Izhaja razen nedelj in praznikov == vsak dan opoldne. ===== Uredništvo in upravuištvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, t. nadstr., =•- 1 - Učiteljska tiskarna. ------- Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine prosit;. == Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 3U‘—, za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7'50, za mesec K 2‘50. Za Nemčijo celo leto K 33*6u, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pobojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. iStev. 42 V Ljubljani, sreda dne 20. februarja 1918. Leto II. Nemčija prodira v Rusi,o. Ko so Rusi izjavili, da prekličejo vojno stanje s centralnimi državami, je zavladalo najprej veliko veselje in nikogar ni motilo, da ni bil mir formelno sklenjen in podpisan. Zadovoljni smo bili, da je nastal mir med Rusijo in osrednjimi državami. Kmalu smo pa jeLi opažati, da matrajo nemški aneksi cciisti šele sedaj Prav ugoden trenutek za osvojevanje ruskih zemlja in polagoma so preplavile najbolj krvave vesti o grozovitostih, ki jiih pcvzročajo- • boljše vik i v Rusiji, vso Evropo. Namen teh pri-Povedek in bajk utegne spoznati največji tepec. Toda tolažijo se veliki možje: »Ovca ne bo nikoli parnima!« Meščanstvo je sprejelo te mozeg pretresu joče vesti z naivno radovednostjo in spravile so ga v silno jezo in sovraštvo do divjaških boljševikov. Spočetka so bile te obre-'kovalne vesti še redke, precej zmerne, sedaj pa, ko je nemški glavni stan sklenil nadaljevati kapitalistično vojno proti socializmu v Rusiji, ko je pohod v miroljubno Rusijo pripravljen in se je že pričel, so jela najrazličneja poročila, prave lažnjive spletke, biti tako nasilne in usi-Ijive, da še ne pomnemo takega boja z dušečimi plini grde kakor je ta kampanja. Te vesti 'majo namen izmučeno človeštvo poneurrniti, da bi zopet novo morjenje pozdravljalo in proslavljalo. Včerajšnja poročila že pripovedujejo, da so Nemci pričeli prodirati pri Dvini in cd Kovla v Ukrajino. Rusija se jim ne mere dosti upirati, slavnih zmag ne bo v tej novi vojni. V Ukrajino ha gredo Nemci delat »red«. Sklenili so manire omir z Ukrajino, z vlado, ki ni imela oblasti v deželi. Zato gredo sedaj tej vladi na pomoč, Pregnati hočejo beljševike in dati meščanstvu zopet Ukrajino nazaj. Avstrijska vojska, pra-vijo, pri tej ekspediciji n ebo sodelovala. če pomislimo, da se mir z Rusijo ni sklenil, ker centralne države niso priznale samo-Pdločevanje narodov v zasedenih ruskih deželah, dalje, da je Rusija hotela skleniti gospodarsko pogodbo, pa da to ni bilo mogoče, smo lahka popolnoma prepričani, da je vpad Nemčije imperialističen in utegne imeti z ozirom na fetovni položaj jako težke posledice. l"a nova vojna nam jasno izpričuje, da imperialisti še niso prenehali biti ameksionisti, da ihti je vprašanje življenja človeštva popolnoma Postranska stvar, da hočejo spričo delavske oblasti priskočiti na pomoč ruski buržvaziji in imperializmu, da hočejo zadušiti, mogočno rusko delavsko gibanje z ozirom na svoje domače razmere. V Rusiji se je proletariat popel do znatne moči, se osvobodil tisočletnega zatiranja in imperialistom bi bilo jako neprijetno, ce bi^ si proletariat tudi druged priboril člo-Veškše pravice. Zato in za večjo svetovno oblast gre vojna proti Rusiji dalje. Proletariat more posnemati velik nauk: Kapi tal isbčke skupine so sicer v vejni med seboj, sovražijo se, med vojno se bodo mogočno okrepili po vseh deželah in po vojni, kolikor že sedaj ne delajo vojno_ sporazumno, se bedo objeli v bratski ljubezni, si priznali svoje velikanske uspehe, udarili si v reke inrekli: Združili smo vsak svoje n:oči, sedaj pa složno na delo za obrambo naših zakladov proti zahte-vam neimovitih slojev. Tak utisk dobi vsakdo, 'ki resno premo-triva vse dogodke te krvave zgodovine. Deklaracija v ljubljanskem občinskem svetu. Na snočni seji je predi, žil ljubljanski župan g- dr. Tavčar občUsken u s etu nashdnji dopis, ki ga je prečrtal'poročevalec personaliega in pravnega edaka g. dr. N vak: .Občine ~\a Spodoj m Štajerskem, v kolikor So v rokah N uicev, sklepa|o zad ije čase ostro izjavo pioti J kiVacbi jutjostovensloh dfžnvmh Poslancev z dne 30. traja 1917. V vrst*h teh ob-pn opažamo neznatne Brež ce, dalje Cel e, Ptuj A Maribor, ki je posebno orno resobiral ter 8rozii s pouličnimi n-pedi in z nekako rev .luct-J?narn > samopomočjo. K<.r je dovoljeno ten ob-lnap, katerim se je v zadnjem času pt druž la ‘udi celovška občma, i0rej gavra ono-'jbe, kjer je slovenski ,,arud itak biezp.aven, •bora biti dovol eno tudi g)»Vni občmi ntše kke občine, moicatt ne sme oučma ijuoijanska! Zatorej pudicgain, da pravni odsek mestnemu svetu prtdkži ta-ie skep: Mestni občinski