M. itevflkfl. V UiMjoL t Rtu. 5/aprlla 1907 XL Ido. izhaja vsak dan ivečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poeti prejeman za avitro egrihe dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta[6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h.SZaglinbliaaoJsJpošiljanjem na domTza vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tale delale toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo »rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za T"*~"ai~ se plačuje od peterostopne perJt-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se Izvole frankovati ~ Rokopisi se|ne vračajo. — Uredništvo ta aprevaJstvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Jaesecaa prilega: »»Slovenski Tehnik«*. Srednifttra telefon »L 94. DpravnUtva telefon it 85. P. n. volilci naroflnonapreflne stranke! »Slovensko društvo" v Ljubljani sklicuje s tem za prihodnjo nedeljo ali dan 7. aprila i907 ob IO. uri dop. shod volile«* narodnonopredne stmnte v veliko dvorano „Mestneso doma" o LJubljani. Spored temu shodu je: I Razgovor o volitvah v občinski svet ljubljanski. II. Ljubljanski župan g. Ivan Hribar se predstavi kot driavno-zborski kandidat za deželno stolno niesto ljubljansko. P. n. volilci narodno - napredne stranke, udeležite se tega shoda poln ©številno in s tem pokažite, da se zavedate v polni meri svojih dolžnosti. Čast naše bele Ljubljane zahteval da bode nas nedeljski shod Sijajna manifestacija narodno-naprednega volilstva. V Ljubljani, 5. aprila 1907. »Slovensko društvo". Hrllmr — Kregar. Končno se je župan Hribar vendar vdal občni želji in nujnim prošnjam izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke in je prevzel kandidaturo za mesto ljubljansko, kar je vse razsodno prebivalstvo pozdravilo z Daj večjo radostjo in z veselim prepričanjem, da dobi v županu Hribarju Ljubljana poslanca, da si boljšega ne more želeti. Kdo je župan Hribar in kaj je že vse storil za slovenstvo sploh in zlasti za stolno mesto Ljubljano, tega pač ni treba navajati, to ve vsak otrok, to priča takorekoč vsak kamen v Ljubljani. Kar je v Ljubljani zavednih in razumnih volilcev, pojdejo glasovat za župana Hribarja z navdušenjem in s prijetno zavestjo, da ni nihče tako poklican, zastopati ljubljansko mesto, kakor njega najzaslužnejši mož in dolgoletni župan Hribar. V klerikalnem taboru je Hribarjeva kandidatura vzbudila veliko potrtost in veliko jezo. Na zmago klerikalci pač nikdar niso resno mislili, to priča že dejstvo, da so postavili za kandidata tako brezpomembno ose-bico kakor je Kregar, toda upali so, da s svojo agitacijo dosežejo vsaj impozantno manjšino in da morda — ker postavijo tudi Nemci in socialni demokrati svoja kandidata — dosežejo celo ožjo volitev. Zdaj, ko je kandidat župan Hribar, so izgubili tudi to upanje. To jim je leglo na živce tako, da že ne vedo, kaj pišejo. „Slovenecu je snoci posvetil kandidaturi župana Hribarja članek, ki je ravno tako brezmejno neumen, kakor gorostasno smešen. Ćitali smo v „Slovencu" že mnogo budalosti, ali kaj takega le še ne, kakor snoci, ko se upa ta listič primerjati Kregarja, ki še žive dni ni nikjer nič storil, ki ne ve ničesar in ne zna ničesar, z županom Hribarjem, ki dela 20 let v občinskem svetu, ki dela 18 let v deželnem zboru, ki je 11 let župan in je iz razvalin, ki jih je napravil potres, ustvaril novo, cvetoče mesto. To je že vrhunec smešnosti in nesramnosti; „Slovenecu, to kaže ta primera, je že blizu tam, kjer se začenja očitna blaznost. Mislimo pač, da ljubljanskim vo-lilcem ne bo težko se odloČiti, koga naj pošljejo v državni zbor za poslanca, ali svojega prvega in najzaslužnejšega someščana, ali pa obskur-nega Kregarja, ki mora službovati duhovščini kot agitator, ker bi mu sicer ne dajala več kruha. Če je kdo kakor nalašč poklican, da zastopa Ljubljano v državnem zboru, je to župan Hribar. Spričo temu je pač največja nesramnost, če pravi „Sloveneca, da je Kregar pravi mož za Ljubljano, da bi Kregar bolje in uspešnejše zastopal koristi mesta in njegovega prebivalstva kot župan Hribar in da bi bila Hribarjeva izvolitev prava potresna katastrofa za Ljubljano. Na take urnebesne budalosti se Človek niti jeziti ne more. Kdor ni popolnoma zabit in nezmožen misliti, tisti ve, kaka sreča je za Ljubljano, da se je župan Hribar končno vendar dal preprositi in je prevzel kandidaturo. Njegova oseba je porok, da bo storil kot poslanec vse, kar je le človeškim močem mogoče storiti. Tega se zaveda vsa Ljubljana in zato pozdravlja kandidaturo župana Hribarja s tako veliko radostjo in s tako iskreno navdušenostjo. Ogrsko-hrvatski državni zbor. Budimpešta, 4. aprila. Kmetski punti v sosednji Rumuniji so pripomogli, da je v današnji seji poljedelski minister D ar a nji predložil zakonski načrt o ureditvi pravnega razmerja med kmetovalci in njihovimi uslužbenci, nadalje zakonski načrt o državni podpori pri zidanju hiš za kmetijske delavce. — Potem je zbornica sprejela v tretjem branju zakon o spremembi odvetniškega reda, nakar seje nadaljevala glavna razprava o ureditvi pravnih razmer in plač nedržavnim učiteljem. Z zakonom se hoče izvesti skrajno pomadžare-nje vsega šolstva na Ogrskem To je pripoznal tudi poročevalec Vertan, ki je povedal, da je načrt zadnji poskus, pomagati občinam in konfesijam, da se ljudskošolski pouk izvede primerno madžarski državni ideji. V imenu ljudske stranke je govoril proti. predlogi posl. Mol nar, češ, da je zakon nevaren katoliš&i cerkvi in sploh vsem veroizpoveda-njem ter pomeni le nov korak za podržavljenje vsega šolstva. Naučni minister grof Apponvi je odgovarjal, da se višja duhovščina popolnoma strinja ž njim. — Poslanec Polit (Srb) je ostro pobijal načrt, ki je nevaren avtonomiji pravoslavne cerkve, in ker se z novimi določbami odpro vrata ovaduštvu. Zavračal je obdolžitev, da uganjajo nemadžarske narodnosti politiko, ki je všeč Dunaju. Predlagal je, naj se načrt odstavi z dnevnega reda, minister pa naj izdela sporazumno z metropoliti pravoslavne cerkve nov zakon, ki bo obsegal le