Posebna izdaja
SKI GOSP
Številka stane 7 Rpf,
izide mm soboto
Uredništvo in upra»ništ»o: Marburg a. d. Drau, Badoasse 6 - H a rečni na: leto RM 2.50. psilehio RM 1.40, četrtletno 75 Hpt
Mr. 13
L Jahrgang
Marburg a. d. Drau. Mittwoch, 2. M mi
Führer ustvarja edinstvo Evrope
Protiudarec, ki ga je izvršil Adolf Hitler proti Sovjetiji v obrambo življenjskih pravic nemškega naroda, Reicha in Evrope, je sledil sovjetskim vojnim pripravam tako naglo in umestno, da se vojaški strokovnjaki ne morejo dovolj načuditi hitremu načinu odločanja, ki je lasten velikemu roditelju nemškega naroda. Dogodki, ki se odigravajo že od 22. t. m. na bojiščih vzhoda, so radi tega poučni tako z vojaškega kakor tudi s političnega vidika. ISikdo ni dvomil niti najmanje, da nemška vojska ne bi za-
grizla v trd oreh silne razsežnosti ruskega ozemlja, toda v trenutku, ko je Fiihrer napovedal udarec proti izdajalski kliki, je vedel tudi vsak povprečen človek, da nemško vrhovno vodstvo ne stori nobenega neutemeljenega koraka. Če je Fiihrer odločil povračilo za izdajstvo, se je moralo izvesti povelje Vrhovnega poveljnika celokupne vojske. Tu se je zopet izkazala vsa sila nemške vojaške organizacije, ki ji ni para na svetu. Nemška vojska se je ovenčala v tej vojski z nesmrtno slavo že pri Nar viku, v
srn
Lemberg in Libau v nemških
Obroč okrog vklenjenih sovjetskih armad je vedno ožji - Severno krilo sovjetske vojske se umika - Novi veliki uspehi naših podmornic in latalstva v boju proti angleški plovbi
Fuhrerhauptquartier, 30. junija.
Vrhovno poveljstvo vojske poroča:
Kakor je bilo že sporočeno s poseb. aim poročilom, so naše v Galiciji napre dujoče čete zavzele Lemberg. V sredi, ni fronte se je obroč okrog vklenjenih sovjetskih armad zožil. Severno krilo sovjetske armade se umika. Ob obali smo zavzeli mesto Libau.
V pomorski vojni proti Angliji so potopile podmornice iz spremljav, ki jih je omenilo že poročilo z dne 29. t. m., nadaljnjih pet ladij s skupno 25.400 tonami, med njimi tudi eno pomožno križarko. Uspeh podmormških akcij se je s tem zvišal na 96.100 ton.
Bojna letala so potopila v zadnji no. či pred Great Yarmouth-om iz zavaro. vanih spremljav tri tovorne ladje s skupno 23.000 tonami, med njimi eno transportno ladjo.
Letalski napadi so veljali v zadnji noči pristaniškim napravam ob reki Huinber.
Sovražnik je vregl v noči na 30. junija zažigalne in razstrelilne bombe na
severnonemško obalno ozemlje, predvsem na stanovanjska predmestja v Hamburgu in Bremenu. Civilno prebivalstvo beleži nekaj mrtvih in ranjenih, številne hiše so bile poškodovane. Pri obrambi teh napadov so nočni lovci skupno s protiletalsko artilerijo sestrelili 13 sovražnih letal.
V	borbah na vzhodu so se odlikovali Oberst Holm, voditelj nekega hitrega odreda, Oberst Weber kot komander nekega pešpolka, Leutnant Florent iz nekega izvidniškega oddelka, Feldwebel Berauer iz nekega planinskega polka in Gefreiter Hasse iz nekega pešpolka s posebno hrabrostjo.
Pri potopitvi dveh rušilcev, ene tor_ pedovke in ene podmornice sovjetov so se posebno odlikovali Oberleutnant z. S. Wuppermann kot vodja neke skupine hitrih čolnov, Oberleutnant z. S. Albert Müller, Leutnant z. S. Weber in Leutnant z. S. Haag kot voditelj hitrih čolnov.
V	zmagoslavnih bitkah na vzhodu so se odlikovale razne edinice protiletalske artilerije..
Flandriji, v Artois-u, v Franciji in na Balkanu, toda sedanji njen udarec proti Sovjetiji je tako grandiozen, da ga ni mogoče izmeriti z nobenim dosedanjim primerom. Začetni uspehi nemške vojske so tem večji, ker velja bojni povračevalni pohod ne morda kaki srednji državi, temveč velesili v pravem pomenu besede. Vojna na vzhodu torej ni nikak »sprehod«, marveč merjenje sil, pri katerem je bila že v prvih sedmih dneh pojasnjena vloga obeh taborov. Zalet nemške vojske je tako silen, da o končnem izidu tekočih in pripravi j a jočih se borb nikakor ni treba dvomiti.
Vojaškemu položaju na vzhodu gre predvsem in povsod prednost. Ob vsem tem pa ne smemo izgubiti iz vidika politični pomen Fuhrerjevega udarca. Vsa Evropa je občutila že zgolj obstoj Sovjetije kot nekaka stalno ogrožanje. Ta občutek so imeli zlasti tisti narodi, ki jim je zgodovina odmerila skupne meje s Savjetijo. Zlasti Finci in Romuni, ki so morali žrtvovati Sovjetiji svoja ozemlja, so jedva čakali na svoj zgodovinski trenutek. Pa tudi Švedi, Madžari. Slovaki in Turki — da ne govorimo o Bolgariji — so v zadnjem času opazovali sovjetske priprave nekako z mešanimi občutki. Fiihrer je 22. junija s podpisom svoje proklamacije odstranil negotovost, ki je mučila vse mejaše Sovjetije, obenem pa je na sijajen način vrgel parolo, ki prinaša edinstvo Evrope. V svoji velikodušnosti ni hotel Fiihrer, mož največjih sodobnih načrtov, rešiti pred boljše-viško nevarnostjo samo Nemčijo. Mislil je tudi na vso ostalo Evropo, ki jo je sedaj duhovno ujedinil za borba s smrtnim sovražnikom vsega napredka XX. stoletja.
Kakor smo že omenili, se borijo poleg Fincev in Romunov tudi Slovaki, priključeni nemški armadi. Madžari so že izkusili prve sovjetske letalske napade in tudi Hrvatski
(PK. Regeherz-Scherl-Wagenborg)
V taborišču ujetih vojakov Sovjetske Rusije. Kakor smo že poročali, je nemška vojska že v prvih dneh ujela ogromno število boljševiških vojakov
dr. An te Paveliča je izrazila svojo prinravljenost glede vojaškega sodelovanja z osovino v smislu določil Trojnega pakta. Pa ne samo mejaši Sovjetije, tudi drugi narodi imajo največje zadoščenje nad dejstvom, da je Adolf Hitler pravočasno udaril po luoslcovski gadji zalegi. Danes že slišimo glasove iz zapadne Evrope, .same glasove pritrjevalnega značaja. Ho-landci, Belgijci, Francozi in Španci že uvidevajo, kako daleč lahko privede vmešavanje tistih sil, čijih centrala je Moskva. Tako je nastalo čez noč nekako duhovno edinstvo cele Evrope — Anglije ne prištevamo k ožji Evropi samo zgolj njenega insularnega značaja, temveč predvsem radi njenega protievropskega delovanja —, ki je na ta način našla sebe in njen velik politični cilj. Fuhrerju je šele sedaj uspelo ostali Evropi dokazati, da ne vodi nikake takozvane imperialistične ■line, nego samo obrambo nemškega naroda in Reicha. Reich pa je neločljivo povezan z Evropo. Kdor se hoče razgovarjati danes s celinsko ali kopno Evropo, mora v Berlin, kajti Nemčija je danes bolj kot nekdaj srce in glava Evrope.
