LflVENEC.
■mB^BP m BSsSBBIIH
Političen list za slovenski narod.
f• poŠti prejemaš velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 'I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. ' ~	Posamezne številke veljajo 7 kr.
M&ročnino in oznanila (inserate) prejema uoravniitvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
tštev. 45.
V Ljubl]aili, v petek 24. februvarija 1893.
Letnik XXI.
K preosnovi našega šolstva.
(Dalje.)
Nikakor ni mala in lahka naloga, dobro poučevati odraščeno mladino. Treba je za to pravega znanja, velike vneme in obilo pedagogiške modrosti. Ta modrost pa obstoji v tem, da se namen šole (versko-nravna vzgoja) prav spozna, in nadalje, da se v ta namen prava sredstva resno in pametno rabijo. A prav pedagogiške modrosti često pogrešamo pri liberalnih profesorjih. Verska naj bode odgoja, pravi zakon, in za versko vzgojo imajo liberalni profesorji kot dober pomoček Kantov in Darvinov i. dr. ateizem.
Verska vzgoja naše slovenske katoliške mladine bi morala biti dosledno katoliška, a ravno nad katoliškim se liberalni gospodje najraje izpod-tikajo v zgodovini, v propedavtiki, v slovstvu itd. K verski vzgoji bistveno pripadajo tudi verske vaje šolske mladine, tudi tukaj so poklicani profesorji, sodelovati, pa Bog se usmili, kako je sem ter tje to sodelovanje. „Verba movent, exempla trabnnt", pravi pregovor, in to spada v padagogiško modrost, z dobrim zgledom napeljevati dijaštvo k versko-nravni vzgoji.
Kaj spada brez dvoma k versko-nravni vzgoji ? Prejemanje svetih zakramentov iu obiskavanje službe božje. Kakošne izglede vidi jo dijaki na svojih liberalnih profesorjih ? Baje molčimo. Ne med šolskim letom, ne o počitnicah ne opravljajo svojih verskih dolžnostij, in ti reveži si še domišljujejo, da so dobri pedagogi. Ali ne vcepijo dijaku z natorno silo dvomov nad potrebo teh rečij in ne goj6 naravnost grdega larizejstva.
Iu tedaj, kadar morajo nadzorovati dijake pri službi božji, kako nedostojno se obnaša liberalen profesor. Nima niti pojma o svetosti svete cerkve, o sv. zakramentu, o priklonih in rabi blagoslovljene vode. Ne moli nič. Roko drži na brbtu in klobuk v rokah. Tako obnašanje naj napeljuje dijake k versko-
nravni odgoji, ko vendar žali celo navadne preproste ljudi.
Šolski pouk, vsa piedavanja in vaje imajo isti namen, pospeševati versko-uravno vzgojo dijakov. Knjige, naloge, berila in profesorjeva pojasnila morajo na to meriti, da harmonično dosegajo namene šole. Dobri profesorji res tako ravnajo, liberalni pa, kakor hočejo. Pri vsakem predmetu najde tak profesor priložnost, vmešavati med pouk kvarljive reči, in sicer brez prave zveze in proti šolski osnovi. Kaj mora vse zgodovina pretrpeti, nam kaže obilo slučajev, ki so jih slovenski in tuji liberalci pro-vzročili po naših srednjih šolah. Vse na to obračajo, da ljubezen in spoštovanje do katoliške cerkve omajajo in počasi uničijo. Kaj storijo ravnatelji proti temu početju na šolah za katoliško mladino, ne vemo, to pa vemo, da smo veliko preveč potrpežljivi proti takim gospodom.
Logika in dušeslovje sta enako pripravna predmeta za proticerkvene ekskurze liberalnih profesorjev. Vsake vrste brezverskih filozofov lahko spravi med predavanje, le nobenega krščanskega, in tako zabije pičlo odmerjeni čas proti šolskemu načrtu z alotriji, ali z vednostjo ali brez vednosti rav-nateljeve?
Naravoslovje pripade med tako imenovane eksaktne vede, vse je dokazaao, kar se uči, zato se pod tem naslovom najvspešntje zamore delati zoper cerkev in njen nauk. Dijaki morajo verjeti, saj je vse dokazano (?) in šolske knjige tudi nekako tako govore, torej da je prekoslovje med vero in vedo (?).
(Dalje sledi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. ftibruvarija.
Sprememba državnozborskega poslovnega reda. Odsek za spremembo državnozborskega poslovnega reda posvetoval se je te dni o vprašanju, ali naj govorniki govorč z govorniškega odra ali s svojega mesta. Odločil se je za poslednje. Predlog,
■ ..... . 1	=ra
da bi se slovanski govori tudi vsprejemali v steno-grafičen zapisnik, se je pa izročil pododseku.
Zdravstveni odsek se je izrekel za predlog, da se v večjih mestih dovoli sežiganje mrličev. Temu predlogu so zastonj ugovarjali katoliški zastopniki. Pokazalo se je, kakor že pred več drugih prilikah, da mej državnimi poslanci prevladuje nekak liberalni duh, če tudi se ne upa tako pokazati, kakor v nekaterih drugih državah.
Protisemitski dunajski mestni odborniki mislijo baje zopet prihajati k sejam. Nadejajo se, da vlada potem ne bode predložila pre-membe občinskega reda sankciji. Dokler je sklepčnost mestnega zbora od njih odvisna, se liberalci kolikor toliko morajo ozirati nanje, ali ko ne bode več odvisna, se pa ne bodo prav nič. Bati se je, da vlada vzlic temu predloži premembo sankciji, da se liberalcem ne zameri.
Prvi ogerski katoliški shod, ki je bil ta teden v Šopronju, se je jako slovesno izvrš i. Pokazalo se je, da je na Ogerskem ne le mnogo duhovnikov, temveč tudi lajikov, ki so pripravljeni odločno držati se katoliških uačel in braniti pravice katoliške cerkve. Shodu je predsedoval grof Nikolaj Esterhazy. Prvi dan je shod odposlal čestitko papežu in cesarju. Glavni predmet shodu so bila seveda sedanja ogerska cerkveno-politična vprašanja, vsaj je povod temu shodu dala sedanja proticerk-vena politika ogerske vlade. Vsacega pravega katoličana mora veseliti, da se je na Ogerskem začelo tako odločno katoliško gibanje in se tako očitno kaže katoliška zavest. Gibanje, ki se je začelo, se ne bode ustavilo poprej, da tudi na Ogerskem iz-podmakne tla židovskemu liberalizmu. Nič ne bode liberalcem pomagalo, da je baš sedaj se budim-peštanski mestni zastop urekel za civilni zakon. Odločevala bode naposled le dežela, ne pa le bu-dimpeštanski židje.