zboljšanje plač učiteljstvu. — Razprava se je nato prekinila. Trgovinski minister K o s s u t h namerava še ta mesec predložiti zbornici načrt o zboljšanju plač uradnikom državne železnice. Slovaška zmaga na Ogrskem. Budimpešta, 4. aprila. Pri ožji volitvi v Pežinku je bil izvoljen v državni zbor slovaški narodnjak Milan Ivanka. Iz srbske skupščine. Belgrad, 4. aprila. Ker je P o p o v i ć imenovan za državnega svetnika, izvoljen je za predsednika skupščine srbski poslanik v Parizu V e s n i ć. Nemiri v Macedoniji. Carigrad, 4. aprila. V mestu Is ti 1 o (vilajet Skoplje) so odkrili bolgarsko četo. Razvil se je boj, ki še traja. Iz ruske dume. Petrograd 4. aprila. Nadaljevala se je debata o državnem proračunu. Posl. S t e z k y (Poljak) je hudo kritikoval vladno politiko ter trdil, da imajo Rusi največ dohodkov od Poljakov. — Finančni minister Ko-k o v c e v je zavračal napade ter izjavil, da ima Rusija za Poljsko mnogo večje izdatke kakor pa so dohodki, ker Poljska ni samo kulturna dežela, kakor je trdil Stezkv, temuč tudi dežela umorov in revolucije. Kar se tiče avtonomije in narodnostnih pravic, o tem se bo dalo mirneje govoriti, ko pride čas za to. — Poslanec Alekinski (socijalni demokrat) je v dveurnem govoru napadal vlado ter izjavil, da je duma ničla. Ako vlada zahteva, naj ji duma votira proračun, hoče s tem le prikriti svoje grehe pred Rusijo in celim svetom, da si lahko najme novo posojilo. Prečrtal je notico iz nekega angleškega časopisa, da ruska vlada v bodoče brez dume ne najme več posojila; ako bi to vendar storila po razpustu dume, bi bilo to besedolomstvo. Po teh besedah je zaklicalo več poslancev: Gospod predsednik, to je razžaljenje veličanstva ! Predsednik je odgovoril, da sme vsak poslanec poljubno zapustiti dvorano. Poslanec Alekivski je le prečital Članek v angleškem časniku, ni pa izrekel lastnega mnenja. Vkljub tej izjavi je zapustilo 30 poslancev dvorano ter so poslali predsedniku protest. Govori se, da nameravajo poslati protestno deputacijo k ministrskemu predsedniku Stolvpinu z zahtevo, naj r azp usti dum o. Dogodki na Ruskem. B e r o 1 i n, 4. aprila. Iz Petro-grada poročajo, da se pripravlja splošen preobrat. Oktoberski manifest se prekliče, duma se odpravi in vse svobodomiselno Časopisje se zatre. Prevrat se izvrši med splošnim klanjem vseh vladi neljubih oseb. Varšava, 4. aprila. V Sosno-vicah so neznani možje napadli na izprehodu vrhovnega prokuratorja vojnih sodišč Jagerskega ter ga ustrelili. Petrograd, 4. aprila, štrajk mornarjev v Kaspiškem morju je zavzel zelo resen značaj. Poštni promet morajo vzdrževati vojaki. Mornarji so ponoči potopili več ladij, ki so jih imeli zasedene vojaki. Ker štrajkajo tudi brzojavni uradniki, pride le malo vesti med svet Državno pravdništvo je uvedlo preiskavo proti poslancema LISTEK. Pastiricu Afrodito. (Roman Romanov.) (Konec.) Mislila je Tončka in je gledala dol, gledala je in je Čakala, kdaj se zgane za ovinkom in se približa po holmu navzgor. Zakaj takrat se bo odprlo novo življenje, pretrgalo se bo zagrinjalo od vrha do tal in bo minilo, kar je bilo malo lepega in žalostnega. Tako bo, kakor bi se porodil človek prav tisti hip; ne bo minulosti več, vse trde, z grenkostmi prepredene, umrl bo nanjo nelep spomin. Prestopile bodo noge, odprle se bodo duri in bodo zasijale silne luči v obraz. In bodo pristopili imenitni ljudje, priklonili se bodo in bodo ponižno pozdravili. Tiho teče čas in naglo in blizu je trenotek, ko bo treba sezuti črevlje od trdega in rjavega usnja in bo treba obuti bele od svetlega atlasa in bo treba obleči tesno bluzo in svetlo krilce, splesti bo treba lepo lase in bo treba dati vanje veliko rdečo rožo .. . Pomislila je Tončka, kako je bilo zapisano v knjigi, glej, in je postala žalostna. Zakaj z grofico se je zgodilo tako, da je prišel rešitelj k revnemu dekletu in ga je prijel za roko in ga je peljal do duri, za katerimi so sijale luči in so hodili srečni ljudje. In je bilo treba obudi črevlje od atlasa, deti rožo v lase, obleci svileno krilce in tesno bluzo je bilo treba naglo zapeti. In so se odprle duri na široko in so se zaprle in je ostala za njimi vsa minulost, ki ni bila lepa in ki je umrl nanjo nelep spomin. Prerodilo se je dekle, sijale so luči na grofico, enkrat se je dogodilo tako na svetu, potem nikoli več . . . Gledala je Tončka dol do ovinka in je gledala in se spomnila. Glej, in je minila žalost, Šel je mimo tisti lepi večer, razlila se je po telesu topla slast. Že so se zapirale oči, lezla je glava nazaj, visele so roke trudne ob telesu. Nalahko so se odprle ustne, žarele so in so Čakale, kakor je čakalo srce odrešenja . . . Spomin je bil zdaj, sanje samo, enkrat pa niso bile sanje. Niso pričakovale ustne in so dočakale, niso slutile oči in so se zaprle . . . „Ne umreti, živeti, živeti . . .u Domislila se je Tončka tiste noči, ko je spregovorila široko šumeča plan in se je oglasilo nebo z mogočnim in resnim glasom. Spomnila se je, kako se je nižala luna, kako so plavale od neba dol zvezde v velikih kolobarjih, priplavale so, padle v zeleno plan in so ugasnile . . . „Ne umreti, ne umreti . . .u Prišlo je na pamet Tončki, da bi stopila na pot dol, da bi šla povsod in bi poiskala tistega, ki je bil prišel od bogvekod in je pravila o njem zlato vezana knjiga. „Ne umreti, živeti . . .u Povedala bi mu natančno, prosila bi in bi se menda dogodilo. Treba bi bilo sezuti črevlje, odložiti krilce, spodaj vse otepeno . . . In takrat se jo premaknilo spodaj na ovinku, premaknilo se je in se je bližalo in se je pomikalo spodaj med rebri in bolmi. Glej, na vosu je sedel, ki je bil zamahnil z roko, da je zabu-čalo in zagrmelo, kakor zagrme orgije v cerkvi, kadar je Velika noč ali Novega leta dan. Peljal se je na vozu in Tončka je zamahnila z roko in je na glas zaklicala: „Hej . . . hej . . .M Stekla je po holmu navzdol, usta- vila se je na sredi in je pogledala v dolino in je zaklicala drugič: .Hej . . . hej . . Glej, in se je ustavil voz in je tekla Tončka do pota in se je ustavila ob vozu. Ustavila