^^ in praznikov. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE STTÜ?"afJSTÍÍür CHICAGO. ILL* TOREK, S. JUNIJA (JUNE 9). 1141 Acceptance for mailing at special rate of postage provided far la section 1101. Act of Oct. S, 1917. authorised en June 4. Ill* . , , daily «<*pt Saturdays. Sunday» and Holidays. Cena listo je $6.00 Subacriptlon $6.00 Yearly Domače vesti Oblaki Chicago. — Čes prasnikc so obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Proavete: Joe F. Suštar-iič ix Barbertona, O.. John Ko-pret s leno is Clevelanda ter Martin in Rudolf Korpaa, John Kučič, Anton Kučič, Joa. Kučič st. in Jos. Kučič ml. is Braddo-cka. Pa. Clevelandake Veetl Cleveland. — Dne 1. junija je bila v clevelandskem predmestju Euclidu izredna slovenska slavnoat. Ob veliki udeležbi občinstva je bila odkrita spominska plošča, katera je vzidana v Slovenskem društvenem domu v počasi znanemu našemu pesniku Ivanu Zormanu. — Dne 31. maja je po dolgi bolezni umrla Mary Klemenčič, roj. Meie, stara 72 let in doma it Gi^arcvca pri Planini na Notranjskem. Bivala je 2R let pri svojem sinu in poleg njega zapušča še enega rfina in dve hčeri. — Dne 30. maja zjutraj so našli Stanleyja Kromar-ja mrtvega v postelji. Star je bil 33 let in rojen v Clevelsndu, kjer zapušča ženo, dvoje otrok, dva brata in dve sestri. Stabilizacija zaposlitve na železnicah Uprive želeinic odobrile načrt Waakinfton, D. C.—Dalekoae-žen načrt, ki ao ga sestsvile is-lezniike bratovščine in kateri se nanaša na stabilizacijo zsposli-tvs ieleznlčsrjev, Js bil odobren večini železniških uprsv. Ts-so bili pravkar informirani C Glavna značilnost načrta Je,'da železnice uposle največje možno število izurjenih delavcev v svojih obratih poln čas, odpuste pa ono, ki Jih ne potrebujejo, da ti dobe delo v obrambnih industrijah. Staroatne pravice teh morajo biti zajamčene, kadar as vrnejo na svoja prejšnja dela. Prva železnica, ki uveljavi načrt, je Dolaware, Lackawanna & Western. William White, predsednik te železnice, je dejal, da bodo delavnice obratovale poln čas. Tej bodo sledile druge železnice. Program glede stabilizacije zaposlitve je bil sestavljen na konferenci voditeljev železnic in uradniki Zveze železniških bratovščin, ki se je vršila v Wsshlngtonu. Tskrat je bil dosežen sporazum o Izvajanju programa. Julius G. Luhrsen, tajnik zveze, je dejal, da Je bila na konferenci ra/.prava o pomanjkanju izurjenih delavcev v obrambnih industrijah. Z osvojitvijo načrta naj bi bratovščine In Uprave železnice prispevale svoj delež narodni obrambi, obenem pa stabilizirale zaposlitev na že leznicah. Hessov prijatelj izvršil samomor? Nemiki admiral m j« baja ustrelil London, 2 Jun — Norveški vi r! poročajo, da je nemški admiral Bobn, ki je poveljeval nemškemu brodovju v norveških vodah, pred kratkim izvršil samomor v Oslu. Bohn se je ustrelil takoj potem, ko ga Je na tihem obiskal Helnrich Hlmm-ler, vrhovni šef nacljskegs destapa (tajna policija). Admiral Fiohn je bil Intimen prijatelj Rudolfa ffeaaa. kateri se nahaja že tri tedne na Angleškem, kamor je dospel sam samcat v letalu 10 maja Ift čigar polet v Angliji še danes ni pojasnjen. Dalje poročajo, da je bil pred dnevi v Monakovu na Ba verskem aretiran dr. Hauahofer, glavni šef Hitlerjevega znanstvenega štaba. fordov odvetnik udarilpode-lavskem zakonu Pravi, da vodi v "sovjo« tiziranje" ameriikik industrij ODGOVOR VODJEV AVTNE UNIJE Dotrolt.—Čeprav ae je 97.9% Fordovih delavcev v tovarnah River Rouge in Lincoln pri nedavnih volitvah pod vodstvom svesnega delavskega odbora is* reklo, bodisi sa unijo CIO (70%) ali ss unijo ADF, Fordova drui-ba kljub temu ne misli pranehs-ti i bojem proti uniji. To Je rssvidno is iijsv, ki ao jih podali po volitvah rasni Fordovi glumači, predvsem pa njegov glavni odvetnik I. A. Ca-pissl. On je tako rekoč pozval vse ameriške kapitaliste na vojno proti Wagnerjsvemu dslsv-•kumu zakonu, o katerem pravi, da je "najbolj zločeata poatavs . . . ki bo prisilils ameriške industrije, ako oatane v veljsvi, da bodo morals zapreti vrsta, ali bodo pa — aovjstlzirsne." Smešil je tudi tovsrniške voli-ive, v ksterih js svtna unija CIO ievojevsi veliko amsgo. "Ta postava js v vseh svojih detajlih nesmerišks." Je grmel Cspissi. "Js tudi tlrsnsks v svojem konceptu, teoriji in praksi, tods Is Benjamin Franklin js rsksl, ds Js upor proti tiraniji m» hteva Boga." Tako aovraftnikom delavstva tudi Bog prav pridel Seveda voditelji svtns unije so moffcali na U Csplzsljev II-bruh. R. J. Thomas, prsdssdnlk UAW, je rekel; "Mi upsmo, ds Hcruy in Edsel Ford ne boata nasedla temu protizakonskemu obnašanju. Kar mr. Capini imenuje 'takozvane volitve', as Js vršilo po vseh nsčslih tajnosti in nepristranoati. To js pod prisego priznsl tudi Fordov zsstop-nik.M Glede "aovjctizirsnjs" smeri-ikih Industrij unijaka iijavs pravi, da do sedaj ni bils sovje-tlzirana še nobena tovsrno, ds-si stotine delodsjslesv priznava kolektivno pogajanje. "Tudi Fordova kompanija ne bo več it-Jema." Pravi namen Caplzzljevega ls-bruha je vaekakor to, da bi a svojo bombastiko odvrnil pozornost od preiskave, katero je pričel delavski odbor proti sistemu Fordovega terorizma, a katerim je dolga leta odvračal delavce od organiziranja, končno pa Js izzval spontano revolto, ki ga Js prisilila na kolena. Ta preiskava Je že pokazala, kako Je Fordova družba organizirala armado teroristov in po-bojnlkov, ki so v tovarnah River Kouge in Lincoln pretepali delavce, ki so bili osumljeni, ds" simpattzirajo z unijo. Ti teroristi so bili oboroženi s količki, ki so bili izdelani v Fordovih mizarskih delavnicah, kakor tudi a s samopojniki, ki ao bili napolnjeni s plinom za aolzetije. Te pobojnlke je družba pošiljala od tovarne do tovarne, da zatrejo unije s terorizmom. Ss 10 vstoranov is eivilns vojno v paradi Chicago. — V vojaški paradi v ChU-agu trn s|ioniinski praznik je bilo še «leset veteranov, ki ao se bojevali pred 7$ leti v civilni vojni pod Lincolnom, Seveda so se vozili v avtomobilih na čelu pohoda, Najmlajši med njimi Je star (H let in večinoma ao že atoletnikt. Vseh živečih veteranov it civilne vojne v Chitagu Je še 13, »<*ia trije ne morejo več Iz hiše Pred enim letom jih je bilo še 23, ampak deaetortco je smrt pobrala med letom. Pričakujejo, da jih ne bo dosti ostslo za prihodnjo parado. „ Office of Publication: 1657 South Lawndala Ave. ŠTEV.—NUMBER 107 ■ 'C .......... acijske cete dVADIRALE SIrijo POHORJU Velika razdejanja mest v Nemčiji Fotografije iz zi^k*-kažejo uničenje VODJA STROJNI- kovzagovarja) stavkarje farec vsled izgube Krete odtehtan z zmago v Iraku )V SESTANEK HIT- lerja IN MUS- SOLINIJA ¿kara. Turčija. 2. jun.—Odri nemške pehote so se izkr-¿e zadnji četrtek v Latakiji, itani&nem mestu francoske je, nedaleč od turške meje. rojastvom vred so ladje pri-le tudi oklopne avtotruke in topove. Nemško brodovje jnplulo ob turškem obrežju ocni temi. Turški krogi ra-ijo, da iz Sirije pride nemški sd na angleški otok Ciper, K nahaja 75 milj južno ali ribližno toliki daljavi kot je »ta od Grčije. aadoa. 2. jun.—Angleško po- tvo na Bližnjem vzhodu se lično pripravlja na vdor v icosko Sirijo v Mali Aziji, da »reči okupacijo te arabske »nije po Hitlerjevih silah, itsljive informacije se glase, francoski oblastniki v Siriji rto sodelujejo z Nemci, ondon. 