Obrtne šole v Rumuniji in Udje. Tudi v Rumuniji je velika nevolja na žide. To se je pokazalo te dni, ko je v zbornici bil na dnevnem
LISTEK
n. Šolska podoba.
„Šest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazaravič, poslovenil Ivan Novoselc.
(Dalje.)
II.
Naša šola je bila v prosti kofii iz desk. V nji je bila jedna prilična velika soba za deco, druga mala za učitelja in kuhinja, v kateri je tudi šolski sluga spal. Glavna soba, ravno šola, bila je nizka kakor tudi cela hiša. Vrata njena gledala so v šolsko dvorišče, a z leve strani so bile še jedne, skosi katere je učitelj prihajal. V nji vedno vonja po prahu in ljudskem pdtu. Okna so bila s papirjem zalepljena. Na zidu je visela stara drvena podoba sv. Save. Bila je čisto črna in razpokana, da se je komaj spoznaval svetnik. Samo gori, kjer je glava, iskrč se oči, in na kateri-koli kraj šole se postaviš, vedno gledajo v tebe. Resne, črno prešinjajo ti dušo, in kakor da te nekaj vprašajo. Jaz vem, kadar se pripeti, da sem sam v šoli, spopade me nekakšen strah in ne smem se obrniti na ono stran. Vedno mi se zdi, spregovoril bo nekai in gledam, da čim preje ven odidem.
Učitelj je bil krojač, kateri je veliko trpel, jako miren in vreden človek. Cel dan je v šoli, a ponoči šiva popovske kape in pošilja jih v mesto. Komaj je kaj več znal od onega, kar je deci govoril. Pel je v cerkvi, ali glasu ni skoraj nika-koršnega imel. Pop ga je večkrat učil, ali se je našega dobrega učitelja slabo kaj prijemalo. Ipak se je on trudil, kolikor je sam mogel. V nobeno stvar v vasi se ni vtikal, vsakemu je delal po volji, a popa se je bal. Ni se vedelo, da je bil živ. Mi smo bili ž njim zadovoljni, kakov je, takov je — naš jel Ne bi ga jaz tukaj navajal, da ni vplival na odgoj Maričin. Videli bodete kako!
Lepo ravnajo z Marico v Gluvičevi hiši. Razvijalo se je dete, da je bilo veselje pogledati. Žene so tekmovale, katera bo prinesla več slaščic in darov. Ni imela še leto dnij, a že je imela nogovic, srajc, otiračev in drugih stvarij polno Skrinjico.
Ko je imela leto in devet mesecev, pop v dogovoru z vasjo dozida hiši še jedno sobo in vzame dete z Ikonijo k sebi. Njim dvema jedno sobo, a sebi drugo. Tako ga žene ne motijo, ka-j tere so vsaki čas obiskavale Marico, jemale jo i saboj na svoj dom in vodile zopet nazaj.
Ona je rasla v hiši pri očetu do svojega osmega leta. Nekega večera sede pop, boter Ninko I in Stanoj Gluvič v popovem dvorišču.
Pop začne:
»Cuješ, boter, in ti, brat Stanoj! Dele, kakor vidite, raste, hvala Bogu, in napreduje. Še malo, pa bo sama sebi spletala lase. Jaz sem veliko mislil in si razbijal glavo, kaj bi začel zdaj ž njo ? Dete se mora po malo učiti hišnemu redu in poslu. Kaj se bo naučilo v moji hiši, kjer ni niti preslice, a še manje pa statve. Pa tudi Ikonija se je postarala, da se komaj drži na nogah. Kaj vi mislite? Dogovorimo se mi, pa potem poprašajmo tudi druge pametne može, bomo videli kaj bodo oni rekli ?
»Jaz pravim, dajte jo zopet k meni v hišo«, reče Gluvič.
»Ne!« oglasi se boter Ninko. »Pri tebi je bila skoro dve leti, a pri meni enkrat na teden. Dajte vi dete k meni v hišo. Pri meni je tudi zadruga večja, a hvala Bogu, pametna so mi i deca, imela se bo pri meni čemu naučiti.«
»Hvala ti, boter!« reče pop. »Tako nekako I sem jaz tudi sam mislil. Jutri se bomo zmenili tudi z ljudstvom, pa v imenu božjem naj gre dete v tvojo hišo in naj se uči.«	(Dalje slidi.)
k
zakon o obrtnih Šolah. Več govornikov je zahtevalo, da se tujci ne jemljo v obrtne šole in ta zahteva je bila naperjena proti Židom, ki so v fiumuniji največ tujci. Več govornikov je strašno zabavljalo proti Židom. Minister Carp je Žide zagovarjal in posebno se skliceval na neugodni vpliv, ki bi ga na mejnarodne razmere napravil sklep, s katerim bi bil zaprt Židom vstop v te šole. Pretil je celo 8 svojo demisijo. Vse to pa ni nič pomagalo, zbornica je vsprejela član drugi v obliki, da je pouk v obrtnih šolah javen in prost „za Rumune". Ne-rumuui bi bili po tem takem izključeni. Minister Cirp pa ni precej dal ostavke, temveč hoče pri 59. članu vriniti določbo, da se v te šole vspreje-majo tudi tujci. Upanja pa baje ni dosti, da bi se to posrečilo, ako ne bode morda naposled zmagal židovski denar, ki ima tudi v Rumuniji velik vpliv. Rumuni pa imajo čisto prav, da se branijo Židov, ker že sedaj so vsa boljša podjetja v židovskih rokah.
Bolgarija in Rusija. Bolgarski emigrant Dragan Cankov je v »Novostih" priobčil nekak oklic na bolgarski narod, da se uprč reviziji ustave, katera bi škodovala pravoslavni veri. V tem oklicu se mej drugim tudi govori o približanju Bolgarije in Rusije, in da bode posleduja velikodušno Bolgarom vse odpustila. Posebno se izraža nada, da bodo častniki potegnili proti sedanji vladi. »Novosti" se nadejajo, da bode ta oklic, ki se razširja tudi po Bolgariji, imel močen vpliv. Drugi listi pa stvari trezneje presojajo in ničesa od tega ne pričakujejo. Mi tudi Oankova oklicu nobenega druzega pomena ne pripisujemo, kakor da se ta emigrant skuša zopet prikupiti v ruskih vladnih krogih. Koliko vpliva imajo oklici bolgarskih emigrantov, nam dovolj kaže zgodovina poslednjih šestih let. V kolikih oklicih so že poživljali narod, da naj se spunta, ali v Bolgariji se navadno še nikdo za te oklice še zmenil ni. Smešno je pa, da Cankov hoče biti nekak zagovornik pravoslavne vere, ko je vendar dovolj znano, da je on svojo vero menjal po političnih razmerah. V Bolgariji ga tudi dobro poznajo in tudi še niso pozabili, da je bil več let turški uradnik. Njegov oče Kirjak Cankov je imel za bolgarski narod zares mnogo zaslug, iu zaradi tega je tudi sin dolgo časa vžival nekoliko simpatij. S svojim postopanjem poslednja leta je pa zgubil vse simpatije in za njegove besede se v Bolgariji prav nič ne zmenijo. Omeniti je še; da v tem, ko vidijo emigranti nevarnost za pravoslavje v tem, da knez vzame katoličanko, bolgarska duhovščina moli v cerkvah za kneza in njegovo nevesto.
