IV. leto	V	Ljubljani,	16:	junija	1932*	Tj	Stev.	25
| POSAMEZNA j I ŠTEV. 2 DIN i
II/ |
£ NAfOCNINA ILETO Ž
■	|	80,'A LETA 40, 'x LE-	'ž
■	£	Ta 20 DIN V ITALIJI	£
■	H	I	NA LE T040 Lf-HAN-	Ž
| CUI 60 F. AMEBIS! 2 $ |
ABAVO
Brez voznega listka
Prijetnosti potovanja pod vagonom — Pustolovska vožnja brezposelnega ameriškega inženjerja v družbi trampov in potepuhov
I IZHAJA OB I | ČETRTKIH |
I	•	I
^ UREONliTVO IN UPt g ^ LJUBLJANA, BREG 10 f ^ POŠT.PREDAL ŠT 34.5 ^ ^ RAČ. POST. HBAN V | Ž LJUBLJANI St. 15.393 I
radi vzamejo trudne popotnike k
sebi! Postavil sem se kraj ceste, Lažje je skočiti z vlaka dvignil desnico in mahal z njo sem	kakor nanj.
in tja... Šele tedaj, ko je že dvanajsti avto švignil mimo mene, ne da bi se bil zmenil za moje mahanje, se mi je začela stvar dozdevati obupna. (Pozneje sem zvedel, da se avtomobilisti ničesar tako zelo ne boje kakor „lepo oblečenih" potepuhov. \rag vedi, kdo jim je na-tvezil, da so to najnevarnejši razbojniki, ki ubijejo in izropajo vsakogar, kdor se da omehčati in jih vzame v voz. Sicer pa se je tisto zastran lepe obleke že čez nekaj dni temeljito izpremenilo.)
Prva noč na prostem je vse prej ko prijetna. Kot meščan se človek preveč odvadi prirode, da mu ne bi pri vsakem količkaj sumljivem glasu takoj prišli levi in ljudožrei um. Drugo jutro sem bil zato lično slabe volje. Tem bolj, ker nisem nikjer dobil vode, idabi se umil.
Velika šansa, samo...
Bil je solnčen aprilski dan, ko sem zvedel od znanca, da išče neka velika tekstilna tovarna v Montgo-meryju prvovrstnega inženjerja. Od veselja sem začel znanca objemati in poljubljati, ko se je moje navdušenje nekoliko uneslo, pa sem stekel h gospodinji in ji obljubil vraga in pol, če mi posodi dva dolarja. Dala mi ju je in čez deset minut je že šel po žici brzojav: „Pri-dem takoj!“
Denarja nisem imel ni beliča — narobe:	dolžan sem bil domala
vsem ljudem, 'kar sem jih poznal, temu več, onemu manj, od gospodinje pa dol do prodajalca listov. Zato nisem imel pod milim božjim nebom žive duše, ki bi se mogel nanjo obrniti, naj mi posodi za voznino. Od Newyorka do Montgome-ryja je okoli 1500 kilometrov. Toda ali ni mar na tisoče in stotisoče ljudi, ki vse življenje „slepo“ romajo iz kraja v kraj, iker nimajo niti toliko, da bi si kupili spodobno kosilo, kaj šele vozni listek? Zakaj ne bi tudi jaz tako.poskusil!
1500 kilometrov!
Privezal sem si svoje listine in izpričevala okoli vratu in natlačil v žepe prepečenca, mesnih konzerv in kondenziranega mleka. Gospodinji sem se zasmilil, pa mi je vse te reči priskrbela — kaj je tudi drugega hotela! Moji dolgovi pri njej so bili tako ali tako za bogve kako
Srečanje s tihotapci alkohola
V	takem razpoloženju sem brez vsake nade in le iz navade dvignil roko, ko sem zagledal prvi avtomobil. In glej, avto se je ustavil, in moža, ki sta sedela v njem, sta me pozvala, naj vstopim. O, kakšen občutek, ko sem po dolgem času prvič spet smel gledati cesto od zgoraj! Vozili smo se ure in ure. Od časa do časa sta moja tovariša segla za pas po plosko steklenico — vsak spodoben Američan ima tako
Prvovrstna goiulo-la“. Spodaj: Jutranja toaleta v tovornem vagonu.
steklenico! — in se okrepčala. Da mi nista ponudila niti kapljice, me je spravilo v slabo voljo.