2. jun. — Agentura ani poroča iz Rima, da sta itler in Mussolini sestala da-zjutraj na prelazu Brenner. ijima sta bila tudi zunanja astra Italije in Nemčije. Konjiča je trajala več ur. London. 2. jun. — Angleški letalci, ki so imeli samo to nalogo, da so iz zraka fotografirali bombardirana mesta v Nemčiji, So prinesli jasne dokaze razdejanja širokih plasti nemških prista-niščnih in^ industrijskih krajev po težkih bombah angleške letalske eskadre. Najhujše je prizadeto največje nemško pristaniščno mesto Hamburg. Slike kažejo, da je doslej tamkaj razdejanih 36 največjih pomolskih in industrijskih zgradb. Fotografije razodevajo enak položaj v Kielu, Bremenu in Wilhelmshavens Angleške bombe, ki so padle v maju, so uničile v Hamburgu 20,-000 štirjaških metrov tovaren družbe Steinwerder; druga plast razdejanih industrij meri 75,000 štirjaških metrov. Sploh kaže Hamburg zelo tragično sliko. V razvalinah so ne samo tovarne, petrolejske refinerije, oljna skladišča in mnogo drugih podjetij, temveč tudi mestna plinarna. Mannheim, veliko industrijsko središča v Porenju, ki je bilo že dostikrat bombardirano iz zraka, tudi ne more skriti ogromne škode. Po napadu dne 5. maja je cela vrsta eksplozij razdejala veliko kemijsko tovarno in natančno je bilo. videti ambulančne avte, ki so ves dan odvažali ranjence iz tovarne. Na obeh bregovih kanala Verbindung so bombe docela izbrisale s površja 16 velikih skladišč in uničena plat meri štiri a-kre in pol sveta. Stavke je kriva proti-unijska Betklehem Steel Corp. GONJA PROTI STAV-KARJEM KRIVIČNA posledica sabotaže? Na milijone dolarjev •kode na vzhodu radon. 2. jun. — Dasi v an- kih uradnik krogih ne tsjgi_ speosti zaradi, poraza i nx .ffc^«***»» * „»—■■■«r^..■ ti se na drugi strani tolažijo [Jflfl Velika DOZOM jstvom, da je bil odpor an- r kih čet časten ir. Nemci so :o plačali svojo zmago, kate-o pot ni bila noben "blitz". splošno se priznarva, da je Hi-tudi to zmago dosegel s svo-retežno letalsko silo, a Kreti je bilo največ 30,000 iralskih in novozelandskih ikov, ki so se borili kot levi, pa imeli dovolj potrebnega ja v zraku, da bi bili mogli iti počistiti napadalce, ki so tttano deževali na padalih z likih letal. Od teh bojevni-« Jih je rešila okrog polo-v Egipt^ostali so pa bili u-»li so prišli Nemcem v roke. oraz na Kreti je i druge stra-ncccj odtehtan z zmago An-v v Iraku, kjer so potlačili nacijskih petokoloncev podano vstajo in pregnali Hit-tve agente v Perzijo, iia. 2. jun.—Vrhovno nem-P"V(-ljstvo poroča, da je bi 3.00ii Angležev in Grkov uje-Kreti in ostali so ušli na »h Zadnji angleški odpor je «omljen. ko so Nemci oku-luko Sphakion na južnem p apadne strani otoka, kjer zadnja točka angleške o- mb«- na Kreti se zdaj bavijo witjem" hribov, v katerih J*r,v* m mnogo oboroženih ». Ai, . u y t,, delo bo mo vv< ^ nekftn izročilu sc je zad->-ja na Kreti izkrcalo Italijanov, ki so N,'«'tem p An^le/, ze i/.praznjevali * An«Uv, o /ačell z izpraz-> maja.) ^a bo pomagala kovati novi uvet Predaednik u « Churchill je vče-Eu" rsdtefp Ff Kanado, dabo "'»knpravno z ostalimi •m» "rminijonl in drugi-* -trani Vs£s CL'.. ' na mirovni "^ar piide cas za I" Churchill je re-* «vojimi ve* R Uh! kl J,h Pro- d.n L W V70r V1m >krit^nim deželsm. Jersey City, N. J* 2. jun. — Velik požar na tukajšnjih pomolih je včeraj uničil zkladišča, v katerih je bilo za okrog 25 milijonov dolarjev vrednosti živeža in drugega blaga za Anglijo. Gasilce je vzelo 14 ur, predno so dobili ogenj pod kontrolo in rešili druga skladišča v bližini. Domneva ses da je bil ta požar podtaknjen. Norfolk, Va., 2. jun. — V tukajšnjih ladjedelnicah je včeraj izbruhnil požar, ki povzročil $75,000 škode. Zgorelo je 1000 galon olja in mnogo trnkov ter razne druge opreme. Ves mestni gasilski aparat sc je trudil, da Je spravil ogenj pod kontrolo. Policija sumi, da je požar nastal od zločinske roke. Washington. D. C.—Radi eno-stranake gonje proti stavki strojnikov v ladjedelnicah Beth-lehem Steel korporacije v San Franciscu, Cal., ni bila javnost še o nobeni drugi stavki v zadnjih mesecih tako slabo poučena o njenih vzrokih kot je ravno o tem boju. Časopisje, radio in razni vladni organi z voditelji Ameriške delavske federacije vred ao ustvarili vtis v deželi, da je ta stavka najbolj krivična in da stavkarji sploh namenoma sabotirajo gradnjo ladij. To stavko je pred senatnim odsekom za preiskavo narodne obrambe pokazal v povsej drugačni luči predsednik mednarodne unije strojnikov (ADF) H. W. Brown, ki je podal dejstva, o katerih časopisje, radio in drugi organi pridno molče. V tej stavki je 1200 članov strojniške unije ADF in 500 strojnikov unije CIO. "Bilo je že toliko udrihanja po eni strani," je pričel H. W. Brown pred senatnim odsekom, da je čas, da pogledamo tudi na drugo stran. Odločno odklanjam razne izjave o nepatriotič-nosti strojnikov. Hi nismo še nikdar kršili nobene kolektivne •f pugdftlie.-Tudi r tej stavki V Sen Franciscu je strojniki niso mogli kršiti iz razloga, ker Bethlehem Steel korporacija sploh ni podpisala nobene pogodbe." Poleg Bethlehem Steel niso še štiri manjše lad^delniške družbe v zalivu San Franciscs hotele podpisati splošne pogodbe, ki je bila sklenjena med zastopniki delodajalcev, delavev in vlade. Poleg tega je Bethlehem Steel še na svojo pest znižala za polovico dvojno plačo za nadurno delo, nakar so strojniki za-stavkali. Brown je pred senatorji rekel, ako Bethlehem Steel podpi-(Dalla na t. atrsni.) Francija ugladi pot V Hitlerju v Španijo Bem, Švica, 2. jun. — Tukaj poročajo, da Petainova francoska vlada v Vichyju sodeluje Nemčijo na pripravah za nacij-sko invazijo Španije. Francoska vlada umakne vse svoje obmejne straže ob dolžini kakih 15 milj od pasu okupiranega ozemlja ob atlantskem morju na temelju dogovora, kl sta ga nedavno sklenila Darlan in Hitler v Parizu. Prehod čez omenjeni neokupira-ni kos francoske zemlje je veliko lažji kot pa okupirano francosko obrežje. * * Kar; 11 tovant, Henderson reduciral ceno preji Washlngton, D. C,—Leon H en derson, vladni načelnik za kon troliranje cen, Je zadnje dni reduciral ceno preji za 20'/i. To je silno razjezilo senatorja E. D. Smitha iz North Caroline. ki Je dejal, da je vsaka kontrola cen nepostavna in Je tudi zahteval kongresno preiskavo Henderso-nove službe. Par dni pozneje ie Henderson priznal, da nima no-bene moči. da bi enforsiral svoje odloke. Uredniški In upravniikl prostori: 3*87 South Lawndala Ave. Čez 50 milijonov delavcev zdaj na dela dvakrat toliko civilistov kot vojakov ubitih Strojniki sklenili 400 pogodb Washington, 13. C—Mednarodna unija at^ojnikov (ADF) poroča, da so njSne krajevne postojanke v maju sklenile nad 400 kolektivnih pogodb, ki skoraj vse določajo zvišanje plače. Nekatere pogodbe določajo do 30c zvišanje na; uro. Med večjimi družbami, Iti ao podpisale pogodbo, ao: International Harvester Co. za ftfri tovarne; Parker Pen Co. v JanesvilUi, Wis.; Liggett snd Mfers Tobacco Co. ^MKflRÉjNlMMIH^ C.; v Durhamu, Busch v Si Shoe Machinery Co. v St. Loui-su; American Brake Shoe Si Foundry v Minneapollsu in American Can v New Orleansu. /19 Američanov z Zam> zama dospelo v Španijo San Sebastian, Španija, 2. jun. — Američani, 119 po številu, večinoma misijonarji in med njimi 25 voznikov ambulance, ki so se nahajali na egiptovskem par-niku Zamzam, katerega so Nemci potopili, so včeraj prispeli semkaj iz nacijskega ujetništva. Nemci so Jim vzeli vso prtljago p i Anglija dotlej izgubila 35,786 civilifoo in 18,627 vojakov VSE IZGUBE V UNIFORMI ZNAŠAJO 101,086 MOZ London. 