el)- Li jo | vo-V 0-1 VO' vi ! {& bii ^ *ls av iV' di ak ji e TRGOVSKI Časopis se« trgovino. Industrijo In obrt. ^ročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za l/» leta 80 Din, za H* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se ▼ Ljubljani. ^teflnlStvo in upravnlitvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poit. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-fi» -------------------------------------------------------- teto XVI. V Ljuhljani, v torek, dne 29. avgusta 1933. štev. 97. st&sluU tccj,. 'trgovstvo. Nobenega dvoma mi, da ° ta primer slovenskega in srbskega trgovstva ugodno vplival tudi na hrvatsko rgovstvo, iti še zlasti potrebuje podporo ^sedržavme organizaci je trgovstva, ker je vedno velik dej ivse trgovine na Hrvat-&kem v tujih rokah. Čim pireje bo ustamav-^ema organizacija vsega trgovstva Jugoslavije, tem preje bo tudi izvedena naeionail-Ua ieaimoe.viojite'v v trgovini na Hrvaitsike-m. Upamo zato, da bodo v kratkem tudi hr-"viatsiki; trgovci storili vse potrebno za usta-tuovdtev 'vsedržavne zveze trgovskih združenj. Ta vsedržavna zveaa je tem bolj potreb-ker jasno dokazujejo resolucije beograjskega 'trgovstva, dia so zahteve vsega ^gcslovanskega trgovstva identične. Kar 80 zahtevali beograjski trgovci, to so ope-fovano zahtevaj i tudi že slovenski trgovci 181 zato je program srbskih in slovenskih fogovcev eden in iisti. Ta programatična Enotnost pa je tudi največje jamstvo za Uatpeiania delo vsedržavne organizacije, ki zato 'z lahkoto priborila jugoslovanske-11111 trgovstvu ono veljavo v javnosti, ki 11111 gre po njegovi; moralni in materija! ni mo6i, z ozirom na napredek in razvoj na- šega Orodnega gospodarstva je nujno po- da 'bo glas trgovstva v vseh javnih ^^^‘linjih popolnoma upoštevan. Kajti “govec je tisti, kd spravlja v denar to, kar 'Pridela kmet in kar izdelata obrtnik iin in-diistrujailec. Vsled te svoje naloge ve 'trgovec najbolje, kako bi bilo mogoče povesti našemu proizvajalcu zaslužek, zato ve trgovec, kaj vse ovira, da ne pride kmet ^ sivojega zaslužka An da dostikrat tudi ftb*1tnik r.n industrijalec ne -moreta ohraniti Sv|ojih strojev v pogonu. Mnenje trgovca v '!®eh narodno-gospodar&kih vprašanjih je '^to mnenje izkušenega poznavalca našega gospodarstva, je kratkomalo mnenje strokovnjaka. Maenije tega strokovnjaka je tem- bolj Upoštevati, ker dokazujejo tudi beograjske t'*®olfuoije, da ima naš trgovec vedno pred r*&iii interes celote, da nikdar ne presoja tovmih vprašanj le z ozkega stališča enega ^nu, -temveč da hoče doseči blagostanje 'Sega naroda -s harmoničnim sodelovanjem ^ napredkom vseh stanov. Zato )pa je ^ftnje -trgovstva o vseh javnih vprašanjih Vedno konstruktivno, zato ne pozna naše %rovstvo negativizma ali enestranosti. To /^ko stališče zahteva tem večje upoštenje t.rgovisikiih zahtev. > ^ ustanovitvijo Zveze trgovskih zdm-v Beograd-u je ustvarjena podlaga za ^tanavitev vsedržavne organizacije jugo-} banskega trgovstva, V tej smeri mora iti delo trgovstva, da bo ta cilj tudi j*11 preje dosežen. In ko bo ta cilj dosežen, p se nam ni več bata, da bi bili tr-/^ki interesi slabo zastopani, ker ni v . ifovp^tvu enotnosti. Strnjena fronta vsega . goisilovamskega trgovstva bo potem brani-v«ak i-nteires našega trgovstva, a tudi ^ga gospodarstva i-n kakor je ta enot- nosit — takrait sicer le slučajna — preprečila novo pritiskanje trgovca v obliki nepotrebnega zakona o pobijanju draginje, tako bo iv bodoče dosegla tudi rešitev za trgovstvo življenjsko važnih vprašanj v smislu upravičenih interesov trgovstva. Z zadoščenjem bodi zato zapisan uspeh beograjskega kongresa, kii je položil zdrave temelje ra enotno in vsedlržavno organizacijo jugoslovanskega 'trgovstva, ki je in ostane naš aiJj. Potek kongresa Kongres trgovskih združenj s področja beograjske in skopske zbornice ter delov zbornic, ki gravitirajo k Beogradu, se je vršil v dvorani nove univerze v Beogradu in je bil nad- vse dobro obiskan. Za danes podajamo le kirailko iporoMio1, dooim -priobčimo clbšimejše poročilo prihodnjič. Kongres je otvomil Nedeljko Savič in predlagal pozdravno brzojavko kralju, če-mUir je kongres pritrdil z navdušenjem. Pozdravna brzoijaVlia je 'bila poslana, tudi trgovinskemu ministru dr. šumenkovicu. Nato je ipoizjdira\('l g. Savtč tmdi vse druge »hwwa!ee- in med dlniginji posebno- iprisrŽ-nn- .zagbop;:]ilie Zvs/.e naših 'trgovskili 7/tru-žsnj, predsednika Josipa J. Kavčiča in taj- nika Kaiserja. Nato je podal kratko zgodovino, kako je prišlo do ustanouitve Zveze trgovskih združenj, ki ib-i se morala ustanoviti že lani. K zvezi je pristopilo že 62 trgovskih združenj, ki štejejo okoli 10.000 članov. Nato so sledili posamezni referati. Damjan Brankovič iz Beograda je poiro^ Čail o stanju trgovine pri nas iin v tujini ter o vseh vprašanjih, ki se tičejo naše 'trgovine. 0 socialnem zavarovanju trgovstva je poročal Milivoje Gavrilovič iz Skoplja. O škmlljivern delovanju nabavljalnih in konzumnih zadnig je obširno poročali Aca Dinič iz Be-c grada, ki je govoril tudi. o zLih posrledicah preveMke zaščiite za nekatere industrijske izdelke. Mirko Stojkovič iz Beogirada je poročal o trgovini z živlijenj-iskiimi potrebščinami, Miloš Petrovič pa ° razvoju trgovine v predvojni Srbiji. Nato je bil soglasno izvoljen odbor nove Zveze trgovskih združenj. Za predsednika je bil izvoljen Nedeljko Haivic, za ptidpired-sedmilke pa Vojin Varožčič iz Skoplja, Peter Vuletič iz Kragujevca,. Veljko Stefanovič iz Niša in Mirko Stojkovič -iz Beograda. 