se je, roke je skrila pod predpasnik in je povesila oči. Sram jo je bilo naenkrat in je bila pozabila besede, ki bi jih bilo treba povedati. Pozabila je in je stala tik voza in je povešala obraz. „Kako pa ti je ime, punčka Vu In je stala in ni ničesar odgovorila. „Afrodita si, Afrodita . . .u Stegnil se je z voza, prijel jo je za roko nad komolcem in jo je potegnil čisto k vozu. „Afrodita si, Afrodita . . .u Božal jo je po licih, dvignil ji je obraz in je gledal v povešene oči. In potem se je sklonilo nad njo, dote-knilo se je čela, ustne pa so žarele zastonj, ker so Čakale in hrepenele. Glej, in se je pomaknil voz, nagloma se je pomikal dalje, daleč že spodaj se je gubil sredi pota, gubil se je v jesenski megli in je utonil sredi nje ... Tončka je stala ob potu, stala je, potem se je o krenila in je šla po strmini gor. Silno težka je bila pot, ko- maj so jo zmagovale noge in so oslabele in omagale. Tončka je sedla sredi strmine, z rokami je zakrila obraz in žalost se je razlila po njenih prsih. „Nisem Afrodita, nisem . . .u Žalostna je bila Tončka, ni bila Afrodita, samo grofica je bila Afrodita, ki je pisala o njej zlato vezana knjiga. „Nisem Afrodita, nisem . . .u Težko je bilo srce, zakaj jesen je bila okoli, ni se dvignilo zagrinjalo razpeto od vrha do tal. Ni se pretrgalo, ni zasijala luč, v meglenem morju so tonili trudni in obnemogli pogledi . . . Tam daleč, daleč, za gorami menda, za širokimi dolinami, za holmi z rožami posutimi, za vodami šumečimi, tam daleč, daleč je sijala menda svetla luč. Tam se je menda vila bela pot, bela in ravna in gladka kakor miza od belega javorja. Tam daleč je bila zelena plan, se je premaknila luna na nebu, so se zazibale zvezde in so se pomikale dol v širokih kolobarjih, plavale so in so dosegle zeleno plan in so ugasnile in utonile. Tam so se zaprle oči, je lahko umrlo srce, nad in hrepenenja prazno . . dome Tišoj ris k em u in Urasovu, ker sta obdolžena, da sta sestavila pozive na kmete, naj podpirajo dumo v boju proti vladi. Odesa, 4. aprila. Gubernator v Besarabiji je brzojavil generalu Kaulbarsu, naj takoj pošlje celo divizijo vojakov v Kišenev, ker so na mejah nastali resni nemiri. Za mirovno konferenco v Haagu. Dunaj, 4. aprila. Pod predsedstvom poslanika pl. M ere v a so se začele včeraj interne konference o predmetih, ki pridejo v razpravo na mirovni konferenci v Haagu. Pripravljalne konference se vrše deloma v ministrstvu zunanjih del. deloma pa v vojnem ministrstvu ter se jih udeležujejo general baron Giesl, pod-admiral Haus in dvorna svetnika Lamin as c h ter Weil. Določi se, kako stališče zavzame Avstrija proti predlogi za razoroženje. London, 4. aprila. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je sprožil misel, naj se vprašanje o raz-oroževanju izroči posebnemu odseku. Anglija se svojemu predlogu nikakor ne odpove, a pričakovati je, da se tudi Nemčija in Avstro - Ogrska vdaš ta. Petrograd, 4. aprila. Diploma-tični zastopniki Rusije so bili danes naprošeni, naj dostavijo velesilam okrožnico o drugi mirovni konferenci. Nadalje se naznanja, da so vse velesile sprejele ruski program za mirovno konferenco. Tri velesile, namreč, Zedinjene države, Španija in Anglija predlagajo, naj se ruski program izpopolni s točko o omejitvi oboroževanja. Ameriška vlada še pristavlja točko, kako bi se naj pokrivali državni dolgovi. ljubljanski občinski suet Ljubljana, 3. aprila. (Konec.) Droge zadeve Število izvoščkov, ki morajo ponoči čakati na kolodvoru, se skrči od 9 na 6 ter se upelje zanje poseben turnus. (Poročevalec obč. svetnik dr. Oražen). O delovanju ^Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva4 v IV. četrtletju 1906. je poročal podžupan dr. vitez Bleiweis. Društvo je posredovalo pri 4 požarih, postavljalo straže v gledališču itd. Rešilna postaja je posredovala v 137 slučajih. Poročilo seje vzelo odobruje na znanje. Isti poročevalec je še poročal o dopisu ustanovnega odbora za ribarsko družbo rAdrijaa, da bi se mestna občina udeležila financiranja te družbe. Sklenilo se je, da se mestna občina ne pridruži, ker se bo stvar najbrže slabo financirala, a akcije so visoke. V prilog državnim uradnikom. Obč. svetnik K Maver je stavil samostalni predlog, da se mestna občina zavzame za uvrstitev Ljubljane v II. razred pri odmeri dejalnostnih priklad c. kr. državnim uradnikom. Svoj predlog je utemeljeval sledeče: Po zakonu z dne 19. februarja t. 1. regulirala je vlada plače in de- Strahovale! dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) Grajska družina je z gosti sedela pred hišo pri večerji, ko je v stolpiču nad vratmi nastanjeni stražar zatrobil na rog v znamenje, da želi tuj človek priti v grad. Vsa družba se je zganila. Pred turškimi vojaki bežeči ljudje so se pogostoma oglašali v gradu, a Nikolaj Mirabello jih je sprejemal k večjemu le za nekaj dni in samo če so bili gosposkega stanu. Kmetske ljudi je oskrbel z živežem in jih poslal naprej v gore, zakaj bilo mu je na tem, da je kar mogoče malo jedcev pod njegovo gtreho, saj se je itak vsak dan bolj bal, da začno Turki oblegati njegov gradič. Sluga, ki je bil pohitel k vratom gledat, kdo da je, se je kmalu vrnil. _ Milostivi gospod, pred vratmi je mlado kmetsko dekle, je sporočil sluga graščaku. Sirota je tako upehana in izmučena, da ie govoriti več ne more. jalnostne doki ade državnim uradnikom. Dejalnostne doklade so razdeljene v pet, oziroma štiri razrede. In aioer je Dunaj sam za se. Druga mesta ao pa razdeljena v 4 razrede — namreč takole: I. raz. nad 80 tisoč, n. raz. nad 40—80 tiso«, IH. raz. nad 10—40 tisoč in IV. raz pod 10 tisoč L j u b-ljanaje uvrščena v III. razred. ljubljanski uradniki amo pričakovali in smo bili uverjeni, da pride Ljubljana v H. razred. Pred dvemi in štirimi leti so državni uradniki v Ljubljani prosili visoko vlado, da se jim zboljša dejalnostna doklada ali pa jim privoli draginjska doklada. Podpirali so te prošnje s takimi dokazi, da so gotovo nato računali, da se to uresniči, kar so prosili. — Toda zaman — zgodilo se to „žali Bogu ni. Zakon pa govori, daje vlada pooblaščena posamezna mesta pomakniti v višji razred dejalnostnih doklad — tudi Če to ne dopusti število prebivalcev. Lahko pa trdimo, da je v Ljubljani tudi to (40 000 prebivalcev). Ljubljana je imela leta 1**00. 