2. jun. — Sedanja vojna je veliko bolj pogubonoana za ci vil late kot pa za vojake, pomorščake in vojaške letalca. To dokazuje atatiatika vseh lsgub v 21 mesecih vojne, ki je bila včeraj objavljena. Statistika kaže, da so nemške bombe iz zraka ubile skoro dvakrat toliko angleških civilistov doma kot je pa bilo ubitih mož v uniformi na auhem, morju in v sraku. Anglija Je doslej izgubila manj ko 6000 mož v uniformi na meaec, to je ubitih, ranjenih In izgubljenih. Ubitih je bilo doslej v vseh bojih samo 18,627. (V gornjih številknh so deloma vštete na Grškem, nlao pa vštete izgube na Kreti in pri zadnjih bojih na morju, pri katerih je šla oklopnica Hood na dno z mnogimi drugimi bojnimi ladjami vred.) Skupne Vojaške izgube ubiti, ranjeni in izgubljeni (ujeti) — Anglije znašajo v vseh 21 mesecih vojne 101,056; od teh Js bilo 18,627 ubitih, 25,501 ranjenih, 0045 je pogrešanih, 6608 je umrlo za boleznimi in 41,375 js bilo ujstlh. Od teh izgub 10,906 ns MaPsko bc znašajo komaj troho Izgub v zadnji vojni. Takrat so znašale 3,100,235. Na drugi strani znašajo do ds nes izgube civilistov, ki ao Jih u bile nemške bombe doma — 35,-756, dočim je bilo v Istem Čssu 47,856 civilistov ranjenih, Turki poslali ministra v Ameriko? New York, 2. jun. — Radio iz Budimpešte poroča, da Je iz Ankare odpotoval turški vojni minister Ssfet Arikan v Združene države kupovat bojni material Najyečje število y zgodovini Amerike Waahingtoa« D. C.. 2. jun. — Odbor National Industrial Con-ference porbča, ds je bilo meseca aprila t. 1. v Združenih državah uposlenih 50,150,000 delavcev v vseh industrijah. To je največje število v zgodovini Združenih držav. * V istem mesecu se je brezposelnost znižata ai 705,000 delavcev oziroma nsM,412,000 delavcev; tega števila brezposelnih ni bilo več od apris 1930. V omenjenem številu! brezposelnih je pa vštetih 2,271^00 na javnih re-Ufnih delih, kak* pomeni, da je še okrog 3,140,0^0 onih delavcev, ki faktično nič ;ne zaslužijo. Premogovnik^ ao edina Industrija, v kateri*je bilo v aprilu 1941 manj delavcev uposlenih kakor v aprilu 1940; v vseh drugih industrijah Itevllo novih delavcev stalno 14 ekokoma narašča. / PROSVETA THE EN LIG HTEN M ENT OIAMIID IN UITNINA * I • t V KNMKK NA rOOeOKNB 4BUMOTS F urwrfiW ........ *r Mtmm ji aro/o >m m Hi^h «rte** r~'|r"~- D«1 Ub,u4 1 ~ tu4 C*m«• priloiil pofttauM. ^ ■ ^ A4»rrtul-l ftm tm ■lllll|liH * , ; «iaaM*rt»U. »vil M Hor»m. pbf. I (•IHteNlf vfcte te Mtfi PRO«VKTA 1417-H >•> Lovnteto Aw, mkmss» or m rsintaarsD .................... .................. l»tum v tekfMiiM M |»rlM«r <;uM te, ltell, i, te *•<■>•• < M*»IM »«»Otewo. •• IM jVdkoč in danes n Glasovi iz naselbin VftBil Mark« ja bil torej na vsej črti realiat, kadar koli Je imel opraviti z dejunskimi razmerami v danem momentu. Njegov idealizem ga ni prav nič oviral. Ali je bil Deb» pacifist? Niti malo ne, saj je stalno sodeloval oziroma vodil delavsko vojno (stavke), ki je bolj ali manj tudi nasilna. Debs je seveda strogo obsojal imperialistične vojne, kakor to dela vsak iskren socialist, nihče pa ne more z gotovostjo reči, kaj bi Debs Storil danes, če bi še živel in gledal današnjo svetovno krizo, kakršne ni videl v svojem življenju. V Ameriki je danes na tisoče stsrih socialistov, ki so pred 20 leti korakali z Debsom, danes pa podpirajo oboroženo obrambo Amerike in An-glije. Vsakomur, ki je zdrave pameti, se studi barbarstvo vojne — prav tako se mu studijo tudi individualni roparski umori in nihče ne sklicuje protestnih shodov, kadar policija strelja na bežeče bandite. Tudi največji Ideal Ist-pacl-fist bo klical oboroženo policijo, če ga napade ropar In mu nastavi revolver na prsi. Dokler so torej zločinci na svetu, bo na svetu tudi poli? & cija — in dokler so na svetu zločinski vladarji (diktatorji), bo na svetu tudi vojna, če hočemo ali nočemo, kajti ljudje, ki kaj drže na svojo pravico, ideale in svobodo, se bodo branili. Vsak iskren socialist, ki je obenem realiat, dobro ve, da vojna še ni zadnje in največje barbarstvo. Vsi oni, ki se navdušujejo za krvavo socialno revolucijo, to dobro vedo in izpričujejo, da jim ni toliko za barbarsko stran revolucije (vojne), za prelivanje krvi in podiranje bivališč, kolikor jim je za dosego svojega cilja. Kadar torej komunisti govore o barbarstvu vojne, so največji hinavci, kajti oni so vsak čas pripravljeni na največje barbarstvo svoje vojne! MaUtrialno in idejno zasužnjenje je večje barbarstvo in večja muka od vsake vojne! Seveda je razlika, kako kdo vzame podjarmljenje In zasužnjen je., Kdor nima idej in ne pojma o človeškem dostojanstvu, kdor ne mara za demokracijo in osebno ter civilno svobodo, ta lahko hlapčuje vsakomur, kdor ga nasiti. Ampak vsi ljudje niso takšni in — najmanj je aH bi moralo biti takih ljudi mod socialisti. Prepričani socialisti niso nikdar bili za mir za vsako ceno. Kajti potem bi bili tudi za mir v ječi. Komur je za vsak mir, lahko najde najlepši mir v ječi — če mu je samo za mir. Socialisti hočejo mir, ki bo vreden dostojnega človeškega življenja, ki bo mir v okviru osebne in socialne svobode — in za takšen mir so dobri socialisti pripravljeni bojevati se tudi z orožjem, če Je treba. Toliko glede socialistov in njihovega stališča glede vojne. Socialisti strogo obsojsjo vsako napadalno vojno — so pa v skrajnem momentu za obrambno vojno, za zlomitev napadalca, kadar upravičeno slutijo, da jim napadalčeva zmaga odvzame svobodščinc, brez katerih so ne morejo ud«'jstvovati na noben način — če namreč vidijo, da s porazom lahko pridejo s dežja pod kap za dolgo dobo. Ta nevarnost nam preti danes od zmage nacizma in fašizma v Evropi. In zato je razlika med današnjo vojno v Evropi in ono pred 25 leti tako velika kot dan pa noč. Razlika v orožju in metodah vojakovanja je postranska; vojna je vojna, pa naj se vrši s gor-jaeani ali t najmodernejšimi mehaniziranimi enotami Razlika, ki je glavna, Je v nečem drugem. Ob času prve svetovne vojne en bile vse velesile, razen Združenih držav, pripravljene na ■vojno, katero ao pričakovale, šlo je za eko-n<»nitko ekspanzijo in kdo bo dominiral morja Združene države ao bile takrat edine, ki ae niso hotele ekonomsko okortNtitl na račun drugih držav. Faktlčno nI zma^l nihče. Edin pozi tivni rezultat je bil padec Četverih največjih monarhij in /graditev celega kupčka manjših nacionalnih držav, ki pa ao bile prej ovira kot pospeševanje rarvoja povojne F.vrope. Ruska revolucija Je dala vojni proti koncu tudi socialno fazo, ampak ta faza. ki je nekaj časa grozila v »emu svetu s revolucijami. Je kaj kmalu izzvala protiailo — fašizma in nacizma. To protiaik» označujejo; nekateri za "kapiull zem v zadnji stopnji avojr dr peratnoatl," a motijo. Zmotilo jih je dejstvo, da so kapitalisti (Dalja v Is Bridgeporta O. — Družina To-nyja Straussa, predsednik* društva Cardinal 640 SNPJ, je dobila krepkega sinčka prvorojeeč-ka, kar pomeni nov član za jed-noto, kot se je Tony takoj izrazil. >*e 20. maja je v premogovnik* *ha Biainu nevarno pobilo br. J#ma Gnila Pri delu se je zlomil električni sveder in mu je koa istega od letel v lice, da mu je počila kost. Udarec ja bil blizu očesa pod sencem, torej v zelo nevarnem kraju. Če bi bilo jeklo priletelo na sence, bi bil na mestu ubit, če bi gs bilo udarilo pdKevno, bi mu luhko pa