Počasi je jelo v meni vstajati neko nerazumljivo nezaupanje na-
dolgo „zmrzli“, pa naj gre še teh nekaj dolarjev k vragu!
Deset ur na dan bom že shodil — sem si mislil kot „začetnik“. In zraven tega sem upal na avtomobile, ki v romanih in potopisih tako
V	,gondoli4 v Atlanto
Ko sem srečal Rummvja, so me noge že manj bolele. Človek se pač vsemu privadi in vse preboli, tudi skok iz drvečega avtomobila. Pri Rumniuvju seveda takrat ni šlo tako hitro. Bil je po svoji zunanjosti vse prej ko skitalec in potepuh: mlad je bil in simpatičen na oko in videti zelo zadovoljen. Toda imel je leseno nogo in je zato precej po polževo počasi jemal pot pod noge. Takrat mi je kajpada njegov počasni tempo iz razumljivih vzrokov ustrezal.
Srečal sem ga malo za Ballimo-roin. Od njega sem se naučil dvoglasnega žvižganja. Prvo, kar sva se
sproii njima. Moža sta govorila med seboj šepetaje in če sem ju kaj vprašal, sta komaj odgovorila. „Rajd bi izstopil,“ sem rekel naposled. „Prav žal,“ sem dobil za odgovor, ,,potrebujeva te še za predajo." ,Predaja' je lahko v>se mogoče pomenila: utegnila sta mene .predati*, denimo, na policijski stražnici, ,predala* bi lahko tudi moje papirje in mojo pičlo zalogo živeža, ,predala* bi naposled lahko tudi velike sive pločevinaste zaboje, ki so ležali kraj mene na tleh.
E, kar brez mene odpravita, sem si mislil, in ko je bilo dovolj tema in sem zagledal v bližini gozd; kratko malo stkočil iz voza. Nekaj pridušenih kletvic mi je udarilo na uho, potem pa mi je avto izginil izpred oči. Za vsak slučaj pa sem stekel, kar so mi noge dale, v gozd in ostal nekaj ur skrit v njem.
pomenila, je bilo, da sva napravila kupčijo: dal sem mu škatlico kondenziranega mleka in dobil za to zavojček tobaka. Že čez nekaj ur je poznal vse moje načrte in vedel, kako silno me vleče na jug.
„No, če je tako, pa te spravim do se verno-južnega ekspresa,” je rekel. „Tam poznam zelo pripraven
Poklicni tramp hodi samo po tiru..
kraj, kjer lahko skočiš na vlak. Prav tam, kjer je meni odrezalo nogo,” je dodal in režeč se pokazal na leseno hoduljo.
Njegovo govorjenje je imelo nekaj prepričevalnega. Zato sem se mu popolnoma zaupal.
Še nikoli v življenju nisem imel take treme kakor drugi dan zvečer, ko je prisopihal orjaški vlak, podoben predpotopni pošasti. Kako sem prišel nanj, še zdaj ne vem. V spominu so mi le še poslednji Rummy-jevi nasveti: „Prvi vagon za ten-derjem je najboljši — pazi, da se ne boš krčevito oklepal, nego lepo elastično — posebno pa glej, da v gondoli ne zaspiš!”
Potem je izginil v temo — in šele tedaj sem začutil pod seboj neizrekljivo trde deske in jeklene ^opornike »gondole”. Pod »gondolo razumejo ameriški skitalci desko pod ameriškimi tovornimi vagoni med kolesi, ki spravljajo nanjo les, železniške pragove in podobne reči.
V	resnici pa največ služijo »tram-pom” (potepuhom, skitalcem), članom tiste milijonske armade vagabundov, ki se jih železnice danes ne morejo več ubraniti. Časih so jih preganjali na vse mogoče načine, streljali so jih in šli z noži nadnje
—	danes pa jih je preveč in jim uradniki niso več kos.
Lepa družba!
»Medpotoma boš že dobil družbo,” mi je rekel Rummy. In res! Ko sem se v ranem jutru oprezno popel iz svoje gondole, me je že iz prvega zaboja s pomarančami pozdravilo neko godrnjanje. Bil je stari Bill, ki ga poznajo menda vsi ameriški trampi, ker je prebil več svojega življenja na vagonskih oseh kakor kjerkoli drugod. Na zaboj je bil zapisal z velikimi, razločnimi črkami: »Pozori Ne premetavajte, steklo!”