36 547 prebivalcev. Morda se pa na .vsak način, kar se tiče ljubljanskega trga in sploh drugih nabav — po legi — prištevati k Ljubljani: Šiško, Gline e. Rožno dolino in Udmat. S temi kraji pa je imela leta 1900 skupaj: 43.452 prebivalcev. Danes ima Ljubljana sama nad 3 9 tisoč in z omenjenimi kraji pa skupaj 4 7.600 prebivalcev. — Dalje živimo v Ljubljani v popotresnem Času. Radi izvoza živil v Trst, Gorico, P ulj. Opatijo, Lošinj itd. — je draginja v Ljubljani občutljiva. — Dalje imajo mesta: Dunaj, Praga, Brno, Lvov, Krakova, Linec, Gradec, Trst in Ljubljana nzitninaki davek. Od vseh teh mest je Ljubljana edino mesto cele A v-s r t i j e — katero je v III. razredu, vsa druga mesta so v I. oziroma II. razredu. — Beljakje prišel v III. razred, prebivalcev ima 9600 — torej pod deset tisoč. — Inomost tudi nima nad 4 0 t i s o Č, je pa v II. razredu — nima užitninskega davka. Kar se tiče n. pr. vojaške stanarine, sta pa Inomost in Ljubljana v V. razredu — torej v enakem razredu. — Zategadelj stavim sledeči predlog: Mestna občina ljubljanska naj se zavzame za uvrstitev Ljubljane v II. razred pri odmeri dejalnostnih priklad c. kr. državnim uradnikom — to iz sledečih razlogov: 1. Ljubljana je imela leta 1900. 36 547 prebivalcev; danes jih ima nad 39.000. — Mora se pa, kar se tiče ljubljanskega trga in sploh drugih različnih nabav k Ljubljani tudi še piis:evati kraje: Šiško, Glinec, Rožno dolino in Udmat — imeli so Ljubljana in ti kraji leta 1900. skupno 43.452, danes pa 47.600 prebivalcev. 2. Živimo v Ljubljani v popotresnem času — kar vpliva na ljubljansko uradništvo jako občutljivo. 3. Je v Ljubljani radi izvoza živil v Trst, Gorico, Pulj, Opatijo, Lošinj itd. — draginja jako občutljiva. 4. Je Ljubljana edino avtonomno mesto z užitninskim davkom, katero je uvrščeno v III. razred, dočim so vsa druga mesta z žitninskim davkom v celi Avstriji — v II. oziroma I. razredu. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti, nakar se je zaključila javna seja ter se pričela tajna. Dneviie vesti. je sklenil v svoji seji dne 3. aprila sledeči dve resoluciji: „Izvrievalni odbor narodno-napredne strank e izjavlja na podlagi sklepa odbora zaupnih mož z dne 3. aprila t. 1., da je bil njegov član gospod dr. Karel Triller izrecno pooblaščen in naprošen, dana volilnem shodu dne 17. marca t. 1. predlaga in priporoča v imenu stranke kompromisno kandidaturo g. Etbina Kristana v občinski svet ljubljanski. Odbor zaupnih mož narodno- napredne stranke je sklenil v svoji seji z dne 3. aprila 1.1. odločen protest zoper trditev nSlovenskega Narodau, da je narodno-napredna stranka buržuazijska. Ta trditev je v očitnem protislovju s programom stranke, ki naglasa poleg narodnosti izrecno tudi demokratično podlago strankino. — Odbor zaupnih mož narodno-napredne stranke vsled tega odklanja, zvest svojemu programu, vsako identifiko vanje z omenjenim naziranjem „Slovenskoga Naroda", katerega mora najiskrenejše obžalovati, katerega pa ni mogel zabraniti, ker „ Slovenski Narod" ni bil in ni oficijelno glasilo narodno-napredne stranke.u Ti resolucije se obračati proti članku, katerega je v našem listu priobčil dr. Ivan Tavčar o Kristanovi kandidaturi v mestni svet ljubljanski. V tem članku izraženo je bilo osebno mnenje pisateljevo, katerega tudi zgo-rajšnji resoluciji nista omajali. Isto-tako je dr. Tavčar mnenja, da ie tudi meščanska stranka v polni meri lahko demokratična, vendar pa opušča vsako daljno polemiko, katera bi nikomur ne koristila. —r. — Ljubljanski državnozborski mandat. V seji odbora zaupnih mož narodno-napredne stranke, ki se je vršila v sredo popoldne, je župan ljubljanski g. Ivan Hribar izjavil, da sprejme kandidaturo za ljubljanski mandat. Odbor zaupnih mož je pozdravil to izjavo z največjim navdušenjem. S posebnim veseljem prijavljamo to vest, katero sprejmejo z navdušenjem in zadoščenjem izvestno ne le vsi zavedni volilci ljubljanski, marveč vse zavedno Slovenstvo. Ljubljana ima v županu Hribarju za kandidata moža, kakor si ga le želeti more. Bela Ljubljana dobi v njem za zastopnika v državnem zboru moža velikih idej in izrednih zmožnosti, odličnega Slovenca in velikega Slovana, in kar je posebno naglasiti, neutrudno delavnega moža, ki mu je počitek skoroda nepoznan. Gospod Ivan Hribar pozna kot dolgoletni župan ljubljanski potrebe mesta Ljubljane in prebivalstva ljubljanskega vseh slojev. Njegova od vseh — od prijateljev in nasprotnikov — priznavana deloljubnost in vedna pripravljenost, zastaviti svoje sile v prilog dobre stvari, daje jamstvo, da opra- viči župan Ivan Hribar kot državni poslanec ljubljanski vse nade, ki jih stavlja v težavnem današnjem položaju vanj mesto Ljubljana. Ali ne le to. Ne gre samo za materijalne interesa mesta Ljubljane in nje prebivalstva. Kar daje kandidaturi Ivana Hribarja višji pomen in — prav ker gre za mandat našega nacijonalnega središča — pravo signaturo, je neutajno dejstvo, da je bil župan Hribar od svoje mladosti najvarnejši čuvar na-cijonalne ideje slovenske in goreč prvoboritelj za najdražje svetinje slovenskega naroda. Vsakdo, ki razmere tudi le od daleč motri, mora vedeti, da je g. župan že danes preobložen z javnimi in zasebnimi posli. Državnozborski mandat mu naloži novo breme. To je vedel in čutil tudi on in um-ljivo je, da se je dolgo ustavljal, dasi ga je zaupanje stranke in naroda klicalo na to mesto, če se je sedaj odloČil, sledeč soglasni zahtevi svoje stranke in vsestranskemu apelu naj-odličnejših rodoljubov slovenskih, je pokazal, da stavlja blagor in korist splošnosti nad vse drugo ter s tem podal dokaz resničnega rodoljubja. Zavedna Ljubljana pa, ki ima sedaj kandidata, kakor si ga je želela, vrne na dan volitve zvestobo za zvestobo ter tako sijajno pokaže, kaj sodi o takih političnih cvajarjih, kakor