha, debelo namazanega z maslom, ki je nato apremenll avojo zunanjost in postal beefsteak, zapeljiv beefsteak, in zraven njega snežnobela servljeta, kruha v obilici, nož In vilice od srebra. Nato so se odprle duri: vstopila je gospodinja in mi ponudila še čaja . . . Vizije in bedaste sanje! Rekel sem si, da bi mi spet zmešalo glavo, če bi zdajle zaulil kaj hrane, mrzlica bi se polastila mojih možganov in potem bi se spet moral boriti s tistimi blaznimi domisleki. Prav nobene jedi nisem prenesel, bil sem pač takAne sorte, to je bilo nekaj posebnega z mano, nekaj čudaškega. (Dal)« pritodajU.) Pores: Blagor jim, ki ne vedo,,, 1*0 cestsh so že ugssnlli ohloč-niče, samo tu |>a tum so še brlele plinovke in mežikale v hladno majsko noč. Oospod Pirnat in gospod Komar «ta stopala počasi proti do. mu in se pomenkovala o uspehih nocojšnjega kvartanja. Pirnat je še zmeraj sijal od navdušenja ob spominu na imenitno partijo taroka, ko je na začudenje v«eh pobral s poslednjo kvarto napovedanega kralja. Gospod Komar se je na tihem grizel taatran izgube, vendar ni hotel tega priznali svojemu prijatelju. Hil je varčen in skromen človek, nkorajda stiskač. Nu. tega mu nikar ne zamerimo, naj je imel doma razvajeno ženico in kopico otrok. (¿oapod Pirnat Je za«uknil po-govor drugam in začel razigrano govoriti o tvoji mladi ženici, ki prav gotovo ne more upali, ker ga tako dolgo ni domov, "Rev I-ca," J« rekel svojemu prijatelju, "i« na pol otrok je in ar boji zame ko za majhnega fantiča f'ud-no. da je še zmeraj tako zaljubljena vame, ko M»m pa dobrih dvajoet let starejši od nje. Ilm, razvajam jo peč — in črna ai le itnake bolj Mij<», ko no\ih klo bukov, čipkastih oblačil in bro-kalnih čeveljčkov . . ." o Zdajci sta v pogovor zatopljena gos|NMla prisluhnila v noč. Sredi ceste sta se neki moški in neku ženska polglasno prerekala: "Tine, saj vendar veš, da me ne ume nihče videti . . ." "Pojdi, pojdi, kdo neki te bo ob tej |>ozni uri spoznal! Priteg ni si pajčolan niže, zavihaj si o-vratnik — in živ krst te ne spozna . . .w Ženski glss je na pol jokaji ugovarjal: Ne. ne. za čas božji, pusti me, stekla bi . . . Ko bi le še ne bilo njega doma . . ." o Gospod Pirnat je obstal in go-*|mkI Komar tudi. "Kakšne skrbi neki tarejo to revlco? . . . Hržčas Je pobegnila omore-va" "Bell, beži," Je odgovoril Komar. "kaj bi se le vtikal v tuje zadeve. Bosta te sama opravi la!" "No, grem pa jas . . 'Ti Iniš še kakšno nerodno zinil, grem |>a n-* rajši nam , . ." o I Komar je krrnil proti poota jališču cestne železnice, kjer sta v temačni čakalnici kovala mla da človeka svojo usodo. Ne zamerite, sicer mi nič msr. vendar ae mi zdi čudno, da se sredi noči prepirata v tram vajski čakalnici. Prosim vas mladi goapod. stopite bliže pa m povejte, kakšna nesreča vaju je doletela." Nesnanec je prijszno pristopil h gospodu Komarju in mu precej — ko stsremu prijstelji — zaupsl svoje gorje: "Zakasnila ava se; dama b morala s poslednjim tramvajem domov, pa nama je pred nosom ušel. Denarja za taksi pa oba ne zmoreva. Veste, dama Je nam reč poročejia, zdaj se |>a boji, da bi Je kdo ne srečal v mojem spremstvu — nu. in če bi jo mahnila peš. bi Jo ut*gnil prehl teti njen mož, ki je nocoj v klu bu s svojimi prijatelji . . . Sa, aam ne vem. zakaj vam vse to pripovedujem, toda tako prijaz no ste se zanimali za najino za drego, da sem kar vse itblebe-tal. kakor kakšen šolarček." "No. če nI hujšega, se svet ne bo podrl; za damo bo sicer malo nerodno toda rea vam ne morem drugega svetovati, kakor da pustite gospo domov. Naj steče malo. se bo