svet ljubljanski se v vsakem oziru pndiU'U,e deklaraciji naših državnih poslancev z ilne 30 maja 1917, ker je prepričan, da bi, ako se vresrncijO v deklaraciji izrečene zahteve. bho“to v veitko konst drža.e in dinastije. Ooenem iz.eka občinski s et polno z upanje vsem poslancem Jugoslovanskega dižavnozoorsi e-gi kiuoa ter prest pa preko resolucij nemških oočnii postbno Celjske, mariborske m Celovške, hladnokrvno na svoj dnevni red 1“ Dalje je izvajal poročevalec, da je sicer \ dopis župana dovolj utemeljen ter da je skrajna potreba ureditve pravičnih razmer med narodi v tej državi. Koroških Slovencev je 120.000 in imajo le en mandat, kočevskih Nemcev je 20.000 pa imajo tudi enega. Pri nas na Slovenskem se manjšinam ne godi krivica in pravično je, da vsi narodi zahtevajo enakopravnost. Deklaracija je utemeljena v razmerah, zato priporoča porcčvalec, da se sprejme predlagana resolucija. Obč. sv. Štele priporoča, da se glasuje o bistveno treh predlogih posamezno. Obč. sv. g. Pammer pravi, da se odstotek nemške narodnosti prenizko ceni. Smatra, da ni umestno, da se taka vprašanja spravljajo v občinski svet ter prebere ktubovo izjavo, ki protestira proti takemu postopanju. Obč. sv. sodrug Mlinar je podal kratko izjavo, v kateri je navajal, da njegova stranka v bistvu odobrava deklaracijo, ker uvideva nujno potrebo, da pridemo iz sedanjih razmer. Stranka, ki ji govornik pripada, bo po svojih močeh delovaia za bistvo deklaracije, ker priznava potrebo popolne narodne enakopravnosti, ki se pa da doseči spričo političnih in gospodarskih razmer le potem: demokratizacije. Z ozirom na znane razloge se pa glasovanja vzdrži. G. župan je odgovarjal še g. Panterju. Rekel je, da je to vprašanje postalo važno zlasti z ozirom na dogodke, ki so omenjeni v dopisu. Ali je en odstotek ali dva Nemcev pri nas, to nima pomena, krivice se jim pri nas ne gode. Gotovo je pa tudi, da ni v interesu splešnosti, da bi Nemci v Avstriji uvedli enak sistem kakor so ga Madžari na Ogrskem. Po vojni se bodo morale razmere spremeniti. Edino pametno je, da se narodi sporazumejo med seboj in pre-urede državo tako, da bodo nastale znosite razmere. To bo v interesu države in dinastije. G. župan je dal nato predloge posamezno na glasovanje in so bili sprejeti prvi- in tretji predlog s slovenskimi glasovi soglasno, za drugi predlog pa niso glasovali pristaši kmetiške stranke. Glasovanju je sledilo burno odobravanje. Politični pregled. = Član ukrajinske mirovne delegacije o položaiu v Ukrajini. K rtspondtn m urad po-mča: Sutrudmk dunajske „Neue Frde Press?" je imel razgovor z m lom članom uma inske mirovne deiegaciie, kate e nekateri člani s > sedaj na Dunaju. Med diugim je i/.javil: V boiu proti b > 1 j še' i k m so vse u kra |i> ske stranke edine, ker Ukrajinci veco, da bi ponesla vlada boljševikov U-irajn.Cctn po past. Dalje je nagiašal, da gre glavni* stremljenje boljševikov za tem, da bi od vzeli Ukrajincem d< bro žetev U oajine in da bi radi izvidu enako brutalno nastopanje kakor po oslab Rus ji tud' po Ukrajini. Ti da U rajirci streme le po tem kar je im goče doseči n nimajo nobenega vestlia. da bi se podili za neizved-Iji urn f ntomi. N|iho*o sbenrjenje gre za ten, da vzdiže nrijstelj'ke odnošaie z Avstro-Ogrsko m tudi z Nemčijo m z zavezniki centralnih dtžsv. G ede H Ima je iz ja d. da giedo zahteve Poljakov pr. dnltč trda Ukrajinci hočeio bdi tudi v Um oziru popustil!*') in hočejo prenusuti holin-sken u prebivahst u odločitev z ljud k m giasova niem h kateri dižavi, da hoče pripadati. Predpo-g i za Uko ostopanje pa e da se vrne v»liko š'evilo ukrajinskih kmetov, k’ so j h bili odpeljali ali izgnali Rusi ali ki služijo ruski armadi v holmsko deželo. = Kaj vse vedo v vojnem poročevalskem stanu o fccljševikih. Korespondenčni urad razširja iz avstrijskega vojnega poročevalskega stana, vest, ki je tako prozorna, da jej ni treba komentarja in ki ima namen, da podpira in opravičuje nemške a n ek sionistične načrte, To »krvavo« poročilo se glasi: i Od boljševikov zaneteni upor v ukrajinski ljudski republiki dobiva vse oblike pravega boja tolp, pri katerem tvorita rep in opustošenje glavni vojni namen, med tem ko je boj proti radi le političen plašč. Vse gibanje se odigrava v bistvu vzdolž železnic in najvažnejših cest. Ob teli črtah izvršujejo ostanki vclikoruskih čet, ki so se izpre-menile sedaj v roparske tolpe, svoje rokodelstvo. Tolpe pohajajo skozi bogato deželo, ki hrani še znatne zaloge iz žetve 1914. leta. Spada k znakom časa, da se poslužujejo boljše-viške čete zlasti rade oklepnih vlakov in ohlapnih avtomobilov, ki so jih privedli s seboj z ruske fronte. Dostikrat osvoje kraje prav naglo. Boji potekajo največkrat z neznatnimi iz- gubami. Ce zadenejo uporniki na premoč, tedaj navadno hitro odidejo. 