Bolgarija. Ko se eksarhu Josipu ni posrečilo, da bi sklical sinodo, katera bi protestovala proti spremembi ustave, poslal je sedaj okrožnico na škofe, v kateri jih pozivlje, da porabijo proti vladi v tem oziru svoj vpliv. Etcsarh' je torej vse storil, kar je bilo v njegovi moči, in Rusi mu ne bodo mogli ničesa očitati. V Carigradu mu ni sinode dovolila turška, v Bolgariji pa ne bolgarska vlada. Obe sta se sklicevali na pravilnik eksarhata, da se v političnih vprašanjih ne sme sklicevati sinoda. Za njegovo okrožnico se pa duhovščina in škofje dosti ne menijo, kar kaže najbolje to, da že v cerkvah molijo za kneževo nevesto. To upiranje eks-arhovo pa utegne imeti baš nasproten vpliv, nego ga je on pričakoval. Bolgarski krogi že premišljajo, kako bi se otresli ruskega vpliva še v cerkvenih stvareh, kakor so se ga v političnih, kajti splošno se misli, da je eksarh le orodje Rnsije. Mnogi so že za to, da se zjedinijo s katoliško cerkvijo. Bolgarski narod se namreč tako trdno ne drži pravo-slavja, kakor Grki in Srbi. Dolgoletne cerkvene borbe so v narodu precej zaupanje v pravoslavno cerkev izpodkopale.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani, 21. februvarija.
Predsednik župan Grasselli naznani, da se nadvojvoda Karol Ludovik zahvalil na častitanju mestnega zbora ljubljanskega o priliki poroke Njega hčerke Marjete Sofije s princem Virtemberškim. Zupan nadalje naznanja, da se je v posebnem dopisu obrnil do upravnega odbora dolenjskih železnie s prošnjo, da bi i ljubljansko mesto, katero je mnogo žrtvovalo za zgradbo dolenjskih železnie, po nakupu prijoritetnih delnic dobilo virilni glas v upravnem odboru.
Upravni svet dolenjskih železnic pa je odklonil zthtevo mestnega odbora, izjavlja pa, da bode opra-
vičenim željam mestne občine ljubljanske vsikdar ugodil, kar mestni zbor vzame t zadovoljstvom na znanje.
Za personalni in pravni odsek poroča mestni odbornik dr. Tavčar in nasvetuje, da se izmej mestnih odbornikov izvolijo v naborni komisijon mestni odborniki: Klein, Valentiučič, V e 1-kavrh in Terček; iuv komisijon za odmerjanje vojaške takse mestna odbornika: Klein in Terček, komur mestui zbor pritrdi. Po nasveta istega poročevalca izvoli se okrajnim načelnikom mesto umrlega Valentina Horman-a gospod Janez G o t z.
Za finančni odsek poroča podžupan V. Petri-čič o mestne klavnice in mestnega loterijskega posojila proračunih za 1893. leto.
Proračun mestne klavnice s potrebščinami je: 11.983 gld. 32 kr., in s pokritjem 21.230 gld. 80 kr., tedaj s prebitkom 9247 gld. 48 kr.; nadalje proračun mtstne loterijske zaklade s potrebščinami: 69.698 gld. 20 kr. in s pokritjem: 74.989 gld. 74 kr., tedaj s prebitkom: 5291 gld. 45 kr., kar se potrdi po stvarnem razgovoru.
Za finančni odsek poroča V. Petričič o škontrovanju mestne blagajnice in v njih nahajočib se fondov 18. novembra 1892 iu naglaša, da se je našlo vse v redu, kar zbor vzame na znanje, nadalje poroča o občinskega sveta brnskega pozivu na skupno postopanje mest z lastnim štatutom v dosego odškodnine za troške izročenega področja. Poročevalec pravi, da stolno mesto opravlja te posle za državo že 36 let in ima za pobiranje cesarskih davkov in za vrejevanja vojaških zadev vsak" leto troškov 6650 gld. Pobrati je mestni blagajnici vsako leto okroglo 330.000 gld. cesarskih davkov, poleg istih še deželno naklado, šolsko doklado in prispevek za kupčijsko in obrtniško zbornico, in za vse to nima nikake odškodnine. Poročevalec nasvetuje, naj se mestni občini brnski izjavi po mestnem magistratu, da se načelno strinja ž njenim postopanjem in da se bode rada pridružila, kadar bodo podrobneje znani koraki, kako to doseči, mestni zbor temu brez razgovora pritrdi.
Podžupan V. Petričič poroča za finančni odsek o prispevku mestnem za nakup prostora za gradnjo novega poštnega in telegrafskega poslopja. Dovolil je mestni zbor žjb za to enkrat 10.000 gld., a to je premalo, kakor poroča kupčijsko ministerstvo po načelniku deželne vlade. Zahteva se še 5000 gld., tedaj skupaj 15 000 gld., da se nakapi Lukmanova hiša v Selenburgovih in Slonovih ulicah, kateri zahteva za njo 90.000 gld. Kranjska hranilnica bode dodala za naknp prostora 35.000 gld., tako da bode poštni erar plačal še 40.000 gld. Nakup je za mestno občino jako ugoden, kajti poštni erar, ko bode zidal, umakniti se bode moral tako v Selenburgovih kakor v Slonovih ulicah, da bodo te ceste vravnane in bode odstopil mestu za te dve ulice 365 kvadratnih metrov brezplačno, ki so za mesto vredni po nastavljeni ceni 14.692 gld. Donesek 15 000 gld. bode se izplačal v pet letnih obrokih po 3000 gld., ko bode poštno in telegrafsko poslopje popolnoma dozidano.
Mestni odbornik Terček pa je mnenja, naj bi stavbena družba kot posestnica hotela pri »Stadt Wien" (pri Maliču) in gospa Gnezda kot posestnica hotela »Pri Slonu" tndi nekaj prispevala, ker ta dva imela bodeta največji dobiček od gradnje novega poštnega poslopja, kar podpira tudi mestni odbornik Kune.
Mestni odbornik vitez Z i 11 e r e r pa zagovarja predloge finančnega odseka, kajti zadnji čas je, da se poruši »soteska" okoli Lnkmanove hiše. Pri glasovanja vsprejmo se odsekovi predlogi. Na to se je vršila tajna seja.
