ftrttnlni piMjim i notoilnl. XIX. iaffnlk.
1941. mirclui 20.
4. numera.
•0    V

LIST
Mesečne verske novine.
Vu Iminl prikmurske avang. ilnjerlje r«dit«l
I v&davnlk t rLKAR JANOS,
Murska Sobola.
Čeka račun it. 13,586; Imč ,,Dflševnl list" M. Sobota.
CLna na cSlo leto 20 Din., v svdnstvo 30 dln.,
v Amerlko 1 Ool., edne numere 2 dln.
Izhaja edndk na messc.
Naprejplačilo gorivzeme vsakl ev. dfihovtiik i vučitel.
lezušoua slednja pot v tažalem.
V  Jeružalem iti, — vsakšega  Izraeli-tanca svčto želenje je bilo to. Deteče srcč se je z gizddvov radostjov napunilo, gda je 12 let staro ob prvim  smelo s svojimi roditeli v Jeruždlemsko cčrkev.
JeružaMem! — si je žalostno zdehno sin Izraela, gda so se drugi na p6t spra-vili, ndj v Ddvidovom mesti preživčjo svčt-ke, sam pa je doma mogo ostanoti.
V  Jeruždlem!   —  so šepetala vtista obtrudjeni starcov, ki so se na konci svoje zemelske potf v Jeružalem ddli  prepelati, naj v smrti v svčtoj zemli preblvajo, če so že v žltki med pogani mogli prebivati.
Bliže nčbi, bliže svojemi B6gi se je čtito sin Izraela v onom mesti, nad šterlm se je zdigala zmožna c^rkev, s štere oltd-rov je d^n za dnčvom vido proti ndbi se zdlgati dim Bogi posvečeni aidovov.
Pa so se bližali vtizemski svetki. V Jeružalem pelajoče ceste so pune bl!e van-drarov, ki so se želno paščili, ndj med ste-ndmi svčtoga vdraša preživžjo velke svčtke.
Med njimi je šo, obdžni od vsikdar bole rastčče vnožlne, tudi Jezuš.
Ttidi njegovo srcž je hitreje bilo, ttidi njegpva dflša je trepetala, ali vse to nej zavolo radostnoga čdkanja, nego zavolo globokoga, svčtoga zburkanja nad tem, ka je priti melo i priti moglo: Vido je že v duhi vOre slčdnjega boja, včretrplenjapunesmrti.
KriČeča, njega hvalčča i diWča vno-žlna ga sprevaja prčti Jeružalemi: moški,
ženske, s palmovimi vejkami v rokaj, svoj gvant pred njim na cesto prestčrajoči. On pa resnoga i zamišlenoga obriiza jezdi na oslici.
Ja, tak bi moglo biti: On, Zveličitel, od ludstva pozdrdvlani kak te ddvno i želno čakani, nšrod pa navdUšeni i pripravleni posliišati i činiti njegovo volo. Takježivo v misli Izraela kep Mešiašovoga prišestja v Jeruždlem, tak so včili starci mladino, dokeč se je oni kep nej vtisno v njeni sp6-menek, n&\ ga pa dale da prišestnomi rodi.
Jeruždlem pozdržvla zdaj Njega. Kak krLl ide v varaš; velke vnožine ga po-zdravlajo z velkov navdtišenostjov.
On se pa ne dž vkaniti od nestano-vitnoga lodstva. Ne premoti ga krič naroda.
Tam za stebri stojijo, tam med lUd-stvom se skrivajo že možjč, ki kmičnoga obrdza gledajo navdiišenost Jezuša pozdrav-Iaj6čega ndroda. Z njihovoga lica guči ne-voščenost, mržnja i odločnost. Malojihje, ali oni so ti zmožni, ndj nžrod, šteri se hitro navduši i hitro se bode dao stršzniti. Što je samo malo priličen v ravnanji z njim, ga hitro zna preobrnoti i krič ,,ho-ždnna" se spremenio  bode v ,,ržspi ga!"
Vse to znž Jčzuš. On je že skfiso, kak hitro se dajo vnožine odvrnčti od njega. Doživo je že edno včro, gda se je celo do syoji dvanajset apoštolov z onim pita-njem obrno:  ,,Šččte tttdi vi oditi?"
I kmični obrazi farizeušov i pismoznan-cov se naednok zjasnijo. Porodila se njim je v gldvi predobra misel. Narod naj samo kriči onomi tesači z Nazareta,  n&\ samo
Strdn 38
DUSEVNI LIST
'"-¦   mdrciuš 20
beži za njim, ndj ga samo pozdravla kak sina" velkoga Ddvid krala! Dčnok majo zdaj zrok zatčžiti ga rimskomi poglavdri, ka je zapelavo ludstvo, revolucija je delo, za krala" se je ščeo dati postaviti.
,,Mi pa nemamo krala, nego casara v Rimi i njemi šččmo verni ostanoti!"
Jčzuš pa ešče bole pozna lfldstvo. Znž ka nede trbelo šfitanja farizeušov i popov-ski vlždnikov, nede trbelo pomčči rimsko-ga casara, zgubi on tč naiod brezi toga tiidi. Če bi Itidjč, ki ga zdaj dičijo i zvi-šdvajo i od navdtišenja pijdni sprevajajo v Jeružalem, ništerne dnčve vaprej vidili, bi ga že zdaj ostavili. Či bi žnali, ka de se njegova pot na križi dokončala, bižezdaj zdignoli rokč proti njemi.
Vsa eta znajSči se Jčzuš že zdaj sploh samoga, sploh ostavlenoga čiiti.
I Jezuš vendar ide! Pred sebom vidi borbo, trplenje i smrt — i vendar ide v Jeružžlem!
Ide ravno zato, ar znž, ka je prišla včra, naj se v smrt da" celomi človečanstvi na odkfiplenje!                                  D.
Kristuiov krii.
Verjem v Jezuii Kristuii, ki je nipiil. Na y\ velki pčtek apoitolskcga  verevadlOvdnja tč reči r* morem pred svoje cči pottaviti, tiidi t& reči po- .5 sliiiati i v svoja srca zapreti.  Ar nas (e reči l&    -postdvijo pod Kristuiov križ.
Ka vidimo na križi? Ednoga na križ raz-petoga človeka vidimo na njetn, ednoga na stnrt zraantrinoga, vmorjenoga človeka. NJegov obršr, (e z krvjdv oblejžal obraz od oezgovorni i grozni muk guči. Njcgovo telo je v stnrtnom boji obtrfidilo i trdo grštalo. Grobijanski križ se pod težkim bretnenotn nagne. Za njim i okoli njega pa vie kmica pokriva.       .      ¦ _ ¦"
Pri Kristuiovotn križi  pa  tam stoji Jaaoi apoitol. V ednoj roki  odpreti  slarl zakon drži,    -z drOgov rokdv pa na križ kaže. Tak da   bi td iččo praviti, eto je it razpčti i  vmorjeni, \€ po    _ prorokaj obečani Meištaš, (e Kristuš, kral kraldv - ¦ i Gospod gospodov,  ki je  prišo odkiipit celi človečanski carod. T6 pa telko pomSni: te raz-    ", pčti,   z   krvjOv   oblejani   Kristui   vladati   ife.     v Viadat?, kralti?ati ile obri rceae, obri tčbe, obri vsakcga človeka, obri etoga celoga sveta. Tam   ' z  križa  bojoo  napovej  celomi  sveti, to ičč i želej, naj se na njegovo ircč vsako  kolžao na-   : n!zi na etoj zemli.
Krščanska mati cčrkev je tavno to Krlttu-    , šovo želenje, 16 njego? g\&% odnesla i razglasila     -
Jdnoš vitčz.
