369 Letnik 42 (2019), št. 2 Na k oncu smo jim pr edsta vili še s v oj prist op v ar hi vir anju podatk o vnih zbir k. T ema jih zelo zanima, saj r ešujemo podobne pr obleme. Je pa je dinami - k a pr e vzemanja pri njih v ečja, saj na tak način pr e vzemajo gr adi v o iz r azličnih ISUD . Zat o sta si slaba d v a meseca pozneje med obisk om K onf er ence o ohr an - janju pr ost orskih podatk o v v Ljubljani češk a udeleženca v Ar hi vu R S og ledala or odje za prik az dbDIPview . Pridobljene izkušnje in ugotovitve Obisk osr ednjeg a drža vneg a ar hi v a Češk e r epublik e v Pr agi nas je na v du - šil in nam obenem nasta vil og ledalo, še posebej na podr očju pr e vzemanja e-ar - hi v sk eg a gr adi v a. Ni zanemar lji v podat ek, da so pr e vzeli že čez 700.000 pak et o v SIP! V sek ak or se sr ečujejo s št e vilnimi t eža v ami, v endar r ešitv e iščejo na pod - lagi k onkr etnih izk ušenj pr e vzemanja e-ar hi v sk eg a gr adi v a. Izk ušnje pa jim na - r ek ujejo, da so v isk anju odgo v or o v in dobrih pr ak s zelo pr oakti vni. V ta namen se zg ledujejo po nemških sosedih in švicarskih modelih, veliko zanimanja pa so pok azali za slo v ensk o pr ak so na podr očju pr e vzemanja podatk o vnih zbir k in nudenja dost opa z or odjem dbDIPview . Plodno sodelo v anje kljub zaključenemu obisk u še v ed no pot ek a in v zimskih mesecih se v Pr ago pono vno odpr a v ljata d v a sodela v ca Sekt orja za elektr onsk e ar hi v e in r ačunalnišk o podpor o. Alenk a Starman Alič Maja P o v alej Jasmina K ogo v šek Boris Domajnk o Jernej Križaj Mednarodna znanstvena konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Radenci, 3.–5. april 2019 Mednar odna znanstv ena k onf er enca Tehnični in vsebinski problemi klasič- nega in elektronskega arhiviranja se je tudi v letu 2019 od vijala v Hot elu R adin v R adencih. Mednar odna k onf er enca v sak o let o združuje str ok o vnjak e s podr očja ar hi vistik e, dok umentalistik e, upr a v ljanja gr adi v a in v se, ki se tak o ali drug ače ukv arjajo z ar hi vistik o in upr a v ljanjem dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a in želijo slediti no v ostim na t em znanstv enem in str ok o vnem podr očju. K onf e - r enca prinaša no v osti na podr očju t eor etičnih osno v ar hi v sk e znanosti in do - k umentalistik e, str ok o vnih post opk o v , r azisk o v anja, standar do v , smernic, dobr e pr ak se, pr ojekt o v in pr ogr amo v . V tr eh dneh so se pr edsta vili str ok o vnjaki in znanstv eniki iz št e vilnih drža v (Slo v enije, Hrv ašk e, Bosne in Her cego vine, Sr - bije, Mak edon ije, R omunije, P oljsk e, K oso v a in Združen ih drža v Amerik e), ki so prispe v ali tudi člank e za obja v o v zbornik u k onf er ence. Mednar odna k onf er en - ca je pot ek ala med 3. in 5. 4. 2019. V u v od nem de lu k onf er ence so prisotne pozdr a vili dir ekt or P okr ajinsk e - g a ar hi v a Maribor Iv an F r as, dir ekt orica hot elo v Zdr a vilišča R adenci V esna Ma - učec in pr edst a vnik gener al neg a pokr o vit elja k onf er ence, podjetja Mikr ogr afija d. o. o., Boštjan Gaber c. V letu 2019 je bila g la vna pozornost namenjena t emam s podr očja zbir a - nja, obdela v e in v ar o v anja osebnih in drugih občutlji vih podatk o v pri ustv arjal - cih in v ar hi vih. Prvi dan k onf er ence se je začel s pr eda v anjem mag. Matjaža Dr e v a, dr - 370 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences ža vneg a nadzo rnik a za v arstv o osebnih podatk o v , ki je v u v odnem pr eda v anju opozoril na pr oblematik o v ar o v anja osebnih podatk o v v k ont ek stu hr ambe ar - hi v sk eg a gr adi v a. Boštjan Špehonja iz podjetja Unistar L C Ljubljana, Danilo Bur - nač, Sanja Andr oić in dr . Milk a Pung artnik iz podjetja Mariborski v odo v od pa so se v s v oji pr edsta vitvi spr aše v ali, ali so osebni in poslo