Cerkveni letopis.
Škofovska petdesetletnica sv. očeta.
V Rimu, 19. februvarija.
(Konec.)
V baziliki sv. Petra, ki obsega prostora za 80.000 oseb, so delali odre in pregraje že 14 dnij pred slavnoBtjo. Po sredi ladije je bil zagrajen prostor od vrat do velikega oltarja (confessio s. Petri) pod kupolo, na katerem so sv. oče darovali sv. mašo. Okrog oltarja so bili postavljeni velikanski odri za edličnjake in povabljene osebe.
Vsa bazilika je bila oknsno okrašena s preprogami od damasta. Bronasti kip sv. Petra je bil odi-
čen 8 papeževo obleko. Ob tem kipa iu dalje na strani oltarja so bili odločeni prostori ta razne de-patacije. Bili so mej dragimi: markiz di Pidal, španski poslanik pri sv. 8tolu, s svojo družino; vojvoda Norfolski in njegovi dve sestri lady Marija in lady Marjeta; Fitz Alon Hovrard, lord Denbigh s sestro, lord Clifford in dragi Angleži; dalje družine italijanskih plemenitašev, ki se še niso prodali mladi Italiji, in razni uradniki v Vatikanu. Na levi strani l je bilo zbranih do 50 napolitanskih ribičev v na-: rodni noši, ki so po svojem običaju prinesli sv. očetu v dar več zabojev raznovrstnih rib.
Veliko pozornost so mej drugimi vzbujali trije j zastopniki vseučiliških katoliških društev v Bero-; linu, Karlsruhe in Heidelbergu, v belo-črnih oblekah od žameta in pisanimi peresi na čepicah.
Navzoči so bili dalje sorodniki sv. očeta, mal-, teški vitezi v krasuih uniformah, člani raznih depu-\ tacij evropskih držav, kot: knez Ligne, baron Lčm J de Bettune in vitez de Merode iz Belgije; general ; pl. Loč kot zastopnii nemškega cesarja, in ordo-
nančna častnika Haussmanu in Schonborn; Ribeiro
| 7
j Cunha, zastopnik kralja portugalskega; baron Miltitz : in vitez Seebach kot zastopnika kralja saksonskega; I general vitez Monceau kot zastopnik kraljice ho-| landske, odičen z mnogimi redovi; polkovnik pl. Schilgen kot zastopnik kralja rumunskega; armenski patrijarh Azarian kot zastopnik turškega sultana; msgr. Zaffmo kot zastopnik grškega kralja; veleposlaniki in poslaniki avstrijski, francoski, španski, i portugalski in bavarski, zastopnik ruski pri sv. Stolu, , Ievvolski. — V sredi presbiterija je bilo do 100 nadškofov in škofov iz raznih krajev in mnogo pre-latov.
Oltar (confessio), kjer počiva truplo sv. Petra, je okrašen z raznimi dragocenimi preprogami in | svežimi cveticami, katere so poklonile tukajšnje j knežje družine Barberini, Lancellotti, Patrizi in Tor-lonia, in jih vredili okrog oltarja papeževi vrtnarji; na oltarju je bil pogrnen dragocen prt iz volne, bogato pretkan z zlatom; ta prt je še od papeža ; Klemena XIII.
Po sredi ladije in ob straneh so bili razpostavljeni papeževi vojaki in častne straže.
Ob tri četrt na 10. uro prične šumeti vedno glasneje po širnih prostorih velikanske bazilike, od | prve kapele na desni strani pri vratih (Cappella J della Pieta) oglasč se prvi »Viva il papa!\ in v trenotltu zaori po vseh prostorih iz tisočerih grl: : »Viva Leona XIII.!"
Bil je pretresljiv prizor, katerega ni moči opisati. Zlili so se glasovi v jeden val, bučeč in doneč i v megleno višino ogromne kupole; človek ni čul j niti svojega glasti, kajti zgubil se je kakor v gromu, ki ogluševa ušesa.
V dolgem spremstvu prineso sv. očeta na krasni j nosilnici (sedia gestatoria) iz Vatikana. Množica je mahala z robci in klobuki, da je človeku jemalo vid, in to celo četrt ure, predno so prinesli sv. očeta do oltarja pod kupolo. Sv. oče so ves čas na vse strani delili sv. blagoslov. V spremstvu so bili mej drugimi kardinali: Masella, Apolloni, Bausa, Bianchi, Bonaparte, Capecelatro, De Ruggero, Di Rende, Du-najewski, Galeati, Guarino, Kopp, Krementz, Lan-genieuz, Ledochovvski, Logue, Macchi, Malagola, Mazzella, Melchers, Mertel, Mocenni, Monaco La Valetta, Oreglia, Parocchi, Persico, Rampolla, Ricci, Richard, Ruffo - Scilla, Sanfelice, Sepiacci, Serafini, Schonborn, Vannatelli Serafino, Vannutelli Vincenzo, Vaughan in Verga, kneza Orsini in Ruspoli itd.
Ob strani je korakala švicarska straža, za sv. očetom mnogi patrijarhi, nadškofje, škofje in vatikanski kapitelj.
Ko so potihnili zadnji glasovi burnih pozdravov, pričela se je sv. maša, med katero je p61o nad 100 pevcev razne motete, večinoma skladbe slavnega glasbenika Mustafe, ki je vodil petje. Jedno skladbo »Oieo sauoto meo unxi eum" so pili pevci ob oltarja na posebnem odru skupno z dečki »della scuola eristiana", ki so bili visoko gori v grozni visočini kupole za železno ograjo. In vendar so se vjemali popolnem točno. Bilo je to nekaj novega, a tudi ganljivega.
Med sv. mašo je bilo tiho po vsej baziliki; vzdigale so se iz premnogih src goreče prošnje k Bogu, naj ohrani še mnogo let drago življenje svojega namestnika na zemlji cerkvi v blagor, ljudčm na srečo in veselje.
Pri poklekovanju sta sv. očeta podpirala dva azistenta, sicer pa so se kretali kaj urno brez vsake i podpore..
Ob tri četrt na 10. uro je bilo sv. opravilo i končano, nato so sv. oče z močnim glasom molili ■običajne tri .Ceščena si Marija" in .Salve R^gina", konečno običajne molitve po sv. maši, slekli mašno obleko, ter za kratek čas stopili v bližnjo sobo, kjer so zajutrkovali; mej tem so pevci p&i uajnovejšo skladbo Mustafovo: .Sancte arcbangele Mihael", zatem so sv. oče intonirali „Te Deum", katerega jedno kitico so pdli pevci, drugo pa verniki po vsej baziliki, ki so s tem hvalili Boga, da je tako dolgo ohranil življenje sv. očetu, in prosili, naj bi je po-dališal do skrajne meje. Mej tem so zvonili po vseh rimskih cerkvah.