2al, da so bile ukrajinske čete cb vsej fronti še iz carjevih časov tako razkropljene, da rada le s težavo in z veliko izgubo časa v sdanjih razmerah le težko zbira večje formacije. To je omogočilo boljše-viškim tolpam zlasti v severncizapadnem delu dežele, da so se polastile važnih železniških prog, kolodvorov in krajev, med tem ko le m alb nadlegujejo odprto deželo, ki večinoma soglaša z rado. Žal, da so sovjetne čete opu-stešile tudi Kijev. Zavzetje tega mesta po ve-likoruskem polkovniku Muravjevu predstavlja očitno eno izmed večjih vojaških akcij uponni- * kov. Na ukrajinski fronti se nadaljuje demobilizacija velikoruskah čet, to se pravi, da zapušča moštvo v velikih skupinah jarke in hiti proti' domu. Ukrajinske formacije, oslabljene vsled odpustitve številnih letnikov, korakajo v notranjost dežele. Strahovlada vstašev je težko breme za ukrajinsko ljudstvo'. Centralne države zasledujejo s pozornostjo to gibanje. Razmere na severovzhodu mlade republike so postale v zadnjih dneh take, da ne dopuščajo več le mirnega opazovanja. Čete armadne skupine Linsingen, nemške formacije, so se odzvale danes klicem za pomoč preti Velikoru-som in pričle s pohodom iz ozemlja okolo Kowela. = »Nerodna vsenemška tendenčna politika.« Bela vrana med meščanskimi listi je dunajski »Morgen«, ki označuje popolnoma pravilno fabrikacijo vesti Wolffovega korespon- ^ denčnega urada proti bcljševikom za »prav' opasno publicistično pripravo.« Potem pravi: »Če pa v splošnem te vesti pri vsakem nevpli-vanem zbujajo neprijeten vtisk in pri vsem tem, da bi bile lehko mogoče, zbujajo vtisk neverjetnosti, tedaj so tega v prvi vrsti krivi oni, ki sestavljajo te vesti na tako neroden način, jih tako vsiljivo razširjajo in ž njimi kar na debelo uganjajo precej nerodno vsenemško tendenčno politiko. Samo če prečitamo te vesti, vemo, da niso napisane in razposlane zaradi poročil, temveč da predstavljajo prav malo di-plomatično fabrikacijo dokumentov, ki naj služijo eventualnim sklepom nemškega armadnega vodstva pred prijatelji in sovražniki kot dokazi njihove potrebe. A za take dekaze so ravno vsled svoje opreme nepripravne. Ogrožajo dobro vero na odkritosrčnost politike centralnih držav pred tujino in s Mn ogrožajo tudi bodeča mirovna pogajanja z zapadnimi državami in v tem trenotiku tudi tako potrebno spo-razutr.ljenje z Ameriko. Če se n. pr. čila poročilo Wclffovega urada o strahotnih razmerah v onih delih Livcnije, ki »nimajo sreče, da bi bili zasedeni od nemških čet in bi bile tako obvarovane boljševiškega kaosa, tedaj ve vsak otrck, da imajo tako nerodni olepševalni opisi le malo sreče v tujini. Metoda, ustvarjati taka dejstva, ki naj pozdravljajo zaželjeno intervencijo, je namreč že zelo obrabljena in že prevečkrat zlorabljena. Na Angleškem na primer vedo tudi prav dobro, kako se napravljajo take stvari, a tam so jih napravili spretnejše. Svarili bi pred tem, da bi pripisovali tej metodi morda sedaj še mcraiično ali celo zgodovino tverečo vrednost, najbolj nujno pa svarimo l>red tem, da jih prepuščajo pčiividno nezmožnim rekam poročevalskih koncipistov VVolffo-vega urada ali celo žurualističnlm diletantom v vojaški suknji. Debro res ne napravijo. = Poljaki v opoziciji. Časopisi1 objavljajo izjavo poljskih članov gosposke zbornice, katero je bila cenzura zasegla. V soboto se je vršila jrlenarna seja državnozborskega poljskega .kola, na kateri je poslanec Daszynski prečrtal deklaracijo na poljski narod.'1 Član gosposke zbornice, grof Goluchowsiki je izvajal, da jc jmiklopitev Bolniškega ozemlja k Ukrajini neopravičena tako z narodnega kakor z religioznega stališča. To obžalovanje vredno usodo so poljskemu narodu pripravdi eni, ki so mu svečano obečali csvobojenje od tujega jarma. S svojini privoljenjem za tako določitev -meje je grof Czernin brezobzirno prelomil svojo1 obljubo. Mi vsi želimo, da se napravi konec vojni in sklene z Ukrajino in na ostalih frontah trajen mir; prepričani pa smo, da bi se bil uspeli v Brestu Litovskem megel doseči brez krivice, storjene poljskemu narodu in ne da bi se bila prelomila dana obljuba. Poljski člani gosposke zbornice — je izjavil grof Goluchowski — proglašajo s tam resnosti položaja odgovarjajočo opozicijo proti vladi. Trdno smo prepričani, da je vlada na resnici neodgovarjaječ način informirala krono o velikem pomenu posameznih pogojev pogodbe z Ukrajino. Smatramo torej za svojo dolžnost, da celo zadevo pojasnimo na način, ki izključuje vsako napačno tolmačenje, ter damo duška čuvstvom ogorčenja, ki v sedanjem trenutku navdajajo srce vsakega Poljaka.