Počutil sem se že varneje, posebno še po dobrih izkušnjah, ki sem jih doživel pri Rummyju. Tudi nekoliko ponosa je bilo pri tem, da me slepeče svetiljke železniških uradnikov niso vso noč niti na eni postaji izteknile. »Začetnik, kaj? me je vprašal Bill in me pogledal izpod košatih sivih obrvi. »No, pa mi prinesi vode!”
Vlak je ravno stal na majhni postaji. »Tak požuri se!“ se je zadrl. „Po vodo!”
S slabo igrano brezbrižnostjo sem "stopil k vodovodu in prinesel polno skledo vode. Postajenačelnik se mi je zdelo, me ni videl. Bill je
Nič manj pretresljiva od usode mornarja, ki ga pozna ves svet poid imenom Robinzona Crusoja, ni bila usoda nesrečne Indijanke, ki so jo pustili samo na pustem skalnatem otoku v Južni Kaliforniji, na San-Nicolasu.
Okoli leta 1810. so križarili v ju-žnokalifornijskih vodah lovci krzna, ki so iskali novih lovišč. Pravili so, ida žive v morju blizu preliva Svete Barbare morske vidre. Zato so se tam okoli kmalu pojavili ruski lovci; pobili so cele tovore vider, pa ne samo njih, nego tudi tamošnje Indijance.
Najbolj je od njih trpel mali otok San-Nicolais. Misijonarji, ki jih je bilo dosti v tistih krajih, so spravili mnogo Indijancev, da jih rešijo pred razbojniki, na varno v druge kraje. Tiste, ki so ostali, so pohlepni lovci prisilili, da so jim morali plačevati davke, in so jih tudi sicer na vse mogoče načine odirali in tlačili. Ni čudo, da je prebivalstvo otoka okoli leta 1835 že skoraj docela izumrlo. Zato so misijonarji poslali v Kalifornijo ladjo, da spravi tudi te Indijance na varno v njihovo pravo domovino.
Mati in otrok
V	prelivu Svete Barbare je le malo dobrih luk in San-Nicolas je v tem pogledu najslabši med slabimi. Razen tega je bilo morje takrat viharno in zato so le s težavo spravili prebivalstvo na ladjo. Že so hoteli odriniti, tedaj pa je začela neka ženska obupno vpiti in se v splošno grozo vrgla v morje, da splava nazaj na suho. Njeni rojaki so potem povedali, da je v naglici pozabila vzeti s seboj nekaj mesecev starega otroka, ki je spal sam
v	borni domači kočici.
Noč je že legala na zemljo in kapitan se ni upal spustiti v nemirno morje čoln. Zato so sklenili pustiti žensko na otoku in priti drugi taden ponjo. Toda naslednji teden
brez besedice zahvale vzel skledo, se napil in umil, si nato umil usta in naposled opral v njej še svojo umazano srajco. Poprej pa je iztrebil iz nje mrčes.
Tedaj je pogledal v vagon postajenačelnik.
»Bill, pošta je prišla zate. Ali bi udarila eno partijo?”
S temi besedami je splezal v vagon, dal Billu zamazano pismo, ki ga je tramp zadovoljno spravil, in sedel na balo bombaža ter potegnil iz žepa umazane kvarte. Postajenačelnik in tramp — torej tudi take stvari se dogajajo!
\ Atlanti sem dobil nekega francoskega inženjerja, ki mi je vkljub moji potepuški zunanjosti posodil denar za nadaljnjo vožnjo.
Naposled sem srečno prispel v Montgomery. Bogatejši za toliko izkustev in spominov na nenavadno vožnjo in na srečanja z nenavadnimi ljudmi. Toda največje čudo izmed vseh me je še čakalo — dobil sem s lužbo!	H.	Rumpel.
je bilo morje še viharnejše in sploh ne bi bilo mogoče v takem vremenu pristati... in potem so na ubogo ženo pozabili. Ko so se čez nekaj tednov ali mesecev spet spomnili nanjo, so bili vsi prepričani, da pač ne more biti več pri življenju, zakaj otok je bil skalnat in nerodoviten in ne bi mogel žive duše prehraniti. In naposled: kdo bi si belil glavo zaradi takele Indijanke!