vni podatki v arni na pametnih t elef onih. V nadalje v anju so s v oje izk ušnje z implementacijo določil GDPR pr edsta - vili str ok o vni sodela v ci R TV Slo v enija. P etr a Iskr a je pr edsta vila Izzive imple- mentacije GDPR v TV-dokumentaciji RTV Slovenija , R ok Omahen Dostop do arhi- vskega gradiva TV Slovenija v luči novih evropskih pravil , Alek sander La vr enčič pa Zaščito osebnih in drugih občutljivih podatkov v avdiovizualnih arhivih med zakonskimi zaporami in etičnimi ovirami ali preprekami . Br ank a Molnar in Ant o - nia Kneže vić iz Centr a za r estrukturir anje in pr odajo iz Zagr eba sta pr edsta vili primer dobr e pr ak se implementacije GDPR v njuni ustano vi, dr . Vlatk a Lemić iz V seučilišča v Zagr ebu pa Dostop do arhivskega gradiva in digitalne platforme ICARUS – zaščita podatkov v teoriji in praksi . P osebnim vrstam osebnih podat - k o v so se v s v ojem prispe v k u pos v etili tudi v podjetju Mikr ogr afija d. o. o., kjer je Aleš Med v ed primerjal GDPR in nacionalno zak onodajo. P opoldanski del je bil namenjen pr edsta vitvi d v eh pr ojekt o v . Dr . T atjana Hajtnik iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije, v odja pr ojekta e- ARH.si: ESS 2016–2020, je pr ed sta vila napr edek pri pr ojektu vzposta v ljanja slo v ensk eg a elektr onsk eg a ar hi v a, dr . Jože Šk ofljanec in Anja P aulič pa sta pr edsta vila e vr opski horizontalni gr adnik eAr hi vir anje. V ist em sklopu je Dunja Mušič iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana pr edsta vila prispe v ek z naslo v om Uporaba in dostop do digitalizirane- ga arhivskega gradiva na primeru Zgodovinskega arhiva Ljubljana . V arstvu osebnih podatk o v so bile namenjene tudi v eče rne pr edsta vitv e. Z vrstila so se naslednja pr eda v anja: • mag. Mirjana Bogosa v lje vić, Ar hi v Sr bije: Varstvo osebnih podatkov: im- plementacija Zakona o osebnih podatkih v Srbiji in po svetu ; • Elma Dervišbego vić, Zgodo vinski ar hi v Sar aje v o: Kolizija med pravnimi predpisi na podočju varstva osebnih podatkov in predpisov o arhivskem delu ; • dr . Izet Šaboti ć, Filoz of sk a f ak ult eta T uzla: Vpliv posebnih zakonodajnih aktov na stanje varstva in uporabe arhivskega gradiva zasebne provenien- ce – izkušnje Bosne in Hercegovine ; • Džemila Čekić , Zgodo vinski ar hi v Sar aje v o in Alen Šar če vić, Kant onalno t ožilstv o k ant ona Sar aje v o: Dostopnost in uporaba občutljivih osebnih po- datkov: Fond Kantonalno tožilstvo kantona Sarajevo – študija primera iz Zgodovinskega arhiva Sarajevo ; • Almir a Alibašić - Fide ler , Zgodo vinski ar hi v Sar aje v o: Osebni podatki v ar- hivskem gradivu in njihova uporaba: Arhivski fond »Popis prebivalstva v Sarajevu leta 1910« – študija primera Zgodovinskega arhiva Sarajevo ; • Aliu Bekim, Dr ža vna agencija za ar hi v e K oso v a: Digitalizacija kot možnost za ohranitev ogroženih fondov – študija primera v Državni agenciji arhivov Kosova ; • mag. Marijana T odor o vić Bilić in Saša Đukić, Ar hi v R epublik e Sr bsk e, Ba - njaluk a: Akreditacija ponudnikov storitev – izkušnje Arhiva Republike Srb- ske ; • dr . Jasna P ožg an, Drža vni ar hi v v Medžimurju in Iv ana P osedi, Drža vni ar hi v v V ar aždinu: Zbirke zadrug v Medžimurju in Koprivniški Podravini po letu 1945 . Drugi dan k onf er ence je bila v okviru pr ojekta e- ARH.si: ESS 2016–2020 izv edena dela vnica o notr anjih pr a vilih, k at er e nosilec in izv ajalec je bil dr . Jože Šk ofljanec iz Ar hi v a R epubli k e Slo v enije. Dela vnica je bila izv edena v d v eh delih. Prvi de l je bil namenjen pripr a vi na zajem in hr ambo, dr ugi pa pripr a vi določb z 371 Letnik 42 (2019), št. 2 opisi post opk o v v notr anjih pr a vilih. Na obeh dela vnicah so udeleženci akti vno sodelo v ali s primeri iz lastn e pr ak se, v njunem okviru pa so bili pr edsta v ljeni