'Po dizn^oililvti še ostalih članov uprave so bile prečitane resolucije, ki so bile soglasno' -in z odobravanjem sprejete Ln ki se glase: frčia -Kenigreis ‘Zvero trigovsliiih z, družen j uge-tav^ja po podarnh leferatih in poročilih, delegatov : Zastoj v gospodarstvu tako prti nas ko drugod po svetu je nastal kot posledica prizadevanja, posameznih vlad, da vsaka država doseže popolno gospodarsko samostojnost in da se zaradi tega prizadevanja uvajajo na -tuje izdelke visoke carinske pristojbine, ki preipreSujejo normalni mednarodni gospodarski; promet. To postavljanje carinskih zidov ipomeni dejansko carinsko vojno«. Previsoke zaščitne carine poslabšale našo plačilno bilanco Takšna carinska zaščita se ne izvaja v interesu narodnega gospodarstva kot celote, temiveč je povzročila, da posamezne gospodarske panoge, ki ,so preveč zaščitene, lizJkioriščaijo to zaščito v škodo drugih gospodarskih ipanog. V naši diržavii je visoka zaščitna carina še zlasti ustvarila možnost; da se domača industrija karteli ra in da se ne zadovoljuje z minimalnim1 dobičkom, temveč da z ozirom na devizne in druge omejitve ves presežek carinske zaščite izkorišča za dosego čim večjih dobičkov. Ker je večina naše domače industrije v tujih rokah, odhajajo ti dobički v obliki tantijem in obresti v tujino, vsled česar se je tudi znatno poslabšala naša plačilna bilanca. Prav tako kvarno vplivajo visoke carinske zaščite tudi na samo racionalizacijo industrije, ki zaradi tega znatno zaostaja v svojem tehničnem napredku. S sklenitvijo1 zakona o zaščiti kmeta, ki je -hotel pomagati temu najštevilnejšemu razredu, se niso dosegli zaželjeni aiijd, temiveč je bil nasprotno z njiim uničen ves javni kredit in s tem v prvi vrsti zadet kmet, poleg tega pa so prišle v nevarnost vloge malih ljudi iin udušen je bil razvoj našega narodnega gospodarstva. Danes se opaža tudi pri kmetu težnja, da se odpra vi la zakion in da se s sklenitvijo potrebnih zakonov spravi naše narodno gospodarstvo zopet v normalen tek. Favoriziranje nabavljalnih in konzumnih zadrug: je spravilo gospodarstvo v mestih in posebno Irgtvino v zelo težaven .položaj, ker te zadruge zlorabljajo zakonske olajšave iin svoje poslovanje ne omejujejo le na člane, temveč so spremenjene v prave trgovine, ki tudi poslujejo koit trgovska podjetja. Od tega nima koristi kmetovalec, kateremu bi se moralo po nameri zakonodajalca pomagati, temveč od teh privile* gijev imajo korist samo posameznikii, do-čim iima škodo tudi sam državni fiskus vsled zmanjšanja plačilne moči gospodarstvenikov v -mestih in trgih in vsled nepla-čanja državnih davkov s strani zadrug. Nabave državnih in samoupravnih uradov V nasprotju z odredbami zakona o državnem računovodstvu se ob priliki nabav za državne in samoupravne urade favori-ziraijo razne državne in samoupravne ustanove in se naročajo nabave pri teh brez ozira na ugodnost ponudb. Proti kartelom Kongres z obžalovanjem konstatira, da so tudi nekatera državna podjetja v kartelih, kakor na primer državne tvornice sladkorja in železa. Tujcev je preveč zaposlenih Naša nacionalna trgovina vsled slabe kontrole državnih organov pri dajanju dovoljenj tujcem za zaposlitev izgublja vedno bolj s voj nacionalni značaj -in prehaja v roke tujcev, ki so zlasti v zadnjih letih vedno bolj začeli preplavljati našo državo. Vse to je oslabilo kupno moč potrošnikov, zmanjšalo davčno moč davkoplačevalcev in grozi s katastrofo vsemu našemu narodnemu gospodarstvu, obenem pa ustvarilo nevarnost, da se državni dohodki re^-ducirajona najmanjšo mero, ker so dosedaj baš mestni gospodarstveniki nosili velik del državnih dohodkov. To so glavni vzroki sedanje gospodarske stiske. Kongres zato zahteva: Zdrav« pojmovanje in da tako vidna državna politika imperativno zahteva znižanje carinske zaščite za industrijisike izdelke na 'najmanjšo n»ero in izglasovanje zakona o prepovedi kartelov, ki bi moral določevati kazni za kršitev določb o dovoljenem dobičku. Odpravo vsakega omejevanja in monopola v mednarodni izmenjavi blaga in usposobitev naše izvozne trgovine za njene velike in težke naloge. -Odpravo zakona o zaščiti kmeta i-n uredb, izdanih na podlagi tega zakona ter radikalno rešitev problema prezadolženosti kmeta in drugih gospodarstvenikov ko tudi ustvaritev pogojev za ponovno o-živ-Ijenje kredita. V tem oziru se narinja kot osnovno vprašanje vprašanje kreditiranja kmetovalca, kar bi omogočilo racionalno in napredno gospodarstvo na vasi, ker se brez -racionalizacije kmetijstva tudi ne more rešili vprašanje kmetskih dolgov. Produkcijsko in kreditne zadruge smatrajo trgovci kot zelo koristne in zato žele, da se jim izkazuje vsestranska pomoč. Prav tako pa niso načelno nasprotni niti nabav-iljalnim in konzumnim zadrugam, toda zahtevajo, da se morajo te pri prekoračenju svojega, z zakonom jim dovoljenega delov-kroga, podvreči vsem davčnim obvezam, ki veljajo za druge trgovine ali pa da se jim v nasprotnem primeru delovanje' prepove. Pri državnih in samoupravnih nabavah mi