Strah na samotnem otoku
Minevala so leta in v Kalifornijo so se jeli seliti Američani, ki so čuli, da se tam dobi zlato. In kmalu so se razširili glasovi, da na otoku San-Nicolas straši. Lovci in zlato-klopi so pripovedovali drug drugemu, da so videli v mesečini neko žensko postavo, ki je tekala po skalnatem obrežju. Zdaj so se nekateri spomnili nesrečne žene, ki so jo pred leti pustili na negostoljubnem otoku; gotovo je strašil njen duh.
Skoraj osemnajst let je minilo, kar so prebivalci San-Nicolasa za-
TEDHA
—	V Ložanu v Švici se je danes začela inordn najvažnejša konferenca, kar jih je bilo po svetovni vojni. Gre za reparacije. Nemci jih ne marajo več plačevati in zavezniki bodo morali s tem računati. V nedeljo je bil v Parizu predsednik angleške vlade in se je pogovoril s svojim francoskim tovarišem glede skupnega nastopa na tej konferenci. Listi pišejo, da sta se dobro razumela. če je to res, je nemara le še kaj upanja, da se bodo razmere na svetu zboljšale. Toda urediti je treba obenem še vprašanje vojnih dolgov in pripraviti Ameriko do popuščanja. Potem se šele svet oddahne.
—14. junija je minilo 150 let. kar se je rodil ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf. Znamenit je po tem, da je z njegovo denarno podporo izšel prvi veliki nemško-slovenski (1. 1860.) in slo-
pustili svoj otok in se razkropili po svetu. Misijonarje, ki so jih rešili, so med tem pregnali, iu tako ni nihče vedel ničesar določnega o usodi uboge Indijanke. Toda živa gotovo ni mogla več biti. To kar je strašilo, je bilo pač samo strašilo bujne domišljije praznovernih zlatokopov.
Toda v Sveti Barbari je bilo tudi nekaj ljudi, ki niso verovali v duhove, in ti so najeli majhno ladjo in se odpeljali v San-Nicolas, s trdnim namenom, da otok temeljito preiščejo. Že v nekaj dneh so opazili sledove majhne noge na peščenem obrežju, in tako dobili nedvo-men dokaz, da živi tam neko človeško bitje. Drugi dan so res odkrili neko žensko v siromašni koči, napravljeni iz kitovih kosti in pokrito s spletenim ločjem.
Ko jih je zagledala, se je silno ustrašila. Šele ko so jo nekoliko pomirili, je bolj z znamenji kakor z besedami - v teh letih se je skoraj popolnoma odvadila govorjenja — povedala, da je res tista ženska, ki so jo takrat pustili na otoku. Povedala je, >da ji je otrok že čez nekaj dni umrl, in kaj vse je morala prestati v teh osemnajstih letih strašne samote. Pravila je, tla je lovila ribe, ptice in vidre in si napravila obleko iz njihovih kož in orodje iz njihovih kosti. Kože so bile čedno sešite s kitami, ribje koščice pa so ji služile za šivanke. Osemnajst let ni videla človeka in tako je skoraj popolnoma izgubila spomin o svojem prejšnjem življenju.
Domotožje po samoti
Ženskega Robinzona so rešitelji spravili spet nazaj med ljudi. Toda vkljub vsej ljubezni, vkljub vsej skrbi in postrežbi, ki so jo izkazovali nesrečnici, se ni mogla več iznebiti strahu pred ljudmi. Ali je bilo domotožje po tihi samoti, ali pa se ni mogla privaditi civilizirani hrani — ženska, ki je prebila osemnajst let v tolikšni stiski in obupnem boju za obstanek, je jela kar vidno hirati in je že nekaj mesecev po rešitvi umrla. Njeno nenavadno imovino, obleko in orodje, so kot znamenitost shranili v muzeju v San Franciscu. Tam jih je uničil oni veliki požar, ki je leta 1906 upepelil skoraj ves San-Francisco.
vensko-nemški slovar (1. 1895.) Wolf je tudi ustanovitelj Alojzijevišča v Ljubljani, kjer se vzgajajo dijaki za duhovnike.
— Gorgulovu očita obtožnica, da je Don mer ja premišljeno ubil. Zato bo brez dvoma obsojen na smrt in obglavljen.
—* V Sao Pavlu v Braziliji je stala te dni pred sodniki Antonia Aroujo, obtožena, da je ubila svojega edinega sina, ker je zagrešil neznatno tatvino. Spartanska mati je izpovedala, da je rajši hotela videti svojega sina mrtvega kakor onečaščenega z obsodbo. Porotniki so jo oprostili.