Sv. oče sedejo zopet na nosilnico ter pod nebom (baldahinom) delč sv. apostolski blagoslov. Kakor ob prihodu, tako je ob odhodu tisočera množica navdušeno in neprestano klicala „Viva il papa!", ter mahala z robci in klobuki. Mnogi in mnogi so imeli solzne oM vsled navdušenja in veselja. In ko se odpro vrata na trg sv. Petra, bil je takorekoč ves širni trg preplavljen neštete množice, ki se je valila kakor grozen val proti bližnjim poslopjem in dalje v mesto.
Naj še omenim, da je msgr. de Waal, rektor nemškega zavoda .Campo eanto", razobesil poleg avstrijske, nemške, bavarske in drugih zastav tudi papeževo; ali policiia je snela papeževo zastavo, češ, da je demonstracija proti kralju.
Na večer je bilo vse mesto — seveda z izjemami — krasno razsvetljeno; najlepše pa, v istini čarobno pročelje bazilike sv. Petra in kolonade, dalje trg pred Panteonom, ulica della Pace itd.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. februvarija.
(Odlikovanje.) Cesar je graškega policijskega ravnatelja, vladnega svetnika in našega rojaka g. Val. Jen k,a povodom umirovlienja povišal v plemeniti stan. Val. Jenko se je por-'lil 1. 1820 v Loki, šolal se je na ljubljanski gimnaz ji in dunajskem vseučilišču. Do I. 1850 je služboval pri politični upravi in I. 1853 pristopil v policijsko službo; bil je nad-komisar pri policijskem ravnateljstvu v Benetkah, od I. 1855 do 1. 1859 vodja policijskega odseka generalnega poveljništva pod maršalom Badeckim in nadvojvodo Maksom; od I. 1860 do I. 1866 bil je kot vodja polic, komisarijata v laškem Vidmu; leta 1870 postal je na Dunaju policijski svdtn.k ter prišel I. 1882 kot vladni svetnik in policijski ravnatelj v Gradec. Jenko je tudi vitez avstr. Fran-Josipovega reda in vitei reda laške krone.
(Prijateljski večer) priredili so sinoči v Hafnerjevi pivarni prijatelji in somišljeniki za odhodnjo g. dr. Ivanu Šušteršiču, ki za leto dnij odpotuje na Dunaj, da ondi dovrši letnik za sodnijsko prakso. V raznih govorih poudarjale so se mnoge zasluge g. dr. Sušteršiča za katol ško-slovensko stvar, katerej ves čas, kar je stopil v javnost, služi tako nesebično, neumorno in neustrašeno ; omenjal se je vzlasti trud, ki ga je imel dr. Šušteršič pri pripravah za prvi slovenski katoliški shod in pri osnovanju .Vzajemnega podpornega družtva". — Težko se ločimo tudi mi za leto dnij od gospoda doktorja, ker ga bomo zelo pogrešali kot enega naj-zvestejših in najbolj delavnih naših somišljenikov, zato pa ga bomo čez leto dnij s toliko večjim veseljem vsprejeli v svojo sredo, ko se — kar trdno upamo in iskreno želimo — zopet povrne mej nas čil in zdrav ter nadaljuje svoje tako lepo pričeto javno delovanje za prospeh cerkve in domovine. Na mnogaja leta!
(Kardinal Brata) predstavil bode avstrijske romarje, ki se peljejo povodom škofovske 50letnice sv. očeta v Rim, osebno sv. očetu.
(Is Rima ) 21. februvarija. Kakor čitateljem že znano, hoče italijanska vlada postavno ukazati, da se civilna poroka vrši pred cerkveno. Vsled tega so vsi škofje beneške cerkvene provineije v skupnem pismu prosili sv. očeta, naj jim v tolažbo in navodilo razodevajo svoje misli o civilnem zakonu. Tej želji so sveti oče ustregli ter nedavno poslali beneškim škofom pisanje, v katerem ostro in odločno obsodijo dotični italijauski zbornici predloženi načrt zakona. Sveti oče pravijo mej drugim, da nameravani zakon nasprotuje verski prostosti v podeljevanju zakramentov. .Vprašati moramo, iz katerega vzroka hoče vlada dati prednost civilni poroki. Cerkvena poroka mora biti javna ter se ne more prikriti državi, katera že po dosedanjih vreja vse civilnopravne določbe. Zakaj država ni zadovoljna s
civilnim zakonom in zakaj mu hoče dati še prednost pred cerkvenim?" In tak zakon hočejo vsiliti katoliškemu narodu! Pač se izgovarjajo, da je po civilnem zakonu vsakemu prosta tudi cerkvena poroka ; toda s tem bi se ljudje le varali, da žive v poštenem zakoun, ako so bili civilno poročen'. Tudi se lahko zgodi, da cerkev ne more potrditi civilnega zakona iz raznih vzrokov. Gotovo je le na-eilstvo, če hoče vlada prepovedati cerkveno poroko pred civilno ter kaznovati poročeuca, priče in duhovnika, ko bi se pregrešili proti zakonu. —- Italijanski vladi nikakor ne ugaja, da so mnogi vladarji poslali svoje zastopnike k slavnosti ob petdesetletnici škofovanja sv. očeta, in nekateri listi naravnost izražajo svojo nevoljo. Tako piše mej drugim .Diritto" : .Ko bi se papežu Pecciju (!) iz-ražane udauostne izjave omejevale le na njegovo osebo, ne imele bi nobenega pomena, toda papeštvo si jih izkorišča v politične namene." Vladi nasprotni listi zopet porabljajo to priliko za napade proti vladi. Tako piše neki list: .Jako kratkoviden bi moral biti, kdor bi trdil, da od velevlastij odposlana zastopništva nemajo političnega pomena. Nasprotno moramo trditi, da Italija zadnji dve leti zgublja svoj vpliv." Da, Italija je zopet v ozadju! In to hoče izkoristiti zviti Crispi. V zbornici se še ni postavil po robu sedanji vladi, ker število njegovih privržencev ne zadošča za zanesljivo večino, zato skuša na drug način podstaviti nogo Giolitti-ju. Te dni je list .Fanfulla" objavil daljši razgovor svojega ravnatelja Plebaua s Crispijem; ves razgovor je ostra obsodba sedanje vladne politike. Ker Crispi gotovo dobro pozna vse razmere mlade Italije, je njegova sodba gotovo pomenl]iva, če tudi morda strankarsko pobarvana. Crispi trdi, da je vlada sama mnogo zakrivila pri rimski banki. Giolitti je kot finančni minister že leta 1890 dobro poznal goljufije pri banki, a jih ni hotel odkriti. Že tedaj je Crispi n&merjal ustanoviti jedno samo državno banko, vse druge banke pa preustrojiti v diskonto-zavode. Bančni škandali bi sicer vse jeduo prišli na dan, toda še le tedaj, ko bi bil kredit že zagotovljen. Danes pa je padel kredit Italije in težko mu je pomoči. Kar se tiče v nanje politike, je Italija mnogo zgubila na vplivu. Nemški cesar, ki je priznal .sedanjo posest" kraljevine, je poslal svojega zastopnika k papeževi slavnosti. Ravnotežje v državnem proračunu je le umetno. Pogled v prihodnjost je žalosten, ker ni močne stranke z določenim programom. — Crispi je povedal resnico, ali to je pozabil dostaviti, da je tudi sam mnogo kriv .žalostnega položaja" sedanje Italije.