Veršušno pripovedžvanje.  (Plsao: Petofjr Šandor 1844. Poslovenčo : Flisar Janoš 1940 sept.)
XIV. spev.
,Kakda matn začnoti?... Jeli bir tak kak gje: Kakdfc sem dobo jas Kukorica ime ? Vu kukorici so naiili inda menč, Zato je tak Kukorica moje imi.
Ednoga kmeta dobroga irdcd žena Kak je ona večkrat pripovedavala, Je v5 šla vu pole kukorico glčdat, Tara me naiila v-edno brazdo djanga ležat.
Britko sem brečao tam, me pomilfivala, Oori meje ?z61a ino domo nesla ; Domo idoča, je vsebi gori djala: ,Tak nemam deteta, gorl zbranitn togi."
Nj^ mdi je amogortn, niluren človek bio, Komi sem jas kak fotiv neprijčten bio.
Hejh, kak tne jcdotna onzaglednc, vido. Se je uprav c fraeto kunenje {ulo.
Netnila žeruka ga je etak tolila: »Nihdjte oča <a grešna preklinjaoja, . Tam setn ga donok na pogfibei ne mogla Nihati, bi Bdga na sč! razirdila.
Nebodt vam pri včrstvi i hiži na k?ar, Mite včrstvo, jfince, ovcč, vsefelč stvar, D se gori sttpi, nede vatn poUebno ; Berii«, ovčara iskati držino.*
Na »lednje je dčnok nikako poplito, Ah, na tn^ne i« nigdar z-dobrim n6 zgledno. Ci je gda ne tak ilo vse po njeg'voj voli, Stelčbao me bogato po svojoj voli.
Med delom i biljem sem gori porisao, Dobrdto setn vu žifki malogda vživao. Ves raoja radost je ii »amo vtom stil«, V-vdsi te en' lepa deklina držila.
mdrciuš 20.
DOSEVNI LIST
Stršn 39
po cčlom širokom svžti. Z tčai glasom je id na pot Pavel apoštol, i z t€m glisom je premigao i oblždao Korintus, Efezus I Rim. TO je tisti glas i tisti tcštamdliš, z šteroga i po iterom je cčrkev v vsikom vremeni živela, i to je tisti glas, šteromi %o lfidjS v vsžkom vremeni proti gučali, proti delali i prfiti itanoli. Zakaj ?
Tislo, ka se je na križi zgodllo, ne stoji satno v totn, da so Ifidjč ednoga drfigoga člo-veka prčjali i razpfctili. Nego na križl je Bog po Jezuš Kristuši edno velko znamenHo delo činio z naml. Kristuš se na krlžnom drevi bori za Božo ldbčzen, za nžs, za tlste, ki so ga razpč-tili. Zito pravi i moli: Oča odpUiti njim, ar n« zaajo, ka činijo. B6g je čemeren na nai, preveč «e srdi na nas, i či bi nas v svojoj srditosti kaitigo, tak bi nas vnlčo i prcpravo, tak bi mi naveke zgtlbleni bili. Ali Kristui si pa ti stane raed nds i med čemernoga Boga, goriide na križ, iteroga bi mi bili vredni, i trpf, bori se, naj minfc okri nLs Boža strditost, naj tak znova tnir tnatno z aašim nebeskim Očera. Zato je priio na zemlo, zato se je narodo v betlehem-ske štale prdstni jaslicaj, tudi zato je pretrpo križa smrt.
Tak je, zdto je mogo na križ iti. LQdj6 so Njemi pa z lagvitn pUCali, z križom, z ostrimi cveki. Liki da bi se ve« greh, ileri v človeči srcaj gori, vkflperzdrflžo, naj bl njegov do nčbe segajoči plamčn vničo i vmoro  Božega   posla-
nika. Na Boga, na nebeskoga Očo mira glii so Ifldjč z tem lagvim, hfldim delom odgdvoril. TQ pri toj priliki se je sam pekel ddpro, i kmica je postanola na celoj zemli v tisloj včrl. Tak se je vidlo, liki da bi Bog naveke ostavo ete svet. T6 je sod, td je smrt.
Ali Jezui Kristui nas pa nikak neiče oila-viti. Z svojitn Iastivnim telom, z svojim živlenjotn nas zakriva i brani. On na sčbe vzetne sodbo liki da bi eden z nžs bio: Bdg moj, Bog moj, zakaj si me osta?o ? I Bog nam na to proinjo odpflsti naie grehe. Tak nas je Kristuš oaveke mentuvo i reio. Zato privi: Spunilo se je. T6 pa telko pomeni, zmagao sam, oblddao satn. Tak je minola obri nžs Boža srditost. I razprd-ščilo se je zakrivalo cčrkvi na dvoje, od zgora notri do tla.
T6 je križa glas, to je Golgetovoga križa zapoved. T6 se je zgodilo na velki pčtek. T6 je dnesdčn B«ži g!ž» i Boža zapdved nam vsem ne samo na velki pčtek, nego vsški dčn I Oledaj zemelski vandrar na Kristuio? z krvjov poikrop-leni obtaz, gledaj na Njegove rane, spomeni se z Njegovoga trplenja, vse to je za tebe dopri-neso, naj ti morei goristanoti z svoji grehov i živči Bogi prij^tno živlCnje. Cerkev p«, (Qdi na-ša evangeličanska cžrkev pa pred (6m Kristnšo-vim obraiom stoj^ča eto ivcdostvo čini: Mir roamo z Bogom po naiem Oospon Jezuii KristušL    .   •¦•.•                                           H.
Štere mati je divno v-grobi ležala, H\t mačija si je pa hfldo žnjiv djžla. Oča je tadi vse dugone premfao, Jedino je tak na mačljo nihaao.
TL lepa deklina je bila mo! radost, Jcdina roža ioo veiila mladost. Lflbo setn jo preveS ino meo v-milošči, Tak so nij ivali: .Občine airotlči".
2e za detlnstva, či sem jo gda gder vido, Nevčm zaka sem si vsigdir na njS mislo? Radflvao sern se, či je tak po nedelaj, V&prišla zmčnjat se zdecov po trivnlkaj.
Kapa eiSe te, gda sem rčkii porasao, Sem se za njo vsigdir bole navdfišivao. Ravno tak sem bio, gda sem \o prvlč kfiino, Za mo' volo bi se svčt lehko porfiio.
Dostakrat je jo bantiivala mačija, štero nje v nebdiaj nigdar neo Senkano.
I B6g znd, ka eiče tnd žnjov doprinesti, Ci bi se od tnčne ne mfila bojati,
Z-mčnom se je tfldi po pčskom zgddilo, Mojo dobro žensko smo djili vu jamo. Stera je menč naišla i gor' zgajila, I kak lasna raatl na tn6 skrb nosila.
Moje srdc6 je bir vs'gddr trdo bilo,
Skuze je bogmc z-6č rdtkogda pfistilo, Ali na skrbnikinje grob sem je točo
Tak, da se je odnji gr6b i cela namočo.
Tak tudi Iiuika sirotna deklina
Je od žalosti britke skuze točila.
Kak bi ne ? — Vu Bogi preminoča dflia
Nje je vu vsetn, gde je mogla, na pomoč ila.
Ne satno edaok nama je tak privila: nDeca čakajte, jas bom vaj oženila. Takii par bode z-vaj, kakiega nč bi!6 Na tom paklavotn sveti eiče ne celo."
StrSn 40.
DOSEVNI LIST
marciuš 20.
Bogftboičti, tfhi diiš postno premišl&vanie.
1. Tr6št vu trplfinji:
Čakaj duša moja, Ne cekni se, B6g je pomoč tvoja, V njem viipaj se. Li nikak ne zdvoj, 2e pride cajt tvoj, Gda se oslobodlš I križ svoj pretrpiš: Vu vse vihčri Preveliki m6k, Te obarje v-mčri, Tvoj veren B6g!