— Romunski parlament je razpuščen, nove volitve bodo 17. julija.
— Venizelos namerava baje na Grškem proglasiti diktaturo.
— Na olimpijadi v Los Angelesu, ki se začne drugi mesec, bo zastopanih dva tisoč športnikov iz petdeset držav, med njimi tudi naša država. Največ atletov bo seveda iz ameriških Združenih držav.
Zenski Robinzon
Napisal Artur W o o d w a r cl
Kratko poglavje o srečanjih na vlaku
Dosti je ljudi, ki zagovarjajo teorijo, da je vsak človek individuum, posebno bitje, tako rekoč privatna senzacija. Kdor to trdi, gotovo še nikoli m potoval. Zakaj na vožnji se človek nezmotljivo prepriča, da so si vsi ljudje enaki. Vedno in vedno srečamo iste ljudi. Eden izmed takih ljudi je na primer
dama, ki čuti vedno prepih!
„Okno mora biti zaprto," reče strupeno, še preden se vlak zgane in se ljudje še poslavljajo od svojih dragih. Okno mora torej ostati zaprto. Obupno pobegneš na hodnik ali pa v sosednji oddelek, med tem pa dama mirno odpre okno in začne z železniškim uradnikom razgovor o tem, kako dolgo vlak vozi in zakaj ne gre hitreje.
Potem se stisne v svoj kot in se za nikogar ne zmeni. Na nogah ima mehke šolne, da je kurje oko preveč ne tišči, ogrnjena je s sivozeleno volneno jopico, ki prehaja v kariran vratni šal, in na glavi ima modro čepico. Njene oči venomer nezaupno streljajo po kupeju. Človek ima vtis, da dela železniško upravo osebno odgovorno za to, da ji ni dala za njeno vožnjo v Zabito vas na razpolago posebnega vlaka. Nadležen ji je vsakdo; ta, ker je vstopil, oni, ker je šel ven, tretjemu zameri, ker ves čas molči, četrtemu, ker je preveč zgovoren. Svojo pompaduro stiska krčevito k želodcu, pokaš-ljevaje jemlje v usta pekoče bonbone in od časa do časa si da njena sitnost du-ška v besedah:
„Ne vem, od kod spet vleče..."
Gospod s smotko
sedi v drugem kotu pri oknu. To je tem nesramnejše, ker te ugodnosti ne izrabi: ali čita, ali zagrne zaveso, da laže zaspi, ali pa kadi.
Njegova smotka je debela kakor on
—	seveda sorazmerno. Mož sedi najrajši pod napisom: „Za nekadilce". Ves oddelek molči. Saj bi moral mož sam vedeti, kako nemogoče se vede. Sopotniki nabirajo čelo v gube, pokašljuje-jo in si demonstrativno podržujejo roko pred se ter se nedvoumno spogledujejo.
Mož s smotko kadi s silnim užitkom.
Vsak potnik v oddelku je bil spočetka stranka zase. Ta dogodek pa združi vse v skupnega duha. Potniki se sporazumevajo z zmigavanjem glave ali skomiga-vanjem, razpoloženje je prav tako električno napeto kakor zrak poln višnjevega dima.
Naposled je nekomu le preveč in eksplodira:
„Ne verjetno!"
Vsi čujejo, samo debeli ne. „Tu je za nekadilce," reče drugi in se izzivajoče obrne proti gospodu v kotu. „Ka-ko prosim?" vpraša debeli in »obrne proti sopotnikom nedolžen obraz, ki se mu kar vidi, kako uživa v dimu in vonju. „Za nekadilce? Vidite, jaz sem pa mislil, da je za kadilce! — Suj gospo-
da dovoli, da pokadim še teh nekaj dimov.
Potniki so brez moči, poraženi, za-kovani v tla. Nihče se ne upa pogledati drugemu v oči. Vsakdo je spet stranka zase.
Debeli kadi dalje. — —
Mlada žena z otrokom
plane navadno šele v poslednjem trenutku vsa zaripla in brez sape v vagon. „Saj bo še kak prostorček?" Prostorček se dobi po navadi ravno na sredi klopi. Zato, da je območje Jurčkovih nog kar največje.