Evropski narodi so razumeli poslanstvo Fiihrerja v tej silni borbi za pravo samoodločbo Evrope, odtod tudi pritrjevanje v vseh prestolnicah. Narodi so siti boljševiškega razdiral-stva, ki onemogoča obnovo sveta na zdravih nacionalnih in socialnih podlagah. Danes nosi Evropa že pečat tistih svetovnih nazorov, ki vladajo v Berlinu in v Rimu. Za boljševizem t^rpi v Evropi ni prostora. Obstanek
osovine poleg Sovjetije je nemogoč. Ker pa Moskva ni hotela pametnega sožitja, mora boljševizem za vedno izginiti na ruskih tleh. Nemški, finski, slovaški in romunski vojaki so zanesli obračun thed obema ne pomirljivima svetovnima nazoroma na bojišče. Z zaupanjem gledamo proti vzhodu, ker ve j, da je naša stvar v dobrih rokah. V tem zaupanju nas navdaja veselje, da že maršira duhovno edinstvo pod vodstvom mladih narodov, ki jih je Adolf Hitler vzdramil s svojim velikim alarmom za obrambo naše kulture in civilizacije.
Desettisoči španskih
prostovoljcev
Po poročilih iz Madrida so se preteklo soboto vrstili španski dobrovoljci za boj proti Sovjetiji od 9. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Po površni cenitvi se je vpisalo prvega nabornega dne okrog 40.000 do 50.000 prostovoljcev. Kako veliko je navdušenje za boj proti Sovjetiji, ki je zakrivila nesrečno meščansko vojno v Španiji, je razvidno že iz tega, da se javljajo celo možje do 60. leta, ker upajo, da se jih bo morda le moglo nekako uporabiti. Tisoči španskih mož, ki stoje na pekočem soncu pred nabornimi uradi, nosijo znak ranjeništva iz španske vojne proti boljševizmu. Del prostovoljcev iz To-leda se je boril svoječasno v slavnem Alkazarju. V Oviedu, kjer so šele pred kratkim praznovali obletnico osvoboditve izpod boljševiškega jarma, je bilo navdšenje tako veliko, da so nekateri možje čakali celo noč do naslednjega jutra na vpis v vrste prostovoljcev.
9 od 12 bombnikov sestreljenih
Kakor je sporočil nemški radio, so angleška letala izkoristila nizke oblake nad Severozapadno Nemčijo ter so poskusila napad na Kiel. Sovražni le. talci so vrgli več bomb na stanovanjsko predmestje omenjenega mesta. Par civilnih oseb je bilo pri tem ubitih in več hiš poškodovanih. Nemška proti, letalska služba je bila izredno uspešna. Od 12 angleških bombnikov.napadalcev jih je bilo 9 sestreljenih.
Povelje maršala Mannerheima
V nedeljo zjutraj je izdal vrhovni poveljnik finske vojske, maršal Man-nerheim, sledeče dnevno povelje:
»Finski vojaki! Naše zimsko vojskovanje je končalo s trpkim mirom. Kljub sklenitvi miru je bila naša dežela nepretrgoma predmet nesramnih groženj in izsiljevanj. Vse to je bilo — v zvezi z zločinskim hujskanjem, ki naj bi razbilo naše edinstvo, — dokaz, da sovražnik ni hotel miru od vsega počet.
(Scherl-Wagenborg)
ka. Sklenjen mir je bil le premirje, ki sedaj poteka. Vi poznate našega sovražnika. Vi poznate njegovo večno stremljenje po uničenju naše domovi, ne, naše vere in naše očetnjave, da bi zasužnjil ves narod. Isti sovražnik in ista nevarnost stojita sedaj pred naši. mi mejami. Brez razloga je sovražnik surovo napadel naš miren narod ter zmetal bombe na naša tla. Bodočnost Finske zahteva od vas dejanja. Pozivam Vas zatorej, da mi sledite v sveti vojni proti sovražniku. Naši padli ju. naki vstajajo iz svojih grobov in sto. pajo na našo stran, ko se vi v zavezništvu z ogromno vojno silo Nemč je po. dajate na fronto v križarsko vojno proti sovražniku, da bi tako zavarovali bodočnost Finske.
Vojaki! Pojdite še zadnjikrat za me. noj, in to sedaj, ko vstaja narod Kare 1 i j e in ko se nam svita novi dan Finske.«
Globo
iliskoviti udarci nemške vojske na vzhodu so stolnicah najgloblji vtis tn nedeljeno priznanje za
R i m, koncem junija. Posebna poročila nemškega vrhov, nega poveljstva o velikih začetnih uspehih nemške vojske, mornarice in letalstva na vzhodu so izzvala v italijanskem narodu veliko veselje in zado. voljstvo. Italijanski radio je oddajal ta posebna poročila in tako so se ljudje drenjali v gostilnah in kavarnah okrog zvočnikov, da bi vse vesti še natančneje slišali. Od časa do časa je prišlo zaaovoljstvo Italijanov naravnost do izbruha.
Čeprav so poslušalci vajeni zmago, vitega prodiranja nemških čet — tako piše Agenzia Štefani, — ni nikdo pri. čakoval v tako kratkem času takih uspehov. Globok vtis so napravile zia. sti številke o nemškem vojnem plenu. Poslušalci so glasno hvalili hrabrost nemškega vojaka, ki brani Evropo pred boljševiško kugo. V vojašnicah Rima in drugih italijanskih mest je prišlo do velikih manifestacij za zavezni. ško nemško vojsko, ki se tudi v Afriki bori ramo ob rami z Italijani. Ti uspe. hi — tako ugotavlja Agenzia Štefani — dokazujejo, da se zmaga smeliija mladim idealnim narodom, ki so šli v borbo za pravičen red proti razkraja-jočemu boljševizmu in požrešnemu kapitalizmu.
Bruselj, koncem junija. Veliki začetni uspehi, ki jih je v nedeljo objavilo vrhovno poveljsrvo nemške vojske, tvorijo tudi v Belgiji splošno predmet vseh razgovorov. Ljudje so bili že v soboto pripravljeni na posebna poročila, in sicer potom tiska in radia. Posebne izdaje listov in zemljevide Sovjetije so ljudje mahoma Dokupili. Naval na prodajalne časopisov je bil tako velik, da so moraii pripraviti še druge izdaje. Bruseljski list »S o i r« piše: »že prvi teden je dokazal, da poseduje nemška vojska mi. cijaiivo v operacijah, obenem pa tudi premoč v materijalu in borbenosti ču-ha.«
Bratislava, koncem junija. Posebna poročila iz Fiihrerjevega glavnega stana so izzvala po vsem Slovaškem val navdušenja. Po raznih mestih Slovaške je prišlo do manifestacij, ki so veljale ogromnim uspehom nemške vojske. Pred uredništvi časopisov v glavnem mestu je čakala ogro. mna množica do nedelje zvečer na posebna poročila.