(Izjava.) V štev. 218 z dne 24. sept. 1892 našega lista objavljen je bil neki dopis iz Idrije, vsled česa se je čutil gosp. Vinko Lapajne, predsednik dramatičnega društva v Idriji, razžaljenega na svoji časti. Prostovoljno in radi pripoznamo, da nismo imeli namena ne ga žaliti, ne mu podtikati nečastnih dejanj.	Ured. .Slovenca".
(Iz mariborske okolice.) Že dvakrat v teku jed-nega leta napadalo se je v uvodnih člankih „Slov. Naroda" bogoslovsko semenišče v Mariboru in vselej so našli dotični članki stvarnih in dostojnih popravkov. Nezaslužena čast! Ker dotičnega dopisnika tukaj nikdo resno v poštev ne jemlie. Politično modrost svojo zajema leta in leta le iz .Slovenskega Naroda", a dogmatiško večinoma iz — .Slovanskega Sveta." Gostokrat videli smo ga zahajati tudi v bogoslovnico, radi tega je tudi umevno, zakaj se tamošnji .zasebni govori po javnih listib raznašajo, zavijajo, pretiravajo!"
(Iz Gorice.) V 4. številki t. I. .Primorca", sinka goriške .Soče", je tiskano: .Kdor drugim jamo koplje, sam va-njo pade, dd pregovor. V resnici, teh besedij se je najbolj prepričal neki list v Gorici, čegar ime začenja s črkami ,R. K.' Ta čudak je tako deviško nedolžen, da se pohujšuje celo nad našim ,Primorcem', in zahteval je v veliki skrbi za večno in časno srečo našega ljudstva, naj vsakdo, kdor hoče še ostati dober katoličan, vsekakor vrne .Primorca- nazaj v Gorico. — Pa glejte čudo! ,Primorca' ni prišla uazaj niti ena številka, dasi jih je šlo med narod skoro 1200, ,R. K.' pa od vseh stranij podijo nazaj v Gorico. Upravniški sluga, pravijo, kar stoče pod težo ,R. K.', kateri nosi s pošte nazaj domov." Tako .Primerec". Iz teh vrstic ■ije le prejaaoo blaga plemenitost in .narodna" ljubezen pisalčeva! Zavoljo tega tim ne dbdajamo nikake razlage. Glede laži pa, češ, da .Rimskega Katolika* od vseh stranij podijo uazaj v Gorico, odgovarjamo: .R. K." ni imel še nikdar toliko
naročnikov, kakor letos, leta 1893. Samo pla-čujočih naročnikov je letos 400 do 500 več, ko lansko leto. Vsa znamenja kažejo, da .čudaka" konec tako kmalu ne bode! Gospčda, mi osamljeni več nesmo! Priporočamo .Primorcu" in .Soči", da bi se skoro s temi dejanjstvi kako sprijaznila. Uničili nas niste v preteklosti, tem manje upajte v bodočnosti! Nebroj mladeniških src gori za ideje, za katere se mi burimo, a so Vam v posmeh! Pride dan, ko ne bodo Vam nasproti stali le posamezniki, ampak cele bojne vrste! Vemo, zakaj se borimo, zato nesmo in ne bodemo omahovali. .Jeszcze Polska nie zginila!"
(Liberalni nčitelji na Koroškem.) Poroča se nam: V soboto 18. t. m. je bil zaradi petdesetletnice našega ljubljenega Očeta Leona XIII. tudi trg Spodnji Dravograd na Koroškem slovesno razsvetljen. Dasi tudi je ta trg precej navzel liberalno-nemškega duha, bile so vendar vse hiše od prve do zadnje lepo ozaljšane z migljajočimi lučicami. Samo dravo-graški učitelji niso imeli niti jedne svečiee, da bi jo prižgali na čast slavnemu večeru. Tega čina ne moremo drugače umeti, kakor da so gg. učitelji tudi pri tej priliki hoteli estentativno pokazati svoje liberalno, svoje brezversko mišljenje. — Potemtakem pa naj kdo reče, da ni potrebna preosnovitev sedanje brezverske šole! Pač tužni slovenski Korotan, ki moraš takim učiteljem svojo ljubo deco izročati!
(S Koroškega) Znano je, da se je po vplivu c. kr. poljedelskega miuisterstva nastavil pri c. kr. koroški kmetijski družbi slovenski popoto-valen učitelj. Kakor se naznanja, bode imel v mesecih: marc, april in maj slovenska predavanja o kmetijstvu v sledečih krajih: Dobrla ves, St. Jakob v Rožu, Hodiše, Bistrica na Žili, Guštanj, Jezersko, Globasnica in Borovlje.
(Grešno gospodstvo.) S Štajerskega se nam piše: Gospod urednik! Ali niste brali v .Rodoljubu" štev. 4, zakaj edino se ta junak ustavlja katoliškemu napredku? Ker noče dopustiti .grešnega g o-spodstva nekaternikov"! O, ti .grešni" katoliški svet! O, ti .grešni" I. in II. katol. slov. shod! O ti „grešno" vzajemno podporno društvo! In, o ti bogoljubi .Rodoljub"!!