oko zbilo. Zdravje se mu Izboljšuje počasi. Br. Orill ima smolo, kajti bil je že večkrat poškodovan pri delu. Dva dni pozneje pa je pobilo njegovega partnerja Johna Sod-nikarja, ki mu je zmečkalo prst na roki. Ona dva delata že več let skupaj ln sta oba dobra delavca ter člana društva 13 SNPJ. Rov na Biainu je bi« vedno na slabem glasu radi nevarnosti, ampak sedaj, ko je opremljen z novo mašinerijo, ko je produkcija mehanizirana in priganjaštvo veliko, je pa še toliko več nesreč. Na bolniški listi je tudi žena predsedniks društva 13 Marijana Kroflich, ki ima nogo v zelo slabem stanju. Vendai se pa tudi nji obrača na bolje. Na sestanku zastopnikov društev SNPJ oziroma federacije, ki se je vršil 25. maja po konferenci Prosvetne matice na Skoffovi farmi pri Bartonu, je bilo sklenjeno, da dobimo bus s katerim se 4. julija popeljemo v Girard na drugi ohljski dan SNPJ, ki se vrši v Avon parku. Izvoljen je bil odbor treh članov, da dobi dovolj potnikov. V tem odboru so John Vitez, Mary Kroflich in Franoes Parks. Priglasijo se lahko tudi podpisanemu. Vožnja v oba kraja bo samo $2, kar je zelo poceni. Vzeli bomo zopet bus Red Star Co. ln ako bo le mogoče tudi istega voznika kot smo ga Imeli lani, ko smo se peljali v Cleveland. Priglasiti se mora vsakdo do 15. junija ln vožnjo v naprej plačati, da ne bo toliko sitnosti ko lani, ko Je bilo najprej preveč potnikov, nazadnje so se pa nekate-skesali, Do vožnje na busu ima članstvo SNPJ prvo priliko, oda če se teh dovolj ne priglasi, bo pa lahko šel z busoin kdor hotel. Ampak kdor je bil ani na dnevu SNPJ v Clevelan-du, je bil vsakdo zadovoljen, ker bila je vesela družba, petje in godba na busu, kar bo tudi letos. Konferenca Proavetne matice dne 25. maja je bila' zelo uspešna, ena najboljših, kar jih pomnim. Zbrali smo tudi nekaj prispevkov za Proletarca, sploh se nI nihče odrekel, dasi je bil šele prvi plačilni dan po prcmo-garakl stavki. Tudi zabsva po tonferenci je šla v prid Proletar-cu. Kar srce ml je poskakovalo, tako aem bil vesel pomoči od so-bratov, ki ao bili večinoma že dolgo brez dela. Na konferenci je bilo zastopanih sedem društev ln klub Naprej JSZ. Razprava se je vršila današnjem položaju ln o Pro- m.w ' ■ li, da bodo storili vse v njih moči v prid listu. Pogrešali smo pokojnegs Johna Rebola, ki je vedno predsedoval konferencam Tudi so vpraševali, kaj je s Na cetom Žlembergerjem, ki je bil prvič odspten od konference, od kar je bila organizirana v teh krajih. Well, i/. Piney Forha je težko priti, ako nimaš svojega avta ali pa se nimaš s kom peljati. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Joseph Snoy kot tajnik-bla-gajnik, John Vitez, Joseph Skoff in Louis Pavlinich kot organizatorji. Prihodnja konferenca se bo vršila na željo večine zopet pri br. Skoffu, in sicer v nedeljo, 28. septembra. Zabava v naravi po zborovanju je bila zelo prijetna. Skoffova fanta sta tudi igrala, da so se lahko zavrteli. Ker smo bili skupaj skoraj sami člani SNPJ, je bilo res pravo bratstvo in prijateljstvo. Joseph Snoy, 13. "Ko sem na rajáo šel" — In TEDENSKI ZARK( Anton Garden TH Tragedija Evrope in njeni nauki-IV. Kdo bi mogoče po teh člankih sma™ * je vseeno, kdo zmaga v Rvrop, ,n jem vojni vsled svojega "pacifizmv v resnici precej drugačna. Če bi Kii____ kot so nekateri, da mora ta vojna IT*1 bt izkoreniniti fašizem in prinesti Zl reorganizacijo Evrope in svetovnega^ stv» t zmago "demokracije" to je ¿£1 njenih zaveznic - zdaj samo še bil tudi jaz navdušen intervencionutT" monger'*. Ker se pa ne udajam "wishful ing, pobožnim željam, sem torej na slrj* cifistov in drugih nasprotnikov vojne Pobožne želje, ki narekujejo dotime*, bodočnost svobode, demokracije in sploh alizma popolnoma odvisna od zmage A niha Amerike, so lahko iskrene 5----- ^^ ■Mtoaiica. zbrana v kitajski četrti v San Franciscu, Cal.. ob otvoritvi kampanje sa pomoč kitajskim oivillaftom. é iÍ et srcu. Večinoma so se zaveza- drugo Cleveland.—Danes je 27. maja in sem se spomnil, da je ravnb 38 let, ko sem stopil na EUis Island in pozdravil kip Svobode, ki stoji na drugem otoku. Tam so me vprašali, kako se pišem, koliko denarja imam in podobno. Povedal sem jim, da imam dvanajst dolarjev, ker sem že prej vedel, da je pet kron en dolar, kakor tudi to, da bom moral dati dolar za lunch. Ker pa sem bil že takrat navihan, sem se izognil in nisem nič plačal za lunch, katerega seveda tudi nisem dobilTakrat še tudi nls^rfi bil tako poznan kot sem sedaj, ker še nieem pisal dopisov in iu-di mi ni bilo treba biti hvaležen urednikom, ki so tako dobri, da mi to dovolijo! Bilo je 16. maja, ko sem zasedel parnik Grossenkurtfuerst y Bremenu. Večina potnikov so bili Poljaki, nekaj Hrvatov in šele na parniku sem se seznanil i dvema Slovencema, ki sta potol vala v Chicago. Eden je bil sta približno 50 let, drugi pa okroi 25 let. Bil sem sam na potovanju in takrat mi je bilo 17 let. Danes čitamo, kako se pota, ljajo parniki, ker se bijejo Al gleži in Nernci za premoč ^ morju, na suhem, za demokracl cijo, za nacizem ... Ob obalah Francije in Anglije ji bilo takrat vse lepo mirno in prijazno. & parnika si videl vlak, ki je dr-dral po francoski obali, na angleški strani si pa videl na stotine velikih m malih parnikoV, ribiških jadrnic ln svetilnikov. Takrat Teddy Roosevelt nI grd-zil s konvoji, dasi je rad kaz41 sobe kot star dragonor, ki je po Kubi podil Spance. Seveda, če bi on živel sedaj, bi mogoče še bolj rogov 1141 za vojno kot njegov danji naslednik. Franklin DeTe» no je bolj miren in se noče kar tako "fajtati", pač pa čaka, da bo bolj "šur", da bo premagal Hitlerja. Potem, če mi ljubi B6g da zdravje in če si bom prišptr ral dovolj dolarjev, bom šel pa tja Čez lužo, da vidim, kje sem prišel na ta Apasni svet. Če me pokliče k sebi, me bodo pa le spravili s poti. Se neka) bi rad dočakal, In sicer pittsburško konvencijo SNPJ, ker pravijo, da sem jaz kriv, da se tam vrM. Ampak jaz 9 sem bil sam na zadnji konvenciji in tudi na prihodnji ne bom sam, vendar pa vse take Itrivde rad prevzamem na svoja pleča. Zato pa sem tudi prišel 27. maja leta 1903 v Ameriko! Sedaj bom pa nekaj poročal o ženskem spolu, namreč kako se je neka Evina hčerka učila voziti avtomobil. Ko boste to čita-le, se boste še druge podale v avtno šolo in prijele za volan. Poročilo pravi tako: Vozila je "karo", ponesrečen je mož, podrla se je ograja, šupa in drevo, hiša pa je ustavila avto. V bolnišnici sedaj leži Frank Saun-ders, ki je učil 30-letno mrs. Vi-vian Green v vožnji avtomobila. Bilo je ob desetih zvečer, ko se je usedla za volan, da od Franka Saundersa dobi pouk, kako se lahko z avtom brez kazni ubije človeka, ki hodi po cesti. Vse, kar rečeš, je: Stopil je pred mojo mašino, katere nisem mogel ustaviti--Učila sta se takole: Frank je stal na stopnici in dajal Vivlani navodila, kako naj vozi. Vse je šlo dobro, dokler nt mrs. Green opazila, da vozi po drugi strani nasproti njej av-^to. To jo je toliko spravilo iz ravnotežja, da je kar "primrz-ntta" ob volanu, nakar ao se pričele dogajati stvari. Ona je bolj pritisnila na "gas", kar je pognalo avto, da je zdrvel preko pločnika, preko ograje, preko [¿.