Bukarešta, koncem junija. Bukareštanski listi so objavili posebna poročila nemškega vrhovnega poveljstva v posebnih izdajah. Računalo se je sicer z ugodnim potekom napredovanja, vendar so ogromni začetni uspehi izzvali silno navdušenje. Ljudje so časopise prodajalcem kar trgali iz rok.
Helsinki, koncem junija.
Nedeljska posebna poročila nemške, ga vrhovnega poveljstva je najprej objavil list »H e 1 s i n k j S a n o m a t« v posebni izdaji. List je zlasti podčrtal številke: 40.000 ujetnikov, 600 topov, 2233 uničenih oziroma zaplenjenih tankov in 4107 sestreljenih oziroma na tleh uničenih letal. Tudi »Hufvudstads-bladet« je objavil posebno izdajo v zvezi z obkolitvijo dveh sovjetskih ar. mad vzhodno od Bialystoka. Publika je kupovala nedeljske posebne izdaje.
Madrid, koncem junija.
Celokupna Španija je pričakovala posebna poročila nemškega vrhovnega poveljstva z mrzlično napetosjo. Vesti so se širile od ust do ust z velikim navdušenjem. V lokalih so gostje prekinjali oddaje z vzkliki Nemčiji, Ftihrerju itd. Velikega občudovanja je zlasti deležno nemško letalstvo, ki mu |e uspelo z najmanjšimi lastnimi izgubami v sedmih dneh razbiti tolikanj hvalisano sovjetsko letalstvo.
Budimpešta, koncem junija.
Vladni list »H e t f o« piše, da se že po sedmem dnevu vojne na vzhodu že odražajo obrisi ogromne zmage, za katero ni primere niti v bivši sveiovni in ne v sedanji vojni. Na to uničujočo udarno silo nemške vojske bržčas niso računali niti v zapadnih demokracijah niti v Sovjetiji sami. »V i r r a d a t« piše: »Adolf H i 11 e r je spoznal ne le nevarnost, ki je grozila njegovemu na. rodu in vsej Evropi, on je tudi izbral pravi trenutek, v katerem je uničujoče zajezil to nevarnost. Tokrat ne bo izgubila bitke samo armada podzemlja, nega tudi ideologija, ki je skozi 22 let ogrožala vso Evropo.
izzvali po evropskih pre-zmagovito nemško vojsko
Sofija, koncem junija.
Posebna izdaja lista Duma«, ki je kot prvi objavil posebna poročila o zmagah na vzhodu, jtj bila nenadoma razprodana. Vtis zmagovitega pohoda nemške vojske je v Bolgariji ogromen. Pričakujejo se novi veliki uspehi.
Praga, koncem junija.
Tudi v protektoratu Češka_Morava so izzvala posebna poročila o zmagah na vzhodu velikansko zanimanje. Ljudje so na cestah stali pred zvočniki ter poslušali zaporedoma oddane emisije. Nemški in češki listi so izdali posebne izdaje, za katere se je publika kar trgala. Pred češkim tiskovnim uradom so se drenjali Nemci in Čehi, da bi izvedeli posameznosti o prodiranju na vzhodu
Boljševiške priprave na vojno
Bukarešta, koncem jun ja.
Ugledni romunski list »T i m p u 1« se bavi v nekem članku z vojnimi pripravami boljševikov ter povdarja, da poteka vojna na vzhodu proti sovražniku, ki se je že dolgo pripravljal na vojno. Sovjetska Rusija je na eni strani skušala prepričevati svet o svoji mirovni politiki, na drugi strani pa se je pripravljala že več mesecev za napad. Moskva je samo čakala na ugoden trenutek, v katerem bi udarila po Nem. čiji. Ves čas od sklepa nenapadalne pogodbe z Nemčijo je Moskva kovala tajno zaroto z Anglijo, naperjeno proti Veliki Nemčiji. Boljševiki so računali tako, da bo Nemčija prišla v kako kri. tično situacijo, kar bi jim naj olajšalo napad na velikega soseda.
M, ' -J
Nemške kolone na pohodu
(PK Koch-Weltbild) v notranjost Sovjetske Rusije
Evropa Je hvaležna nemškim vojakom
Premoč Nemčije znova dokazana - Največje bitke vseh časov - Nemškega pohoda ne more zaustaviti niti najsrditejša obramba boSjševikov
Rim, 1. julija.
Rimski tisk je obelodanil ogromne nemške uspehe na vzhodu v najširši obliki. Tako piše »11 P o p o 1 o di R o. m a«, da prekašajo ti uspehi najdrznejša pričakovanja. Ti uspehi so po mne. nju lista znak za končni polom zveze med boljševiško Rusijo in židovsko Anglijo. »Messaggero« povdarja, da so Nemci že v prvi dneh zabeležili velikanske in mnogo obetajoče uspehe, V tej največji bitki vseh časov je bila znova dokazana tehnična in duhovna premoč nemške vojske. O izidu ne more biti nikakega dvoma.
»11 Giornale d'I tal i a« piše: »čeprav borba še ni končana, dokazujejo prvi ogromni izidi vso genialnost manevra. Ti uspehi nosijo v sebi že klice sovjetskega poraza.«
Pariz, 1. julija.
»Matin« piše k položaju na vzhodu: »Nezadržni nemški sunek bo osvobodil Evropo pred Sovjeti, ki jo ogrožajo že dvajset let. Rusi bodo še proslavljali Fuhrerja kot svojega osvoboditelja in preporoditelja.«
»P e t i t P a r i s i e n« ugotavlja: »Po sedmih dnevih izkazuje nemško vojno poročilo totalno zmago na vzhodni fvcnii.«
Bukarešta, 1. julija.
List »U n i v e r s u 1« pravi," ¿a govorijo nemški uspehi in sovjetski pora-
zi svoj lasten jezik. Sedaj je možna domneva, da so se vrata za zmagoslavni pohod Nemcev in zaveznikov odprla na stežaj. še nikdar ni nobeno vojno poročilo zabeležilo takih uspehov, Sovražnik se je srdito branil, ni pa mogel zaustaviti pohoda. Te uspehe je mogoče zabeležiti samo z eno besedo: »zmaga!«
Praga, 1. julija
»Uničujoč prodor skozi boljševiško fronto«, »Najtežji poraz sovjetske vojske«, »Evropa obvarovana pred invazijo boljševikov«. Tako in slično se glasijo glavni naslovi čeških listov.
»Narodni Politika« ugotavlja silno premoč nemškega vojaka, ki pripravlja nasprotniku strahovit poraz. Cela Evropa si je oddahnila in je nemške uspehe pozdravila z isto radostjo kakor sonce, ki pogleda skozi oblake.