2. Vu težki dnčvi:
Ah, kak velke
Ino težke,
So oh Bog mantre moje,
Moja pomoč
Na njč gledoč
So skrb i misli Tvoje.
Či bi jas šo
I tak prišao
Do konca ete zemlč,
Zvona Tčbe
Mi B6g nčbe,
Njfh nišče neodvrnč.
Poržča FLISAR JANOŠ.
Čakaj duša moja,
Ne cekni se,
B6g je pomoč tvoja,            ,,;
V-njem vflpaj se.               ' jt
Vu nikšoj stavi,
Nžs neostdvi
Zmožen pomočnfk naš
Ino varivač:
Svžta stvoritel,
Bog z-težki tnok       pJt
Naš osloboditel,
Naš veren Bog.
K-Tebi hltim,
Tebč prosim,
Oča moj milostiven:
Ne s6di me,
Ah, smiluj se,
Nad menom dobrotiven.
Či bičuješ
I strahšuješ
N4s, Gospodne tQ v-prahi,
T6 Ti činfš,
Naj nas budiš,
Hoditi v-Tvojem strdhi.
čakali sva v cdno, zadosU žalostno, Spiivila bi tOdi, — verjem zaistino, Ar, ka je gda prLvla, je vse doprinesla, Ci nej edhajala, v-grob se zoselila.
Kak je \k odišla, vse se je premenlo, Najni iori «e tiidi na hflie obrno. Ali cito sva ae Ifibila, kak prvle, Ne sva odstopila eden od ovga ne,
AH gospodin Bog je vse nači skončao, Nžj je na včkšo probo stvdro Jno djao. Jas sem ednok, — nev^m, kak se je zgddilo? Ovc6 sem zapAšao — v6rt me je vkraj stirao.
Slobdd sem vzdo od moje drige Iluške, Z-lužnim občatenjem setn odhžjao dale. Vandrao scm po »vžti, esi ino tQta, Dokeč sem nš stopo ta huiir voj^ka.
Ne sem pravo Uuiki naj nedž srdc^ Nikotni i jas tudi ncdam mojega.
Tak «va dokro znala, endrflgga poznala, Ka je najna verneit Gospodnova vola.
Z&te či krilevska, na mtat nemisli, Ar či Iluike nem' mogao zadobiti,      • Nebom drflge itkao, na tora celom sv^ti, Ci me i smrt žnjega vepozabi zvati."
XV-H spžv.
Jiaoš je napre dao svojo hiitorijo, Stera je genola poslQhSAvcov dfiio, Krala ččri obraz so vlažile skuzč, Stere so njč lužne i prebritke b\li,
Kihl njemi je na vse tak pravo dsvetno: »Sinek raoj, jas te nesilim na žcnltvo, Nego, ka ti z mo' zahvalnosti poniidim, Vzetni za ndjem od tn6ne z-ircom debrim."
Nato je zda kral gori odpro kinčnico, Na zapoved je en dečko napr6 stopo. I z-zlitom je najfdkši žakel nasipao, Jinoi je telko kinča nigdar ne vido.
mdrciuš 20.
DOSEVNI LIST
Stržn 41.
Zato člni,
Z-tvojmi sinmi,
Kak ščeš sodec pravičen,
Samo nam tam,
Gde si Ti sam,
Daj žltek vekivečen.
T6 pa včiniš, ..     .    .
Ar sam veliš
Vu svčtoj knigi našoj:
Hodte k-meni,
Obtrtidjeni,
Pokoj dam dfiši vašoj.
Tak verjemo,      \   >
Ka bodemo
Za vrednost sina Tvojga
Oročnici
Z-Tvojmi svetci
Kralevstva nebeskoga
3. Zdfihavanje i zvišavanje Boga.
Da bi jezero jezlkov meo, Na hvdlo davanje Bogd, Tak bi zevsemi spevati šteo, Z-globočine mojga srdca. Hvalne pesmi od onoga, Ka je Bog stvčro velkoga.
Dokeč po žilaj skos ctirf! Ah, da bi li vsžki odiih Bio, edna lepa hvaMa til!
Ti zeleno Listje vu Iogaj, Gibli i zlbli vse z-menov, Ti gingava trdva na polaj I vi lepo cvžtje vrtov: Zvišavajte Božo diko I njega djanje veliko.
Ah, da bi ml pesem rumila, Do tistec, gde sunce stoji, Da bi m\ krv vrelo šiimiia,
4. Boga zmožnost.
B6g je stvoro: n^bo, zemlo raorje     *   » Vidoče oči dd on tim temnim,
I vse, ka eti zda" žive.
Li njemi je poddno vetrdvje,  •
Z-kim ne ladajo tu liidj^;                 .
On kraliije na ves sveti             ,
TU na zemli, tam na zvezdi,
5. Boga vekivečnost,
Hvalimo Te velki Bog,                                       Vsa Tebe zvišavajo,      .
I dičimo tvojo krepkost,    .   , ¦ . ...L       ^ "¦       Kerubi i Serafinje,
Vsa so dela Tvoji rok,                            .           Tvojo diko spevajo,
Vsa čiidujo Tvojo velkost.       - "--          .         Vsi, vsi nebeski angelje
Ti si ne meo začetka,                     ' \ -      .        Etak kričijo k-Tebi:
Pa neoš meo dokončeika.               :          '        Boga zmožnosf je v-nebi!
Te slabe krepko podpera,
Svo' labčzen skdže tim poštenim,
Hamišnim pa neda mčra
Sirotiče on pomdga,
Te hude pa on premaga.    ¦-:
»Jaaoš vifez, obranftel fcoje L6ri", Je erkao zda kral - - to de ti najem vzžnii. I odnesi te žakel zevsov vseblno?, Ži?!a b!ajženo z-suatkov tvojov Iluškov.
Zadrža?ao bi te — znaro, ks neostancš, Ti že pri tvojoj lubici bidti želei, Jeli tak? —  a, pajdalje naj osianejo I vživajo eti pšr dae?o? vesdlo.
Tak je biio to, kak je kral zapovedso, Jžaoš bi pa že rad vido svo Iiuško, Slobod je vzeo od kralevske I6ri milo, K-morji js hito i seo si je na ga!yo.
Kral i šereg so ga vsi t& sprevajali, Odnji je dosta želenja meo slihiati, Ostro so vsi l vsi zanjim ta gledali, Dokeč so ga mogoči blli viditi.
XVI ti sp6v.
ZJanoi vitezom je gaiya bri plava!a{ Tak da se vitorla malone vugnola,
V-potQvanjs ga ng nlka zasldsSalo, Kak ino gda pride k Iiuški ? sl rnislo.
Njegove misH so ?u to iotmo biie : »Tubica držgs, jer inaš ka čžka tebž ? Jeli se somniš, kakša radost tt čaka, Ka ti Janči prinese pun žakel z!ata ?
Dotfso hititn zda jas, bojdl si kašte bar, Po dosta mantr! va mtdva zda že en par. Eden par bodeva, bldjženva, bogata, Od nikoga nlka več neva čakaSa.
V^rt so si z-raenoin nš po najbogiem djžli, Ali io njira jas to pot cdpOstlra pd li. Po prasici so oni zrok moje sreže, Obdellm jl, či me Bog dorao potr.ore."
Tak je mislo Janoš, v-g!avi svojoj brodo, Dokeč je veter gnao blstro dale galyo. Daleč je bio eiče od svojga crsžga, Med francjov i vgrskov   je duga itacija.
Stržn 42.
DUSEVNI LIST
marciuš 20.