^praznega stavbiŠča, podrl šupo za premog, podrl dreva, nakar sta prišla skupaj hiša in "kara". Hiša je rekla: Mene ne boš! in "kara" se je ustavila. Ko je avto "zbezljal", je "učitelj" Frank padel s stopnice in se precej poškodoval. Vivian se je dobro pretresla, toda poškodb ni dobila, le s policijo in državnim tožiteljem bo imela opravka. Ampak jaz sem "šur", da bo oproščena, ker je ženska, policija, kakor tudi prosekutorji, pa so možje, ki morajo biti uljudni napram ženskemu spolu, kakor mi "karmani" Danes pa čitamo, da je policija streljala v bežečega šoferja jxitem pa ga je še aretirala, ker ni bil mrtev. To se je zgodilo Johpu Schmelterju, ker ni ustavil pri napisu "Stop" na E. 34 st. in Pittaburgh. ave„ nakar sta dva policaja udarila za njim in ga prisilila k pločniku. Dočim je šel eden, da pokliče pocijski voz je njegov tovariš Roy Karlovac pazil na Johna ln ga izpraševal zakaj ni ustavil. John pa je malo pomislil, skočil iz avta in "good by" policija! Policija pa ima revolverje zato, da strelja ln stre- ljala je tudi za Johnom. On je bežal, ker ni imel vozniškega dovoljenja in ker si je avto izposodil od prijatelja. Sedaj pravi, da se je žena pričela jokati in si je mislil, če on uide, bo policija njo že na miru pustila. John je bil le "half-shot" in je danes že delal pri Standard Tool Co. Walter Zalewski pa ga je lomil 3. maja v East Clevelandu. Ko je vozil svoj "želiapi" v opitem stanju, ga je hotel aretirati policaj Baxter, ali Zalewski mu prej odtrgal gumb z uniforme in ga udaril, nakar je še policaj treščil Zalewskega. Včeraj je ;ila zadeva pred sodiščem, kjer se je vse lepo izravnalo. Zalewski bo lahko še tako vozil avto prej. Menda, če prej popije ko par šilcev "železne", "kara" bolj ;re! Če imaš dolar, se da vse izravnati; če ga ni, greš v prisilno delavnico. Zadnjič sem pozabil poročati, da sta bila v Sharonu na 25-let-nici društva 262 SNPJ tudi John in Mary Fradel iz Latroba. Ona dva še vedno rada plešeta, posebno še, če je fina godba. Torej upam, da se zopet kmalu vidimo. Vidva bosta plesala, jaz pa igral, to je, če imam še kaj prijatel/ev, kar pa bomo že videli, ko tja pridemo, V Sharonu smo se zopet srečali» z Josephom Fabjančičem iz Newburgha, z mr. in mrs. Gabro-šek iz Barbertona pa v Cantonu in zadnje poletje v Mansfieldu na pikniku društva 238. Enkrat bom malo opisal zdravnike, ki so podobni našim urednikom. Do takrat pa počakajte. Frank Barblč. 53. Oradnle ktš pri novanlaka uprava. financira federalna ata Draginja, zvišanja plač in delavstvo na Švedskem Na Švedskem je delavstvo vladi, kajti socialno demokratična stranka ima večino v parlamentu in zato tudi večino ministrov. V tej državi so vladale pred vojno izredno dobre delovne in življenjske razmere. Svoj položaj si je delavstvo uredilo pomočjo razrednih strokovnih organizacij in zakonov, ki jih je sklenil parlament v povojnih letih. Sedaj pa je nastopila kriza Tudi Švedska občuti angleško blokado, kot je dejal predsednik razrednih strokovnih organizacij Ker je dežela navezana na uvoz se življenjske potrebščine silno draže. Lani je delavstvo dobilo zvišanje svojih mezd in plač za 75 odatotkov v sorazmerju z draginjo. Za letošnje leto pa je pri stalo na to, da se bodo plače povišale samo za 50 odstotkov razmerju z novim povišanjem cen. To se pravi, švedsko delavstvo je pristalo na to, da se zniža življenjski standard, ki je bi eden najvišjih v Evropi. Posledica bo predvsem omejitev uvoza Iz inozemstva in znižanje potrošnje uvoženega blaga. Ker ima delavstvo nadzorstvo v dr žavi, bo tudi onemogočilo, da bi tistih 50 odstotkov poviška. ka terim ae delavstvo prostovoljno odreče, ne izrabili kapitalistični elementi. opofftl v obstoječi Situaciji in tudi realni pttmm niso nič drugega kot - pobožne željT^ je ves kapitalistični svet prišel v stadij v katerem bosta v bodoče demokracija j, boda tesno povečani s socializmom; kjer njega ne bo, ne bo niti demokracije ali Za socializem je pa seveda potrebna reorganizacija človeške družbe in j stva. Tukaj nastane vprašanje, ali je šla Aig vojno, ali ako se je od tedaj toliko spread da se bori za socialistično reorganizacijo pe in svetovnega gospodarstva? Še več Amerika, najmočnejša kapitalistična dris* svetu, podpira in sploh namerava iti v vo* socialistično preuredbo človeške družbe, I edina daje pogoj razmahu svobode ioi kracije? Edino če dobimo afirmativen odgovor vprašanja, smemo pričakovati, da je n* mneve pravilna in da se ne varamo, ko S mo vse upanje, kar se bodočnosti demofca in socializnta tiče, na zmago Anglije in Ap ke v tem konfliktu z nacijsko Nemčijo. Toda obračajte vprašanje kolikor hoddt si ogledujte položaj iz katerekoli strani, ne ste dobili afirmativnega odgovora. Nikdk vas bolj odločno ne zavrnil kot vladajoči fa Anglije in Amerike, če bi jih vpraitU, ali i njih strani vrši ta vojna za temeljito, to ji cialistično reorganiziranje človeške družbe, no v kateri bo v bodoče mogoče demokracM svoboda. Zakaj v bodoče? Zato, ker je stari lupi zem, v katerem se je razvila politična di kracija, dodelal in skoraj hi lahko rekli, i mrtev kot ptič "dodo". Pri življenju k * obenem prehaja v neko novo kapitaliitim mo, ki bo po vseh znakih forma drin kapitalizma ali kolektivizma, le z vojn» vojno ekonomijo, ki zopet drugam ne voš v novo vojno. Vojna pa je največja mfl ca demokracije in osebne svobode, pas moderna totalitarska vojns, ki v intermš ve zahteva prisilno ali prostovoljno - II kratično" — podvrženje državnemu cilja, i vojni. In kdor misli, da je v državnem ali "kolektivizmu", ki bo, kot vse I vrhu baziral še na ogromni in dragi stični mašini, prostor za demokracijo, vek je največji optimist, največji thinker". In baš to je, kar toliko q nes celo med ljudmi, ki so nekd,J . socializem. Drugače bi tudi ne mogli vsega "bunka", ki se danes serviri demokracije. Tako je bila vsaka država ali dria glede kako gnila in režimsko fašistična, šena kot "demokratična", ki je bila ni Anglije. Tako je bila Poljska -ja", prav tako Rumunska, dokler je » bil" Hitler, prav tako Jugoslavija, čija, Kitajska. Še celo o Stalinovi pred par meeeci, ko so njegov rezini biti v Londonu in Washingtonu. mc« kot o "veliki demokraciji" (!); P"» španskega generala Francs, najvsr^ loka po španski inkviziciji, takoj "demokrata'* - mogoče še za vehl-T bi ae postavil na stran Anglije in veda na stran — "demokiSW|i™ Ni čudno, če tudi ta beseds tako lja na pomenu vsled splošnega i (Dalje na 3. strani) ■""1 tako hitiej {a izrabljal Pred dvajsetimi leti SIOVKNRKA NARODNA rOJlPORNA JKDNOTA itSaJa ave Je pablikarij« ia it 11^« i^^^^^aJT — a.__i a» a . — is«! rriHifrit m itfiffii, frf afiladle «▼•JUi illllsl Mal. •rnntsacél. Vsaka •riaaisarija Im «Meaja» tr«*|r lUaiW. Tere| afftaU- eoc»H» arcaaéaarlj la ajlli áraftte* aaj (Iz Pros vete. 3. junij« l«l> , Domače vrni. George U*.