»A Zet« piše: »Vsa Evropa spremlja to ogromno borbo uspešne nemške vojske z največjim občudovanjem in s trdnim sklepom, pomagati z vsemi sredstvi, da bo zmagal Reich in z njim Nova Evropa.
»P o n d1 e 1 n i list« omenja zadnji stavek nemškega vojnega poročila, ki pravi, da je ves nemški narod hvale, žen svojim vojakom. To je treba izpopolniti v tem smislu, da dolguje ne sa_ mo nemški narod, nego vsi drugi na. rodi nemški vojski zahvalo za to, da so obranili Evropo pred grozodejstvi boljševiške revolucije.
(PK. Meyer, Presse-Hoffmann)
Nemški vojni pohod na Vzhodu. Z gumijastimi čolni in zasilnim brodom so fantje ponekod izsilili prehod preko reke
Oslo, 1. julija. »A f t e n p o s t e n« piše: »Nemška vojska je na vzhodu podala edinstven dokaz svoje ogromne udarnosti. Nemčija ima boljše vojake in boljši material, čeprav so sovjeti številčno V premoči in čeprav so imeli časa dvajset le za oborožitev.«
Kopenhagen, 1. julija. List »P o 1 i t i k e n« govori o pr. vem dejanju drame, ki bo v svojem na_ daljnem poteku spremenila tok svetovne zgodovine. Prvi obrisi življenja nove evropske skupnosti so že na obzorju. List »Berlingske Tidende« opozarja na to, da so bili boljševiki že drugega dne vojne praktično v zraku tepeni. To izhaja zlasti iz ogromnega števila sestreljenih in uničenih sovjetskih letal.
New York, 1. julija-Njujorški listi so objavili posebna poročila vrhovnega poveljstva nemške vojske na prvih straneh. »New York Times« trdi, da so ruske izgube napram nemškim izgubam v fantastičnem razmerju kakor 26:1. Nemško gospod-stvo nad Sovjetijo je s tem zavarovano
Neuspeli angleški napadi v Siriji
Angleška prizadevanja, zlomiti francosko obrambo, glasom poročila francoske armade od nedelje, niso uspela. Velikobritanska mornarica je bombardirala francoske obrežne postojanke. V hribovitih krajih Južnega Libanon.a so Francozi pod zaščito artilerije, ki je sovražniku prizadela precej škode, izpraznili nekaj prednih straž.
V kraju pri Merdiayoum-u se položaj ni spremenil. V Južni Siriji v okolici Nebek.a so Angleži zopet v stiku s francoskimi četami, medtem ko so nasprotni oddelki, ki so severno-za. padno od Damaska vdrli v francoske postojanke, bili z velikimi izgubami iz istih zavrnjeni. Akoravno je angleško letalstvo našo garnizijo v Palmyri dne 28. junija zjutraj bombardiralo, je ¡sta z svojim odporom žilavo nadaljevala ter podvzela celo lokalne protinapade.
Francosko suhozemsko in mornariško letalstvo jeyedno posegalo v bitko posebno v odseku pri Palmyri. Na. sprotna letala so bombardirala Deir-Ez.Zor, kar je povzročilo človeške žrtve. Zadnja dva dni so francoski vojaki v raznih odsekih zajeli 40 Angležev, med katerimi je tudi polkovnik.
Vsi dosedanji ujetniki so se čudili, da v* Siriji ne najdejo Nemcev, temveč samo Francoze kot nasprotnike. Vrhovna poveljstva angleških in Gaulle. jevih čet pa se še naprej trud:ta, to pomoto vzdrževati.
„Štajerskega Gospodarja" v vsako hišo in gostilno!
Francija je prelomila s Sovjetijo!
Boijševiški diplomatje ogrožajo varnost francoske države - Vsa Evropa proti Sovjetiji
Iz ženeve poročajo: Francoska vlada v Vichyju je objavila prelom diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo. Ob. java se glasi:
»Francoska vlada se je prepričala, da so sovjetski diplomatski in konzularni agenti v Franciji razvili delavnost, ki je ogrožala varnost francoske države. Francoska vlada je radi tega sklenila prekiniti diplomatske odnošaje z vlado Sovjetske Rusije.«
Francoska vlada se je s prekinitvijo svojih diplomatskih odnošajev s Sovje. tijo postavila v tabor tiste Evrope, ki je sedaj že v borbi z boljševiško Ru. sijo. Edinstvo Evrope napram Sovjetiji je popolno. Vsa Evropa si je edina v tem, da ne more biti miru vse dotlej, dokler ne bo centrala razkrojevalnega boljševizma za vedno uničena. Zmago, vite nemške armade — ojačene s Fin-
ci, Romuni in Madžari — izpolnjujejo zapoved Fuhrerja, ki je v zadnjem tre. nutku odvrnil strašno nevarnost za vso Evropo.
Francoski veleposlanik v Moskvi je dobil nalog, sporočiti ta sklep sovjet. ski vladi. Sovjetskemu veleposlaniku v Vichyju je podpredsednik vlade in zunanji minister admiral Darlan ta sklep sporočil že v ponedeljek predpoldan.
Veleposlanik Francije v zasedenem ozemlju, De B r i o n, je obrazložil dr. žanje Francije napram Sovjetiji pred zbranimi zastopniki ameriškega tiska. Med drugim je De Brion izjavil, da se je Churchill priznal kot zaveznik sovje. tov. Churchill bo že videl, kam bo to peljalo. Sedanja vojna je revolucija proti komunizmu in kapitalizmu, ki sta se združila v svrho obrambe bivšega družabnega reda.
Uničevanje sovjetskih
vojaških transportov
Piše Kriegsberichter Hans R. Ertz.
PK. 30. junija.
Dan za dnem je črta, ki jo moramo jjreteteti do sovjetskih bojnih črt, ve. dno večja. Z vsako uro pridobivajo bliskoma napredujoče nemške čete tolikanj na ozemlju, da ga je mogoče izmeriti le v velikem številu kvadratnih kilometrov. Sveža pogorišča zaznamu. jejo ceste sovražnikovega umika.
Enolično ie brnenje motorjev pridnih Ju 88, ki lete težko obložene v smeri proti severovzhodu. Skupine letal leti. jo v precejšnji razdalji nad železniškim tirom, ki je sedaj, po uničenju neke druge zveze, zadnja železniška zveza z M. Po pravici smo pričakovali sovjetsko protiletalsko artilerijo, ki nam je res poslala svoje pozdrave, kateri nas pa niso dosegli.