dajati nobene prednosti državnim ali samoupravnim podjetjem, temveč je nabave oddajati najugodnejšemu ponudniku. Karteli s podraževanjem svojih izdelkov poveča/vajo socialno -bedo. Zato je nujno potrebno, da državna podjetja izstopijo iz kartelov še pred izglasovanjem zakona o prepovedi kartelov. Izvesti je treba revizijo dovoljenj, danMi lujim kapitalistom za delo v naši državi. Sploh se naj v bodoče dajejo tujcem- dovoljenja za zaposlitev samo v tej meri, v kateri se dovoljuje delo našim: državljanom, v drugih državah. Težka gospodarska stiska bi se z izvedbo teh zahtev znatno ublažila, poboljšalo bi se stanje tako posameznika ko celote. Kongres Zveze trgovskih združenj nalaga upravi Zveze, da dostavi to resolucijo vsem pristojnim oblastem in da energično dela za izvedbo teh zahtev. Dehti žilni spocaoum v Jfondonu- Proti pričakovanju je bil na londonski žitni konferenci vendarle dosežen1 spo* razum, ki sicer še ni popoln, ker ga še niso sprejele vse države, ki pa vendar v glavnem ureja žitno produkcijo. Sporazum, je podpisala tudi Jugoslavija. Po tem sporazumu so pristale žitne države na ceno 12 zlatih frankov ali 63-6 ameriških zlatih centov za en bušelj pšenice. Nadalje so se zavezale velike žitne države (Amerika, Kanada, Avstralija in Argentina), da bodo omejile za leto 1933/34 produkcijo žita na največ 560 milijonov bušljev, v prihodnjih dveh letih pa znižale produkcijo za najmanj 15%. Rusija, ki je prvotno zahtevala za sebe izvozni kontingent v višini 90 milijonov bušljev, je kasneje to svojo zahtevo reducirala, vendar pa še Ini sporazuma podpisala. Bolgarska, Madjarska in Jugoslavija so pristale na to, da njih skupni izvoz pšenice v -letu 1933 ne presega 50 milijonov mernikov. Države uvoznice žita pa so pristale, da doma ne povečajo produkcije žita in da tudi ne delajo novih ovir uvozu pšenice. Vendar pa je ta sporazum še nepopoln, ker zahtevajo nekatere države, da se olajša njih izvoz in šele potem bi omejile svojo žitno produkcijo. Čeprav je žitni sporazum še nepopoln, vendar pa je nad vse pomemben, ker je z njim dosežen prvi mednarodni sporazum, s katerim se mednarodno ureja produkcija enega pridelka ter deloma tudi že njegova razdelitev. Uspehi THaeiAoesUe^a tedna Razni časopisi prinašajo vesti o uspehih »Mariborskega tedna« s trditvijo, da je obiskalo Maribor tiste dni okoli 36.000 tujcev, ki so pustili v Mariboru nad 5 milijonov dinarjev. K tem vestem mora Združenje trgovcev zavzeti objektivnejše stališče, ker nam taka neumestna pretiravanja ne morejo nikjer koristiti, temveč v gotovih ozirih celo škodovati. Največ koristi od tujcev bi morala imeti gostilniška obrt, toda po dobljenih informacijah so dobro odrezali samo oni gostilničarji, ki so točili na veseličnem prostoru, vsi drugi se pa pritožujejo o slabem obisku in niti hotelske sobe niso bile popolnoma zasedene. Trgovini kot taki je pa »Mariborski teden« prinesel bore malo koristi. Večina trgovcev te prireditve ni čutila, nasprotno je promet po trgovinah že med tednom, kakor tudi po končanih slavnostnih dneh padci celo pod normalo, ker so pač domačini svoj denar porabljali za veselice in druge prireditve. Zato ni nikakega dvoma, da odpade najmanj 80% od inkasa prireditev »Mariborskega tedna« na domačine in je naziranje o petmilijonskem dotoku denarja v Maribor le bajka. Razen tega so pa mnogo denarja odnesli iz Maribora številni tuji trgovci, ki so dan in noč prodajali na stojnicah okoli veseličnega prostora različno potrebno in nepotrebno blago, do-čim so se morale domače trgovine točno držati zakonitega odpiralnega in zapiralnega časa. Ker pa moramo upoštevati ne le gmotno, temveč tudi moralno stran prireditev večjega stila, ne moremo nasprotovati nadaljnjemu prirejanju »Mariborskega ted- na«, zato je potrebno, da pri njem sodelujemo in ga podpiramo. Iz tega razloga razpisuje združenje trgovcev pismeno anketo z vabilom, da nam vsi interesirani gospodarski krogi odgovore do konca septembra na ta vprašanja: 1. ali je prireditev »Mariborskega tedna« za nas koristna in kateri mesec je za to najbolj primeren? 2. Ali so bile dosedanje razstave primerne in kaj bi se dalo še prirediti, da bi bil uspeh boljši? 3. Ali se odobrava postavitev raznih prodajnih stojnic ob veseličnem prostoru vobče, posebno pa takih, ki nimajo v Mariboru obrtnih listov? 4. Kakšen utis na posameznika so napravile in v koliko so dosegle privlačnost tujcev razne športne in zabavne prireditve? 5. Ali je bila reklama za dotok tujcev primerna in zadostna? 6. Kakšni so bili uspehi »Mariborskega tedna« s strani tujcev za posamezne trgovce in obrtnike? 