vsaj malo ogrela .. "Kar je zamujeno, je zamujeno. Drugega res ne bo kazalo, ka kor steči domov. Pa hvala vam za prijazni nasvet . . ." t e Komar se je vrnil k Piraatu in mu v kratkih besedah pojasnil zadevo. "Ti «i pa res brez srca, Komar, del bi iinsa uva kovača, pa bi zdajle biia ie doma." "Smenta, ti si pa le posrečen, še podpiral bom nezveste žene .. "Saj je mogoče prvikrat zašla na stransko pot; nocojšnji dogodek jo bo prav gotovo is-treznil. Pomisli, zastran tvoje stiskavosti utegne razjarjeni mož zadaviti svojo lepo ženico, ko jo bo ujel . . . Ce bi pa siromak ne vedel za njeno nezvestobo, bi še jutri in vse dni potlej živel z njo v najlepši slogi — in ona bi se prav gotovo pobolj- "Ti ai pa res svetnik in dobrodušnež, da mu ga ni para. Kaj bi le ti rekel, če bi te tvoja žena tako speljala na limanice?" "Moja Marica, čenča ti čenčava! Premalo jo poznaš, če ji kaj takšnega prisojaA . . ." "Nikar, nikar, prijatelj, saj nisem resno mislil. Kako bi le . . "Glej ju," je dejal Pirnat in nalašč preališal prijateljevo o-pravičevanje, "še zmerom stojita v čakalnici. Na, Komar, od-nesi jima dva kovača, jaz ju bom dal, da bo volk sit in ovca celo .. r "Sentimentalnež! Taka dobrodušnost je samo tebi podobna. Ce ie hočeš, pa jima nesem ta tvoj milodar .. o "de vedno tičita v tej temi... Pozno je ie, pozno .. ." Plah glas je odgovoril iz notranjosti čakalnice: "Saj bi stekla domov, pa me je strah . . " "Nate, morda vama s tema kovačema pomorem; moj prijatelj ju je <3*1, da bo mir ..." m Gospod Pirnat in gospod Komar sta ie malo počakala. Mladi neznanec je stekel kar so ga noge nesle do bližnjega vogala in poklical taksi. Minuto kasneje se je dama t dolgim poljubom poslovila od svojega ljubč-ka in smuknAa v avtomobil . . . Gospoda sta nadaljevala svoj pogovor o kvartah In zavidala gospoda Mrcino, ki je imel nocoj tako srečo. Komar je menil, da bi bili njemu potrebnejši tisti kovači, ki jih je zavaljeni Mrcina spravil v iep. Cez četrt ure sta se gospoda pred Pirnatovo hišo poslovila ... V spalnici gospe Pirnatove je še gorela luč. Pirnat je odklenil vrata in krenil po stopnicah v prvo nadstropje. "Dušica. Marica, ti še bediš?" "Kako bi le mogla zaspati, ko te pa ni domov . .. Vsa sem bila Že v skrbeh .. "Le zaspi, pozno je že in ju tri zjutraj me Čaka obilo dela ... Pri obedu ti bom povedal neko zabavno zgodbico, ki sva jI bila pravkar s Komarjem priči . . ." Gospa Marica se je obrnila in si pokrila z odejo obraz. Tresla se je po vsem životu ... Na cesti je bilo mraz — in skoraj jk>1 ure je bila stala z Adolfom v odprti tramvajaki čakalnici. Iz otroških ust Neki učitelj pripoveduje: V prvem razredu sem razlagal o rokodelcih. Vprašal sem: "Nu, Janezek, kaj je tvoj oče?" "Moj oče je krojač." "In tvoj, Pepček?" "Moj oče je mizar." "In tvoj, Francek?" Francek počasi vstane, me očitaje pogleda in molči. Dolgo jedilo vse tiho. Takrat pa dvigne roko mali One v zadnji klopi: "Prosim, gospod učitelj, Francek sploh nima očeta!" Francek takega očitka za nič na svetu ne bi preneael. Srdito je pogledal škodoželjnega tovariša In mu prezirljivo zabrusil v obraz: "Mogoče več ko ti!" Zapleten odgovor "Očka, zakaj pa imenujemo ženuke slabotnejši in moške sil-nejši »pol ?" "Zakaj, sinko moj? Zato, ker je slabotnejši spol dostikrat močnejši spol zaradi slabosti moč-nejšega spola za slabotnejši spol!" Zeoit Harsajrni: Trije profesoiji V tejle zgodbi gre za psihologijo bolnikov; zdravniki trde, da je nepreračunljlva. V istoriji nastopajo trije profesorji. Imenujmo prvega profesorja Beleta, drugi naj bo