Kmalu bo treba uničiti prve transportne vlake na tej progi. Zdi se, da ji.fi je kakih pet, in sicer tovornih vla. kov, ki bi se radi izmuznili, napolnjeni z boljševiškim vojaštvom. Te čete se naglo umikajo pred nemškimi oklopni. mi divizijami. To so tudi prve žrtve naših nenasitnih Ju. Prva letala so se takoj spustila strmo na vlak. S peklenskim tempom so se letala pognala na svoje sigurne žrtve. V bližini se nahajajoča protiletalska baterija je streljala vražje, toda medtem so padale bombe za bombo. Proga je že razbita, nasip porušen. Lokomotivo je zadela bomba tako, da se je kar razletela. Za lokomotivo se nahajajoči vagoni gorijo. Vojaki bežijo trumoma iz vlaka v najbližjo vas. Drugi vlak je trčil ob prvega ter je iztiril. Strašna zmešnjava je tol
Naša letala so napravila vijugo, da
bi napadla mali kolodvor, kjer je še več transportnih vlakov. Zgodilo pase je, česar ni nikdo pričakoval. Vse lokomotive so zbežale in prepustile vla. ke njih usodi. Istočasno je pričel sovražnik z obrambnim ognjem. Nekatera naša letala so dobila majhne po. škodbe. Nastal je res vražji ples. Imamo še eno bombo, ki jo je treba poslati v cilj. To bombo je prejela lokomoti. va, ki se je nahajala v polnem teku. Razletela se je na majhne koščke, ker je eksplodiral tudi kotelj.
Par minut je trajal napad in zadnja letala še niso vrgla vseh bomb. Ker beži vedno več vojakov v vas, smo vrgli bombe tudi na vas. Povsod plamen do neba in kmalu je bilo vse v prahu in pepelu. Pred neko zapornico je čakala kolona sovjetskih avtomobilov. Da jim ne bi trebalo dalje čakati, smo jo napadli z našim letalskim topom in kmalu je bila vsa kolona v plamenu. Nato smo se zbrali in jo odpih. nili. Z uspehom smo bili zadovoljni.
Quisling o boljševizmu
V borbi proti boljševizmu — je dejal Quisling — gre za uničenje činitelja, ki stalno ogroža zapa&no.evropsko, zlasti pa nordijsko kulturo. Noben Norvežan, ki ljubi svojo domovino, ne more gledati brezbrižno tega obračuna. Razumeti moramo nevarnost, v kateri smo se nahajali, zavzeti moramo stališče proti sovražniku sveta iri stopiti ob stran germanskega bratskega na. roo'a ter je povdaril, da imajo Finci pravico do norveške hvaležnosti in
simpatij. Norvežani pa bi morali tudi aktivno poseči v dogajanje.
»Cas je že«, je dejal Quisling, da se vzdramimo in da razumemo zgodovi. no, ki jo pišejo na vzhodu s krvjo. Na. pram vojskujočim se bratskim narodom, zavzeti tako držanje, ki bo opravičilo delež na zmagi. Sad te zmage ne bo samo izločitev boljševiške nevarnosti, marveč postanek Nove Evrope s trajnim mirom, delom in kruhom za vse. ži vtmo v zgodovinski uri. Boljševizem je obsojen na večni pogin. Norveški tisk je poklican zajeziti boljševiške grožnje v svrho obrambe naše domovine in kulture.«
Tudi Norvežani
se hočejo boriti
Kakor poročajo iz Osla, glavnega mesta po Nemcih zasedene Norveške, je imel v nedeljo zvečer Reichskom. missar Terboven kot šef civilne uprave kratek govor, ki ga je prena. šala tudi norveška radiooddajna postaja. V svojem govoru je izjavil Terboven, da je prejel iz taborišč norve. ške delovne službe, iz športnih in po. licijskih krogov obvestila, da želi nor. veški narod imeti možnost obračuna z boljševiško Rusijo. Terboven je de. jal, da se je pridružil mnenju norveškega naroda in da je zato predložil Fuhrerju izpolnitev te želje. »S ponosom in zadovoljstvom — je dejal Ter. boven — Vam moreni v tej za Norveško zgodovinski uri sporočiti sledeče: Fiihrer je udovoljil želji norveškega naroda ter je dovolil takojšnjo ustanovitev »Norveške legije«.«
Norveška legija bo enotna formacija pod norveškim vodstvom in po norveških smernicah. Reichskommissar Terboven je na koncu svojega govora čestital norveškemu narodu v tem zgodovinskem trenutku k velikemu odlikovanju in k pohodu v bodočnost.
Moskva bi rada
prikrila svoj poraz
Iz Stoekholma poročajo nemški listi: Vojno poročilo sovjetske armade, izdano v nedeljo, dne 29. t. m., si oči. vidno prizadeva prikriti težke poraze v prvem tednu spopada z Nemčijo. To poročilo se namreč omejuje v glavnem na naštevanje »junaških činov« posameznih vojščakov Sovjetije.
To poročilo se zdi celo angleškemu poročevalskemu uradu Reuter preveč neumno. Reuter je sicer objavil dv.e strani poročil o takih posameznih po. dvigih, končal pp je to pojasnilo s sledečim značilnim stavkom: »Konec poročila je sestavljen iz naštevanja na. daljnjih posameznih činov in dogod. kov manjšega pomena.«
OGLAŠUJTE!
Potopitev sovjetske podmornice
Piše Kriegsberichter Ullrich Kurz
PK. 27. junija.
2e od nedelje se mudijo naši hitri čolni noč in dan v vzhodnem delu Vzhodnega morja. Njih posadke polagajo mine ter potapljajo na svojih tz-vidniških sunkih v sovražno vodovje male sovjetske parnike obalne plovbe. Čim je taka naloga izvršena, se povr. nejo hitri čolni z veliko brzino v eno izmed oporišč, kjer prejmejo novih min in torpedov, municijo, gorivo in hrano. Čez par ur jo udarijo zopet v smeri proti vzhodu.
Dvoje hitrih čolnov je nekje pred enim izmed morskih zalivov napravilo minsko zaporo, čolna sta bila že na povratku. Nenadoma se pojavi sovra. žna podmornica. Čolna se vržeta z največjo brzino na sovražnika. Par mož je še stalo na krovu podmornice. PoT veljnika obeh hitrih čolnov sta zato sklenila štediti dragocene torpede ter uničiti podmornico v borbi od blizu. Ko je sovražnik opazil nevarnost, je bilo že prepozna za umik pod vodo. Sovražna posadka je hitela k topu na krovu podmornice. Položaj je postal zelo nevaren. Za torpecini izstrelek je bila razdalja že prekratka. Proti so. vražniku! In tako je prišlo v razdalji nekoliko metrov do pomorske praske, kakor je že 20. stoletje ni doživelo.
Ročne granate! Naša posadka je metala ročne granate na krov sovražne fiodmornice. Komandant sovražne pod-
mornice je očividno sklenil žrtvovati topničarje na krovu ter se rešiti s potopitvijo podmornice. Naši mornarji pa so spodili boljševike z bližine topa ter jih ogrožali s strojnimi pištolami. Medtem je sovražna podmornica izvršila vse. priprave za potopitev. Z ročnimi granatami in strojnimi pištolami se to ni več dalo preprečiti, toda na krmi je še dvoje vodnih bomb. Medtem ko je eden izmed obeh čolnov nadaljeval obstreljevanje podmornice z lahkim orožjem, je vrgla posadka drugega čolna, ki je prekrižal smer potapljajoče se podmornice, obe bombi tik pred pramec sovražnika. Podmornica se je vsled silne eksplozije dvignila iz vo. de. Njen prvi del je bil ves raztrgan. Trenutek kasneje se je podmornica potopila.