si jih ji drznejo ponujati klerikalci v osebi Kregar j a. — Kandidatje narodno-napredne stranke Narodno-napredna stranka postavi v kamniško-brdskem okraju proti dr. Janezu Ev. Kreku kot protikandidata gosp. Mateja Sršena, posestnika in župana na Skarućni pri Vodicah; v kranjsko-gorsko-radovljiško-tržiškem volilnem okraju proti I. Pogačniku kot protikandidata g. I. čopa, posestnika v Mostah pri Žirovnici; v ribniškem okraju pa proti L Jakliču kot protikandidatu g. Antona Rudeža, veleposestnika v Ribnici. — Ponesrečen Kregar je v shod Kakor smo včeraj poročali, je sklical za včeraj zvečer klerikalni kandidat za Ljubljano, Kregar, volilni shod železničarjev v ^Rokodelski dom". Železničarji so se v obilnem številu odzvali litografiranim vabilom najnovejšega ljudskega prijatelja in so res prišli poslušat, kaj jim bo g. Kregar novega povedal. Dasiravno klerikalni reditelji niso pustili vsakega na shod, vendar so udeleženci napolnili vse gostilniške prostore „ Rokodelskega domau. Shod je otvoril Vencajzov koncipijent dr. Pegan, za božjo voljo je prosil, naj se zborovalci zadrže mirno, kajti opazil je, da je med navzočimi le malo neumnih obrazov, veliko veČino pa da tvorijo železničarji naprednega in socialno-demokra-Učnega mišljenja. Komaj pa je Kregar začel kvasiti svoj spisani govor, že so se začuli klicij: Žlindra, monštran-car itd. Dr. Pegan, ki je Kregarja, kadar mu je zaostala beseda, le-tega sunil v hrbet in mu pomagal iz zadrege, je skočil pokonci in začel kričati in milo prositi za mir, Češ, kdor ni z govorom zadovoljen, se lahko po- i- * • zneje oglasi k besedi. Pa ni dosti pomagalo, kajti v tem trenutku vstane neki železničar in zakiiče : „Za menoj k „Štajerou" na Resljevo cesto, kjer bomo imeli svoj železničarski shod!u Po teh besedah se vzdigne cel shod, le kakih 25 jih je ostalo v gostilni, da so poslušali Kregarjevo kvasanje, ter se poda z veseljem v sprevodu k ^Štajercu" na Resljevo cesto, kamor 80 potem poklicali g. Kocmurja in socialno-demokratičnega poslanca za ljubljansko okolico, ki sta med burnim odobravanjem poročala nad sto naprednim in socialno - demokratičnim železničarjem. Ta zbrani železničarji so poslali v ^Rokodelski dom" pismo, v kojem so povabili Kregarja in dr. Pegana s pozivom, da se udeležita shoda in so jima zajamčili svobodno besedo. Dr. Pegan je re* prišel, ali pokukal je samo pri vratih, pa takoj izginil, kakor hitro je preračunal situacijo. Kregar je še nekaj Časa vezal otrobe navzočim, ki pa niso bili železničarji, temveč vsakdanji obiskovalci restavracije „Rokodelskega doma", par krojaškim in črevljarskim vajencem. Omenjeno naj še bo, da je Kregar v svojem govoru zahteval združitev pro-vizijskega ionda s penzijskim fondom, kojo pa železničarji kategorično odklanjajo. Tako se je izvršil zopet en poraz stranke „Ljudskih sleparjev". — Volilni spisi za občinske ▼Olitve ljubljanske so volilcem dostavljeni; ako bi kak volilni opravičenec ne bil dobil obvestila, naj se pravočasno zanj oglasi na magistratu. — Politično društvo „Jedna- kopravnOSt" V Idriji je minoli ponedeljek priredilo dva javna volilna shoda in sicer na Kljuki pri Ledinah in na Dobračevi v Žirovski dolini. Oba shoda sta bila zelo dobro obiskana in so se volilci navdušeno izrekli za kandidata Ivana Grudna, posestnika na Jeličnem vrhu. Na obeh shodih je govoril tudi socijalni demokrat A. Kristan iz Idrije, ki je s svojima govoroma vzbudil sicer mnogo smeha, a prav malo navdušenja za Kopača. Na shodu na Dobračevi se je Kristan prepričal lahko, da bo pretežna večina volilcev Zirov-ske doline oddala svoje glasove krnet-skemu kandidatu Grudnu. V tem nas potrjuje tudi socijalno demokratična agitacija proti Grudnu, o katerem pravijo rdečkarji, da ni kmet, ker je lesni trgovec, vprašamo Kristana, ali ni danes vsak večji kmetovalec tudi lesni trgovec. Slabo je naletel Kristan, ko je trdil, da so žirovske ceste v slabem stanju, dasi so prav ceste v Žirovski dolini, ki jih oskrbuje okrajni cestni odbor, ki mu je načelnik kandidat Gruden, izborno oskrbovane. S takimi argumenti bo Kristan prav malo opravil, o tem naj je prepričan. — Klerikalna brezvestnost. Neka klerikalna propalica v Idriji je na najgrši način mistificirala uredništvo „Notranjea" ter s tem najbolje dokazala, kolike moralne vrednosti je klika idrijskih klerikalcev v takozvanih boljših krogih. Sodeč po pisavi — Pripelji jo semkaj in do jutri naj ostane pri nas. Čez nekaj časa so se odprla grajska vrata, a sluga ni pripeljal tujega dekleta pred grasčaka, nego začel klicati na pomoč. Mara je bila od utrujenosti, od silnega napora in duševnih muk izgubila zavest in tresla jo je mrzlica, da je sluga mislil, zdaj in zdaj mu umrje na rokah. Do gradu je močna volja pomagala Mari premagovati telesno slabost, čim je pa stopila s konja, je omagala. Vsa grajska družba je hitela k vratom. Sluge so prijeli Maro in jo nesli v poselsko sobo, kjer so jo ženske spravile v postelj in jo močile z octom, ne da bi mogle dekletu pomagati. Mara je mahala z rokami okrog sebe in govorila čudovito zmešane stvari. Tudi vojvodinja Asunta je prišla gledat, kaj je s tujo deklico, a zatrepetala ji je duša in vsa zbegana je planila k postelji, ko je zaslišala dekletovo fantaziranje. Razločila je samo imena Tomo in Kržan, Ladislav in kralj Gjačič, a to je zadostovalo, da so jo obile strašne slutnje. — Nekaj se je moralo zgoditi, nekaj groznega, si je rekla Asunta. Kržan in Tomo sta ali v nevarnosti ali pa sta mrtva. Kdo ve, odkod je to dekle prijezdilo, morda celo od Kamaguste. In zakaj je prišla prav sem. Ali me kliče morda Kržan V Asunta ni imela več miru. Ostala je pri Mari in ji sama stregla. Skuhali so dekletu razna zelišča in mu jih dali piti, grajska gospa je pa znesla vsa zdravila, kar jih je bilo pri hiši. Asunta je z največjo pazljivostjo poslušala fantazije. Ujela je pač marsikaj, toda zveze ni našla. Mara je govorila o beneških vojakih in o piratih, o podzemskem rovu in o piratski jami, o vešalih in o rešitvi in vsaka njena beseda je povečala skrb in strah