« = Kriza na Hrvatskem. Iz Budimpešte poročajo: firvatski ban pl. Mihalovič je dospel v Budimpešto. Njegovo stališče je baje omajano, ker se glede podaljšanja finančne nagodbe ni doseglo sporazumljenja med Ogrsko in Hr-vatsko. Tudi glede vojnega davka obstoje bistvene diference. Kot naslednik Mihalovičev na banski stolici se nmenuje minister za Hrvatsko dr. Unkelhausser ali pa bivši ban baron Skerlec. = Volilna reforma za nemški državni zbor. Nemški zvezni svet je 16. februarja pri- trdil načrtu zakonu o sestavi1 državnega zbora ter uvedbi preporčnega sistema v velikih državnozborskih volilnih okrajih. Načrt zakona se v kratkem predloži državnemu zboru. Število poslancev se zviša na 441. Mesta Berlin, Vratislava, Frankfurt, Monakovo, Draždani in Hamburg tvorijo po eden volilni okraj. Berlin voli 10 poslancev, Teltovv 7, Hamburg 5, Bo-chum in Leipzig po 4, Koln, Vratislava. Essen, Draždani, M cnakcj v o in Dortmund po 3 poslance. = Leta 1916 in leta 1918! »Arbeiter-Zei-tung« piše: Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Z odredbo armadnega vrhovnega poveljstva z dne 5. junija 1916 se razširi vojaška gubernija Lublin na okrožja Holm, Hru-bieczcv, Tomaszev in se s tem združi bivša holmska gubernija z ostalimi, od avstro-ogrskih čet zasedenimi deli kongresne Poljske v enotno upravno ozemlje. S to odredbo se je izpolnila srčna želja poljskega naroda, ki je občutilo to, da je odtrgala Rusija holmsko gubernijo od Poljske kakor udarec v lice. Tako so 7. junija 1916. leta uradno poročali!! In danes? = Izjava TroChega o končanem vojnem stanju. TrocGj ie izdal na ruski narod obš ren manifest o končanem vojnem stanju med Rusijo in centralni državami. V man festu pravi: BSo-drugi! Mirovna pogaianja so končana. Nemčija in Avstrija hočeta vladati nad ozemlji, ki sta si jih prisvojili s silo orožja. Ruska ljudska avtoriteta delavcev in kmetov ne more pritrditi temu. Takega miiu ne moremo podpisati. Mi pa nočemo in tudi ne moremo nadaljevati vojne, ki jo je bila vznetda združba potentatov in kapitalistov. Naj vedo mmškt in avstrijski vojaki, da se mi branimo, vojskovati se proti njim Iz teh vzrokov je izjavila dmes ruska delegacija, svestva si svoje i dgovornosti napram rusKemu ljudstvu in zatiranim narodom: vimenu vlade sovjeta ljudskih komisarjev in ruske zvezne republike obveščamo vlade in narode, ki so z nami v vojni, da nočemo podpisati anel sijske pogodbe in da proglaša Rusija konec vojnega stanja z Nemčijo in Avstro-Ogrsuo, Turčijo in B »Igarijo. Hkratu dobe ruske čete povelje, da popolnoma demobilizirajo na vseh frontah. = Prva konferenca rdeče delavske in kmetiške garde. Prvo konferenco rdeče delavske in kmetiške garde v Moskvi je pozdravil sov-jt ljudskih komisarjev kot pravo ljudsko vlado. Rdeča garda trdno čuva obrambo uspehov revolucije in se bo bojevala za njeno končno zmago. — Ukrajina in centralne države. Iz Berlina se brzojavno poroča: Posebna komisija ukrajinske rade je dospela v Berlin. Član te komisije, profesor Ostap Tenko, je izjavil: Prišli smo, da razpravljamo o izmnjavi blaga. Od tod gremo na Dunaj. Napram Ukrajini tvorita Nemčija in Avstro-Ogrska enotno ozemlje za izvoz. Ukrajina lahko izvaža pšenico, rž, ječmen, mast in jajca; računa pa zlasti na uvoz poljedelskih strojev, železnine, drobnega blaga, in blaga za oblačila. Kruha, mesa in sladkorja ima Ukrajina zadostno množino. V štirinajstih dneh prične neposreden železniški promet z Berlinom in Dunajem. = Konferenca socialistov v Londonu. Iz Pariza poročajo: Socialistični delegati iz Italije, ki se udeleže londonske konfernce, po večini državni poslanci, so prišli na potovanju v London v Pariz. = Upori na Grškem. Italijanskim listom se poroča iz Soluna, da je v pokrajinah La-mia in Theben prišlo do resnih vojaških revolt v prilog kralju Končantinu. Vojno sodišče je ostro nastopilo. Vlada je 70 politikoV in drugih pristašev kralja Konstantina poslala v pregnanstvo na razne otoke. Dnevne beležke. — Društvo zdravnikov na Kranjskem je sklenilo ,da poviša zdravniške honorarje. — Odredba vojnega ministrstva. Vojno ministrstvo je odredilo, da dobe dopust, če prosijo zanj, oni profesionisti, kakor kolarji, kovači, ključavničarji, kleparji, sodarji itd., ki so potrebni za popravila orodja, ki ga rabijo poljedelci pri spomladanskem obdelovanju polja. Vsi vojaški poveljniki so dobili nalog, da poskrbe tern delavcem kar najobsežnejši dopust. — Smrtno ponesrečil na kolodvoru v Sent Petru 301etni jiremikač Anton Samsa. Prišel je pri premikanju vlakov mod odbijače, ki so mu strli prsni koš. Kmalu po nesreči je Samsa izdihnil. — Ogenj v šeli. Sola pri Sent Lenartu nad Laškim trgom je pričela goreti v soboto zjutraj. St. Lenart leži 600 metrov visoko, zato ni mogla požarna bramba