Vse to se je odigralo v par trenutkih. Par sovražnih mornarjev, ki so se rešili s plavanjem, smo vzeli na krov. Njihove izpovedi so vse zmešane, tako hud je bil ta nepričakovani napad. Izkazalo se je, da je podmornica pobeg, nila iz neke luke, kjer ji vsled napredka nemških suhozemskih operacij ni več bilo obstanka. Po njihovih izpove, dih so poveljniki treh drugih podmor. nic svoje podmornice razstrelili. Samo tej podmornici se je posrečil beg in še to edinico je zadela usoda. Posadki obeh čolnov sta bili izredno veseli nad svojim uspehom.
Sovjetski tanki - goreče hakije!
Piše Kriegsberichter Armin Eichholz
PK. 30. junija
Sedimo v prikolicah motornih strelcev, ki spremljajo naše oklopno orožje na pohodu proti vzhodu. Pred nami ropotajo verige oklopnikov po slabih cestah. Za njimi se vije skoro nepredirna stena prahu. Zemlja se trese pod ne. štetima tonami jekla, ki se vali preko nje.
Pred vasjo K. smo prejeli z vzhodne strani nenadoma ogenj. Nek sovjetski tank se je tam vsidral in streljal na nas iz vseh cevi. Dobit je takoj odgovor iz naših cevi, toda sovjeti streljajo še naprej. Pri tem je toliko, da ni rno. goče vzeti vseh naenkrat na muho Naši oklopniki zdrvijo v ogenj sovjet. ski.h tankov, ne meneč se za dobro streljanje boljševikov. Eden sovjetski tank za drugim je zdajci izpadel iz borbe. Iz enih šviga plamen, ker že gorijo, dočim se drugi ustavijo kakor Udarjeni z ohromelostjo. V hiši levo se je zabarikadiralo deset sovjetskih vojakov. Celo poslopje je bilo opremno skladišče. Kaj so se le mislili ti liuclje. da bodo v tej situaciji dajali učinkujoč odpor! Sovražni tanki gorijo kakor na kije Kadarkoli se prerinemo naprej, moramo mimo teh bakelj. Sovjetski vojaki pn korakajo z dvignjeirmi roka
mi in brezizraznimi obrazi skoro bre? interesa v ujetništvo.
Pri vhodu v vas stoji poveljnik oklopne divizije, gleda zemljevide in določa .svojim oklopnicam nadaljne proge. Pri tem ne imenuje ciljev, ker se lahko prehitijo. Komaj je general Izdal povelja — kar mu je omogočil ogled položaja spredaj na licu mesta — in že drvi prva predhodnica mimo njega. V vasi obstreljujejo našo drvečo kolono. Protitankovska artilerija zavza. me postojanke. Oklopniki patrolirajo po praznih cestah. Na enkrat stopi 'za nekih vrat kakih 10 sovjetov dvignjenih rok, ki so bili tam zabarikadirani.
Na podeželski cesti proti vzhodu do bimo zopet ogenj iz boka. Kratka povelja sledijo. Vržemo se v cestni jarek ter oddamo z strojnimi pištolami nekoliko strelov proti oknom blizu stoječe skupine hiš. Zraven nas postavljalo metalca granat, ki ga radostno pozdravljamo Ti meta'ci so ve 'no priljubljeni. Celo stari Feldwebel zraven mene ustavi za kratek čas streljanje, da bi opazoval, kako bo zletela prva granata..
Že izven prihodnje vasi se iznenad. iio pojavijo zopet nasprotni oklopniki. Na križišču se nam približa Gefreiter z
okrvavljeno glavo. »Ah kaj, obvezo in udarite, pa jih še dobite«, nam kriči. Mimo njega se peljajo tovariši naprej in otvorijo ogenj.. Ampak na ta ogenj ni več odgovora. Komaj preštejemo vse uničene sovražne oklopnice, ki so zgorele in ležijo na obeh straneh ceste po kateri prodiramo. Lov se nadaljuje. Bliskovitost našega napredovanja se najbolje zrcali v dejstvu, da so naši oklopniki iznenadili vas, kjer se je malo preje nahajal štab sovražnega ar. mijskega poveljstva. železna pest nemških oklopnic je zagrabila sovjet. sko armado, ki jo ne bo več izpustila.
Nov nemški letalski napad na Aleksandra jo
Berlin, 1. julija.
Nemško letalstvo je v noči na 29. junija bombardiralo angleško oporišče Aleksandrija v Egiptu z velikim uspehom. Bombe so zadele obalne naprave in ladjedelnice, pa tudi v luki se nahajajoče bojne ladje. Neka bojna ladja je dobila polni zadetek. Letalci so po. zneje slišali silno detonacijo, ki je nastala na zadeti bojni ladji. Nemške bombe so sedaj razrušile železniške tire, ki vodijo od obale k sklad ščem. V bližini tovornega kolodvora se odcepi važna železniška proga, ki vodi v Mar. sa Matruk. S tem je bila važna železniška zveza med Aleksandrijo in med angleško fronto pri Sollumu in Tobru-ku najtežje prizadeta. Obalne naprave zapadne luke v Aleksandriji igrajo pri oskrbi angleške vojske v Afriki vel:ko vlogo. Težke poškodbe, kj jih je prizadejalo nemško letalsvo pristanišču Aleksandrija, so za angleško armado ob Nilu, prav tako pa tudi za angleško plovbo v vzhodnem delu Sredozemskega morja in za angleške čete v Libiji težak udarec, ki ga boda Angleži le težko preboleli
Danci proti Sovjetijl
Po poročilih iz Kopenhagena so Danci ustanovili takozvani »Freikorps Dänemark« ki se bori stično kakor regiment »Nordland« za novo Evropo proti boljševizmu. Po vsem Danskem se prijavljajo prostovoljci za ¿Freikorps Dänemark« in regiment »Nordland«, da bi čimprej oc-šli na bojišče proti boljševikom. šef štaba SA danske nacionalsocialistične stranke Axel Juul je izdal oklic, ki pravi, da se je Nemčija podala v borbo proti brezvestnemu sovražniku civilizacije. Med vojaki nemške vojske se nahajajo tudi Danci v Waffen.SS, pripravljeni, žr. tovati najdražje v borbi proti skupnemu sovražniku. V tej borbi, v kateri stoji nordijskogermanska kultura in rasa v obrambi proti smrtnemu strupu komunizrfô mora vsak sposoben tovariš postaviti moža, da bo imela danska dojnovina vredno mesto v novi Evropi. V tej borbi gre za ponos in čast Danske, za svobodo in mir Evrope ter za zmago nacionalsocializma potom uničenja plutokracije in židovskega boljševizma.
Per Chef der Zollverwaltung in der Untersteiermark
Marburg, 26. Juni 1941
Zahl: U/X Ka 1/5
Zadeva: Določitev najvišjih cen ranemu krompirju spodnještajerskega pridelka.
Na podstavi § 3 Odredbe o določanju cen na Spodnjem Štajerskem z dne 9. maja 1941 (Verordnungs- und Amtsblatt Nr. 12) določam nižje navedene najvišje cene, ki so dovoljene za rani krompir spodnještajerskega pridelka. Teh cen se ne sme prekoračiti, lahko se jih pa podnudi.