profesor Orne, tretji naj bo pa profesor Karmin. Vsi trije so kot profesorji svoje stroke veličine mednarodnega slovesa. Nu, prišel je k profesorju Be-letu neki gospod, da ga preišče. Ko se je to zgodilo, je profesor dejal: "Kronično vnetje slepiča imate. Svetoval bi vam, da si ga da-ste čimprej izrezati." "Da, da," je pritrdil pacient in videlo se mu je, da bi rad še nekaj povedal, a mu zadrega ne da. "Ali imate mar kaj na srcu?" "Nu da, ne smete mi zameriti, profesor, toda rad bi videl, da bi operacijo izvršil profesor Črne. Vanj imam namreč posebno zaupanje." Profesor Bele je prikimal. "Zakaj ne! Moj kolega Črne je odličen kirurg. iNjemu se lahko brez skrbi zaupate. A povejte mi, zakaj se niste dali kar koj njemu preiskati?" "Prosim, povedal vam bom vse tako, kakor se je zgodilo. Ko me je začelo boleti, sem šel k Profesorju Karminu. Položil mi je roko na trebuh in me komaj pet sekund preiskoval, pa je že rekel: 'Slepič/ Priznati moram, da ml to ni bilo všeč. 2e mogoče, profesor Karmin je kapaciteta, a kaj če se pri takšni hlastni preiskavi vendarle zmoti? Zato sem šel nato k profesor ju Crnetu. O, ta me je pa potem preiskal, moram že reči! Ta vam Človeka obrača sem in ga obra ča tja, na vseh koncih in krajih vas temeljito pretrka, vse pogleda na vas, premišlja, pritisne tu, pritisne tam — dobre pol ure se je ko nič ukvarjal z menoj. dele potem je rekel: 'Slepič/ Čudovit človek vam je to, tako temeljit, tako previden! Vanj imam neizmerno zaupanje. K vam, gospod profesor, sem pa zato prišel, da za vsak primer še tretji zdravnik ugotovi, kaj mi je/' To rekši je odšel. o Nista minila dva tedna, ko je profesor Bele doživel drugo podobno istorijo. Pogosto se sicer takšne posebnosti ne dogajajo, a kadar se, rade nastopajo kar v serijah. K profesorju Beletu je torej prišel neki gospod. In je takole začel: "Prosim vas, gospod profesor, bodite tako ljubeznivi in preišči te me. Da pa ne bo nesporazum-Ijenja, moram kar koj povedati: če bi bila operacija potrebna, se dam operirati pri profesorju Karminu. Ali imate kakšne načelne pomisleke zoper to, gospod profesor?" "Popolnoma ničesar. Gospod profesor Karmin je odličen kirurg in razen tega moj dober prijatelj. Izvolite kar semkajle leči." Preiskal je bolnika in ugotovil žolčne kamne. Kar otipljivi so bili. Priporočljivo bi bilo, da si jih da kar najhitreje operirati. Pacient je vzel diagnozo na znanje in se je poslovil. Toda profesor Bele ni mogel premagati radovednosti. "Povejte mi vendar, zakaj pridete k meni v preiskavo, če i-mate do profesorja Karmina več zaupanja?" "Prosim, prav rad vam razložim. del sem najprej k profesorju Crnetu, ker sem mnogo slišal o njem. Profesor Črne me je začel preiskovati. Pritiakal me je na trebuh, na prsi in na vse mogoče dele teless, velel mi je, naj ležem na desno. in.je trkal po meni, potem mi je velel naj ležem na levo, in je spet trkal. Naposled sem moral leči še na trebuh, da me je tudi v tej legi preiskal. Obotavljal se je in premišljal. Nato me je spet začel pritiskati. tipati in trkati. Sto vprašanj mi je zadal in na vse sem moral na dolgo in široko odgovarjati. Naposled, preiskava je trajala že najmanj pol ure. je povedal, da imam žolčne kamne in da Jih je trelm čim prej operirati. Jaz sem si pa mislil: Ce Je tako težko to dognal, nemara vendarle ni tako gotov svoje stvari ? Zato sem šel še k profe- PONPEUEKjm^ -F«Ur.ud H«*,.. Kongresnika Fred Vinson (levo) in J. B. Snyder, avtorji m ga zakonskega načrta federalne kontrole industrije mehken inoga. sorju Karminu. Prosim vas: profesor Karmin me