**»' So. Chicagn, je Uvršil samomor. ^ Delavske veetL Oglas»»»'* J1^JjJ trdi. da je unijski vodjs Tom s— ' f- . . grof Inozemstvo. AngHj« )* jj Gornjo Slfzijo Sovjetska Iiulla- V sovjetsko republiko (Dalj« n S«"* | po vojná v silnem «tr*hukíP¡¿ p podpirali vsako gih^J'J1 ¿vrak* ¿cito pred Itomunisticni» F-^pl' UWIM Ibvice starega kraja T. P" ir [lovenije (IIJSKA DOLINA STISKI vinjske doline pišejo: Savinjčane so po ostali jji <• leda)i vedno, posebno ,'a zlata povojna leta, z ma-vistjo—Glej jih košate katerim ničesar ne t. Seveda, njihov hmelj... ičani smo, da bi danes od-od nas drugačne vtise, ža-porazne. Nekam pusta je Savinjska dolina nam-, svojem* gospodarskem u stoji in pade s hmeljem, bi hujšega — naši podi so .ni hmelja, pobasanega v ali pa tudi ne, ker niti vreč dobiti. Saj jo prodanega ekaj vec^ko četrtina lan-pridelka in to seveda le rstnega blaga. Vsi oni poki hmeljarji, ki nimajo svo-ropilnic ali pa še sedaj ne jo v peronosporo in škrop-»o drezali najFlabše; pro-iso niti kilograma "šekaste-aga. je kriv tej stiski Savinj-V prvi vrsti pač blokada tiblokada. Težko je že bilo, ilija še ni bila v bojnem težje je bilo, ko je vojna Sredozemlje, z naraščajo-rostjo vojne in njenim raz-em na Balkanu pa je pri-itežje in za nas hmeljarje Izgleda, da smo zamu-goden čas, ko je še hlla pot čez Solun. Verujte, Savinjčani najbolj zve-ledovali potek vojnih do-Pa ne, ker' bi bili kakšni bol kavarniški strategi, ciste življenjske nuje — voja dogodkov je bil odvili obstoj. Vsak najzakot-ivinjčan vam danes ^ve, to* "navicert" (dovolilo nih oblasti za prosto plov-začudite se, ko čujete hmeljarja izgovoriti celo JeSko - "nejvisert* — ln jati to ustanovo moderne ni vsemu kriv ta prekli-navicert. Odločujoče v ti trgovini je vprašanje , katerega kupec izplača dospetju blaga radi veli-gurnosti plovbe. Po trgov-ljarsko se reče: "plač-New Yorku." Zato je »a neka ustanova, ki bo » na svoj račun in jam-kup hmelja. Seveda Sa-»i take denarne ustanove in bi bila poklicana drli katera njenih privilegi-Iružb, da oskrbi potreben za preparaturo hmelja delno izplačilo cene hme-dokler ne bi dospeli dolarji. Država ie ne-Jivih razlogov ni hotela > na sebe tega malega rl-' vendar dobila zdrave * <^vizo in povrnjene v obliki davkov, anuitet lenega gospodarstva. ^ Pi-netracija na Balkan tončala- pravimo mi Sa-1 mislimo seveda pri na ona dva Rusa v Žalcu, J,ka Mvjetskega trgovin-»topstva iz Belgrada, ki °pravljcnem poslu odpo- • naie hmeljske metro-nam J«' ^ njima, res- ■ Ru*' so namreč ore- vzeli kaj ugoden in donosen posel edino možnega posrednika med nami in Američani. Kupili so prvih 3000 metrskih stoto v tudi nekoliko slabšega hmelja. Bi lo je s tem pomagano vsaj onim, ki doslej niso še prav nič prodali. Kakor čujemo v Žalcu, je bila trgovska transakcija združena s precejšnjim rizikom za naše hmeljske trgovce. Toda pošiljka je baje sedaj že srečno v Odesi in hmeljarji bodo dobili skoro iz plačano tudi preostalo polovico izkupička za prodani hmelj. Ali bodo Rusi še kaj kupili, pa naj po kakršni koli že ceni? Tako se s skrbjo vprašujemo danes hmeljarji. Nihče ne ve kaj določnega in mi stojimo pred poraznim dejatvom, da tik pred začetkom dela za novo letino nismo prodali še niti tretjine starih zalog. Pri hmelju ni mogoče špeku-lantstvo kakor danes pri pšenici ali moki. Hmelj je kvarljiva roba, posebno še, če ni strokovno prepariran. Zato je tudi bila hvalevredna akcija, da se vsaj za vskladiščenje hmelja nabavijo potrebna denarna sredstva. Na žalost iz neznanih nam razlogov akcija ni uspela. Prav v teh suhih letih bi nam bilo potrebno združenje vseh hmeljarjev, ki bi razpolagalo z dovoljnim kapitalom in moralno podprtimi zahtevami. Posledice slabe hmeljske kupčije čutijo tudi obrobni predeli, Celje in ostali kraji. Hmeljarji ne morejo kupiti potrebnih hme-,ljevk, ki so prav letos še občutno poskočile v ceni in so se nekateri zato odločili na delno skrčenje posebno starejših nasadov. Trdovratnost je v nas in hmeljarska tradicija nam ne da, da bi nasade preveč omejili, vse v upanju na dobro prodajo po vojni. Toda tudi o tej dobri prodaji že nekateri resno dvomijo. Najbrž bomo letos hmeljišča dosti manj gnojili in oskrbovali, ker bo morala f>1t| naša skrb posvečena pridelkom za prehrano. Pretekla letina je bila pri nas kakor tudi drugod glede živil prav slaba, donosi le tretjin-skl, Savinjčani smo pa bili že od nekdaj navezani na uvoz žita ali moke. Znana je bila hmeljarska navada: v Žalec zlato rožo, nazaj pa moko, belo zlato! Zato smo letos v veliki meri odvisni od moke, ki nam jo dodeljujejo prehranjevalni uradi. Toda v Ljubljani imajo o nas menda še vedno ono v začetku dopisa omenjeno mnenje in skoro nobeden naš kraj ne dobi toliko moke, kolikor bi bilo potrebno — a la car-te. Posejali smo nekaj več žita jeseni, toda še premalo. Sedaj pa ne moremo dobiti semen ja-rih žit, prav tako ne dovolj semenskega krompirja, zato bomo morali na preostalem prortoru posaditi predvsem koruzo. Tudi vprašanje poljskih delavcev in mezd je zelo pereče. Radi vpoklicev in naraščajoče industrije primanjkuje delavcev, kakor pač skoro z malimi izjemami povsod po Sloveniji, ker še doslej ni urejeno bolniško ln starostno zavarovanje poljskih delavcev. Mezde so v Savinjski dolini razumljivo visoke, hmelj pa zahteva med vsemi našimi rastlinami največ delovnih dni. Sprašujemo se zato hmeljarji, kako bomo dobili in plačali de- lavce. vPomagati si bo treba z domačimi silami, kolikor jih pač je. Ker iz svojih gozdov nimamo kaj več prodati, zremo hmeljarji s skrbjo v bodočnost, težko pričakujemo novo žetev, toda naše upanje v zlato rožo, naš hmelj, nas ne zapušča. Navadili smo se ljubiti ga in ceniti v dobrih časih, zato ga tudi v stiskah ne opustimo. Mogoče bo po tej vojni tudi v tej smeri potrebna kakšna gospodarsko-poljedelska pre-orientacija, kateri se bomo pa Savinjčani le s težkim srcem podvrgli. Tedenilci žarkomet (Nadaljevanje s t. itranl.) prostitucije. Sploh ni razlike med nacijskim — ali pa stalinističnim izrabljanjem in prosti-tuiranjem besede soclallsem in med kapitalistično buržujskem izrabljanjem besede demokraciji* *......- In a ko se more po razumu zdrav človek navduševati za tako kombinacijo "demokracij", kako je mogoče pričakovati kaj boljšega od "statusa quo", od tega, kar je bilo in kar je prineslo fašizem v Nemčiji in drugod ter novo svetovno klanje? V resnici sta šli Anglija in Francija v vojno za ohranitev "statusa quo" v Evropi in za obrambo svojih imperijev. Tudi A-merika bo šla v vojno iz istega ^vzroka in z istim ciljem: za o-hranitev starega in preživelega družabnega reda doma in sploh drugje po svetu. (Zdaj interven-cionisti v vladnih krogih in izven njih že kriče, da je treba ustaviti Hitlerja v — zapadni Afriki z okupacijo Dakarja!) Ironija vseh ironij pa j« v tem, da priznavajo celo tisti, ki se najbolj ogrevajo za ohranitev starega družabnega reda, kapitalizma kot ga je poznala preteklost, da je to le pobožna želja, da kapitalizem po tej vojni ne bo več tak kot je bil prej, ne glede kdo "zmaga". In kadar zgube vero v kapitalizem in "status quo" eelo njegovi največji zagovorniki in dobičkarji, tedaj je to dovolj jasen dokas, da je stari svet dodelal in da smo v procesu velike svetovne revolu cije, yes, desničarške revolucije, ki pa v tako zvanih demokratičnih deželah nima nobenega smotra razen negativnega. Ampak tak "program" in taki cilji, ki predvsem streme,za o-hrano starega političnega in gospodarskega reda, dasi obenem priznavajo njegovo preživelost, so podobni ladji brez krmila, katero premetavajo morski va lovijo sem in tja, in ne vodijo drugam kot kamor jih pehajo slepe sile razvoja. In te sile pehajo človeško družbo v neko novo formo kapitalistične tiranije, najbrže v formo totalltar-ske militarlstične države, v kateri bo posameznik, predvsem pa delavstvo nič drugega kot suženj. Alternativa tej novi avtoritarni državi je demokratična socialistična družba, ki pa ne more biti demokratična niti .socialistična drugače kot da definitlvno stremi za socialistično ali zadružno preuredbo domačega in svetovnega goapodarstva ter odpravo