6. Boga dobrotivnost.    -
Zgledni se na nds Oča                             Oh smiliij se nad nami,
Mili, i boj nam k-pomoči.              •         Vle vo blagoslov Tvoj na na"s,
Trdštaj nas Tv'a milošča,          .       .      Boj z-diihom Tvojim z-nami Gda smo v-prevelkoj nevoli.                     I krepi vu vsem dobrom nas,
K-Tebi se obrnemo,                                 Daj se nam tak vupati,              j
Tvojo pomoč zovčmo.                   ¦-.       Kaj nds šččš menttivati.
7. Edndk bomo vsi prah, pepel.
I krdli so tttdi lttdjč,                 ,.•¦ v        Nebodo več odebržni,    . •;.     • ,
Ar so rodjeni od žene;                            Z-marnimi odiikovžni:            ;
Njih tela do tii prah, pepel,      .              Večna pravica je dojde,
Zniči je tii sveta vrtel.                ¦            Boža sodba je dosegne:
Vu kmičen grob se zaprčjo,       '    '   .     Vsem nam fali potršbna moč    -.
Kak vsi driigj, spomerjejo.                        Gospodne boj nam napomoč.
8. Jedino 11 Bdg.
Što me napuni z-ddrmi žitka? ,    *        Ve sem jas v-celom mojem žitki Jeli ne li Ti zmožen B6g!                        Nestanoma sam občflto,
Sto me obarje od hiidoga?                      Kaj si Ti menč v-mokaj velki,
Li Tf oh šeregov Gospod!                       Vsigddr i povsud potroštao.
Tf maš za moje vgrehšenje,                     I moje nžjvekše bremen
Nezgovorno potrplenje.                             Si z-mčne vz^o moj Bog veren.
Kak bi ne z-punov viipaznostjov Jas tebe zda srdcd proso ?                                 V  ;    ="
Kak bi ne z-tihov trplivostjov                           Vj   <
Tebi se v-nevoli molo?                                        V
Či bi se zemla podrla,                                            ;   -:
Tvoja zmožnost se ne vtria!
Ednok se Jaaoš na ga'ye p3di Š6tao, Ščiao se, krajino okoiivrst g!^dao, Kapit4n )e slugom ete reči pravo : »Neba je erdžčn, vrernen de vih^rno*.
Ali J5noš je na ič reči ne pazo, Ober glave njemt iereg štrkov leto, Bližao se je jesča, mz&\ so leteli Vu tople držele se ieregiivali.
Nemilo je glčdao sirraaček za njimi, Tak daj njetni od Huške glas prinesli. Dober ves^li gias cd njegve Iluike, Ino od svoje lublene domovine.
XVII ti sp6v.
Na utro, kak je žarja prorokiivala, Se uprav vihčr sbfido, velki zadosti. Pregrozao so šOtneli morja valovi, Od divjcga vihera gndni, tirsni.
Ga!ye potnici so bili v-velkom strahi, Kak je to že navadno vu takiem slžni; Všše raoči so delali marinarje, Ne je pornagalo več vrelo br^njenje.
Kmični oblacje so bc pozdigavali,    -Tsk, da 80 sivo nebo sploj okmičili. N^be strele so v-križ naklučko strelale, Eden blisk je §alyo razdrobo na skalje.
Vidit! je b'16 galy! falate plavati, Mrlva tela vu valovje pograždlati. Ka se je pa z Janoš vitčzotn godilo ?... Njega je tlidi valovjc pokrivalo.
Hejh, k-stnrti je on že iQdi bluzi hodo, Ali od n^be je on sailoščo dobo, Po čfidnoj pdti se je on oslobodo, Morja va!o?ji je ne na porob spaddo.
Voda ga je luSala vlit i viie, Dotikale so ae ga oblaiov ciindre,
marciuš 20.
DUSEVNI LIST
Stržn 43.
Ml&domi rodi na povcenič«
Georges Clemenceau, francoski minlsterski predsednik v letaj od 1917 do 1920, eden od oni, ki so po zddnjoj svetovnoj bojni stvorili versailleskl rair, je zsgriženi protivnik vere i cerkve bio. Meo pa je tellko batrivnosti, ka je na konci svojega žltka svojo protivinstvo do vere za najvekšo zablodo s?ojega žitka vsdifipo. Malo prcd svojov simtjdv, leta 1929, je svojemi prijateli Herve-jš poslo pismo, v šterotn je po-šteno priznao, ka je njegovo zadržinje do vcre i cerkvs blodno bilo. Med drfigim fe piso:
,LiibIčai prijžtel I ZapOščam s?et. Znate, ka sem se vse svoje živlenje norčdro z vere, i isto Sinljo vst mojl repubiikžnskl sodobniki. Ali ogvuio sem se, ka je nej mogdče driiždbnoga reda na nevero postavitt. Ce bi prvle prišo do etoga spoznanja, bi je zastdpao brezi straha pred saešnostjov; PoGbižščam pa Vas zdaj, to mojo zapiiščino pred jžvnost prinesti mlddomt rodl na povčenje."
I dnes poaižana i za svoj obstanek se bo-reča Francija ednogižsno nazveičava istinitost Clemeaceau jovoga prekžsnoga spoznanja.
Voditelje obladane Frsnclje, ki se trfldijo svojo v prahi ležečo državo pž na noge posta-vfti, n6vo Francljo na fundament vere ičijo po-staviti. Vsl vodiini možjč so edni v tom, ka francoskomi narodi nazaj morejo vsaditi v srcč vero, štero so njemi biodni voditelje strgali s srca.
Francoski nšrod je te spozno sacno zablo-do svoji voditelov, gda se že jdče nad riiievl-nami s?oje domovine I
Včimo se z žalostnoga šoria i prekesnoga spoznsnja francoskoga naroda!
Vsi tisti, ki mislijo, ka slobodno zbrižejo vero z živlenja človečanstva, naj odprčjo svoje oči. Naj se niiče ne pfisii zaslepiti od vero odiir{a?ajdčega ! Boga tajččega fanstizsna za-blodjeni i največkrat nioralno menje vredni ludi, nego naj ma telko poštenja, ka de vQpo istini v oči pogledtioti i spoznati slabost i pokvarje-nost narodov, ki so zapftstili pot vere.
Ka more svet čakati ud iudi, šieri tajijo krilesbc DQha i seb^ za stvar držijo ?
Odkud naj vzernejo tej liidjč plemenito čutenje, duievno tnoč i gotovnost na slfižbo ?
Brezi tej jakosti pa nikii družabni red nemre obsldnoti.
Brezi vere je človeško tilvšriitvo sarao ru-šiti mogdče, zidati pa nej.
Gde se je pa probalo, brezvernoj državi obstanek dati, se je td samo s krv&vov i ne-človeikov nasilnostjov posrečilo.
Mladi i nezreli lOdje radi nasedejo razloč-nitn driižžbni rčd rQič5im agitatorom i radi ču-jejo njiho? navuk od sloboičine človeka-stvdri, premislijo ai pa naj, kama do prišli sami, če do nasledQ?ali svoje brezvestne »prSjateie", i kama bi prišlo človcčanstvo, če bi je taki! iudje sestavlali, kakši s šole oni vučilelov nevernosti prihajajo 1
Že stari griki tnodrijia Plutarch je pravo: »Prvle te racgli v zraki zazldatt eden varož, kak ednoj državi brezl vere obstdnek dati,"       D.
Zda je Janol vitez nanagli popadno Oblaka terainik, zs njega se poveso.
Za njega se poveso, nsnjem je vlio, Zoberna rokatna se je krepko driao, Dokeč je oblak ne k-morja bregi prišao, Te je žcjega na edno pečino st6po.