(Iz Šmarije pod Ljubljano.) Tudi pri nas se je slovesno vršila slovesnost papeževe petdesetletnice. Četrtek, petek, soboto pozdravljala je šmarijska farna cerkev vsako jutro k sv. maši hiteče farane svojimi pomenljivimi transparenti na pročelju (papeževa podoba, letnici 1843 in 1893). Razsvitljava zvečer pa smelo rečem, je bila nad vse lepa. Ni mi treba praviti, vsakdo je prepričan o tem, kdor pozna naše dobro slovensko ljudstvo, da so bile vse vasi naše fare, tudi najbornejša koča v njih več ali manj raz-svitljena; ui mi treba omenjati kresov, ki so goreli po bližnjih gričih, pač pa ne smem zamolčati krone vse razsvitljave. To je bil 7 m. dolg in 80 cm. debel križ, ki je bil pripet na prednji strani zvonikovi. Na tem križevem vbodu je bilo pritrjenih nad 100 lučie, katere so bile iz nekoliko daljave videti le en sam goreč trak. Bil je to čaroben prizor! Nedeljo bila je slovesna sv. maša. katere so se tudi šolarji z zastavo in učitelji udeležili. Po maši zapeli so šolarji papeževo pesem. S kratka: bili so to dnevi pravega veselja za nasl Dal Bog, da bi mi Slovenci zrli vedno s ponosom iu upanjem na križ, v katerem edino je naša rešitev I
(Iz Kamnegorice): Papeževo 501etuico slavili smo v soboto zvečer s slovesnim zvonjenjem, streljanjem in prekrasno razsvetljavo. Bog nam ohrani še mnogo let preljubljenega sv. Očeta 1
(Iz Vevč) 21. februvarija: Dn4 15. t. m. zvečer ob polu 6. uri zgodila bi se bila kmalu v vevški papirnici velika nesreča. Neki devetnajstletui mladenič, kateri ima delo pri velikem stroju, kjer se izdeluje papir, prišel je preblizu vrteče se osi. Ko je prižigal luči, bil je nekoliko nepreviden. Zgrabil ga je neki cvek za obleko, ter ga, vrteč se, ovije okrog osi. Ta se je skupaj sključen savrtil nekoliko-krat, dokler niso ustavili delujočega stroja. Vsi pričujoči menili so v silnem strahu, da ga bode raztrgalo na kose. Ko je bil veliki stroj ustavljen, hiteli so ga vzeti od osi. Pa glej čudo 1 Dasi mu je raztrgalo vso obleko z života, ostal je v silno začudenje pričujočih popolnoma nepoškodovan. Od vse obleke ostal je na njegovem životu jedrno srajčni ovratnik ter — škapulir Matere Božja! Kdor je videl, kako se je zgodilo, vsakdo trdi, da je Marija rešila mladeniča grozovite smrti.	I.
(Sprememba posesti.) Predsednik kranjske hranilnice, gospod Josip Lukmau, je na račun gospa
Antonije pl. Parovič z Dunaja kupil hišo številka 9 na Franc Jožefovi cesti, ki je bila doslej lastnina stavbenega podjetnika gosp. Vilj. Tre o za 33.500 gld.
(Umrla) je 23. t. m. gospa Julija Materne, roj. Eger, vdova okrajnega zdravnika, prejšnja posest-uica Egerjeve, zdaj Klein in Kovačeve tiskarne.
(Za lovce.) Lov za dobo petih let, to je od 1. junija 1893. leta do 31. maja 1898. leta, oddd se potom javne dražbe v nastopnih občinah: Po-stojina, Eošana, St. Mihael, Št. Peter in Slaviua dne
13.	marca v prostorih postojinskega okrajnega glavarstva; dalje v občinah: Celje, Trnovo, Ilirska Bistrica, Knežak, Jablanica, Janeževo Brdo, Kilovče, Prem, Rateževo Brdo, Smerje in Zagorje dne
14.	marca v Bistrici v gostilni g. Jelovška; v občinah : Britof, Famlje, Hrenovice, Laže, Senožeče in Gor. Vreme dBe 16. marca v senožeški občinski pisarni; v občinah: Budanje, Col, Erzelj, Goče, Lože, Planina, Podkraj, Poddraga, Slap, Šturija, Ustje, Št. Vid, Vrabče in Vipava dne 18. marca v občinski pisarni v Vipavi. Dražbe se prično vselej ob 9. uri dopoludue; zakupni pogoji so pa na vpogled pri okrajnem glavarstvu v Postojini ali pa v dan zakupa pri dražbeuem komisarju.
(Zoper izseljevanje v Brazilijo) je štirsko na-mestništvo ukazalo po vseh občinskih tablah nabiti svarilo. Povod temu svarilu je zadnje izseljevanje iz mariborske okolice, ko se je na mariborskem kolodvoru zbralo 130 rodbin na pot preko morja.
(Vojaški komis) postal bode v kratkem maujši, a fiuejši; kruh, ki je doslej tehtal v dvojnih porci-jab po 840 gramov, tehtal bode v prihodnje 700 gramov. Kruh bode sicer manjši, toda okusnejši in teenejši.
(Upravno sodišče) na Dunaju je dne 22. t. m. slovenski priziv, da se zgradi v Ormožu slovenska šola, odklonilo, ker se je pri dotičaem glasovanju za nakup stavbišča pokazalo med obč. šol. svetniki po enoliko glasov na slovenski in na nemški strani.
(Južna železnica) Prejemki v 7. tednu t. I. znašajo 738.921 gld., torej 154.776 gld. več, nego lansko leto v isti dobi.
Društva.
(„Podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaj u.") V poročilu o delovanju .Podpornega društva za slovenske veliko-šo'ce na Dunaju" v minolem letu iiostalo je velikodušno daiilo slavnega deželnega zbora vojvodinj* kranjske v znesku 200 gld. K>r |e ta deželni zbor imenovanemu društvu tudi lani in predlaui naklonil po 200 gld.. je to društvo do danes prejelo 600 gld. od dežele kranjske. Ti darovi so tem znamenitejši, ker drugi deželni zbori, kakor goriški, koroški in štajerski imenovanemu društvu do danes uiti beliča niso dovolili, akoravno so mej podpiranimi veliko-šolci na Dunaju tudi taki, iz Goriške, Štajerske io Koroške.
Telegrami.
Dunaj, 23. februvarija. Generalni svet avstro-ogerske banke je načelno sklenil, da bode v bodoče jemal v diskontiranje menice le od oseb, ki imajo pri banki giroconto.
Dunaj, 24. februvarija. Cesar je za pol ure obiskal vojvodsko dvojico Parmsko in princesinjo Marijo Ludoviko.
Dunaj, 24. februvarija. V zbornici poslancev se nadaljuje debata o podaljšanju budgetnega provizorija. Poslanec Kaizl naglasa, da se narodni razpon poležejo, ko se vravna jezikovno vprašanje v zmislu narodne jednakopravnosti. Vpraša pravosodnega mi-
nistra, če je res, da se rabi pri najvišjem sodišču pečat z nemškim napisom, mesto pečata z latinskim napisom v zmislu Najvišjega cesarskega patenta iz leta 1850. On zavrača očitanje njegovi stranki, da ni avstrijskega mišljenja, in pravi, da bode glasoval proti budgetnemu provizoriju. Ro-mančuk se ne vjema z vladnim programom glede narodnostnega vprašanja, pač pa obsega vladna izjava, da bode varovala slabše družbine razrede, veliko in dostojno nalogo. Dr. Gregr imenuje vladni program politično komedijo. Avstrija se bode naposled le morala povrniti k federalizmu. Nenaravno je, če se hočejo odriniti velika politična vprašanja. Pred vsem naj bi umolknilo češko vprašanje. Tudi Slovenci in konservativci imajo še daleč do spolnenja svojih teženj, ne le češki narod. Dalmatinci, Slovenci in celo Poljaki so y kot odločni avtonomisti nasprotni ustavi, češko-nemške sprave ni moč vsprejeti, ker se ž njo hoče odstraniti češko državno pravo in zatirati češka narodnost.