iz Laškega trga vzeti veliko. brizgalnico s seboj, temveč le manjšo. Silen vihar in hud mraz sta zelo ovirala gašenje. Brizgalnico so morali polivati z vročo vodo. Ognjegasci so rešili le nekaj šolskih prostorov. V šoli je ležala bolna učiteljica, ki so jo spravili vaščani takoj ob začetku požara na varno. — Otroka je hetela umeriti. Iz Ormoža poročajo: V soboto je položila neka ženska svojega en mesec starega sinčka na železniški tir med Veliko Nedeljo in Mcžganci, da bi ga povozil vlak. Ko j odšel vlak in je šel železniški čuvaj po progi, je našel otroka nepoškodova- nega poleg tiru. Vzel je otroka s seboj. Mater so že izsledili in jo izročili okrajnemu sodišču v Ormožu. — Društvo »Ljudski oder« v Trstu bo imelo v nedeljo dne 24. t. m. ob pol 10. zjutraj svoj občni zbor v Delavskem domu v Trstu, ulica Madonnina 15. Dnevni red običajni. Vse člane in prijatelje društva vabimo, da se udeleže tega zbora v polnem številu. Za odbor: F. Šešek, A. Vavpotič. Vojna. Dunaj 19 f* bruarja. (Kor. urad ) Ur2dno se rairgiaša: Ob Piavi in v t*z ml;u Monte Aso-lone ž Vdhen artiljerijski ogenj. - Na severovzhodu fronti so črte armadne skupine L nsm-gen brez boja z.v urad poroča iz gDvnega stena: Zapaduo bojišče: Na F a der-sktm s<> naše čete sovražne nočne napade oo goj du Houthnulster zavrnile. Vzhodno Y,u rna in ob ob«.h straneh Scar. e proti vičeru naraščajoč topuvsk ogenj. Ob kana u O se Anne usptsno izvidno delovanje naše i> fanttrije. Juž n vzhodno Tahure so bademke in lii nške ko m pa m je vdrle v soviažne ja ke ter prived e znatno šttvilo ujtt-nikov Osvr jeno r ztmlje smo znpei prtpumli prtmočnm soviažrnm oddelkom. V zračnem b ju je bdo včeiaj sestn Ijt » ih 7 soviažnih letal. — Vzhodno bojišče. — N mšae čete so smoci za stdie D nsk; našle so le slaboten odpor S »v-ražnt oddelki so večjim delom pobegn il. Piiurav-ljena razstrtluev mo-nu čez Diino se sovražniku ni posrečila. Na c beh stiantb Lučka prod rajo naše čete ne>2dižno napiej Luck -mo bitz boja zasedli. — Z ostalih bojišč nič novega. — Von Ludendoiff. Berlin 19. februarja zvečer. Woff>v urad poroča iz glavnega tana: OJ Rge pa tje pri ko Lučka prod rajo naše čite skoraj ores odpora. Državni zoor. Na Dunaju, 19. februarja. Današnja seja se je vršila v znamenju razburjenosti. Cehi in Poljaki so zlasti pokazali ob vsaki priliki svoje cpezicionalno stališče na-pram vladi. Takoj ob začetku seje, ko je prečita! predsednik dr. Gross cesarjevo zahvalno brzojavko na čestitke zborničnega predsedstva ob priliki sklenjenega miru z Ukrajino, je zapustila vsa desnica demonstrativno dvorano. Ministrski predsednik dr. Seidler je imel nato sledeči govor: Z ozirom na to, da ni dovelj časa za obravnavo rednega proračuna, predlaga vlada proračunski provizcrij, za čas cd 1. marca do 30. junija 1918. V soglasju z vsebino proračuna, prosim dovoljenja za ncivo posojilo 6 miljard. V teku proračunske debate bom gotovo imel priliko, da se izrazim o notranjem političnem položaju. Po razgovoru z ministrom za zunanje zadeve pa podam sedaj sledečo* .izjavo z ozirom na severnovzhcdne razmere. Pri mirovnem sklepu z Ukrajino sta zlasti dva momenta pomembna. Predvsem je treba opozoriti na člen IX. mirovne pogodbe, glasom katerega tvorijo vsi njeni pogoji nerazdeljivo celoto. Obveznosti, ki jih je prevzela ukrajinska ljudska republika, so zlasti te, da nam daje na razpolago vse svoje prebitke gospodarskih pridelkov. (Odobravanje.) Od te določbe pričakujemo olajšavo življenskih razmer v monarhiji vsled dobave žita in drugih živil iz Ukrajine. (Medklici.) Brez dvoma je, da so zalege žita v Ukrajini neprimerno večje nego kvantnim, ki ga moremo v tem trenutku prevažati. Glasom mir 6 v ne pogodbe je Ukrajina zavezana, da dobavlja nam in našim zaveznikom te prebitke. (Medklici.) Vprašanje, če dobimo* žito iz Ukrajine in koliko, je torej le vprašanje, da določimo to množino in nje transport. Vse tozadevne pogodbe so že pojasnjene in upanje imamo, da nam pridejo dobave še tekam letošnjega gospodarskega leta v prid. Ukrajina ima bistveni interes, da nam dobavi zahtevano množino žita, ker drugače propadejo tudi oni deli mirovne pogodbe, ki vsebujejo naše cbveze Ukrajini. Seveda, ne smemo pozabiti tega, da pretresa vso Rusijo in Ukrajino državljanska vojna in da so v teh razmerah težkoče transporta izredno velike. Po zadnjih poročilih, ki jih je debil minister za zunanje zadeve narašča anarhija v vsej Rusiji. (Medklici posl. Soukupa.) Vlada kaos, boj vseh proti vsem. Pri vsem tem je naš cilj edino ta, vse kar je v naši moči storiti, da preskrbimo našemu hrabremu prebivalstvu toliko živil, ki jih sme po pravici zahtevati in ki jih je zaslužilo z dolgotrajnim pomanjkanjem in odločnim