Najprvle je Gospedni Bogl dao,hvž!o, Ka njemž je žitek tak čiidno obrano. Ne se dosta brigao, ka je kinče zgfibo: Os |e li sam ostao i ne se pogfibo.
Zda se na pečlni okoli zagledno, Tani je enga grif ftlča gnezdo zagledno, Šteri je ravno fe svoje mJade krtno. jaaoš vitčzi je nika v-paraet priilo.
Skrivomš se potnali k-DJctni pridiužo, i nanagii, naednok na niega drapno, V rčbra njemi je bodno ostre ostrogvi Ino tak je jahšo na tom čudnora stvori.
Fiič bi ga rad do| sebe vrgao, čij niogao, Samo da je aam nikako ne žnjim ladao. Jžaoi vitdz se je nlksk ne popfislo, Močno ga je za šinjek i rebra držao.
Leto je žnjira, Bog znž prek orsžgov vnogo, Ednok ravno te, gda je sunce gor prišlo. I zorje prvi trdk na tfircfn obsijno, Sfjalo je sunce m v6s ravno sveklo.
Sveti Bog ! kak se je zda Janoš  čBdfivao,
I v-srdci se veseleS jako radQ?so.
Iqo fiič tudi, da ie jako obtrudo,
Je proti zemli žnjim vsigdar niže držao.
K-koncovi je doj seo žnjim na eden brežič, Brezi daike^je lecao že nevolen itič. Janoš žnjega dol' stopivii, ga je nlhao I šo je, globoko vu mlili vtonjeno.
»Nenesčtn ni kinča, niti ni ziata ne, Ali prinesao sem davnje liibno srcč,
Stršn 44.
DUSEVNI UST
nižrciuš 20.
Evangeličanskoga krščenika deset cerkveni zapovedi.
1.) Redno v cžrkev hodi. Vsdko nedelo i vsaki velki iveiek edndk tam boj v cčrkvi. Cdr-kev je Boža hižs, gde Bog svojo deco vsigdar i redno z nebeskov hržnov hrani. Cšrkevno leto, red svetkov nas tudi na to opotnina. Či edno nedelo vbnihhl i neprideš v cčrkev, t6 ze z tvo-jega dGievnoga žitka vospadne edna verlga.
2) V cčrke? morei točno priti. Za tvoje verebrate i sestre je nikaj drQgo ne bole nepri-Jeirio, nego či kesno pridei v cerkev, ! či pred popevanjoro zždnje peimi žč vSideš. Ci že kes-no prideš ? cerkev, tak si sedi v klop poleg vržt, ali odzaja i nigdar neidi nsprej i ne sprevajaj se po celoj cerkvi, (e gda driigi popeyajo, mo-lijo, ali pa na ptedgo p&iijo. či pri cajti pridei v cerkev, tak piisti pržzne iiste klopi, itere so pčJeg vržt.
3.  V cčrkev z spraznjenltn, ali z ?erv3J6čim srcorti idi. Ne mlsU  na   svoje  optivleuo   delo, nego na to, kakši siab si ti za to.  Ne  sprLvlaj svoje jakosti v venec,   nego  svoje  grehe i sla< bosti deni doli pred Bože nogL. V c^rkvi ne Sa-kaj razna čiida i znamenja,   nego moli za Bogd k tebi pcslani glas, za Božo sveto reč i Sv. Dah.
4.  Tfidi v cčrkvi moli. Med notriidenjom i med voidOnjom ne gledaj samo v  svcj  krščLk, ne nanizi samo svojo gla>o, ns skleni samo s?o-je rckč na  molitev,  nego  resan  tudi v isiini i pravici tnolš. Začni v im6ni  Očč,   Sind, i Duhd
Zadosta je to tehi dragoj Iluški,
Zcam, ka žmetno čakai že ti mene tiidi."
Z-takiimi misli je prišao on do v^si, Začuo je koia rcgatati po cesti; Kol rogatanje ino lagvov diidnjanje Je znaroenje koietov na;bfdtYO idenje.
Ne se brigao on za na bržtvo idoče, I njega je že tudi ne pozaao nišče. Vdiljek po vesl je tak potGvao tslrno, Proti onoj hiži, gde Iiuško tnislo.
Pri preklata dversj je malo postano, Tak daj se njemi dih ?u prsaj zastavo. D^eri gori odpt^ — i mesto Iluške Vidivši tara blvati lfidi iahlnske.      \ ¦
»Mogoče, ne v dobrom mesti hodi, misli, I kliiko že pž m& vu roke prfgišči. »Koga iščete vi ?" — ga<ponlztic pita JanoS vitdza edna črstva ženskfca.
svetoga cdnogs privoga BogL, na konci pa pra-vi dlko. Z diihovnikom vkiiper moii i to vsigdžr z poniznim, pobožnitn i vernim srcom, ttldl apo-itolsko verevadluvžnje i OSa naš lepo moli z duhovnikom.
5.  V cerkvi popepaj. Cerkevna pesem po-pevajoča molitev morc biti. Pri popevanji netr-bej kričati. Pestni pckore i rertelnosti bole tiho, diko, hvžlodžvanja pesmi pa z hlajženo? vesži-nosfjov bole glžsno moreš popevati.  Či  semai posluha i glžsa, iak popevaj tiho.  Samo tak si dober i cčrkev lQb62i evangeličanec, či n:šž svo-
jo Jasživno pesmeno knlgo i tiidi jo vsigddr pri-nes^š f cerkev.
6.  Cčrkevno mužiko vzetni tak, ki pripravi tvojo diišo na poslušanje i zdržavanje Bože reči. Orgelski l popSvanja glžs nsj ne sliižijo tsbi za to, da bi si ie zgučavo z svojimi sosedi,  da bi se kašlao, ali pa vo i notri hodo. Zaviipaj sebe z molžčov diišov na perotl cerkevne mulike.
7.  V cerkvi Božo re5, ptedgo tak posluiaj, liki Boži govor. Z velko? pazkov posliilaj z bi-blije goriprečteto sv^to r§5, ar je to vsake pr^d-ge fundamentom. Vrednost prčdge ne odiočiš ti, nego Boža sveta reč, štera vsigdar na razpetoga i od mrtvi goristanjenoga Krisiuia kdže. Zdto na to pazi, i to zapri v s?oje srcč.
8.  V cdrk?i sebi sprav? vkfiper  Božl stiti glas, šteroga On teki poiils. Bdg v cerkvi ?sig-
Janoi je pofedao, kogs išče, ka il€. aJij, dfiša mo', od suaca, kak ste spečeni ! Bogme, bogjKe, bi ?žs skoro ne poznala, Govori ž^.iskica, ma!o zamlilena.
MPojdite noirl, sarn Bog yžs je prJnesao, Tu va si ešče kaj veče zgovžrjaSa." Jžnoša vhža zvžia, dojposadiia, Tak sta si zgovarjanje nadaljdvala:
JeH me poznate ? — Ah, nepoznafe me ? Jas seoi ono ma\o sosedno tnlajiece. Pri Iluškovi sem dostakržt hodila. ,AH samo gučte : — Gde je pa Iluška ?"
Vu reč nje pdarivši, jo Janoš spitžva, Ženskfce oči so od skiiz vlazne bilž xQde je Ilušks, gde ? je erkla ženskica: »Slrorržk Janči! ona je pokopana."
Dobro, ka Janoi nč stao, — sedo na stclci, Ar bl vkuper spadno v vslikoj žukosti,
mdrciuš 20.
DOSEVNI LIST
Stržn 45.
džr ddr i hrino dL tvojoj dQii. či žalost m&i, te potrdšta, či veselje roaš, te blagoslovi, či si nemočen, slab, li pomoč dž, či visiko noiiš svo-jo gl&vo, te poniri. Boža reč, moHtev, pesera je vse zato.