7. Ostali predlogi in nasveti za eventualne bodoče prireditve »Mariborskega tedna«. Vsi nasveti in predlogi so nam dobrodošli in jih bo uprava združenja na pristojnem mestu uporabila, ker nam je mnogo ležeče na tem, da bi si ta naša vsakoletna prireditev pridobila dober sloves in povzdignila prepotreben tujski promet. Maribor, dne 26. avgusta 1933. Združenje trgovcev za mesto Maribor. Predsednik: Weixl Tajnik: Zidanšek Hi cesvh/e za Test Gospod Mussolini se nad vse prizadeva, da iz konflikta med Avstrijo in Nemčijo izvleče vsaj nekaj dobička za Trst in če mogoče še za Reko. Nad vse razumljiva so ta prizadevanja italijanskega ministrskega predsednika, ker res ni razveseljivo, da je odrešenje Trsta postalo identično s popolno izpraznitvijo tržaškega pristanišča. Toda drugo vprašanje je, če je namera g. Mussolinija sploh izvedljiva. Položaj na svetovnem trgu je danes žalibog takšen, da po vsem svetu nazaduje zunanja trgovina. Tudi če bi Avstrija, katere zunanja trgovina je enako zelo padla, dirigirala vse svoje blago na Trst in uvažala vse svoje potrebščine le skozi Trst, bi vendar Trst ne mogel doseči več starega prometa. Vse pa kaže, da se avstrijska zunanja trgovina sploh ne bo mogla nikdar več tako popraviti, da bi mogel dobiti Trst svoje staro mesto. Včasih je segala avstrijska zunanja trgovina do Japonske, danes pa sega japonska zunanja trgovina že do Egipta in tudi že na vzhodne obale Sredozemskega morja. Novo dejstvo, ki- je zmanjšalo nekdanji pomen Trsta. Poleg tega pa Avstrija niti ne more vsega svojega izvoza dirigirati na Trst, ker mora biti vesela, če ga more plasirati še v podonavske države, v katere pa promet ne gre skozi Trst. Iz teh razlogov pa Avstrija tudi ne sme uvažati potrebnih si-rovin le skozi Trst, ker bi pač drugi narodi odgovorili na to z zmanjšanjem avstrijskega uvoza. Skratka, Avstrija ne more rešiti Trsta. Tudi poizkusi, da bi Češkoslovaška uvažala vse skozi Trst mesto skozi Hamburg, se morajo ponesrečiti. Celo v predvojnih časih, ko je pripadal Trst istemu carinskemu ozemlju ko Češkoslovaška, je bil Hamburg uspešen konkurent Trsta. Danes pa je prišla še Gdinja in politični računi nujno govore, da se mora Češkoslovaška posluževati tudi tega pristanišča. A je tu tudi Sušak in skupnost Male antante, proti kateri pa izkazuje gospod Mussolini le neprijaznosti. Vsa ta dejstva zopet znižujejo upanje, da bi bilo mogoče rešiti Trst iz sedanjega propadanja. Madžarska pride za čezmorski promet itak le v manjši meri v poštev, ker njen izvoz gre ali v Italijo ali v Nemčijo in druge evropske države. Tudi najbolj ozki revizionistični skupni interesi Italije in Madžarske ne morejo v teh računih nič pomagati. Edino še Jugoslavija bi mogla Trstu pomagati. 2al pa je treba g. Mussoliniju priznati, da je storil absolutno vse, kar je mogoče storiti, da vzbudi v Jugosla- viji prepričanje, da absolutno ne sme Trstu pomagati. Ne bomo tu govorili o nacionalnih momentih, temveč le o gospodarskih. živahen promet je bil nekoč med Italijo in Jugoslavijo, a Italija se je trudila na vse načine, da ta promet zmanjša. In če je bilo le mogoče postaviti našemu izvozu novih ovir, Italija gotovo ni te možnosti opustila. Vedno le ovire in ovire, potem pač ni čuda, če promet vedno bolj pada, če se tudi jugoslovanski izvoz giblje vedno bolj mimo Trsta. Zelje so lepa reč, toda z željami ni mogoče delati dobre gospodarske politike. živa priča te resnice je propadajoči Trst in z nobenimi umetnimi injekcijami ni mogoče tega propadanja ustaviti. Samo umetnih injekcij pa se doslej poslužuje gospod Mussolini. Od/ua, praMji Zračna zveza Ljubljana-Zagreb—Beograd Roden zračni promet z Zagrebeni .posluje brezhibno iitn zanimanje javnosti, zlasti poslovnega sveta za hitro in ceneno zračno potovanje v Zagreb, je vedno večje. Letala ©o vedno dioibro zasedena, kar dokazujejo ti podatki za pretekli teden: 21. t. nn. smer Ljubljana—Zagreb 3 potniki, smer Zagreb—Ljubljana 4 potniki; 22. t. m. ©mer Ljubljana—-Zagreb nič potnikov, smer Zagreb—Ljubljana 3 potniki; 23. t. m. smer Ljubljana— Zagreb 2 potnika, smer Zagreb—Ljubljana 4 potniki; 24. t. im. amer Ljubljana—Zagreb 3 potniiki, smer Zagreb—Ljubljana 4 potniki; 25. t 'in. smer Ljubljana—Zagreb 3 potniki, smer Zagreb—Ljubljana 4 potniki; 26. t. m. smer Ljubljana'—Zagreb 4 potniki, smer Zagreb-Ljubljana 5 potnikov. Opozarjamo interesente, da stane vožnja tiz Ljubljane v Zagreb le 180 Din in da traja zjutraj od 7. do 7'40, ko letalo že pristane 'V Zagrebu. Vračunan je v to ceno tudi prevoz iiz mesta Ljubljane na aerodrom in iz aerodroma zopet v mesto Zagreb. Zjutraj odhaja avto izpred pisarne »'Putni-!ka« (nebotičnik) ob 6.20, letalo pa starta točno ob 7. uri. Popoldne odhaja letalo ob 1i6-40 iz Zagreba in pristane v Ljubljani ob 17.20. Državni nameščenci imajo pravico do 50 odstotkov popusta, upokojenci lima-jo isti popust trikrat letno. Isto velja tudi za rezervne častnike. Poslužujte se zračne zveze! Vse podatke dajeta pisarna »Putni-ka«, palača PZ v Ljubljani, in pa šef centra Ljubljana, telefon št. 34-99, 36-21, 20-09. Haša vuHCutia tefr. t/ (ulifu Generalna direkcija carin je objavila številke o gibanju naše zunanje trgovine v uliju. Po teh podatkih smo uvozili v juliju bombaža, drugih rastlinskih vlaken, železa, volne, svile, mineralnih olj, kože, stekla in hranil ter raznih drugih predmetov skupno 66.912 ton v vrednosti 236'9 milijonov dinarjev. Lani v juliju pa smo uvozili blaga skupno 83.268 ton v vrednosti 199-1 milijonov dinarjev. Uvozili smo torej po količini si' cer za 16.356 ton blaga manj, po vrednosti pa več za 37'8 milijonov. Skupno smo v prvih sedmih mesecih letošnjega leta uvozili 410.389 ton blaga v vrednosti 1532’2 milojonov Din, to je po količini za 14.221 ton, a po vrednosti za 57'1 milijonov Din manj ko lani. Izvozili pa smo: raznih poljedelskih predmetov in drugih proizvodov 263.788 ton v vrednosti 270'2 milijonov Din. Izvozili smo torej po vrednosti za 33'3 milijonov Din več, ko pa uvozili. Lani v juliju smo izvozili 175.760 ton blaga v vrednosti 170'2 milijona Din. Naša bilanca je bila lani v juliju torej pasivna 27 milijonov, dočim je letos aktivna za 33*3 milijonov, ker smo izvozili v letošnjem1 juliju 88.028 ton blaga v vrednosti 98 milijonov več. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta smo izvozili skupno 1,572.740 ton blaga v skupni vrednosti 1740'4 milijonov dinarjev. V prvih sedmih mesecih lani pa smo Izvozili 1,250.298 ton blaga v vrednosti 1544'3 milijonov Din. V letošnjem letu je bil torej naš izvoz večji od lanskega za 313.442 'ton, v vrednosti 160'1 milijonov dinarjev. Naša trgovinska bilanca je torej bila v prvih sedmih mesecih aktivna za 172-2 milijonov dinarjev. b LJUBIMKI VELESEJEM 2.—11. septembra 1933 Kulturna in gosoodarska razstava Razstavišče obsega 40.000 m’ Jugoslov. veterinarska razstava. — Razstave: »Slovenska cerkev«, »Misijonsko-etnaloška in Umetnostna slovenskih Madon. — Razstave vjna, sira lin mleka, mediu, zelenjave, sadja in se,men. — Vrtnarska razstava dalij. — Razstavi goveda montafomske pasme 2. in 3. seipt., in koz ter ovac 5.-11. sept. — Gospodinj ska razstava. — Etnološka razstava Timoške pokrajine. — Industrija, obrt (špec. pohištvo). — Konkurenca jugoslov. harmonikarjev 8. sept. — Zabavišče. — Varičtč. Polovična voznina na železnicah. Popust na parobrodih. Legitimacije se dobe pri biletamah -Putndka, vseh večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih. VPISOVANJE V TRG. NADALJEVALNO ŠOLO Združenje trgovcev v Ljubljani spoiroča, da bo n piševa,n je v trgovsko nadaljevalno šolo za L razred dno 30. m 31. avgusta, vsakokrat od 9. dio 11. ure 'n od 15. do 17. ure popoldne. Za II. in III. letnik pa bo dne 1, septembra od 14. do 17. ure popoldne v pisarni Združenja trgovcev. Popravni in drugi izpiti bodo dne 31. avgusta od 14. ure dalje. Za vpis v I. razred mora predložiti vsak izpričevalo o dovršenem III. razredu srednje ali meščanske šole, oziroma 8. razredu 'oisnavne šole. Re-flektanti, ki imajo manjšo predizobrazbo, morajo vložiti prošnjo na šolski odbor Združenja trgovcev do dne 1. septembra. Šolnina In vpisnina je ista kot prejšnja leta. Braz plačane šolnine ne more biti nihče ©prejet. Pouk se prične dine 4. septembra t. 1. Podrobna navodila so napisana na šolski deski v Trgovskem domu. &-weh» i: N Bar taj< ten skr leti žel pas ( da koi dit na jo ho Bo sn str m ki gl 0 Hi 1 barva, plesira in k«- Ze v Z4 uri? p mično Hnaii oblek«, klobuke itd. Skrobt in avetlolika srajce, ovratnike in man čete. Pere, unči, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Pnijanaki naeip 4—#. Seleburgova ni. #• Telefon it 22-72 Banovinski svet Dravske banovine j j4r sklican na dan 4. septembra. Razpravi® ^ bo o občinskem volivnem zakonu, uredi ^ o zavarovanju žitaric in o porazdelil bednostnega sklada. Senator dr. Gavrila jo v nedeljo popi dne nenadoma umrl v Rogaški Slatini, P det od kapi. Pokojnik je bil rojen 1. 1861 Vel. Bečkereku in je bil eden voditelj* vojvodinskih Srbov. Slava njegovemu sp minu! Zagrebška trgovinsko-industrijska zboi niea je v dopisu na podbama izrekla žel, da bi se z ozirom na razpis občinskih vo tev razpisale tudi volitve v zbornico in < se v ta namen razveljavi zakon o odložit'1 zborničnih volitev in da se izdela nov v« Mini red za zbornice. V istem smislu je javil uvodnik tudi »Jugoslovenski Lloyd< Pilotska šola je bila otvorjena v L jul Ijani. Trajala bo deset tednov. Bivši minister Neudorfer je postal žrt® zarote, ki je bila organizirana v tujini dokazuje tudi dejstvo, da je bil ustreljd s kroglo, kakršna se pri nas sploh ne up* rablja. Kralj Boris obišče Romunsko, kakor P° pj roča romunski list »Curenitul«. Druga soc. internacionala je končala sv* kongres lin sprejela resolucijo, v kateri zahteva bojkot fašizma in hitleriznia. Nad«' Ije se apeMra na vso demokratične narod* da predlcže vsa vprašanja,, ki se tičejo sv* tovnega miru in oboroževanja Nem#'| Društvu narodov. Japonska je v ultimativni obliki zaht* vala, da Združene države Sev. Amerik opuste ©voj gradbeni pomorski prograi« ker bi v nasprotnem primeru JapomsM uvedla visoko carino na vse ameriško bi*' go in pričela sama graditi novo brodovj« Na ta ultimatom je odgovorila vvashmgtofl' ska vlada s tem, da je takoj naročila gra«' njo novih bojnih ladij. »Izvestja« ostro komentirajo pisanje ponskih listov, iki zahtevajo za Japonsk polotok Kamčatko iln drugi del otoka S* halina, in pravi, da sovjeti nikdar ne bod dopustili odcepitve teh krajev od Rusij« Med francosko in sovjetsko vlado j® hi dosežen sporazum o franc, dobavah Rusiji Tardieujev načrt o Podonavju je' kakor piše »Temps«, zopet v ospredju bo tudi Anglija podpirala ta načrt. Francoski letalski minister Pierre Cot h0 na povabilo sovjetske vlade poletel v R11' sijo. Spremljali ga besta dve letali najn* vejše francoske konstrukcije. Skupina francoskih parlamentarcev, pripadajo skupini »Fraucija-Italija«, obiš$ Italijo. Cionistični kongres, ki je zboroval te d^ v Pragi, je odklonil sprejem resolucije, «9 morajo Židje propagirati bojkot nemški blaga. 