vzdržanjem. (Odobravanje.) Prerokbe, če se to posreči in v kakšni meri, so spričo naraščajoče anarhije v Rusiji nemogoče. (Medklici posl. Soukupa.) Če se to ne posreči, potem propadejo tudi ostale določbe pogodbe, toda ostane nam še vedno ena prednost, da srno namreč končali vojno stanje z Ukrajino* in s petregra-ško vlado. (Odobravanje. Medklici posl. Soukupa.) Druga važna točka mirovne pogodbe je ona glede Holmske dežele. (Čujtc! Oujte! Medklici.) Zastopnik ukrajinske rade iti c. kr. vlade sta podpisala včeraj dopolnjujočo in pojasnjujočo izjavo k mirovni pogodbi (čujte! oujte!), glasom ^ katere ne spada holmska gubernija Ukrajini, temveč bo razsodila svoj čas o njeni usodi mešana komisija po etnegrafičnih načelih (živahni medklici pri Poljakih) in po željah prebivalstva. (Živahno odobravanje. Medklici pri Poljakih.) Tozadevni odstavek se glasi tako, da komisija, ki bo določevala meje, ni vezana (živahni klici oujte! čujte!), da bi položila mejo skozi kraje Ihelgcraj-Szczebrzmszvn-Krasno-stav - Pushaczov - Radzyn - Miedzvrzeczic -Sannaki, temveč da lira. pravico, da začrta mejo tudi vzhodno od te črte na podlagi etnogra-fičnjh načel in želj prebivalstva. (Odobravanje. Medklici.) Mešana komisija bo sestavljena iž zastopnikov pogodbo sklepajočih strank in iz zastopnikov Poljakov. Vsak od teh pošlje ena- ko število zastopnikov v to komisijo. Pogodbo sklepajoče stranke bodo sporazumno določite, kdaj naj se snide ta komisija. Drugačna rešitev nacionalno spornega h olin.skega vprašanja ni bita mogoča, ne aa bi bil ogrožen mir. (Pritrjevanje.) Rusija je dek rediti rala za svoja ozemlja pravo samoodločevainja narodov tako daleč, da se posamezna ozemlja lelrko pope lin orna odcepijo od nje. (Medklici.) Za zasedena ozem-ija smo sprejeli to stališče in vsa pogajanja v Litovskem Brestu so se vršila na tem temelju. Pripoznali smo pravo samoodločevanja za narode na Litvinskem, Kurlandskem in Poljskem. (Pritrjevanje.) In ni nobenega logičnega ali mo-raličnega vzroka, ki naj bi jemal Ukraj.ncem pravico, dovoljeno mečnim narodom Rusije. (Živahno odobravanje.) Gospodje iz Poljskega kluba ne morejo tajiti, da je vehik del hoilmske gubernije mečno naseljen z uprajinskim prebivalstvom (odobravanje) in da ima tudi ta narod i pravico, da se ga čuje. (Odobravanje.) Grem še dlje: prva dolžnost c. kr. vlade je, da doseže mir. (Živahno odobravanje. Medklici posl. Soukupa, ki mu odgovarjata Albrecht in Teufel. Hrup.) To, kar se je bilo ustvarilo v Brestu Litovskem, je mir za ljudstvo, (odobravanje) in nikdar ne bi bili razumeli narodi Avstro-Ogr-ske, če bi bili razbili ta mir, če bi bili zavrnili možnost, da dobimo žito, (živahno odobravanje) le zato, da pripade holmska gubernija v vsej svojej razsežnosti in brezpogojno Poljski. (Odobravanje. Medklici pri Poljakih.) Vlada stopa pred to zbornico, stopa pred vso javnostjo z vprašanjem, kakšen bi bil odgovor, če bi se bil vrnil minister za zunanje zadeve in bi izjavil, da je razbil in pokvaril mir (viharno, dolgotrajno odobravanje), ker ni hotel dati ukrajinskemu delu prebivalstva hciki.ske gubernije pravice, da bi se ga slišalo prav tako kakor poljski del. (Medklici.) Tudi gospod predsednik Zedinjenih držav (čujte! oujte!) je v svojej javni izmenjavi misli z nami, izrekel stavek »da se naredi in ozemlja ne smejo porivati semintje iz ne države nadoblasti v drugo tako, kakor da 'bi šlo le za predmete in kamenje v kaki igri«, da se torej ne smejo izvršiti izprerr.en.be brez scglašanja narodov. (Medklici.) Ukrajinci imajo enako pravico kakor drugi narodi*, da govore, če se izvrši izprememfca v njihovi državni pripadnosti. (Pritrjevanje.) Če bi bili postopali tako, kakor zahtevajo gospodje iz Poljskega kluba, tedaj bi ne bili razbili le ukrajinskega miru, temveč bi morda pretrgali tudi rahle niti, ki bi morda kliko privedle do splošnega miru. (Živahno odobravanje.) In glasovi, ki bi se bili dvignili za obrambo take vlade — če bi se sploh dvignil kak glas — bi izginili v viharju ogorčenja vseh avstrijskih narodov. (Dolgotrajno odobravanje. Medklici pri Poljakih.) Spričo teh razmotrivanj moram zavračati z vsem poudarkom gotove insinuacije, ki so* se oglasile glede obravnavanega vprašanja o razmerju med monarhijo in Nemčijo. (Odobravanje na levici.) Sedaj k Rusiji! Petrcgraška vlada je izjavila sama, da ni z Avstro-Ogrsko nič več v vojnem stanju in po* človeški predvidevnosti se ne bo nič več obnovilo vojno stanje. (Odobravanje. Medklici.) Sledeč nemškim kličem na pomoč iz Kstlandije in Lrvenije, se je odločila Nemčija, da koraka dalje v notranjost Rusije. (Živahno odobravanje na levici.) V popolnem soglasju z našim zvestim zaveznikom smo prišli do sklepa, da se ne udeležimo