vojvodinje Asnnte. Vso noč in ves naslednji dan je prebedela Asunta ob postelji Tomove neveste. Grajski valpet se je nekoliko spoznal na bolezni in na zdravila in je sodil, da Mara ne bo več ozdravela. Tedaj pa se je vojvodinja Asunta odločila, da zapusti gradič Nikolaja Mirabella in da gre poizvedet, kaj je s Kržan o m in ž njegovim Tomom. Kržan ji je bil pri svojih obiskih večkrat pripovedoval o podzemski jami, v kateri se je bil nastanil s svojim oddelkom vojaštva in od koder je Famagusto preskrbljeval z živili. Tudi ji je bil pripovedoval o rovu, ki vodi iz vodnjaka v mesto. Asunta je vedela, kam se mora obrniti, če hoče izvedeti kaj o Kržanu in o Tomu in jima pomoči in zato se je lahko odločila za odhod. Stari Mirabello je bil ves iz sebe, ko mu je Asunta naznanila svoj sklep in tudi vsa grajska družba je strmela. — Lepo Vas prosim, vojvodinja, kaj vendar mislite, je vzkliknil Mirabello. Ali ne veste, da Vam je če ne že smrt, vsaj onečaščenje takorekoč Zagotovljeno, če zapustite moj grad. TorŠkO VOJaŠtVO je preplavilo že večji del otoka, okrog Famaguste pa se ne smete prikazati, sicer Vas takoj primejo. Stare ljudi in otroke puščajo Turki Še v miru, drug pa ni nihče varen pred njimi. Ravno tako kakor stari Mirabello, so tudi drugi grajski prebivalci prigovarjali Asunti naj ostane in ji slikali nevarnosti, katerim se hoče izpostaviti, v tako strašnih barvah, da jih je same zazeblo pri misli na usodo, ki zna zadeti Asunto. Molče je vojvodinja Asunta poslušala vse to prigovarjanje. Kako majhni in malo značajni so se ji zdaj zdeli vsi ti ljudje, ki niso pojmili njenega sklepa. — Ti ljudje ne vedo, kaj je ljubezen, si je mislila Asunta, ti ljudje bi me tudi ne razumeli, če bi jim rekla, da žrtvujem rada čast in tudi življenje, samo da rešim Kržana. Asunta je zapustila Mirabello v gradič še tisti dan. Mirabello ji je dal na razpolaganje kmetski voziček in star hlapec je za bogato plačilo prevzel nalogo, da pelje Asunto do gore, kjer je domnevala, da je piratska jama. Asunta je slekla svojo dragoceno obleko in se napravila v razdrapano obleko kmetske ženske. Svojo snežnobelo polt si je pomazala s pepelom in med umetno razmršeoe lase natresla moke. Podobna je bila zdaj starikavi oiganki in upala je, da v tem kostumu srečno doseže svoj ottj. _ (Dalje prih.) ima mistifikacijo na vesti neki klerikalni uradnik, ki je že pri sadnji občinski volitvi hotel delati zdražbe med uradništvom, a mu je takrat korenito izpodletelo. Ta poštenjak je svojeČasno pisal tudi anonimne ovadbe na sodišče proti naprednemu občinskemu odboru inje brezdvomno tudi v zvezi z dopisi, s katerimi se je sramotilo napredno uredništvo v „Vaterlandu" in rWeltblattuu. Namen klerikalne mistifikacije je prozoren ko steklo, a povemo jim, da so se zopet korenito zmotili, ker klerikalni falotje niti žaliti ne morejo več. S svojo novo lopovščino pa je idrijska klerikalna so-drga le samo sebe razkrinkala. — Ljubljanska skupina železniških uradnikov vabi na redni občni zbor, ki bo dne 7. aprila v hotelu „Južni kolodvor" (Seidel) točno ob šestih zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo delegatov gg. Borštnarja, Preka in Stežina o zborovanju na Dunaju, dne 23. marca in v Mariboru, dne 1. aprila, t. 1. 2. Zahteve uradnikov Južne železnice. — Bedni občni zbor »Bolniškega in podp. društva pomožnih uradnikov", ki je bil določen na dan 6. t. m., se vrši vsled ovire v četrtek, 11. aprila t. 1., ob osmih zvečer v restavracijskih prostorih ^Narodnega doma" z običajnim dnevnim redom. — Kranjska podruzni a avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. Odbor usoja si iznova opozarjati na letošnji občni zbor. ki se vrši v soboto, b\ t. m, ob polu 6. zvečer v mestni dvorani. — Sah. Na željo nekaterih ljubljanskih šahistov bode g. Milan Vidmar, znani šahovski mojster, zopet igral v soboto 6. t. m. ob polu S. uri zvečer v kavarni „Union" s 30 šahisti naenkrat. K igri so vabljeni vsi, ki se zanimajo za to igro. Ker je nemogoče, da bi se dobilo zadostno število šahov na razpolago, zato naj prinese vsak šahist igro s seboj. G. Milan Vidmar je dosedaj tretji šahovski mojster avstrijski. Gotovo želi marsikdo spoznati mladega šahovskega mojstra. — Tridesetletnica dijaške in ljudske kuhinje. Maša povodom te slavnosti bo 7. t. m. ob 10. dopoldne v cerkvi Jezusovega srca. Ob polu 12. istega dne bo pogošČenje dijakov in vsakdanjih gostov v zgornjih prostorih starega strelišča. Zabeležba za vstopnice za dobrodelno slavnost v Unionu. za katero vlada veliko zanimanje, se začne v ponedeljek, 8. t. m. in sta prevzela iz prijaznosti sprejemanje oglasil knjigotržec g. Gion-tini na Mestnem trgu in ga. >»ešar-kova v Šelenburgovih ulicah. — Projekcijski večer in predavanje v ,,Mestnem doma". Snoči je bil v nMestnem domu" projekcijski večer, na katerem je kazal fotograf g. Rožun iz Litije s skioptiko-nom najlepše naravne krasote kranjske dežele. G. Rožun je kraje vse sam fotografiral in se mora priznati, da se njegove slike odlikujejo po izredni ostrosti in jasnosti. Tudi kolorit je večinoma izborno zadet Kazal nam je g. Rožun včeraj znamenite kraje po Dolenjskem, zlasti pa po Gorenjskem, kjer je povsod nakopičenih toliko naravne lepote, da bi nobena druga dežela ne imela toliko tujih občudovalcev nase domovine, če bi se delala taka reklama zanje kot se dela za kraje v Švici, Nemčiji i. t. d . — kakor je umestno poudarjal g. Rožun. Slik smo videli okoli 100. — Nato je o razvoju, koristi in pospeševanju tujskega prometa predaval tajnik „Deželne zveze za tujski promet na Kranjskem" g. dr. R. Mam. Izvajal je sledeče: Gospodarsko življenje je danes tako urejeno, da se mora vsaka dobiček donašajoča stvar izkoristiti. Časi so minuli, ko je zemlja sama dajala še dovolj dobička, da se je od nje živelo. Ker je življenje dandanes drago, zato je treba poiskati drugih pridobitnih virov za lažjo zadostitev te draginje. Potovanje je bilo včasih težavno, dandanes pa je olajšano, tako da pridemo v kratkem lahko v najoddaljenejše kraje sveta. Kaj čuda, da si