oz. oblik o v ani primeri, s pomočjo k at erih bodo udeleže nci lažje pripr a vili s v oja notr anja pr a vila. Sek cija za ar hi v sk e str ok o vne dela v ce je let os prinesla no v osti na podr o - čju str ok o vne obdela v e ar hi v sk eg a gr adi v a v ar hi vih. Pr eda v at elji so se pos v etili popiso v anju ar hi v sk eg a gr adi v a. Slišali smo lahk o naslednje pr edsta vitv e: • dr . Bogdan Florin P opo vici, R omunski drža vni ar hi v: MoReq2 deset let ka- sneje: razmišljanje o sistemih za upravljanje z dokumenti ; • Kar en Jamison T ri v ett e, T ehnološki inštitut – Drža vna uni v erza v New Y or k u: Evolucija ali revolucija: nov pristop k upravljanju z arhivskim gradi- vom ; • Agniesz k a Lask o w sk a, Ar hi v sk a služba za zasebni sekt or Arpad, Bolesła w in dr . T omasz H ajew ski, Drža vni ar hi v Kat o vice: Implementacija integrira- nega sistema za arhivsko popisovanje (t. i. ZoSIA) v Državnem arhivu Kato- vice in varstvo podatkov ; • mag. Danijela Juričić Č ar go, Andr eja Klasinc Šk ofljanec, Maja P o v alej in mag. Alenk a Starman Alič, Ar hi v R epublik e Slo v enije: Evidentiranje in ure- janje arhivskega gradiva pri slovenskih izseljeniških društvih v zamejstvu in po svetu ; • Martin Fische r , scope solutions A G, Basel: Virtualna čitalnica za lažji do- stop do arhivskega gradiva ; • dr . E d vin Buršić, Finančna agencija Zagr eb in dr . Hrv oje Stančić, Filozof - sk a f ak ult eta, Uni v erza v Zagr ebu: Ustvarjanje avtentičnih digitalnih kopij v obliki originala v procesu digitalizacije ; • Lidija Alek sosk a, Drž a vna agencija za e vr opsk e pr ogr ame in mobilnost , Sk opje: Izzivi Makedonije na poti k izgradnji digitalne družbe ; • Siniša Domazet , Ar hi v Bosne in Her cego vine: Digitalizirano gradivo v Ar- hivu Bosne in Hercegovine – varstvo in dostop. Zadnji dan k onf er ence je bil namenjen aktualnim vpr ašanjem pri ustv ar - jalcih ar hi v sk eg a gr adi v a in v ar hi vih. Pripr a vili smo nek aj zanimi vih pr eda v anj, ki so se nanašala na pr aktično delo pri ustv arjalcih. R obert Obrul iz Sr ednje šole Slo v ensk a Bistrica je pr eds ta vil vpli v ur edbe GDPR na upor abo e-dne vnik a in e-r edo v alnice v sr ednji šoli, Mirjana K ont estabile iz P okr ajinsk eg a ar hi v a K oper pa v arstv o osebnih podatk o v na podr očju vzgoje in izobr aže v anja. Zelo aktualna so tudi določila no v eg a Pravilnika o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi , ki je še v nastajanju. Najpomembnejše no v osti je os v etlila V esna Got o vina iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije. Mag. Mar k o P ot ok ar s F ak ult et e za inf ormacijsk e študije v No v em mestu, Danilo Burnač, Sa - nja Andr oić in dr . Milk a Pung artnik iz podjetja Mariborski v odo v od pa so spr e - go v orili o splošni ur edbi o v arstvu podatk o v in upor abi video nadzor a za v ar o - v anje kritične infr astruktur e. Sklepni del k onf er ence je bil namenjen Uredbi o upravnem poslovanju s poudar k om na ar hi v sk em gr adi vu, ki jo je pr edsta vila pr eda v at eljica mag. Mile - na P ečo vnik iz Upr a vne ak ademije. Ob k onf er enci je izšla knjig a po vzetk o v v seh pr edsta vit e v v slo v ensk em in ang lešk em jezik u, ki so jo udeleženci k onf er ence pr ejeli ob r egistr aciji. Izšla je 2. št e vilk a časopisa ar hi v sk e t eorije in pr ak se Moderna arhivistika , v k at eri so zdru ženi v si prispe v ki z mednar odne k onf er ence Tehnični in vsebinski pro- blemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 2019 . Ocenjujemo, da so zar adi izv edenih r ece nzijskih post opk o v prispe v ki pripr a v ljeni na visoki str ok o vni in znanstv eni r a vni, za k ar gr e zah v ala v sem r ecenzent om. Prispe v ki so napisani v slo v ensk em in ang lešk em jezik u. Anonimni r ecenzijski post opek je 10 prispe v - k o v klasificir