te vojaške akcije. Naše glavno stremljenje je prej ko slej to, da kar najhitrejše pomagamo avstrijsko-ogr-skism državljanom, ki so še na ruskih tleh, toda ki so po besedah ruske vlade svobodni. Danska vlada, katerej se ne moremo dcvelj zahvaliti* za njeno požrtvovalno pomoč, stori vse, kar je v človeških močeh. Odkar je končala Rusija vojno, na mejo že nad 20.000 vojnih ujetnikov in vedno še prihajajo. Minister za zunanje zadeve ima namen, da prične z rusko vlado zopet pogajanja glede izmenjave ujetnikov. Vojni ujetniki, ki so v Ukrajini, se pošljejo prej ko mogoče domov. Prosim, visoko zbornico, da sprejme to izjavo na znanje. (Viharno*, dolgotrajno •odobravanje. Na levici kličejo »Heil«. Ministrskemu predsedniku čestitajo.) Predsednik dr. Gross naznani, da bo na dnevnem redu prihodnje seje prvo čitanje proračunskega provizorija. Prihodnja seja jutri. * Interpelacija socialnih demokratov. Nenški socialni demokrati so na današnji seji poslanske zbornice interpelirali vlado, je-li je volja ustavnim potem vplivati na skupno vlado v tem zmislu: 1. da avstro-ogrska vlada izrecno uradno izjavi, da smatra vojno stanje z Rusijo za končano in da je pripravljena, stopiti nemudoma v pogajanja z ruskim sovjetom ljudskih komisarjev v ta namen, da se razprave v dosego diplomatičnih, pravnih in gospodarskih 'Cdnošajev nadaljujejo in zaključijo ter na ta način faktično doseže mir z Rusijo; 2. da se opusti vsaka uporaba avstro-ogrskih čet na ukrajinskem ozemlju; 3. da avstro-ogrska vlada sprejme cd Wilscna pred kratkim izražena načela za splošen mir in da krepko nadaljuje stremljenje po neposrednih pogajanjih med Avstro-Ogrjko in Združenimi* državami v sv*r-ho dosege splošnega miru; 4. da se končno takoj odpuste eni čmovojniki, ki so že pred po-četkom vojne dosegli 50. leto starosti*. ZadiijC vesti. Pogajanja z Rumunljo so se pr čela. Dunaj 19. februarja. Kakor je korespondenčni urad izvedtl, jeru m unska vlada izrazila željo, da se prično pripravljalna pogajanja za sklep m i r u s četverozvezo. V to svrho se poda grof Czernin te dni v Rumun jo, kainor dospejo tudi zastopniki ostalih zaveznikov Na pristojnih mestih pa vlada glede miru z Ruiuunijo pesimistično mnenje, ker semkaj dospele vesti do kazujejo, da Romunija še ni zrela za mir in da goji še dukkosežoe aspiracije. Iz Galicije in Poljske. Dunaj, 18. februarja. Iz Poljske in Galicije je dešlo *semkaj le malo poročil. V večini galiških in poljskih mest so se vršila žalna zborovanja. V avstrijskem okupacijskem ozemlju so številne oblasti ustavile svoje delovanje. Mir z Ukrajino. Dunaj, 19, L bruarja. D dočilo v zmislu člena 2 mirovne pogodbe z Ukrajino, ki vpo-st,ke rade in vsi čiani ukrajinske mirovne delegacije. Š-edl pred alandskimi otoki. Kodanj, 19. f bruarja. Iz St ckholma se poroča: Poveljnik obrežne oklopnice „Thor“ je Ruse pozval, naj zapude alandske otoke Rusi so razstiehli murne j^ko skgdšče ter zažgali signalno postajo Ecker* e. Rušilec 'edu »2« in parnik .Hnnidal* sta z < borožtnim mušl.om odplula proti aland^kim otokom Dogodki na Finskem. Petrograd 19 f bruana. Petrrgraška agentura poioča : V-a severna Fm>ka i d T* rm je do Uitaborga je v rekah rdeče garde. Srednji del dežele je v rokah beie garde. J ižm okraj od Tammtrforsa je na stram rdeče garde. Vest, da je pnšis iz Š edije municiia na Faisko ie neresnična. — Tuli vsa južna Fi iska je v rok h rdeče garde. P. k žai se vs*k dan iz'oljšuje. Na !-eieiu so še 'jun boji. Zmaga id če garde je zagotovljena. Nad polovico fi slogi prebivalstva j* že pod vlad i idece g*rae Dnu s je odšel vlak okliipn h avlo uobiluv, topov in struji ih pušk na f onto. Izjemno stanje v Berlinu. Berlin. 19 ftb u„r a W ffnv urad poroča; Vrhovno povej tvo v Markah odreja, d* se razveljavi p.iostnno izjemno stanje, razgkšuo 31 januarja nad B.rlinuin m okoIičo, s 23. f bruar-jem. Aprovizac ia. Pšenični zdrob za otroke do 3. leta se bode prodajal v vojni prodajalni Gosposka ulica. Veljavne so le izkaznice katere imajo* stranke že v rekah. Za vsacega otroka, ki je izkazan na izkaznici se debi 1 kg pšeničnega zdroba, ki stane 1 K kilogram. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami: štev. 1 do 300 dne 20. februarja, štev. 300 do 600 dne 21. februarja, štev. 600 do 900 dne 22. februarja, štev. 900 do 1200 dne 23. februarja, štev. 1200 do 1500 dne 25. febru-mia, štev. 1500 do 1800 dne 26. februarja, štev 1800 naprej dne ,27. februarja. S e/e mesu dobe stranke z zelenimi iz-kaznicami s črko B v cerkvi sv. Jožefa, v sredo dne 20. t. m.: od pol 2. do 2. štev. 1 do 00, od 2. do pol 3 štev. 201 do 400. od pol 3. do 3 štev. 401 do 600, od 3. do pol 4. štev. 601 do 759. 