9.  V cčrkev zovi i pripelaj vse tisie,  itere je Bog na tebc ravDpo. Prevcč žalostno je   to, da tvoja deca i brštja, kak z iolc vOostanejo, se ogibajo cčrkvl. Ci si pa gmajnski  voditel,  in-špektor, kurator ali prezbiter,  tak  je pa  ravno tvoja svčta dužnost dobro pčldo pokšzati  drii-gim i je pozavati v cčrkev.
10.  Cčrkev ne gledaj za svoj  lastiven  ell, ar je cerkev sluiba,   Tebi služi največ, ali prek tčbe pa siuži tvojoj drUžini, tvojemi deli, tvojoj veri, tvojemi narodi. Gospodnoga Boga Džjvekže veseljž bo tisto, či  vzemeš i iprejmeš tisto, ka ti On da i či tisto dale daS drOgim,   kak  Boži vučenik, naj tiidi ti morei   siažiti  driigim i naj (Qdi ti morei biti blsgoslov bližnjim svojitn.   H
Eden, ki je sreien bio.
Poznaai, više kak 90 IStni D. Menge, ki je leta 1926, na svoj 85. rojstni čin daruvo nem-ikomi nirodi svojo moderno prestšvo celoga sv. pisma, je pravo ednok : Bče vas nikak za ednim istinsko srečnim človekom bode pito, povejte njetni, ka je slšri D. Menge eden t4kii, i ka je cn samo po božoj miloiči postao tak srečen."
Kaj je nL vedo, za srdcč se je zgrabo, :    Tak, čij bolezen žnjega vtrgnoti niogo.
Tak je sedo e'n čas obtrdjen, drevčno, ,    Po tom pi tak gučao, čij se zesna zbfido: »Povčte pravico, jeli, ka k-možl ila ? Boie, naj bo pri moži, kak pa tatn zdelaj.
Tcda bom jo kamči, ešča ednok vido, Ležeie de mi srdce, ne tak bolezno." Ali m ždnskfce obržzi se vidlo, •    Ka jc njčni guč pravičen, istina bio. -      V              Nadaljdvanje pride.
Edina duSa.
Nad dverami edne frančlškdnske cerkve v bliilnl Florence stojl napts: uEdinl Bčg I Če se on srdl na mine, što me bode rišo ? — Edlna duša ! če njd zglibim, ka mi ostane ?*
Ženski kotitok.
Passio.
Passlo je latinska beseda. Malo štera rčC zdtlž?a telko v scbi i natn povč telko, kak ravno 1ž r€č.
Passio I Po našem te pržvi trplenje I Po celom sveti jo raztnijo. Ode koli se čfije, vsakii včasi na td ndjvčkie trplenje, na Krisiušovo trplenje misli. Navšden zemeliki človek bi se pod mokami zrfiio, nej tak Boži sin. On je mogao mreti na križnom drčvi: xAr so eta včinjena naj $e pismo spuni 1" (Janoš, 19 (al. 36 verš) V svčtom piimi so nžjbole v irce segajoče ržvno prigode postnoga evangžlija. Najlepšt i do skuz žalostna pa je ona : ,1 nosčii križ svoj vO ]e id na temena mesto, itero se veli židovski Ool-gotha I" (Janoš, 19. tdl, 17. veri.) Krlstui je bio obsojeni na smrt, hitro se more zgoditi, ar vflzen se približa.
Kristui, sin Boži, nesč satn svoj krlž, sklonjeni pod ojegovov žmččov, na hrbti njemi zijajo od bičov zadane rane. Tak se vlečž skdzi ceste Jeruža!ema, pot je daleč, bild je od hlže sddbe do Oolgathe 1200 stopajov. Les križa ne bi bio tak žmeten, liki na njetn leži grLh celoga sveta. To teži tcga čistoga, svčtoga Reiitela svSta.
Neso je svoj križ! NailedOvaii KrittuJa brezi toga, da bi vzčli svoj križ na sčbe, je ne-mogdče, ar on sani nara pravi: NCi ito ŠČ6 za menom pojtl, ie naj sam sebč zataji i vzeme gori križ svoj i nasledfije men6." (Mataj 16, 24.)
Prlsiliti se netnore nikoga, da bi vzeo krlž na sčbe i naslediivao Njega. Križ na ičbe vzdti je nej mus, ali b!ajženo znanje mamo, da ga smemo na sčbe vzčti i s tčm nasledflvati Kri-stuia. I ravno t6 premišižvanje ]e tak prlpravno zdaj v postnom čaBi.
Ka je prav za prav krlž ? Mislim, da se dosta imenOje križ, ka je v Boži očaj sploh nej križ. Vsako malo nesrečo, štera nas doleti, vsaito ma!o žaloat, hitro postavirao Jezuši na račun. Niti ne mislimo na to, da bi vzrok nesreče prl nas lami isksli. Tak cdnostavno je, lajtno kri-vlco položiti na dtfigoga. Ce pa ne najdemo krivca med nalirai bližnjimi, te jo najhltrej zva-
limo na Boga.
Ce te vrže dugi beteg na postelp, td ]e ešče nej križ v pravom smisli besčde. Aii če se znai prema^atl i potrepeilivo trpiš svoje bole-čine, teda si samo ptavi naslednik Jezuia. Če srart pride i nam to najdragše  odnesi, ne   po-
Strdn 46.
DUSEVNI LIST
mirciuš 20.
miga jdkanje i kričanje. Vzemi mirno križ na tike, nosi svojo bolečino, svojo žaloit. Ce si na slaboj poti, če te skiišnjavec iie zapelati, ostani močen, premigaj se, na poti trplenja boš hodo, ali krlž svoj boi noso i Jezuiov nailcd-nik bol.
I zdaj v postnom časi }e prav, čese pitai: »Kak sem noso svoj križ ?*
Malomirno i z mrmranjem  ali  močen vu veri i vesčlo ?
Nej nam je dino, si izb&rati  svoje   križc,
Bog jih natn naloži v svojoj neikončnoj modro-sti. Ali so velki, ali raili, nej je to glivno pita-nje, liki samo to, kak stno jih nosili.
Passio — trplenje I Nega človeka na zemll, ki ne bi trpo. AU ka je naie trplenje prdti ono-mi, štero je pretrpo Boži Sin, gda je noso grehe celoga sveta ?
Nasledfijmo njega, noimo svoj križ z Ifi-beznostjov, s potrplivostjov i v globokoj veri, naj postžacmo vredni nasledniki svojega Od-kOpitela.                               FridaKovati.
Prlmož Trubar.
(Predavanje akademika Sebjanlč Franca  s  Sobote ob priliki nastOaa Akademske krSč. zajednice mladi IQdi z Ljubljane v soboSkoj cčrkvi.)
Ublčni kričanje ! Stara istina je, ka narod, iteri »voji veliki i znameniti lfldi ne pozna, ji je tudi nej vrejden. NasledUvajoče tnoje rečl naj bodo zato eden mžli i nepopolen stopaj k po-znidji i razmenji naiega znamenitoga verebrat«, iteri je pred veS kak štiriitd leti daleč od Prek-murja bio Gospodnov pastdr i iteri je ešče dale od nii, vu tflhlnskom oriagi mrd.
Bio pa jc to, ,oča" slovenskoga naroda, Primož Trubar.