ljudje žele ogledati znamenitosti in krasote tujih krajev! Posebno Švica šteje leto za letom vedno več tujcev, ki puščajo lepe denarce v deželi in nekdaj siromašna se je danes Švica opomogla do lepega blagostanja. Pred petimi leti je prišlo tja 2 milijona tujcev, in so pustili v deželi 150 milijonov frankov. Kakor Švica je znamenita tudi naša Gorenjska: vse je tu na razpolago, da more privabiti tujce k nam. Ako se napravijo vse udobnosti za tujce, postane n. pr. Bohinj letovišče prve vrste. In to bo ugodno za nas. Zemljo bodo naši ljudje dražje prodajali, podraže se pa tudi vse druge reči, od česar bodo imeli le domačini velikansko korist. Pred vsem bo imelo ta kolosalen vpliv na obrt in trgovino. Obisk tujcev ima tudi vzgojevalen in izobraževalen pomen za dotični kraj, kar \ • W i je v nekaterih krajih pri nas, še pfe- oej potrebno. Govornik je priporočal, naj bodo ljubljanski letovišČerji drami tujci, s katerimi pridejo v do-:o na svojem letovišču v nafti deželi in obravnaval nato obširno pospeševanje tujskega prometa z ozi-rom na Ljubljano. Ljubljana je postala moderno mesto, ki je jako privlačna za tujoe, posebno zaradi prelepih izletov na vse strani. Kar je pa najlepše, ima Ljubljana svoj grad! Ravno * zaradi njega postane Ljubljana lahko središče tujskega prometa na Kranjskem. Govornik se je zavzemal z vso gorečnostjo, da se na Gradu napravi restavracija, novi nasadi in i sprehajališča jter zlasti električna žična Železnica ali vzpenjala. Ta se mora zgraditi na vsak način! Gradec n. pr. se je ravno zaradi svojega Gradu povzdignil glede tujskega prometa. V vzpenjačo investirani kapital se morda par let ne bo investiral, a pomisliti je treba, da bodo od mnogih tujcev imeli veliko dobička obrtniki in trgovci. Predavatelj je na to priporočal »Deželno zvezo za promet tujskega prometa na Kranjskem", naj bi bil vsakdo njen član, posebno pa ljubljanski trgovci in gostilničarji in hotelirji. Zveza dela vendar v prvi vrsti zanje in — noben izmed njib ni njen član! To je žalostno! — Projekcijski večer in predavanje je bilo žal slabo obiskano! Vredno bi bilo oboje večjega zanimanja našega občinstva! — Earavanski bratje v LJubljani prirede v nedeljo 7. t. m. izlet v Reko, Trsat, Opatijo in Volosko. Odhod iz Ljubljane v soboto zvečer ob polu 8. uri. V nedeljo zjutraj izlet na Trsat, ob polu 10. uri s par-nikom v Opatijo, Ob 1 uri popoldan skupni obed na Voloskem v Narodnem domu gospoda restavraterja A. Bogovića. Ob polu 6. uri zvečer odhod iz Opatije v Ljubljano. Zbirališče na južnem kolodvoru v soboto zvečer točno ob 7. uri. — Ceneje zvišujejo. Pločevina za železne cevi za peči se podraži za 1 do 3 K pri 100 kg. — Cena steklenih gumbov se zviša za 15 do 30 odstotkov, velja pa le za takozvano gorsko blago, ki se izdeluje v krajih gorate okolice Jablanice na češkem. — Nova podružnica »Slovenskega planinskega društva" se je ustanovila za škofjeloški okraj s sedežem v Železnikih. — Novačenje v Novem mestu končano« V četrtek 4. t. m. je bilo letošnje novačenje v Novem mestu dokončano. V celoti se mora reci, da je bilo letos primeroma jako malo za vojake primernega „materijala". Od 457 fantov je bilo potrjenih le 58. — Mučen prizor na novomeškem kolodvora. V sredo dopoldne pri ranžiranju dopoldanskega vlaka, bi se bila prigodila na novomeškem kolodvoru kmalu grozna nesreča. Pri prevažanju -troja z enega tira na drugega, skočita dva fanta, ki sta šla v mesto k novačenju, eden proti drugemu, se tik pred lokomotivo zgrabita in začneta drug drugega obdela-vati. Bila sta kakor dva divja petelina tako v „ognju", da se prav nič nista brigala za vedno bliže jima prihajajoči stroj. K sreči pa je bil strojevodja, Še predno je začel vlak ran-žirati, na to opozorjen, da je danes novačenje in da je treba paziti na pijane fantine. Stroj je torej vozil nekoliko počasneje kakor sicer. Vendar, ker sta omenjena pretepača skočila nagloma pred bližajoči se stroj, bi ju bii stroj vkljub temu povozil, da niso v usodepolnem trenotku priskočili železniški uslužbenci, ter pretepača tik pred strojem potegnili s tira. Strojevodja je mogel komaj še pravočasno stroj ustaviti. Ves prizor je napravil na občinstvo skrajno mučen vtisk. — Darilo* Gosp. Herman Gori any, graščak v Ruprč vrhu, je povodom svoje poroke z gospodično Gabrijelo Gandini iz Novega mesta poslal vsoto 200 K za reveže šmihel. - stopiške občine. Županstvo Šmihel-Stopiče si šteje v prijetno dolžnost, da izreče za to velikodušno darilo najiskrenejšo zahvalo. — Strokovni poduk o kmetijstvo. V nedeljo, dne 7. t. m. bo deželni komisar za vinstvo in sadjarstvo g. Fran Gombač imel praktičen pouk o vinarstvu in sadjarstvu dopoldne od desetih do dvanajstih v Krškem in sicer v šolskem vrtu ter v podružnični drevesnici, v kateri je zajec skoro vsa drevesca pokvaril. Popoldne ob treh ima pa predavanje o vinstvu, sadjarstvu in zadružništvu pri Sv. Duhu. — Pritlikavec. Na nabor v Žužemberku je prišel tudi 211etni nabornik, ki meri samo 73 om, a je sicer popolnoma normalno razvit telesno in duševno. Ko ga je neki Član komisije vprašal, če ima že kako dekle, je dejal: „Katare punca bi pa marala za takega pritlikavca ?tf S * ta *- Vetrovi Nebo 4 j 9. 6 j 7. zj. , la. pop 720-1 r*20 6 7232 6 2> si. svzh. ! oblačno 44 60 «1. jng si. jjsvh. oblačno oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 6*4° nor-male: Id3. — Padavina ▼ mm 6*8. m m išče za trajno delo krojaški mojster v Tržiču, Gor. 1152 1 trpysiT]iiči spreten prodajalec, manafaktnrist, se takoj sprejme uri tvrd k i I. Keber, Ljubljana, Stari trg 9. Samo pismene ponudbe. iii3-2 Potnika z dobrimi izpričevali sprejme takoj Ivan Jax & sin Ljubljana! Dunajska cesta 17. 1150—1 Ogras (Stachelbeeren) 11 i lepe sadike, fine vrste, se po ceni oddajo v Ljubljani Bohoričeve ulice št. 5. Pianino skoraj nov, ga Več se pouve v aVjrtllaal, Stari trf 9, ▼ trfoftsfc 1112-2 Kupi m stebra okraaiou, boljii otroški voziček. Kje, — Pove upravništvo BSlov. Naroda14. 1116-s šivilja in učenka so takoj sprejmeta. 