200.000 Židov bi hotela židovska organ1' zacija izseliti iz Nemčije in zahteva, da s* tern Židom dovoli vzeti s seboj njih prem*1' ženje. Nemški program je označil Rosenberf' kii je danes dejanski voditelj nemške s*' nanje politike, v nekem govoru z 'besedam1' da morajo Nemci zasesti nemško Slezi]9; razbiti Poljsko iin Češkoslovaško lin zaseš® nemški del Švice. Ta program je nato neral Epp še dopolnil z zahtevo, da Nemčija dobiti vse nekdanje nemiške kol0' uije. Radenski prosvetni minister je odred11' da se z univerze izključijo no samo sociah stični in komunistični dijaki, temveč tud1 vsi oni, ki so pacifističnega prepričanja. Hitlerjevci so priredili velike manifo*t®' cije za Posarje V Niedenvaklu. Manifest*' cije se jo udeležilo 50.000 Posarcev. S ^ 'manifestacijo so pričeli hitlerjevci oSto kampanjo za priključitev Posarja k Nori' čiji. Adolf Loos, znani dunajski arhitekt, h1 si je pridobil velikih zaslug tudi za h9' predek obrta, je umrl na Dunaju. Mednarodni kongres stavcev v Frelih1*' gu je izahteval uvedbo 40 unmiika. Proces proti »komunistom«, ki ©o zažg9 M berlinski parlament, bo dne 21. .septo1^ bra. Tujim advokatom je nemška vf®® i 0V i* prepovedala, da bi prevzeli obrambo toženih. j, Cunar Line in White Star Line, dve h9* večji angleški paroptovni družbi, ©e bo® fuziiotnirale. Novi družbi bo dala angle^j vlada za zgraditev novih parnikov 2 in to milijona funtov subvencije. Na španskem je 450.000 brezpose) od katerih je polovica poljedelcev. Denacdua Tf 61 Sp« bol 3ljj 'Oli it it« vo ol) ^d< uti IZJAVA GUVERNERJA BAJLONIJA Na konferenci gospodarskih stanov v Bariji Luki je izjavil med drugim guverner Narodne banke g. Bajiloni, da bo Narodna Roka v teh kritičnih časih storila vse, kar 1|v njeni moči, da pomaga narodnemu ^podarstvu, toda gospodarstveniki se mo-moi fa^° zavedati, da je njih prva dolžnost, J <1& čuvajo državne interese in takoj za temi tudi Interese Narodne banke. Prva skrb vseh mora bti, da se dobro vnovči letošnja žetev in da se zagotove orni deželni pridelki, ki so potrebni za prehrano Pasivnih krajev. Guverner Bajloni je nadalje napovedal, 1 milijonov in to vsled teh sprememb. Te obveze so bile sestavljene tako-le: 16. 8. 22, 8. Razlika v itiiso« dinarjih Državne terjatve 3.886 11.505 + 7.G09 Tekoči raguiai 445.895 634,514 + 188.618 'Raani računi G32.745 304.988 — 327.756 Skupno 1,082.527 951.00fT —131.518 Vidimo, da je pozicija razni računi zmanjšana za 328 milijonov. Kakor je našim bralcem znamo, so v tej poziciji knjiženi salda kliringov, razne obveze na pokaz ko tudi zneski, ki jih država nalaga fUa račun anuitete svojih zunanjih posojil e* — v dinarjih. Na podlagi transakcije, ki je dosedaj še nepoznana, je Narodna j>anka iz tega računa izločila 328 milijonov >n dodala dve 'tretjini obvez po tekočem računu, za eno tretjino — 100 milijonov — Pa je zmanjšan stari državni dolg pri Narodni banki in sicer od 1816 milijonov na 1706 milijonov Din. Začasni predjem glavni državni blagajni je ostal nezmanjšan na 600 milijonov Din. Večje spremembe imamo tudi v podlogi, ki je zmanjšana za 24-6 na 1877-5 milijonov in to vsled odteka deviz, ki so padle na 79-9 milijonov. Ni izključeno, da je to ^manjšanje v zvezi s povečanjem deviz, ki spadajo v podlogo in ki so narasle za '1 81-5 milijonov Din... * Te o obrestovalo po 4 odstotke, realizaoijska 'ftiera znaša tudi 4 odstotke. v iiaka kaže sadna tetina na Sta{et>sUe*n Z ozirom na obilno deževje v preteklih dneh so se izgledi letošnje letine v naših sadonosnikih in vinogradih znatno izboljšali, tako da je pričakovati razmeroma polovičen pridelek tako v kvantiteti, kakor tudi v kvaliteti v primeri z lanskim letom. Dežja je bilo torej zaenkrat dovolj in bi bilo le želeti, da se nam ves september in vsaj prvo polovico oktobra smeje vroče solnce, ki bo posladilo grozdje, da ne bo potekla letos iz naših vinskih goric kaka kislica. Zgodnjega sadja v naših krajih je bilo letos zelo malo, skoraj nič. Izgledi na pozno sadje pa kažejo napram lanskemu letu komaj 50% pridelka, pa še to sadje ne bo prvovrstno, ker je močno piškavo in pegasto. Najboljše izglede imajo letos orehi, ki obetajo zelo obilen in zdrav pridelek. Kupčija z orehi bo torej letos prav živahna. Za naše sadje se zelo zanima inozemstvo, posebno pa še letos, ko je tudi v vseh drugih državah zelo slaba letina. Pač pa so nastale v pogledu našega izvoza velike ovire z ozirom na novo nastale razmere v inozemstvu, zlasti glede uvoza, kontin-gentiranja, predpisov uverenj za gotove vrste sadja, poostrene kontrole pri uvozu, zvišanja carin, valutnih vprašanj itd. Prav tako neugodne za izvoz v tujino pa so previsoke železniške tarife. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pri trgovinskem ministrstvu v Beogradu deluje z vso pozornostjo in vsemi silami na tem, da se gornje ovire kolikor mogoče omilijo. To smemo tudi popolnoma upravičeno zahtevati z ozirom na znano dejstvo, da imajo nekatere druge države mnogo večje koncesije pri uvozu v gotove države, kakor pa mi. Vendar pa imamo precejšnje upanje, da spravimo naše sadje ugodno v denar, ker nam pomaga letos splošno pomanjkanje sadja, v prvi vrsti jabolk. Kakor že rečeno, ima sedaj grozdje z ozirom na zadnje izdatno deževje prav dobre in zadovoljive izglede. V nekaterih goricah, oziroma okoliših je zagospodarila v vinogradih peronospora, v splošnem pa je grozdje zdravo, le malo ga bo. Izvoz v Avstrijo je zelo otežkočen, ker mora imeti vsak uvoznik posebno uvozno uverenje avstrijske vlade. Poleg tega nam pa nevarno konkurirajo v Avstriji Madjari, ki imajo popolnoma prost uvoz na podlagi njihove ugodne trgovinske pogodbe z Avstrijo. MED1ARODII VELESEJEM V PRAGI 3.