Vu začčtki 16. stotine, vu vrčmeni, gda se je pfipinska cerkev zžčala rfiiitl, gda so se zičale tč kmečke revolucije i gda so Tčrki za-čali ropati po sloveniki vesnicaj, te je vu RašCici na Dolenjikom zt&so gori kak mlinarov sin tč ml&di Primož, šteroga dfih ciče gnes den žive med nami. Kak d?andjset let staroga pojbeca ga je iori odpelo vu Fiume, gde se je talijamki, horvački i latinski včio i gde je obprvim tL slivske glagolske litere meo priliko vlditi. Od-nut ga je žlvleuja tekžj pelo vu Salzburg na Nemikom, gde je višiše šaie obhodjivo. Ali z etoga viraša je že po nikelko Ičtaj priio vu Tnt k tomi zevčenomi pflipeki Bonomi, iteri njetni je — tak leko pržvimo — Odpro gori \i vrata vu hram člstoga evangilija, ki ga ]e glžso reformator Luthcr Mirton.
Pomali i naikrivoma je priila med sloven-ski nirod ti evangeličanska vera. Razifirjavali so jo soldacke, tržci i dijiki, iteri so se vu Nem-škom orsagi včili. Ali pomali so sprevidli isti-nitost toga evangeličanskoga vadlflvinja tfldi pipinski dflhovnicke i nej mvsezidnje tiidi pfl-ipecke i vnOgi drfigi..
Mlždi Trubar, iteri je sam sprevido jilnost tej p&pinski zvUnešnji cercmonij, cerkevno gre-šnost i gnilobo se je či duže bole z&5o nagibati k protestantizmi. Da je kak posvcčeni paplniki dOhovnik z Laškoga v Ljubljano prlio, te je z4čo že goriče razšurjivati evangeličantko vero. Ali kak zagovornik Lutherovoga včenji je mogo z Ljubljane oditi — i tak se potom toga zžCa ta Trubarova križova pot. Kak gedrni Iflteran je mogo bežati na N6m$ko, vu NOrnberg, Rotten-burg i Kempten. Ali včasi kak so se prilike vu rodnoj slovcnskoj zemli zbogiale, včasi je domd priioi zičo organizerati Ifiteržne, iteri je duže i duže več bilo. I te so ga zi njegovi iposob-nosti volo odibrali za prvoga lateramkoga pQ-ipeka v Ljubljani. Kak takzvioi superintendent je zžCo iole i fare goripostšvlati. Ali nfi dugo! Ti v jezuitskom dfihi vzgojeni krao ga je zavolo evangeličaaske vere vo dao pregnati, all nS je pregno samo Trubara, nego na stotine i jezero drflgi lateršnov — predikantov 1 veroikof — tadi. Ali Trubar, iteri jc na Wurtcnbcriko odišo, se je kak sin toga gedrooga i mantršnoga slovenskoga naroda nej dao strčti. Vu svojem, do onoga časa zaničOvanom i nekulturnom raatcr-nom jezikl, šteroga so samo pdvri gučali, je zičo knlge pisati i vditampati. Zgodilo se je velko čfldo! T< m&li i nepoznati slovenski nirod iteri je bio tned Vogre, Netnce i Talijane sti-šnjeni, tč nirod je dObo prvivi dvž knigi: Abecedirium i Katekiztnui. Vu prvoj knigi je Primož Trubar fundament položo slovemkomi pi8menomi jezlki, vu drflgoj pa ]e slovenskomi nžrodi  dao   prvo  čtenjč  verenivuka.  S  tema
mdrciuš 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 47.
dvčma voitampanima delo ]e — tak lekopravi-mo — povzdigno vse Slovence v korui tej dtGgi evropski kulturni nšrodov.
Vu Tiibingeni i po vse driigi varašaj gde je po eden čas živo, je poleg »vojega dflinoga pasterstva neobtrfidjeno prcobračo tL evangelio-rae i varike knige. I ddnok, či je bio s svoje rodne zemlč pregn&ni, je z nevkleknjenov liibez-nijov delo za sloveoski narod: pošilao njemi je v Lutherovom vOrskom dfihi pisane knige, štere naj vse Slovence nabiidjivajo k lepšim časotn. Ešče na svojoj smrtnoj poitcli, daleč vu Nem-ikom orsdgi, vu Derendingeni, je nfi raogo ta-nih&ti skrb za slovensko luteramko knlgo.
Delo, itero je zžčo i s šteritn je fundsmcn-tutn položo slovenskoj kulturl, slovenskoj lute-ranskoj cerkvi i šteroga so nasledilvali Dalmatin i drugl so po cijti te pipinski ježuitje ičeli vni-čiti. Trubarove i drflge knige so na grmidaj že-iigali; luterane so z rožjom v roki prisiljavali, naj prfik stdpijo na pipJnsko voro i nikelko i nlkelko jczero so tč pregnali z rodne zetnlž,
Ali vse je bilo zaman. Diih luteranstva se je ne dao vničiti. Ja, pleve je odneso voter, ali zrnje, žmetno zruje je ostanolo. I osfžla je slo-venska reč, štero je Trubar prvi povzdigno, prvi glaso vu Čisti Kristuiovi evangcliumaj.
Eti vu toj miloj prekmurskoj okroglini je Iuteranstvo znova goristanolo s takiov silov, ka ga nišče več nž tnogo vničiti i Li gli so Ifiditii žežigali evangeliCanske knige, i Ci gli so naii očžcke daleč vu Nemeičd, šurd mogli hodltl Boga" molit.
Temlinora, KOztničova i Kardošova reč je ostaMa. Ostala je naša luteranska cerkev, štera — daj Bog — de i dalc ostanola, velka, močna.
Dnes, tč den, Vam, dragi grnajnarje, ilo-venski visikoiolci glasimo veliko i vokivečno poštOvanje Primoži Trubari, iteroga diih se naj zdrDži z dOhom Kflzmiča i vse drugi prektnurski luteranov i naj Vaj i Vaie hJere ogviišavuvSri Vaši ofakov.
.Trdi gršd je naš Bog zmožni!"
,,S Kristušom sprdvlati" se pravi, v liibčzni dobra činiti i bogat biti v dobri djdnjaj. — Luther.
Tomi je nej B6g kriv, nego tvoja ne-vera, ka si tak slepi i netnreš spoznati nje-govi čM. — Luther.
Razlotni mali glasi.
Radosti gias: ,Geto je B6g blo vu Krls-tušt, zmero je ete svLt s sebom l nej njeml fe notri računao prestoplenjd njegova, i poloio )t vu nds rii toga fttšanja'. 2. Kor. 5, 19.
Sobota. Naie žensko drDštvo je v nedelo 9. marca držalo svoje rčdno IStno sprdvJiče, na iterom je vodltelstvo raCun dalo od svojega ed-noletnoga dela. Z vesčljom smo vidcH, ka naše drflitvo tak v dfihovnom kak v materišlnom t&li verno spunjšva svoje zviieno pozvanje.
Nentiko Gust&v Adolf drflStvo je z ?čk-iioii podporami obdariivalo oaie graajne. Tak je dobila naša šinjorija za Apače 400 raark (6308 din) od 0. A. glžvnoga driiitva v Stutt-garti; Sobota od G. A. drGitva v Anhaltl 50 1 od diOštva v Stuttgarti 250, vkflper 300 rairk (4731 din) za Dijaški dom; Selo od G. A. drfi-itva v Mecklenburgi 100 tnark (1577 din); Apa-če od G A druitva v Stuttgirti 250, od gmaj-ae Gremsmfihlen 50 i od G. A. drflštva Mecklen-burg 50, vklipcr 350 mirk (5519 din); Lendava od G. A. drUštva Anhalt 50, Stuttgart 200, Me-cklenburg 100, vktiper 350 mžrk (5519 din). Vse vkuper smo tak doblli od imeniivani G. A. drOštev 1500 mirk, to je 23655 dinarov. Gustav Adolf drfištva matcrne c6rkve refortnacije so s tetn svojim plemenitim djinjom pA pokizale, ka nas, v raztorjenosti živoče evangeliSance, neSče-jo prepiistiti naietni žtnetnomi šorii, nego spu-njšvajo nad nami velko zapoved G. A. drflitva: »Zevsetni dobro činmo, nžjbole pa z dominjimi vere naie".