1120 2 Modni atelje Šetinc = Uolfove ulico S. == Umetni mlin I oa Koroškem, oa prav primernem kraju tik Železniške posuje, se is proste roke takoj proda. Naslov pove upravniitvo nSlov. Naroda". 1103 4 U sototo, S. aprila 1901 velik Izprašan organist ki je tudi izurjen v piaaruifcki stroki, želi vstopiti v kako pisarno. Pismene ponudbe nod „služba" na upravn. „Slov. Naroda". iiu 2 oprano in osnaženo 7.ks od 35 kr. naprej Ljubi j. društvene g dbe. Začetek ob polu osnih. Vstop prost. 114 A. Seidel, Hotelir. Vljudno se priporoča trgovina 8C7—5 prodaja C. I. Hamann v" tjubljani. . "W W W Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtan t« itev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 Cono zmerne. 55 1 Prva ljubljanska velika ž$alnica kave Karel Pianlnsek Ljubljana, Dunajska cesta. <» O O O O O O O O O O U o Klektrič >• obrat, tedaj večkrat ua dan sveže žgana kava ; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa. Najnižje ceno za posamezne nato in za^najpri-znanejse zmesi. - -- -- -- -- -- -- Prodaja iz higijeniških posod za kavo. :.A 3336 — 23 Trgovski potnik 35 let star, oženjen, velč slovenščine, nemščine in italijanicine, iiOO staiko osobito sa Notranjsko in Primorsko, kjer je dobro posoan. — Ponudbe pod n500" glavna posta« Trst. iiss-i Proda se posestvo radi bolesni pod jako ugodnimi pogoji, tik tržaške državne ceste, 10 minut od Ljubljane oddaljeno, kjer ae nahaja že nad 50 let obstoječa gostilna z velikim senčnatim vrtom in vrtom za sočivje. Zraven je velika vinska klet, pripravna za ^»akn kupčijo, posebno pa za viuskega trgove«. K69 —6 Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda** Najvišja odlika na mednarodni rasntavi v Milanu lota 1909 (avatr. luror.) Za kašelj hripavostin zaslezenje sopil rabite II 4386 5 salmiakove pastilje leska*] P i-c c o 1 i j a v Ljubljani. ftkatljica 20 vin., 11 akatljic 2 kroni. NaroČila Fizvrsuje točno in po po vzetju lekarnar PICCOLI v Ljubljani, na_Duna]aki cesti. ur. ioo mu ,M za razpotjem' Jt M)xMimivo]ii slovta-ski roman stdiajostt Cena vezani knjigi 3 krone Založila: w0 n Ig. pl. K!elnmayr Sc Fed. Bamberg v Ljubljani. |sT Knjiga so dobi tudi v vsaki večji bukvami. stanovanje 8 3 8«»bs«mi in oT'tiklino Ter malo vrta, dalje 80ba in kuhinja, mehl-.vana ali ne, aO Odda /a majev termin. Tafe«>j pa He ooda mesečna soba n«pj'i..^ua a i ue na Cojzovi cesti it. 9, I. na d str iu7i-s Dve hiši ki ne dasta deliti 788 10 S93 se ugodno proda sta. EK V h m s o pekarija, gostilniški m trgovski prostori ter vel ko skladišče. Vprašanja le pismena'pod „2 hisi" sprejema UpravToiStvo „Šio-.-. Naroda-. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Odhod iz Ljubljane jut. zel.: 7»lO iiut aj Osebni vlak v smeri: Jesenice, I Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inoniost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. II-30 pr**;>o»dn«. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel.. Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost. Bregenc. I05 popoictt i Vr.ebni viak v smeri: Novo mesto, Straii-Toplice, Kočevje. 4 00 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec , Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7*08 zvečer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. IO-23 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano jut. tel.: 709 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. oktobra 1906. leta. ti 15 prcdcoidne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. J:-*1S2 popolne Osebni vlak iz Straže-Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4*30 popo.an-. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trsta c. kr. drž. ž. 8-35 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic^ Novega mesta, Kočevja. 8- 45 i^će- Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel , Celovca, Beljaka, Trbiža. Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. 11-34 ponoči. Osebni vlak iz Pontablja. Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. Odhod lz Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 lO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10 45 aonoči Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod ▼ Ljubljano dri. kolodvor: 6 49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. e-io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. far. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Varit etaa ima pe pretek« peti* lat pravice e> SJvMaaSa. „8LAVIJA« t~ v»#|emss tsvsrevalna linki v Frsi^i. - - - Jt*11 eM.7M.ea7-7* K. Inptnoeo* edftkodvtoo In ItnnfteHJ« 87,fTS.3M76 K. ™" Inptnoone odtkodnlnn In *e^fta!ljw - • ■ P* velikosti ciru^i vsajeni na zuvaro vninica oa^sj države Onanmiad aastcg> v IfiiftiS^snl f»»wita ^ ♦ mm Podružnica ^ c kr. pri v, avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt (prej banka I«. C. Lnckmann) Ljubljana. Franca Jožefa cesta št t*. O* Delnlika glavnica in rezervni zakladi kron 183,000.000* in s se peča z bančnimi in menjalnimi operacifasai vsake vrste, kakor: i prodajo tuzemskih in inozemskih rent aastaTnib pisesa, delnic, srečk, vnlnt in devte, priskrbuje in deponuje ienltoTanfsSs kavcife, pravtako tudi slntbene knvetle in srndife sn ndeleibo prt ponudbah, prejemlje v hranitev in varstvo vrednostne papirje ter oskrbuje za njih naravo in revnajo pri tsirehnnflh, zavarufe srečke proti korani izgubi, vnovčufe kupone in izžrebane vrednostne papirfe pri svoji blagajni, dovoljuje predujme na vrednostne papirfe in sprejema bes ama naročila za tuaesssfce in borze, prejemlje vloge za Obreatovanje proti vložnim knjižicam na tekoči račun in na giro-konto ter dovoljuje imetnikom takih računov da smejo tudi a vso svojo Imovino razpolagati petom čeka n vlstn, izdaja obrentonoene bUpajniSke liste, dovoljuje kredit na tekočI račun, enkomtnle v tuzemstvu in v inozemstvu i prepušča daje vestna navodila za zplačne lenlce, ter jih prejemlje za inaasovanje, za vse kraje tuzemstva in inozemstva, 1106—2 Izdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pnstoglomlek. Lastnina in .isk „Narodne tiskarno" 8727 12