militarizma. Militarizem n demokracija namreč ne gresta nič bolj skupaj kot voda in ogenj. Prihodnjič se pogovorimo, kako poraziti fašizem. t PROSVETA Anglo-amerišho sodelovanje Moskovska "Pravda" je v začetku marca priobčila naslednji članek: Zakonski nadrt o posojanju aH dajanju v zakup ameriškega orožja Angliji, ki ga je odobril» poslanska zbornica, je sedq} predmet razprave v senatu. (Medtem je načrt že odobren v zbornici in v senatu ter ga je tudi že podpisal predsednik Rbo* aevelt, s čimer Ima silo zakoita). Ta zakon daje ameriškemu predsedniku neomejena pooblastila glede izkoriščanja ameriškega oroija za vojne potrebe Anglije. . Odločilni boj za velikobritan-sko otočje, ki ga je Hitler napovedal v svojem govorit 30. januarja in ki se pričakuje za naato» pajočo pomlad, zadaja velike skrbi tUdI Združenim državam. O priliki razprtve tega zakona so mnogi poslanci ln senatorji zatrjevali, da Amerika ne bo dopustila poraza Anglije. Vodilni ameriški politični krogi so si osvojili tezo, d* je Anglija prva obrambna črta Amerike. Ti krogi so zlasti v skrbeh, da bi angleško brodovje ne prišlo v roke Nemcem, zlasti pa naglaša ameriški tiak, da bi "hovi red", Ifajsanerfjtvejše dnevne 4» lavske vesti to r dnevnik« Tro-All lih «tate vsak dtof ki ga napoveduje berlinski troj« ni pakt, pomenil popolno izključen je ameriškega kapitala z evropske celine, pa tudi z ostalih krajev vzhodne poloble/ Bojazen pa vlada v Ameriki tudi glede usode zapadne zemeljske polovice. Amerika apoznava, da bi zmaga Nemčije, Italije in Japon-ske imela močan vpliv na države latinske Amerike in ua bi bile Združene države s te strani močno ogrožene. Kot tolmač nisorov vodilnih krogov je Rooaevelt v svojem govoru 30. decembra 1940 razglasil, da "uaodi Amerike zavisi od izida vojiie med Nemčijo in Veliko Britanijo." V zvezi s tem je D. Thompson naglasi la v "Herald Tribuni", da Amerika ne more priatatl na nikakršen mir, rasen na takega, ki bi utrdil vodilno vlogo angloaaškega plemena v'svetovni politiki. Ta ugledna ameriška publicistka je med drugim napisala: "Edina možnost za Združene države, da se izognejo najstrašnejši kata strofi v zgodfvini, je ta, da opu ste praftne fantazije ter da spoznajo, da Amerika ne more dopustiti nemlke zmage. To ne pomeni, da ml lahko zajamčimo Angliji zmago, marveč samb to, da smo mi le za tak mir, ki bi Angliji in Ameriki zagotovil na svetu sllnejli položaj kakor M imajo sile oii." Neki drugi politični pisec, Walter Lipman trdi, ds je mir med Nemčijo in Anglijo z osi rom na premoč Nemčije V za padnem delu Žvrope mogoč samo na račun Amerike. Lipman pravi: "Oni, ki pri nas žele pregovoriti Anglijo k sklenitvi miru s Nemčijo, ne razumtjer d* se tak mir lahko sklene samo na stroške Združenih drŽav." Ameriška pomoč Angliji j« danes neprimerno Važnejša nego je bila v letih 1914 do 1918, Vendar mislijo nekateri vplivni ameriški ln angleški politiki, da bi takojšnji vstop Amerike v vojno samo otežko&l ameriško pomoč v odločilnem boju Anglije. Roose-veftovo geslo, da mora Ameriki postiti baza Anglije, najbolj! označuje sedanje anglo-amerilke odnošaje. Aktivna ameriški pomoč Angliji se ji začela v drugi polovici makega leta, t. j, po porazu Francije, ko ji stala Anglija pred neposredno nevarnostjo nemškega vdora. Britanska vojaki je bila prepeljana od Punitory— ne angllšlfliHla 111 največjo tl-žavo, psi leaser ji Zgubil* vse •vojo opremo. Veliki Britanija takrat še nI imela dovolj kopni» m vojefte, la bi bila lahko odbila nemški naperi Zaradi tega a» SMnišme drieve poslale v AngUji ogromne m no ti ne oroija iz svojih lastnih zalog. Ki-kor so poročili smerllkl listi, ji bHo tedsj poslano v Anglijo nfcoft milijona pušk. nsd 110.000 strojnih pušk ln nekoliko tiso* strojnic, poleg pripadajoče mtt-hleij* ln drugih potieblčln Te jsKljlii mHJa so v znatni meri podprle a—laško obrambo, ki je fahko tako) organizirala nekoliko deset kov divizij kadrovske In imperialne vojske V pogledu letalstva je bila ameriška pomoč taisto pomembna, saj ji Ame- rika odstopila Veliki Britaniji okoli 75 odatotkov celokupne svoje proizvodnje letal. Treba pa je vsekako reči, da ta proizvodnja ni bila velika. V drugi polovici 1. 1940 je bilo otlprem-ljeno v Anglijo 1500 do 2000 vojnih letal. "Niw York THmis" je 28. decembra 1940 objavil na slednje številke o letalih, od premljemh v Anglijo: v januarju—208, v februarju—170, v marcu—lil, v aprilu—283, v maju -295, v juniju—372, v juliju— 388, v avgustu—383, v septembru—284 in v oktobru—334 V novembru in decembru je isvoa Ilial znatno presegal povprečno številko prejšnjih mesečnih dobav. Kar se tiče pomorske oborožitve, je pošiljka 50 rušikev V zameno za oporišča na angleških tleh povečala število angleških rušil cev za kakih 25 odstotkov. Zaradi razširjenja podmor niške vojne je Anglija /.učela za htevati od ijmariMe' vedno več trgovskih ladij, Amcriku je doslej poslala V Evropo preko milijona ton trgovkkega brodovja za nadomestitev angleških izgub. Ni treba pa posebej naglašatl, da nudi Amerika polega opisane pomoči Angliji tudi vso možno diplomatsko podporo. Delavnost ameriške diplbmacije v Španiji, Franciji in na Balkanu dovolj jaano govori o tem. Najvašmjši pa je vaekakdr ameriški diplo-matični pritisk na Japonsko. Ko ped konee lanskega leta Japonci1 izjavili, da mora biti nlko-zemska Indija vključena v "veliko vzhodnoazijsko sfero", je Waahlngton odgovoril na to zahtevo s nedvoumnimi diplomatskimi in vojiškiml ukrepi. Zato je Anglija samo zaradi pomoči Amerike lahko pustila nekateri svoje azijski poeestl brez večjih čet, ne da bi a tem oeplla sile, ki jih je potrebovala za obrambo Velike Britanije pred nemškim vdorom. Obseg dosedanje ameriške pomoči pa ie sihatra tako v Angliji, kakor v vodilnih ameriških političnih krogih kot nezadosten. Glede naglice in obsega pomoči tir glede razvoji vojne industriji se vodi v Ameriki ostrs notranja borba. Zakon o nevtralnosti m John son o v zakon, ki prepoveduje financiranji angleških nsročll, sta bili hucH oviri za pomoč Angleški, Novi Rooaeveltov zakon je uničit te zipreke. Po podatkih odbora narodne obrambe Združenih držav ji ameriška industrija prevzela naročil za 10 milijard dolarjev. Sem spada naročilo 50,000 lital, 130,000 letalskih motorjev, preko 9000 tankov, 48,000 topov, 30,008 strojnic, 380 vojnih in 200 trgovskih ladij. V ameriki raste število to-vsm sa vojne potrebščine in Amerika bo v najkrajšem času prešla popolnoma na vojno industrijo. Ze sedsj znašajo vojni izdatki Združenih držav kakih 20 do 25 odatotkov vsega narodnega dohodka. Kakor že rečeno, zaatopajo vodilni ameriški krogi natolo vsestranske pomoči Angliji. To dokazuje potovanje Willkieja v Anglijo in stališče, ki ga je zavzemal ta Rooaeveltov tekmec v teku volitev. V ameriški javnosti pa je tudi nekoliko nasprotnikov politike ns j obsežnejše pomoči Angliji. To so v glivnem tako Imenovani izolarlontsti raznih stroj. Izraz takega razpoloženja se opaža v govorih Ltndber-gha, Kennedyja In drugih. Ti 'krogi sicer ne Žele porizi Anglije in jim nI vaeeno, kakšen bo Izid vojne, zahtevajo pa samo, nsj ae Amerika omeji izključno le ns posredovanje sa zaključi-tev miru. Vendar se mora reči, da ae izoladonlstl zadnje ¿sse umikajo pred silnim pritiskom svojih nasprotnikov. V. J. Murphy, tajnlk'blagaj nlk delavske federacije v New Jerseylu. Vodjlltoiojniltov zagovarja stavkarje (Nadaljevanje s t, strani.) Še prej omenjeno splošno pogodbo za zapadno obal ("West Coast Mister Agreement"), da bo mednarodna unija takoj preklicala stavko. Senator Mead Is New Yorka je rekel* da Bethlehem Steel "ne bo priznala vaše unije." Brown je odgovoril: "Yes, Bethlehem Steel se s svojimi podružnicami vred že nad 25 let z vsemi sredstvi bori proti unijam, in to kljub vladnim garancijam delavskih pravic do organizacije." Vprašal je senatorje, kakšne korake je podvzela vlada, da prlaill to mogočno družbo, da podpiše pogodbo, toda odgovora ni dobil. "Tukaj se govori tudi o patriotizmu," je nadaljeval Brown, "Kakšen pa ji pitriotlsem Bethlehem Steel korporacije? V vojni s Španijo (na Kubi) je bila sa-sačena, da je gradila vojne ladje iz preluknjeniga jekla, katerega je zamazala z mavcem. V prvi svetovni vojni, ko je delala velikanske profite, nI delsvcem hotela plačevati po vladi določene plače, da ja potem morala vlada poaičl v svojo blagajno in doplačati delavcem. lato dela ši danes ln enostavno ignorira po vlidl določene minimalni pliči." Brown je presenetil senatorji, ko jim je povedal, da je Bethlehem Steel premestila strojniki od dela na novih ladjah za Ameriško vlado ni popravila sovjetskih ladij. "To se je zgodilo v San Franclscu, kjer se od nas zahteva, da prekllčemo stavko v Interesu narodne obrambe," Ampak na senatorje Brown o» čivldno nI naredil posebnega vtisa in val njegovi argumenti so bili bob ob steno. Reakcionarni senator Tom Connelly iz Texa-sa je peatil Browns ln druge voditelje unije strojnikov, ki ao nastopili pred odsekom. Z njimi so postopsli kot z zločinci, posebno Aho ¿f niši• • • Naročite f/ pa napram FtyrryJvi ifooku, poslovnemu agentu krajevne1 unije St. «8 v San Franciscu, ki vodi stavko. NJega je iiujholj pestil Connelly. "Vaša organizacija misli, da drži vlado sa goltanec in izrablja to priliko, da usill /aprto delavnico." "To nI resnica", mu je odgovoril Hook. "Zaprta delavnica ni glavno vprašanje. Če Bethlehem Steel podpiše pogodbo s nami In prizna enake delovni pogoje kot smo jih Isvojevill v drugih delavnicah, se bomo takoj vrnili na dela" i Zelo čudno vlogo v tej stavki igrajo tudi voditelji ADf, predvsem pa John Frey, tajnik kovinarskega department, ki se je proili teden postavil na delo akciji za zlomitev stavke, ln kljub temu, da mu je vojni department dal nu razpolagb tudi pomorščake in truke sa tranapor-tlranje skebov, se akcija ni posrečita In se stavka šc nadaljuje. Ce bi vladu toliko pritiskala na antiunijsko Bethlehem Steel Corp. In io prisilila, da podpiše pogodbo, kot pritiska na stavkarje, bi bila ta stavka lahko že davno končana. Farmarji odobriti kontrolo žitnega trga Waahlngton, D. C., 2, jun,— Ameriški farmarji so zadnjo soboto pri splošnem glasovanju na odlagi agrarnega zakona odo-rill kontrolo vlade nad trgom pšenici s 392,611 glasuvl proti »5,394 all z več ko ¿verna tretjinama večine kot določa zakon. Ne podlagi toga sklepa bo v prihodnjem letu poljedelski de-partment določal koliko plenice in kdaj smejo prodati. Že šri êedne ni padla na London London, 2, jun, — Včeraj Je pntiklo tri tidne, odkar nI niti ena nacijaka bomba padla na London. V tem času je bilo več napadov na druge angleške kraje. Sinoči ji nekaj nemških letal oblakalo sapadno obrežje Anglijo, ampak kakšne poaebne škode ni bilo. " Rekrutiranje farmar* je v ustavljeno Wushington, D. C,—Zvezna naborna komiaija ji instrulrala vse naborne komisije v farmar-sklh okrožjih, naj prenehajo s rekrutiranjem mladih farmarjev in farmskih delavcev v armado radi pomanjkanja poljedelskih delavcev. i — AH ste že Imeli težji primere v svoji praksi, gospod doktor? — O psč, bsš sem namenjen k takemu bolniku, - Že dve leti ml dolguje honorar. majski glas prvomajska publikacija "rokUrc» Bogata po rubini in ¡Irntracljaii Nemci porutHi 2010 KU v Belgrada Berlin, 1 jun. — Balkana ki por• >reko veletoka lažji in udobnej-ii, sta na obeh straneh zrasli mesti in take dvojice se vlečejo vzdolž vse reke. Vidin—Kala-fat, Orjehovo—Corabla, Niko-polj—Turnu Magurele, Svištov —Zimnica, Ruščuk—Gjurgjevo so najvažnejše izmed teh dvojic, do katerih mestoma vodijo z o-beh strani železniške proge ali prometno pomembne ceste. Prvenstvo med vsemi imata gotovo Gjurgjevo, ki ima zvezo z romunsko prestolnico, in Ruščuk, od koder drži železnica proti Črnemu morju ter proti glavnim program Bolgarije. Vertdar pa donavski veletok že iz pradavnin ni bil nobenemu narodu tako silna ovira, da ga ne bi prekoračil v svojem osvajalskem zagonu. Grki in Perzijci so od juga prodirali preko Donave samo kot kazenske odprave proti razbojniškim stepnim narodom, medtem ko so iz listih step neprestano vrela ljudska plemena na Balkanski polotok. V pravcu, ki ga je imel današnji nemški prehod, so Donavo prekoračili najprej Gotje, za njimi Slovani, Avari, povolški Bolgari, Madjari, Pečenegi in Kumani, v obratnem pravcu pa Turki; ko so si osvojili Balkan. V desetih vojnah, ki so jih Rusi vodili proti Turkom za osvobojen je balkanskih narodov, so tudi njihove vojske ponovno prekoračile Donavo na njenem dolnjem teku, še češče pa so prodirale skozi Dobrodžo, pri čemer so morale skozi Dobrodžo, pri čemer so morale prej premagati neštete rokave donavskega ustja. Z zaščito svojega gospostva so Turki na obeh bregovih zgradili celo vrsto silnih trdnjav, katerih o-svojitev tvori najslavnejše liste ruske vojne zgodovine. Izmajl Braila, Galac, Isakča, Silistra Tutrakan so imena, kjer je v potokih tekla ruska kri in pome nljo obenem posamezne faze, v katerih je postopoma omagala o-smanska sila pod udarci ruskega meca. Zdi se, da Rusom, ki so v svoji domovini vajeni še šir ših rek, Donava nikoli ni bila resna zapreka. Im^li so v tem pogledu toliko izkustva in si pri dobili toliko spretnosti pri prehodu preko širokih rek tudi pod hudim sovražnim ognjem, da tem pohvalno in s priznanjem pi šejo vojaški zgodovinarji vseh narodov. Ako ne štejemo prehodov preko Donave, ki so jih izvršili razni vojskovodje in narodi v sta rem in srednjem veku, je bilo takih prehodov v zadnjih 150 letih kar 45, od katerih največji del odpada na rusko vojsko; njeni prehodi so tudi v taktičnem pogledu najznamenitejši. Zani m,Vu0 ^ je pn w J Prehod, samoep^^ ** Sl1* ne Jb^H drana v ljudstvi* obeh straneh v^ morah neštetokrat^ Jih spletke zapad^ Plodove njihovih dnja dva prehodi veresca leta 1916. gj Bolganin i. J »ena ob koncu vojnT* smeri, stojita takisto v, ' neuspeha. OnajnoveJ du, o njegovem poL, njega daljnosežnemu^ morda že v najblitf ^ dobila cim jasnejšo ¿J Turška vojaški Lyonski list "Acticn se priobčuje o turški w nimiv članek, v kater« Delbec med drugim: Nismo dovolj pouco^ je turška oborožitev, navajajo številke, ki m tisoče, da, v milijon« | v Traciji in Mali Aziji neti so vsak čas priprti stopiti, če bo treba.-—-Kako pa je ta vojj ljena? Kakšen material razpolago? Kako so čete ne? Kakšne instrukcije ški generalni štab? Kafc ganizirani intendanturi tetna služba? To so vprašanja, na k vemo odgovora. Zats pomudimo pri zgodovuš je. Otomanski imperij jt stoletja strah in trepet Zmagovalci na Kosovu kopolisu ter osvajala Ci so bili dolgo na gl?« biča, ki je širil svojo o Evropi. Vodili so jih prežeti s fanatizmom ia i vojščaki so korakali o do zmage kakor da ni ja nad njimi. Val nji je pljusnil celo do dunaj zid j a. Potem pa je priflj vedno po takšnih