Puconci. Gpa Šiftar Ema z Pužavec je novi, Iep6 vbiašlti baršonski-violetni oltarski prestržt aldavala Puconskoj fari, na pietetni spo-min Š ftar Joscfe, r. Dšuban, bivie prve pod-predsednice Puconskoga farnoga ženskoga drfl-itva, ob toj priliki, ka letos bode obhajalo eio drflštvo 10 letnlco svojega obstoja. — Bojdi ete misli dir Bdgi prij€ten, od vernikov pa za-hvalno vsigd^r globoko preštiman.
Satnovolni dari. Na goridržanje DUševno-ga Ltsta: Brgles Jožef Šalaracnci 4 D, Šavel Šandor Pužavci, Brgles Mikloiova Salaraenci, KDlič M!ha!y Brezovci, Šebjanič Karolj i mati Kfičan po 5 D,, Hodoi po silvesterskom offer-toriumi 36 50 din. — Na Dljaškt dom : Podletek Franc sabd Lemerje 10 D, KUha"r Uslo i Sida Pucond 30 D, Kredltaa banka v Soboti nam |e
Stržn 48.
DUSEVNI LIST
mdrciuš 20.
darfivala 500 din., čevljirska   zadruga v Soboti pa 100 dio.   Vs6in daritelom nAjsrčnejša hvdia !
Oornja Slaveča. Naše iirno žensko dru itvonarajedjrOvaloobpriliki postncga časa ndvi čaren olterski prt, v vrčdnosti 500 din. ročoo i šivilj-sko delo je opravila predsednlca drOitva, gospa Kovati Frida. S tčm džrom je pokžialo druitvo, da je prerazmilo globoki cil drfiitv« i se z lepov požrtvovalnostjov vsigdar dale Iriidi Božo hižo v lepom rčii držati. Na etotn mesti tQdi pravitno našim vrlim i veroliibajočim ženskam od srca hvaiol Sarao tak naprej I — Na Gusta'7 Adolfa podporno drBštvo je vkuper prišlo v leti 1941 po kraj občinaj: Gor. Slaveča 227 75 tlin (ani 151 din), Dol. Slaveča 103 d!n (69), Kuzma-Matja-ievci 125 50 din (79 50), Sotina 150 din (119), Serdica 102 din (73), Nuskova 69 din (81), Oor. Lendava 79 din (95), Sv, Jurij Rjgaievcl 52 din (44), Večeslavci-Pertoča 26 dln (30 50), Vidonci 13 din (13), Šolska deca vu fari 15775 din (108 25), offcrtorium I. 6. 57 50 dtn (57). Vse-vk&per darUvano 1941 leta 1162 50 din (iani 935 25 din). — Vsem dsrovalcom B6g platl!
Turobni gldsl. Zddnji raesec so se od selili vu večnost z Puconskefare: Domjan Franc v Brezovci, star 62 leti; Pcdlesek Franc v Pre-danovci, tt. 77 1.; Sfnko Ivan Andreci, st. 51 I. i četvčro cccdtje dec6. ¦— Z Krliavske fare: Ben-kič Ilona v ProsčSkojvčsi, stara 4 1.; Čarni Mi-kloi v Kakeči, star 70 1.; Kerčmar Peter v Kri-ževci, star 74 1.; Novšk Franciška v KUkeči, st. 64 1.; Novak Aleksander v KOkeči, star 66 1.; Kerčfliar Janoi v Križevci, star 50 1. — Z Do-manjšovske fare: Bdlec Adatn v Domanjšovci, »lar 45 1. - Z Gor. Slavečke fare: 7. febr. vd. Skledir Mikloš iz Serdice, st. 89 1.; pokojni je bio sk&uz 40 let veški skrbnik i s!edi preibiter, rad čteo nai verski list, on je bio tisti, ki je obprvim plačao na cčrkevzidanje »voj ce!i delež. Nij ostane njegov spdmenek neizbrisan vu srci vseh far&nov; 9. febr. vd. škodnik Jul ja roj. Benko lz Oor. Slaveče, st. 75 1.; 21. febr. Kise-lak Franc ožcnjen pintar, roj, v Gor. Siaveči, biv. v Sotini v st. 69 1.; 2. raarca Šipoš Franc, otrok iz Kuzme, st. 6tjednov. — S Soboške fare: 20. febr. Sinic Terezija, roj. Kumin s černelavec, st. 39 1.; 21. febr. Kerčmdr Gizela, roj. Glbičar s Sela (v bolnici), «t. 26 1.; 28. febr. Sever Franc s Černelavec, st. 59 1.; 4. nižrca Netnec Marija
roj, Cčr z MarijSicc, st. 30 I.; 12. mircn LOlik Olga s Sobote, st. 2 dni; 13. mSrca LUlik Erika s Sobote, st. 3 dni; 15. marca Hirschl Tibi s Sobote, st. 10 1. — Vietn preminjenitn naj bode Krisfuš goristanenje i žlUk, te žaluvsjo^e pa naj pomiri Gospodni BOg!
Francij«. Francusko biblijsko dr&itvo je z dovoljeajom nemike vojžike oblasti 9000 falštov nbri zakonov rszdelilo tned v Nemčiji prcbiva-joče francuske zgrablenc ^oiAke. — Francuski proteJtanušov tri sčdmi (a!ov v nezasedcni, itiri fčdiai tdlov pa v zasedeni krajinaj prebiva. Dli-hovnfcke tak v zasčdeni, kak v nezasčdeoi kra-jiaaj z popolnov sioboščinov leko opraylajo svoje diišnopastčrsko delo. Z ndjvekšov delavnostjov sc opiavla c^rkevno i versko delo v Parizl, v Parizi tak kalavinsks. kak evangeličanske dtihov-nike niiče ne ovira v n\ihovom deJi.
Japonska. V Japonskoj državijeste 218.000 proteitanuiki i 117.000 katoličanski krščenikov. Pdleg toga je eiče skoron 5-7 milijonov takii ]Qd>, ki Jezuia za svojega voditeia spoznsjo, aii v kričansko cerkev so eiče zžkoniko ne notri-stdpili. — V Japanskoj držšvi od 1938. lets jeste Japansko biblijsko driištvo, štcroga cil je raziir-javat! Sv^to pismo rned japonci.
Slovakia. Novi zžkon so doliobrnoii na slovaški kniževni jezik. Slari zakon so pa zdaj začnoli doliobračati.
Misljonsko delo. V različni poganski dr-žavaj proteitdnuiki mlsijonarje 46.000, rim. kato-čanski misijorije pa 41 000 šol držijo gori i tatn včijo. Nemški misijonžrje so v zdajšnjoj bojni v preveč težki poiožaj prišii v tisti kraji-naj, gde angleži roajo oblast, Od 1600 misijo-rdrov ji je skoron po!ov!ca internirtna.
Biblija. Britsko i zvGneinje bibHjsko dru-žtvo je v 1940 om leti 11 milijono? i 750.000 blblije aii pa biblijski delov odalo na 745 raz-ličn! jezikaj. EšSe dnesdea se med vsemi kniga-mi n^jveč Svčtoga pistna odš i razširi.
Dogodki zšdnjega mžseca. Letdl-ska bojna^med Nemčijov i Anglijov se je poostrila. — Bolgžrija je pristopila k tro-zvžzi, nato jo je zasčdla nemška vojska.
Stamp»no v .PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Mflrski Stfboti.