Liberoe, 24. februvarija. Pri državno-zborski volitvi v volilnem okraju liberških kmetskih občin je voljen liberški okrajni načelnik Augsten.
Rim, 23. februvarija. Danes je papež vsprejel katoliške romarje iz Francije, Oger-ske, Urugvaya in Argentinije. Najpred je stolnobelgraški škof predstavil papežu 250 ogerskih romarjev, katere je sv. oče opominjal v latinščini, da se naj vedno drže vere sv. Štefana in branijo pravice cerkve. Papeža so navdušeno pozdravljali pri prihodu in odhodu iz konzistorijalne dvorane. Omejil se je pa na to, da je v prisotnosti zdravnika vsprejel le vodje in pri druzih romarjih se pa opravičil, ker je še prehlajen. Romarji so izročili papežu darila.
Umrli so:
21.	februvarija. Elizabeta Utbanija, kuharica, 55 let, So-darska steza 2, jetika
22.	februvarija Marija Račič, kajžarjeva hči, 6", leta,. Ilovca 27, jetika.
23.	februvarija. Julija Materne, hišna posestnica, 82 let* Špitalske ulice 5, kap na možgane.
V bolnišnici: 21. februvarija. Jakob Zupan, delavec, 55 let, srčna hiba.
—	Marija Lavtar, dekla, 21 let, legar. — Lucija Marn, gostija, 70 let, marasmus senilis.
V vojaški bolnišnici: 21. februvarija. Mihael Ronner, deželni brarabovec, 33 let, kap na možgane.
Tu j ci.
22. februvarija.
Pri Maliiu: Neuman, ravnatelj pisarne; Goldberuer, Cholewka, Spiegler, Galler, Kobn, Zamarski, trgovci; Ivan in Josip Rothel, z Dunaja. — Kullman, trgovec, iz Brna. — Thoman, trgovec, iz Monakovega. — Miiller, trgovec, iz Heil-brunn-a. — Moosbrugger, trgovec, iz Inomosta. — Krauss, trgovec, iz Oseka. — Obuch, nadinžener, iz Gradca. — Jaklitsch iz Kočevja. — Levi, potovalec, iz Spljeta. — VVinter-halter, potovalec, iz Maribora. — Kofler, potovalec, iz Bolzana.
Pri Slon-*: Gellis; Friihwirth, Hirschl, \Valler, trgovci, in Priedman, z Dunaja. — Rambolli, trgovec, iz Potabloga.
—	Matelig, trgovec, iz Maribor*. — Albrecht, trgovec, iz Trsta. — Scoccimaro, trgovec, iz Vidna. — Frohlich z Reke.
—	Hietzgern, potovalec, iz Krems-a. — dr. Dolschein. graščak, iz Postojine. — pl. Mottony, zasebnik, iz Bistrice. — Sehvvarz iz Novega Mesta. — Mahorčič, zasebnik, iz Sežane. — Za-gorjan, postarjeva soproga, iz Cirknice.
Pri avstrijskem cant: Premrov z Ubelskega. —. Kaučie z Razdrtega. — Krivošič, trgovec, iz Zagreba. — Anžlovar, učitelj, iz Boljunca.
Vremensko sporočilo.
a rt O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	1 Mokrine 1 na 24 ur v | mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
23	7. u. zjut 2. n. pop 9. u zvaii	718 5 720-3 723 2	20 6-0 00	si. vzh. 8l. sever	oblačno n jasno	0-10 dež
Sredin* temperatura 2 7 za 28' nad normaloiu
122 1
^Podpisana izpolnujeta žalostno dolžnost ter naznanjata, da je blago-rodna gospa
litirii

okrajnega zdravnika vdova, hiSna in zemljišna posestnica,
prejemši sv. zakramente za umirajoče po kratki in mučni bolezni v 82. letu dobe svoje danes ob 1. uri popoldne izdihnila svojo blago dušo. ^
Pozemeljski ostanki drage pokojnice bodo% v soboto, dne 25. februvarija t. I., popoldne Ob 41/* uri v hiši žalosti, Špitalske ulice št. 5, blagoslovljeni ter na pokopališče k sv. Krištofu preneseni, in tam v rodbinsko rakev k večnemu počitku položeni.
Svete zadušne maše se bodo služile v več cerkvah.
Podpisana priporočava blago pokojnico v časten spomin in pobožno
molitev.
V Ljubljani, dne 23. februvarija 1893.
Klein in Kovač,
sodružnika tiskarne in kamenopisalne,
naslednika Egerjeva.
I > u n a j s k a borza.
Dni 24. februvarija.
Papirna renta 5%, lo% rebr
davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kreditne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri. . . . .
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini .... . . Nemških mark 100 .
99 (dd. 15 kr. 98 . 85 „
117
ino
990 333 121
9 5 S9
70 25
70
35 65 69 35
Dni 23. februvarija.
Ogerska zlata renta 4%.......116	gld.	05	kr.
Ogerska papirna renta 5%......—	„	—	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	.	50	„
5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. .	167	.	75	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld. ...	199	„	-	„
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4*	98	r	10	„
Zastavna pisma . ,. , r . 4l, %	101	„	75	„
Kreditne srečke, 100 gld......195	„	75	„
8t. Genois srečke. 40 gld......67	„	—	„
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	140 gld.
Avstr. rudeoega križa srečke, 10 gld. . •	19 .
Rudolfove srečke, 10 gld.......24
Salmore srečke, 40 gld........69
Windischgraezove srečke, 20 gld..........76
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.l . .	157
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2925
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . .	—
Papirni rubelj....................'
Laikih lir 100..........-
kr.
75
50
27
		
1 f.ief Morniiri Zanesljiva lnformaolja o stalno ■ Ul»l< jilltl 1>UI • obrestnih in dividendnih papirjih, 1 važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, »dlo-I oilnih pojavih na dunajski borzi. Sviti pismeni in ustni brezpl ono. | Celotna naročnina • poštno poill|atvl)o vrad gld. 2 61.	Menjarnična delniška družba „M E B C U B" Mlztils it. 10 DnnaJ, Hiriikilftritriin 741.	3SJT Veatnl na« ve ti "£S za dosego | kolikor moč visokega obrestovan j a 1 pri najpopolnejši varnosti 1 naloženih glavnic. g
Izdajatelj In odgovorni vrednik: Dr. Ivan ianoiti.	Tis* .^»toin« l».it»rn»- v I.iuUliuu