al v k at egorijo znanstv eneg a člank a t er 13 prispe v k o v v k at egorijo str ok o vneg a člank a. Ur edniš ki odbor se je že v letu 201 2 načrtno odločil, da bo 372 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences sk ušal d vigniti že doseženo r a v en obja v ljenih prispe v k o v na r a v en znanstv enih prispe v k o v . S t em je želel neposr edno pripomoči k boljši met odologiji dela in obr a vna v anja ar hi v skih str ok o vnih pr oblemo v in vpli v ati nanjo. Časopis oz. r e vija je poleg r azličice na optičnem mediju, izdana v spletni obliki, ki bo, sk upaj z v semi obja v ljenimi prispe v ki, pr ost o dost opna na spletni str ani P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor 1 Zgoščenk a in spletna izdaja v sebujeta 23 prispe v k o v do mačih in tujih a vt orje v . Izdal in založil jih je P okr ajinski ar hi v Ma - ribor . Nina Gost enčnik Mednarodna konferenca »Tuzelski arhivski dnevi«, Tuzla (BiH), 27.–28. september 2019 Društv o ar hi v skih dela v ce v tuzelsk eg a k ant ona je v času od 27. do 28. 9. 2019 or g anizir alo mednar odna ar hi v sk o k onf er enco z naslo v om Tuzelski arhi- vski dnevi . Dogodek se je od vijal v prijetnem ok olju hot ela Mellain v T uzli in je pr e - segel pričak o v anja z izbir o t eme k onf er ence in ok olja, v k at er em se je od vijal. Osr ednje str ok o vno vpr ašanje, s k at erim so se ukv arjali udeleženci t eg a pos v et o v anja, je bilo namenjeno elektr onskim zapisom k ot bodočim zgodo vin - skim vir om četrt e gener acije. P osebno pozornost pa so pos v ečali še ar hi v skim str ok o vnim iz zi v om g lede njiho v eg a pomena, zaščit e in upor abe v najširšem pomenu besede. Čepr a v je bila osno vna t ema pos v et o v anja ena, so bile pr ed - sta v ljene v sebine r azdeljene v tri logično zaključene celot e, k ar je omogočilo njiho v o r acionalno izv edbo v pr ed videnem času. P osebnost t e k onf er ence je bilo mogoče začutiti že med u v odnimi pozdr a - vi, med k at erimi je izst opal nago v or Srđana Mičanovića , ministr a za k ultur o, šport in mlade v v ladi tuzelsk eg a k ant ona. T a je poudaril r azv ojne in int elek - tualne pot enciale tuzelsk eg a k ant ona in v t ej zv ezi opr edelil tudi prizade v anja in neposr edne r ezultat e tuzelskih ar hi v skih str ok o vnih dela v ce v na ar hi v sk em str ok o vnem podr očju in v k ont ek stu širših r azv ojnih in drugih pot encialo v T u - zle in njene ok olice. S pr eds ta vitvijo v sebine knjige z naslo v om Arhivi in arhivistika za suvre- menega koristnika a vt orice dr. Vladke Lemić (Hrv ašk a) so dr. Hrvoje Stančič (Hrv ašk a), dr. Zdenka Semlič Rajh (Slo v enija) in dr. Izet Šabotič (Bosna in Her cego vina) na met odološ k o zanimi v način pripr a vili potr ebna t eor etična iz - hodišča celotneg a dogodk a. Uv od ni ar hi v ski str ok o vni prispe v ek pa je pripr a vila dr. Vladka Lemić (Hrv ašk a). V njem je pr edsta vila e vr opski pr ojekt pod imenom Time Machine s posebnim poudar k om na njego vih ar hi v skih dimenzi jah in perspekti v ah. Ob v eč k ot 30 ut emeljit eljih se je do k onca sept embr a 2019 ok oli pr ojekta zbr alo še v eč k ot 300 institucij s podr očja pr emične in nepr emične k ulturne dediščine, ak ademsk eg a in znanstv eneg a podr očja t er podr očij, k ot so inf ormacijsk a t eh - nologija, drža vna upr a v a it d. iz celotne E vr ope. V si ti pot enciali tv orijo osno v o, s k at er o bi posta vili e vr opski sekt or k ulturne dediščine v k ompaktno celot o, ki bi bila int enzi vno podprta s so dobno inf ormacijsk o t ehno logijo in tak o dost opna najširši ja vnosti. Dr. Miroslav Novak (Slo v enija) je v nadalje v anju opozoril na tri po - membne dime nzije, s k at er imi se soočata sodobna ar hi v sk a t eorija in pr ak sa. 1 Glej: http://w ww .pok ar h-mb.si/si/p/3/49/moderna-ar hi vistik a.html .