je vprašal, kje me boli, potem je pa z enim samim prijemom pri priči ugotovil žolčne kamne!" "In?" "In — da bo zadeva popolnoma jasna, sem prišel še k vam, gospod profesor. Zdaj vidim, da imam res žolčne kamne. Toda povejte mi, ali ni čudno, kako je profesor Karmin to na prvi pogled spoznal? Zato sem pri priči sklenil, da se dam samo njemu operirati. Takšen genialen zdravnik!" _ Strojepiske med seboj ''Erna, povej, ali je bil tvoj šef že kdaj nesramen s teboj?" "Menda! Ravno včeraj. Ti pride v sobo in reče: Tako, gospodična, zdaj bo treba pa prijeti za delo'!" Lovska Mrna je prišel i* 0«% Afrike in je zato znal veliko vedati—mnogo več, kakor lo njegovim prijateljem in i cem ljubo. "Nekoč sem bil popoln sam v pragozdu," je pravil neki priložnosti. "Noe je tema ko v rogu. Takrat je kaj zapokalo v vejah, pop sem puško, ustrelil, pogled in odkril mrtvega leva!" "Neverjetno!" je zag« Dreta. "In kako dolgo nek že tam mrtev ležal?" o Po kosilu ga boš spoznal "Povejte mi, gospod dok zakaj vpraáate vsakega bola kaj je opoldne kosil? Zaradi te?" "Ne—samo zaradi račun NAROČITE SI DNEVNIK PMSVETO Po aklepa li. redsa konvendje «a lakko naroéi aa Hat Prea?ata k Itala edén, dva. tri, itlri ali pat ¿laaov la en« drullne k mi aaraMaL Prooveta atañe «a vaa enako. sa ilaaa aU aaHaaa $«.00 ta ene Mmi nina. Ker pa élani ie plaéalo prl aaaameata $1.20 aa tednik, m jlo « fttejo k aaroénlnl. Taro) oedaj al varoka, reéi, da Je Hat predrai a I N. P. J. Llat Prooveta Ja va la laataina in gotovo Jo v vaaki draiid i kf bi rad ¿ita) llat vaak dan. Cana llata Prooveta lo: Za Cicero ia Chicare fe....J 1 tednik la.............. 2 tedalka ia............. I tednike ia............. 4 tednike ta............. i tednikov ia............ ........If.Of Za Zdrvi, države la Kanada fO.OS 1 tednik hi................ 4.S0 t tednika In............... I SO I tednik« In............... 2.40 4 tednika In............... 1.20 5 tednikov ia............. ni t Za Evrope Je. lapolalte apodnji kupon, priložite potrebno vaote denarji al Order v planin In ai naročita Praaveta, Hat. ki Je vala laataiaa. Pojaanllo:—Vaelej kakor hitro kateri teh članov prenaha biti flu aH če ae preaeli proč moral tiati član ia dotične Proaveto, to takoj nasnaviti vsoto listu Proaveta. Ako tega na atore, tedaj moča up rini ilm datum sa to vsoto naročnika. I kakor hitro kateri teh članov prenaha biti flu I od druliae in bo aahteval aam «voj Hit tadai, I tične družine, ki Je tako «kupno naroiena oa da inauiti upravniitvu Hata, in obenem dcplaiati tt a a 1.0, M .Ura t» H« < mnr> unrimiltTO S PROSVETA, 8NPJ, 2057 So. Lawndale Ato. Chicara. Ä Priloženo potUJam naročnino sa llat Proevete vaote I....... I) ............................................Cl. Ira*™ *...... Naalov ....................................................... U ata vite tednik in ga pripiiite k moli narofnini od «ladrflk d ra line: t) .............................................CL draltra It.. I) ....j-............................;..........Cl draltra ........ D ...................................„„......CL draitva *....... D .........CL draKva TISKARNA S.N.P.J •PREJEMA VSA ▼ tiskarsko obrt spadajocajjj Tiska vabila ia veaelics In shode, visit*»«* knjige, koledsrje, letake itd. v «lovonsk«®. ■» olovaikem. čtikem. nemlkem. angleikem J*««u VODSTVO TISKARNE APELIRA NA S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI rusf Vaa pojaanila daje vedatve Uakama Cene rmerne. «aijako dalo prva PU* te pa lafennnrUe «a «^ S.N.P.J. PRINTER' 2667-59 SO. I.AWNDAL« AVK** Tele ff« Refkwell CHICAGO, IU-