—10. septembra 1935. svetovni velesejem,narodi in države Znižana vožnja Jugoslavija 25% za brzovlake in navadne vlake: CchOSlOVaŠka 50% Avstrija 25 % M a d j a r s k a 25 % Opozarjamo posebno na ugodnost znižane vožnje v čehoslovaški, prej 33%. sedaj 50°/0 popusta Pojasnila in legitimacije daje: ALOMA C0MPANY ČEHOSLOVAŠKI 6„je„ ulie> „ Ljubljana, Aleksandrova c. 2 KONZULAT Ib njegovi podružnici Hotel Nttiopol PUTN1K ZaUse. us. stui&ettiU pogodb (Konec.) Kdo je dolžan plačati takso morajo plačati soli- Predmetno takso darno: a) izdajatelj, to je oni, ki sestavi listino v svojem imenu ali v čigar iimenu sestavi listino njegov pooblaščenec; b) prejemnik, to je oni, ki sprejime sam ali po drugem listino -za svojo varnost ali legitimacijo. Če pride listina iz tujine, je dolžan plačati takso, oziroma prijaviti .listino davčni upravi njen prejemnik. Če se prejemnik naihaja v tujini, mora biti kolkovan oziroma prijavljen davčni upravi oni izvod, ki estane pri izdajatelju v mejah naše države. Kazni. Če se na listine o službenih pogodbah, izdanih v zasebnem prometu, ne prilepi takoj pni nastanku taksa ali ie nepopolna in če se ne uniči po predpisih, ali če se ne prijavi zaradi odmere in plačila takse davčni upravi v roku 15 dni po izdaji listine, pa pridejo takšne listine na katerikoli način v roke oblasti, potem se mora plačati v smislu čl. 51 zakona o taksah poleg redne takse tudi še kazenska taksa v višini trikratne neplačane, nezadostno ali nepredpisno plačane takse, ko tudi takso po tar. postavki 229. zakona o taksah. Če se takšne listine v roku 15 dni prijavijo, ni se pa plačala v tem' roku tudii taksa, ipoitem se mora poleg redne takse plačati še kazenska taksa v enkratni višini zneska. Doplačilo redne in kazenske takse plača lastnik listine. Če se ugotovi, da lastnik ne more plačati takse, potem se obsodi na plačilo takse izdajatelj listine. Za izrekanje kazni so pristojne vse oblasti, ki dobe v roke takšno listino. Pravna sredstva. Morebitna pravna- sredstva, ki b,i bila potrebna v zvezi s to okrožnico, se vlagajo v smislu čl. 22 in 23 zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921. Naivodila davčnim ©blastvom. Koncem okrožnice se nahajajo ta navodila davčnim obilastviotm. Nareja se: finančnim direkcijam, da vzamejo ta navodila ina znanje lin da se po njih ravnajo tim da jih sporeče vsem podrejenim ddKrčnim upravam ko tudi vsem glavnim oddelkom finančne 'kontrole. Na podlagi čl. 43 zakona o taksah se nalaga vsem finančnim direkcijam dolžnost, da — na podlagi § 19, točka 2, zakona o organizaciji finančne uprave i dne 1. decembra 1929 — izvajajo od časa do časa, po svojih odposlancih revizijo po predmetni taksi pri vseh večjih službodajalcih, ki so na njih področju. Pni tem se opozarjajo finančne direkcije na predpise čl. 10 ustave z dne 3. septembra 1931 in čl. 45 zakona o taksah, po katerih se sme vršiti pregled pri zasebnikih samo v prisotnosti policijske oblasti, ali kjer te ni, samo v prisotnosti občinske uprave in dveh državljanov. Navodila, ki so hila izdana že preje v tej stvari, veljajo samo, če so v soglasju s temi navodili. Gd/ua pza6&hjt So^Sč/ Preobilica tujih — nobenega slovenskega ilustriranega tednika Naše kavarne in večje gostilne so naravnost preplavljene z nemškimi ilustriranimi časopisi. Velik del teh časopisov ni drugega kot najbolj sistematična propaganda za hitlerizem in velenemštvo, torej odločno nam v škodo. Pravilno konstatira zato »Faktorski glasnik«, da hi mogle naše gostilne in kavarne brez škode opustiti to preobilico nemških ilustriranih časopisov, kii so poleg tega še vsebinsko nad vse prazni. Namesto teh .nepotrebnih in za narod skrajno škodljivih časopisov, pa bi morali gledati na to, da dobimo svoj ilustriran tednik. Potreba takšnega tednika1 je evidentna lin nobenega dvoma tudi ni, da hi jo bilo mogoče uresničiti. Za našo osamosvojitev od tujine je ilustriran tednik naravnost nujno potreben. Kaj ko bi Zveza faktorjev poizkusila organizirati izdajo ilustriranega tednika? Še o trgovinskem sporazumu z Avstrijo • Kakor poročajo sedaj avstrijski listi, zlasti »Oesterreichischer Volksvvirt«, je bil z Avstrijo sklenjeni trgovinski sporazum manj ugoden, kakor se je pri nas mislilo. Kakor poroča ta avstrijska gospodarska revija, so ostali neizpremenjeni samo ti naši izvozni kontingenti: za mesnate svinje v višini 21.000 glav, za Špeharje v višini 104.000 svinj in za pšenico 500.000 stotov, ki uživa preferencialno tarifo 3-20 zlatih kron mesto avtonomne v višini 15 zlatih kron za 100 kilogramov. Znižan pa nam je uvozni kontingent za govejo živino od 10 tisoč na 8800 glav in svinjsko meso od 30.000 na 21.000 stotov. Lani smo izvozili jajc 26.000 stotov, dočim smo sedaj dobili kontingent 8000 stotov. Uvozni kontingent druge živine je znašal lani 37.000 stotov, dočim je dovoljen za letos samo 18.000 stotov. tega/ina Naš lesni izvoz je znašal v prvi polovici toga leta 350.135 ton v vrednosti 260-5 milijonov dinarjev. V primeri z lanskim letom se je izvoz povečal za 67-9 tisoč ton, po vrednosti pa za približno 50 milijonov dinarjev. Italijansko-romunska trgovinska pogodba je podaljšana do 30. novembra. Madjarska trgovinska bilanca izkazuje za julij aktivni saldo v višini 5 milijonov pengov. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bila madjarska trgovinska bilanca aktivna za 20 milijonov pengov. Poljska je začela izvažati lokomotive in vagone v Brazilijo. Nizozemska vlada namerava odpraviti sedanji, dio 1. januarja 1935 veljavni zakon o kontingentih in bodo po novam zakonu vsem državam dovoljeni uvozni kontingenti pod istimi pogojii, toda v zmanjšanem obsegu. Novii zakon pa bo dopuščali tudi kompenzacijske posle. Svetovna žetev jute se oeni na Holandskem na 8 milijonov bal. ceva sladna kav a je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Yaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. AfaUfatoO' v testni Kmetijska razstava na Ljubljanskem velesejmu v času od 2. do 11. septembra tek. leta hoče pokazati tudi nekatere najvažnejše kmetijske panoge. Prireditev ima namen, pokazati ne samo tujcem, temveč tudi predvsem našim kmetskim gospodarjem, kako smo napredovali in česa se moramo z največjo vnemo poprijeti, da bomo v tej težki gospodarski krizi naše pridelke lažje spravili v denar in tako izboljšali težavno gospodarsko stanje. Program kmetijskega oddelka je: Vinarska razstava, mlekarska in sirarska razstava. čebelarska razstava, razstava zelenjave, razstava kmetijskih strojev in gospodarskega orodja. Tej razstavi bo priključena tudi razstava dalij. Razstava »Slovenska cerkev« Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v zvezi z upravo Ljubljanskega velesejma razstavo »Slovenska cerkev«. Razstava se vrši v okviru letošnje »Ljubljane v jeseni«, od 2. do 11. septembra in bo obsegala sledeče oddelke: 1. Oddelek plastičnih modelov, ki predstavljajo glavne zgodovinske tipe naših cerkva. 2. Oddelek fotografij cerkva, njihovih notranjščin in njihove opreme. 3. Oddelek slik domačih umetnikov, ki naj pokažejo estetsko vlogo naših podružnic in estetsko mikavnost notranjščin. 4. Oddelek božjepotnih podobic, ki ga organizira znani zbiratelj grafične umetnosti g. Pavel Winter. 5. Sodobna kapelica, ki jo je uredil po lastnem načrtu in z lastnimi slikami in opravo akad. slikar g. Tone Kralj. Ugodnosti obiskovalcem velesejemske. prireditve »Ljubljana v jeseni« od 2. do 11. septembra. Posestniki sejemske permanentne legitimacije so upravičeni do poljubnega večkratnega vstopa na razstavo in do 50°/o popusta na voznini na vseh vlakih razen S. 0. E. Pri odhodu naj se kupi cel vozni listek in da žigosati sejemska legitimacija pri postajni blagajni. Posetnik prejme na velesejmu v legitimaciji potrdilo, da je razstavo obiskal; pri odhodu na ljubljanski postaji se legitimacija ponovno žigosa, nato postane železniški vozni listek veljaven za brezplačen povratek. Zato ne oddajte ob prihodu v Ljubljano voznega listka, ker velja za brezplačen povratek. Ugodnost velja: za dopotovali je od 30. avgusta do 11. septembra, za povratek pa od 2. do 15. septembra 1933. Permanentne legitimacije se dobe pri tujsko-prometnih organizacijah, pri hranil-nieah, v bankah, zadrugah, trgovskih in obrtnih organizacijah ter na zahtevo tudi po pošti od velesejmskega urada. Pri nakupu se plača za legitimacijo Din 3-—, ostanek Din 27-— pa pri blagajni ob prihodu na velesejem. Permanentna legitimacija pa upravičuje tudi do znižane voznine na jugoslovanskih parobrodih, na železnicah v Avstriji, Bolgariji, Cehoslovaški, Grčiji, Italiji, Madžarski, Nemčiji, Poljski in Rumuniji. Lanskoletno jesensko razstavo je posetilo nad 100.000 obiskovalcev. Naj Vas ne manjka letos med njimi. V »K« paviljonu na velesejmu priredi Matično društvo Zveze gospodinj Splošno žensko društvo zanimiv kotiček, kako lahko današnja žena izkoristi svoj prosti čas, da je njej v razvedrilo a domu v korist. Statve z začetnimi preprogami, serija od naših žen izdelanih preprog bodo vabile še druge žene: pridite in še ve začnite! Stalna razlaga bo spopolnjevala ta oddelek. Gospodinje posetite razstavo »Red in snaga k zdravju pomaga« na velesejmu od 2. do 11. septembra. Konkurzi in prisilne poravnave Odpravljen je konkurz iumiiiai posestnika PleSca Franca v Šmartnem oib Palki:. Poravnalni sodnik dr. Mak, (poravnalni upravitelj odvetnik dr. Dobo-vitšek v Celju. Natrck za sklepanje poravnave dne 30. septembra ob 9., prijavni rok do 25. septembra, kvota 40%. XIV. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO Žalec v Savinski dolini, 25. avgusta 1033. Obiranje je v polnem tekru im bo najhitreje končano koncem t. m.. Glede množine letošnjega pridelka se lahko reče, da je bila naša prva cenitev, t. j, srednje velika — pa obilna — pravilna. Znašala bo 20 do 25.000 kviiinJtalov. Volbče je nadziranje, da so dajali nasadi na lahki, peščeni zemlji manj pridelka, ko v miinuilem letu, nasadi na rodovitni, težki zemlji pa precej več. Blago je lepo zelene barve, pravilne oblike in najboljše kakovosti. Odbor. ŽETEV BOMBAŽA V SEV. AMERIKI IPo oMoia.'nih cenitvah z dne 8. avgusta bo znašala letošnja letina bombaža v U. S. A. MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.