1. Najvišje cene za pridelovalce:
v času od
30. 6,— 5. 7. 1941 7. 7,—12. 7. 1941 14. 7.—19. 7. 1941 21. 7.-26. 7. 1941. 28. 7,— 2. 8. 1941 4. 8,— 9. 8. 1941 11. 8,—16. 8. 1941 18. 8.-23 8. 1941 25. 8,—30. 8. 1941
zalOOkg bele, rdeče in modre vrste RM 9.40 8.40 8.— 7.50 7,— 6.50 5.90 5.30 4.80
za 100 kg rumene vrste RM
10.20 9.20 9,— 8.50 8,— 7.50 6.80 6.20 5 60
Imenovane najvišje cene za pridelovalce veljajo pri železniških pošiljkah tovorni-ne prosto do prejemne postaje. Pri odpremi z avtomobili ali vozovi je iste cene razumeti od zaloge vletrgovca ali trgovca na drobno, in sicer brez ovojnine. V kolikor bi se spodnještajerski rani krompir od pridelovalcev izvažalo v Reichsgau Steiermark, je v te najvišje cene za pridelovalce vračunana že tovornina, do obmejne postaje.
Če pridejo trgovci ali maloprodajalci sami k pridelovalcu po rani krompir, se navedene najvišje cene znižajo za RM 0 50 pri 100 kg.
v času od
2. Najvišje cene v trgovini na debelo:
za 100 kg bele, rdeče in modre vrste RM
za 100 kg rumene vrste RM
30. 6,— 5. 7. 1941 7. 7,—12. 7. 1941 14, 7,—19. 7. 1941 21. 7.-26. 7. 1941 28. 7,— 2. 8. 1941 4. 8.— 9. 8. 1941 11. 8.—16. 8. 1941 18. 8.-23. 8. 1941 25. 8,—30. 8. 1941
pri prodaji od pri prodaji po- pri prodaji od pri prodaji po-zaloge ali od stavno spre- zaloge ali od stavno spre-odpremne po- jemna postaja odpremne po- jemna postaja staje veletr- ali postavno staje veletr- ali postavno govca	hiša malopro-	govca	hiša malopro-
dajalca ter pri	dajalca ter pri
izvozu v	izvozu v
Reichsgau	Reichsgau
Steiermark po-	Steiermark po-
stavno obmej-	stavno obmej-
na postaja 10.60 11.— 9.60	10.—
9.20	9.60
8.70	9.10
8.20 8.60 7.70	8.10
7.10	7.50
6.50	6.90
6,—	6.40
Najvišje cene veletrgovcev so mišljene brez ovojnine
3. Najvišje cene za potrošnike:
	na postaja
11.40	11.80
10.40	10.80
10.20	10.60
9.70	10.10
9.20	9.60
8.70	9.10
8,—	8.40
7.40	7.80
6.80	7.20
v času od	1 kg bele, rdeče	1 kg rumene
	ali modre vrste	vrste RM
	RM	
30. 6.— 5. 7. 1941	0.16	0.17
7. 7,—12. 7. 1941	0.15	0.16
14. 7.—19. 7. 1941	0.14	0.16
21. 7.-26. 7. 1941	0.14	0.15
28. 7,— 2. 8. 1941	0.13	0.14
4. 8,— 9. 8. 1941	0.12	0.13
11. 8,—16. 8. 1941	0.11	0.12
18. 8.-23. 8. 1941	0.11	0.12
25 8 —30. 8 1941	6.10	0.11
Prekoračenje gornjih maksimalnih cen se bo v		smislu § 4 Odredbe o
cen na Spodnjem štajerskem z dne 9. maja 1941, kaznovalo.
gez. Dr. Schmidl
MALE VESTI
*	Sovjetska podmornica potopljena.
Poročevalska centrala finske vlade poroča z dne 30. junija iz Helsinkov sledeče: »Na podlagi opazovanj je zelo verjetno, da je neka sovjetsko-ruska podmornica v bližini Helsinkov trčila na finsko mino in se potopila.
*	35 sovjetskih letal nad Finsko sestreljenih. Po poročilih poročevalske centrale finske vlade od 30. junija, so od začetka sedanje vojne nad finskim ozemljem sestrelili 35 sovražnih letal. V nedeljo so zrušili tri aparate.
*	Angleška topničarka potopljena. Iz Stockholm-a poročajo, da je angleška admiraliteta objavila izgubo topničar-ke »Grimsby«.
*	O skrajšanju brzojavnih naslovov. Reichspostdirektion Graz razglaša, da so razveljavljeni vsi kot kratice po jugoslovanskih poštnih in brzoje -,ih uradih dogovorjeni brzojavni naslovi. Kdor želi v bodoče svoje brzojavke sprejemati na skrajšane naslove, se mora pri pristojnem poštnem uradu ze-diniti na nov skrajšan naslov. Pristojbina je 30 Reichsmark letno, četrtletno pa 15 Reichsmark.
*	Novo sočivje. Na Japonskem raste posebna vrsta buč, ki imajo v svoji notranjosti špagetom podobne niti. T«
niti kuhajo, pripravljajo in uživajo Ja< ponci kakor prave špageti-teslenine. čuje se, da delajo poskuse, če bi takšne buče tudi v Evropi uspevale.
*	Promet vojne pošte zopet vzpostavljen. Zasebne pisemske in paketu'; pošiljke nad 100 gramov se bo sprejemalo le po transportnih mogočnostih. Vojno poštne pošiljke, ki se ne bodo odpremile, bo pošta vrnila pošiljateljem.
*	Pet milijonov lejev je poneveril bivši romunski poslanik T i 1 e a v Londonu. Romunska vlada je zahtevala na osnovi sodnijskega pravoreka povračilo te vsote. Tilea je eden izmed tistih diplomatov, ki so izdali svojo domovino ter se postavili ob stran Anglije.
*	Blagovni promet med Spodnjo štajersko in Ljubljano, šefa civilnih uprav za Spodnjo Štajersko in Kranjsko ter italijanski visoki komisar v Ljubljani so na podlagi trgovinskih pogajanj sklenili pogodbo, po kateri se je do 15. junija razvijal blagovni promet med pokrajinami bivše Jugoslavije, ki so padle pod Nemčijo in med pokrajinami, ki jih je zasedla Italija. Po tej pogodbi smo iz naših krajev izvažali premog, lignit, električno silo, mleko, cement in tekstilije; iz province Ljubljana smo pa uvažali izdelke iz pločevine, deske za parkete, les, izdelke iz lesa, lim, pesek, barit, negašeno apno in kvas Dogovor, ki je prvotno veljal samo do 15. junija 1.1., se avtomatično podaljša vedno za pol meseca, če se ga pet dni pred potekom ne odpove. Z dogovorom se je tudi uredilo izvršitev naročil vsega pred vojno plačanega blaga, ki se nahaja še na ozemlju drugega pogodbenika.
*	Nov žepni vozni red za osvobojene pokrajine Štajerske, Koroške in Kranjske, kot dopolnilo uradnega voznega reda za leto 1941 je v tisku. Prodajale ga bodo železniške postajne blagajne ter knjigarne in papirnice.