1 oseba dobi '4kg, 2 osebi '/2 kg, 3 do 4 osebe 34 kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 ‘h kg, več oseb 1 7» kg. Kilogram stane 2 kroni. S>eže me-o na zelene 2kaznice A dobe stranke v sredo 20. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa od pol 4. do 4. Razno. —^aobljuba... Dunajska »Reicbs>po*st« pcročaiCesar in cesarica sta svečano zaobljubila, da sezidata cerkev, če dosežemo časten, zmagoslaven mir. — Današnji datum je 20. februarja 1918! / * Grcf Kuhen-Hedervary umrl. Iz Budimpešte poročajo, da je umrl dne 16. t. m. grof Kuhen-Hedervary za kapjo v 68. letu svoje starosti. Grof Kuhen-Hed*e*rvary je bil 14 let ban na Hrvaškem. Spočetka je nastopal jako pravilno, pozneje je pa uvedel pravo* strahovlado na Hrvaškem, omejeval svoboščine,1 tisk in uvedel pravi ovaduški sistem. Najhujša opo-zicijonalna stranka mu je bila Starčeviceva Stranka Prava. Pri svoji politiki se je naslanjal zlasti na Kolomana Tiszo. Proti strahovladi tega bana so bili tudi po Slovenskem protestni shodi. Pozneje je bil gerf Kuben-Hedervary dvakrat ogrski ministrski predsednik (1910 in 1912); obakrat je moral odstopiti, ker vojaška predloga ni obsezala madjarizacija ogrske vojske. * Tihotapstvo s starimi oblekami Okornost, s katero dela 1 udski oblačevalni urad, je dovedlo tudi do tega, da se je pričelo tihotapstvo s starimi in ponošenimi oblekami povsod prav na debelo. Že osem mesecev so zaloge oblek zaplenjene ter med tem tudi trgovci s starimi oblekami niso smeli oblek ne prodajati ne kupovati. Zaloge oble , ki so pod zaporo pa leže ves ta dolgi čas brez namena v posameznih trgovinah, ne da bi jih mogel kdo rabiti, dočim se zlasti med siromašnejšimi sloji vedno bolj pojavlja potreba po obleki in perilu- Na Dunaju so trgovine s starimi oblekami, ki imajo v zalogi vrednosti po 50.01*0 do 60.000 kron, ki nedvomno strohne, ker oblačevalna centrala ne pospravi zalog in jih ne razdeli med tiste, ki jih rabijo. Dočim je na eni strani nevarnost, da uničijo molji obleke, ki so pod zaporo in jih nihče ne more kupiti, hodijo pa na drugi strani različni tihotapci okolo rodovin in po hišah In kupujejo ponošene obleke, da jih vtihotapljajo po ovinkih na Ogrsko, li tihotapci imajo tem lažji posel, ker razni sloji le neradi oddajajo obleko oblačevalni centrali in ne marajo potov, ki bi jih imeli zaraditega. Tako se vrši sedaj s starimi oblekami prav tisto, kar se je godilo že prej z novimi: odhajajo čez mejo in mi gledamo za njimi. V osmih mesecih še niso mogli urediti prometa s ponošenimi oblekami in s tem zlasti po večjih mestih odtegujejo obleko siromašnejemu prebivalstvu, ki bi bila^ še vedno cene a nego nova, ki je dosegla že ogromne cene ali pa današnja ničvredna draga „nadomestiIa“. In vse to zaradi slavne uradne okornosti, kjer mora postati „painet nezmisel, dobrota pa muka“! * Letalec ponesrečil. V Aradu na Ogrskem sta se v soboto popoldne dvignila v croplanu letalska častnika stotnik Špindler in poročnik baron Urban. Aparat se je zapletel v brzojavno omrežje ter je padel na tla. Stotnik se je pri padcu razb ilglavo in je takoj umrl; poročnik pa je bil težko ranjen. * Pet otrok pri drsanju utoAilo. Iz Znojma na Moravskem poročajo, da sc je pri drsanju na zamrznjeni reki Taja udrl led. Pet otrok je utonilo. Železniški sprevodnik Mihiček, ki je hitel otrokom na pomoč, je izginil v valovih. Trupla njegovega še niso našli. * Premoženje bivšega cara podržavljeno. »Matim« poroča iz Petrograda; Podržavljenje posestev bivšega cara Nikolaja II. se je pričelo. Ljudski komisar za finance ceni vrednost carjevih posestev na dvanajst miljard rubljev. ———m———— —11 i i i———,M———— , ' ' Izdajat:■ i u. oduo.onu mednih: .1 o sip Pet c j a n. . Tisk .Učiteljsko tisianie" v l iubljant. Kavarna „l]MI0ME" ^ TRST Si Velika zbirka pol tičnih in leposlovnih ’ e v i j Jn časn kov v vseh jezikih. Shajališče sodrugov vseh narodov. ^ fnnPijl _____ Išče se za Trst spretnega delavca za izdelovanje = ženskih slamnikov. Delo zagotovljeno za tri mesece. Naslov se izve v upravi „NAPRE,JA“. F. BATJEL Ljubljana Stari trg št. '28. Gorica Stolna ulica št. 2. Hoška in ženska dvokolesa še s staro prevmatiko šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne svetilke. Najboljše baterije Posebno niška cena za preprodajalce. Mehanična delavnica na Starem trgu št. 11. De: \ mira v Zagorju ob S. reg. zsdr. z om. por. Zadruga je najboljSe aproviza-cijsho mesto, ki preskrbljuje z vsemi potrebščinami svoje člane po na najugodnejših cenah. dlan konzumnega društva lahko postane vsakdo. Vstopnina In dale! sta razmeroma majhna. Deleš se lahko odplačuje v rokih. (E) [S: :ei® in v prodaja zn lož ha „Napreja“ knjige in brošure 30“,o eeneje. Naročila sprejema upiava „Nupreja‘* v Ljub.