DOPISI
□ Marburg. Dne 24. junija smo imeli veliko zborovanje organizacije Steirischer Heimatbund. Na stotine ljudi takozvanega Fiihrerkorpus-a za okraj Marburg-Stadt je napolnilo Gotzovo dvorano. Na prireditev sta prišla šef civilne uprave Gaulei ter in Reichsstatthalter dr. Ufberreither in Bundesfiihrer Steindl. Ko je slednji otvoril sejo, je spregovoli šef civilne uprave dr. Uiberreither. V globoko zajetih besedah je orisal ozadje in vzroke ruske politike ter razložil potrebo sedanje vojne z Sovjetsko Rusijo. Podal je pregled dogodkov v zadnjih letih, pri čemur je podčrtal zdogovinsko važne dneve Nemčije — 13 marc 19,38, 30. september 1938, 15. marc in 1. september 1939. Omenil je nasprotstva med nacionalsocializ-mom in komunizmom, ki so enaka kakor med vodo in ognjem. Sedaj bodo najboljši vojaki na svetu pod vodstvom najod-ličnejših vojskovodij, upirajoč se na urejeno in složno zaledje, storili svojo dolžnost Nemčija bo dokazala, da ni šlo za prazne besede, kadar smo vzklikali: »Fiihrer ukazuj — mi ti sledimo!« Izvajanjem dr. Uiberreither-ja je sledilo navdušeno pritrjevanje, nakar je Bundesfiihrer Steindl zaključil zborovanje
O Marburg. Dne 28. junija so v Mar-burg-u ob navzočnosti Bundesfiihrer-ja Steindl-a, političnega komisarja mesta Marburg, Knaus-a ter pooblaščenca za šole Strobl-a otvorili prvo višjo šolo. Po uvodoma deklamiranih rekih in petju primernih pesmi je govor" Oberstudiendirektor Dr. Gugel o ciljih nove šolske, telesne in duševne vzgoje. S petjem himne so proslavo zaključili.
O Unter St. Kunigund. Otvorili smo prvi tečaj nemščine, ki ga obiskuje 84 oseb.
D Dretkonigberg bei Mahrenberg. Imeli smo sestanek deklet iz Mahren-berg-a, Hohenmauthen-a in Saldenho-fen-a. Pri novi nemški šoli so priredila pevsko tekmo, na kateri si je skupina iz Hohenmauthen-a priborila knjižna nagrado. Popoldan je bila predstava lutkovnega gledališča, ki je našim otrokom silno ugajala.
□	Cilli. Politični komisar mesta Ctlli je odredil, da smejo gostilne in kavarne vsem računom na zapitke in jedila pribiti 10®/« za postrežbo, kar je mišlj.eno kot nadomestilo za dosedanjo napitnino
□	Otroci naj se ne obešajo na avtomobile. Da bi se nekoliko peljal, se je v Marburg-u neki osemletni fant obesil na težki tovorni avtomobil. Naenkrat so mu pa roke popustile in je padel na tla. Pri padcu je prišel pod kolesa avtomobila, ki so mu zdrobila glavo. Bil je seveda takoj mrtev.
□	Conobitz. Dne 23. junija so pri nas otvorili tečaje za nemščino, ki jih vodi organizacija Steirischer Heimatbund. Kakor povsod, je bil tudi tukaj naval k istim ogromen. Zn enkrat se je sprejelo 480 udeležencev, ki so podeljeni na 11 tečajev. Priprave za nadaljnje tečaje s v teku.
Naroči Štajerskega Gospodarja!
Der Chef der Zollverwaltung in der Untersteiermarfc
Der Sšeauiiifagie iür Ernährung und Lando/irtsetalt
Zaščita vinske trte
Peronospora je najnevarnejša bolezen vinske trte. Za zatiranje iste se uporabljajo baker vsebujoča škropiva. Ker predstavlja baker v vojni važno ko. vino, je gledati da se uporabi čim manj baker vsebujoče brozge. Pri tem pa je razumljivo, da ta štednja pri sestavljanju brozge ne sme biti v škodo vinskega pridelka.
a)	Priprava brozge iz modre galice.
iNepravilno je, če raztopimo modro galico obešeno v velikem škropiiniku v vodi
ter tej bakreni raztopmi primešamo žganega apna. Pravilno je, da žgano apno v veliki škropilni posodi premešamo v apneni belež. Temu beležu prilivamo nato v tankih curkih med istočasnim mešanjem raz. topino modre galice, ki smo jo preje v mali leseni posodi raztopili.
Pri nepravilnem postopanju izgubi škropivo modre galice svojo trpežnost n učinkovitost. Trpežnost in učinkovitost se ne poveča, če vzamemo močnejšo raztopino.
raztopina modre galice popolnoma zadostuje za uspešno škropljenje ko so trte odevetele. Na 100 litrov škropiva se vzame V h kg modre galice ter 2 do 2V» kg dobrega gašenega apna. če vzamemo preveč apna, je to ško riji-vo. Listje si pri tem sesprime, kar trti škoduje. Močnejše raztopine kafcor l'Vi%, pomenijo naravnost razmetavanje denarja.
škropivo modre galice se dolgo nedrži. Pripraviti ga je samo v količ nah, ki se še isti dan uporabno, čim se pokažejo kosmiči, je neuporabljivo.
b)	Priprava bakreno .apnene brozge.
Tam kjer primanjkuje modre galice, se uporablja tudi bakreno apno. Istega uporabljamo v l'/s do 2% raztopini, to je za 100 litrov vode vzamemo IV2 do 2 ks; bakrenega apna. Dodajanje apna tukaj ne pride v poštev, ker je v tem j sredstvu že apno in baker. Bakreno apno raztopimo v vodi med mešanjem. S iem je brozga že gotova. Ta brozga je trpežnejša kakor iz modre galice in je I uporabljiva tu li, če že nekaj dni stoj'1.
c) Izvršitev škropljenja.
Pravilno škropljenje trt je velike važnosti. Najboljša brozga ne koristi, če se pravilno ne škropi. Popolnoma zgrešeno in napačno je, če se trte škropi od zgoraj. Bolezen se na tvori na gornji, temveč na spodnji strani listja, škropije. nje koristi torej le, če se z brozgo temeljito poškropi spodnje strani listja. Uporabljajte pri škropljenju daljše cevi ter kolenske razpršilnike, kar Vas bo prepričalo, da je škropljenje od spodaj ravno tako lahko, kakor od zgoraj. Posebno pri škropljenju z bakreno.apneno brozgo je važno, da se spodnje strani listja dobro poškropijo, škropljenje z bakreno.apneno brozgo od zgoraj sproži vprašanje, če bo sploh kakšen učinek in vodi do neuspehov. V takih primerih niso odpovedale brozge, temveč Vi ste slabo škropili in zato so se trte 1 okužile.
Pri pravilni pripravi brozge in pravilnemu škropljenju štedimo bakrena Škropiva. Pri tem si prihranimo denar, hkrati pa preprečimo škodo, ki jo povzroča peronospora.
Marburg a. d. Drau, im Juni 1941.
Gez. Hainzl
V vsako kmetsko hišo „Štajerskega gospodarja"!