Mladi ženi ni lahko. Jurček bi po eni strani rad sedel v naročju, po drugi strani pa bi hotel imeti zlato uro dame, ki mu sedi nasproti, vrhu tega bi rad gledal skozi okno, in kajpada jedel čokolado!
Mladi ženi zleze nekaj svetloplavih
las na razgreti obraz. Iz mreže pade košarica s potrebščinami za otroke in živežem in se odpre. Jurček pohodi zavojček s keksi in pol kile češenj in se hoče potem spet splaziti nazaj na sedež.
„Ne vem, kaj je z otrokom," reče mlada žena kakor v opravičilo nasproti molčečim in nejevoljnim sopotnikom, „doma je kakor pravi angelček, kakor hitro pa je na vlaku — Jurček, vidiš, že spet si — —“
Ali so angelčki gluhi?
Dama s šminko
vstopi s takim obrazom, kakor da ne more oprostiti usodi, da jo je vrgla v naš oddelek. Sedi z vso predpisano eleganco in korektnostjo na svojem prostoru, kraj sebe ima majhen kovčeg iz imitacije usnja, in iz njega gledajo toaletni predmeti, nemški magazini in bonboni, polnjeni seveda. Te tri reči rabi izmenoma.
Vsako uro pogleda enkrat v magazin, vsake pol ure seže po kolinski vodi, vsake četrt ure zahrusta bonbone, in vsakih pet minut si namaže ustnice.
Drži se kakor dama iz visokega sveta in ima luknjo v nogavici iz umetne svile. Dela se, kakor bi potovala iz Či-kaga v Bombay. S tem si zares pridobi ugled pri sopotnikih, ki jim take reči imponirajo. In ne morem reči drugega, kakor da je čisto nevsakdanja nesramnost, da zamrmra blizu postaje Zaplata: „Bog ve, ali imajo tu 'jedilni va-
gon" — ko pogledaš skozi okno, pa vidiš, da je izstopila in da so jo sprejeli preprosti in pošteni sorodniki pristnega zaplatskega kova...
Gospod s političnim prepričanjem
vstopi z glasnim pozdravom in se najprej vsem prisotnim skupno predstavi, nato pa s korektnim priklonom še vsakomur posebej: „Dovolite, moje ime Kobentar."
Pogovor začne s pokrajino, vremenom in vožnjo in pride nato po skrivnih zahrbtnih potih, kakršna so vprašanja žetve in mezd, na svoje pravo področje: politiko. S kratkimi, preciznimi besedami razloži, zakaj in kako je prišlo do gospodarske krize in ka-
„IT'osti ste," je rekel ravnatelj kaznilnice orjaškemu možu, ki je stal pred' njim. »Kaj boste zdaj počeli?"
»Ustrelim ga,“ je odgovoril Paul Jean s stisnjenimi zobmi.
»Ljubi moj, če še vedno ne mislite na drugo kakor na mladega Fleteherja, potem pač ne bo več dolgo, ko boste spet pri nas. Ne bodite bedak! Saj ste bili drugače zmerom spodoben človdk! Sedeli ste devet mesecev, ker ste Gordona Fleteherja samo skoraj ubili. Vrag vedi, kaj ste imeli z njim... najbrž bo kakšno dekle posredi..."
Mož predi njim se je zasmejal. „T a k norec nisem. Zaradi žensk glave ne tvegam!"
„Nu, razlog je postranska stvar," je rekel ravnatelj. „Toda proti zakonu bo vedno, če mu preluknjate telo."
Orjaški mož je skomignil z rameni.
»Moje besede so nasproti vam toliko, kakor če bi govoril s svojo pisalno mizo," je nejevoljno rekel ravnatelj. »Tudi prav. V duhu že vidim vrv okoli vašega vratu. Komur se ne da svetovati, se tudi pomagati ne da."
*
Od takrat so minili meseci. Napočila je zima, na severu so reke že zamrzle. Paul Jean je gazil v snežnem viharju proti Sv. Ani. Marsikaj mu je prišlo na ušesa in tako je sodil, da se je njegov smrtni sovražnik zatekel tja gor, da prebije zimo na varnem pred njim. Prvi mož, ki ga je srečal v mestecu, je bil policijski narednik Lepont, ki se je vračal s svoje oddaljene policijske postaje.
»Ohe, prijatelj Paul," je začudeno vzkliknil narednik in mu pomolil desnico. „V takšpi zimi prihajate na obisk?"
»Da, gospod narednik, prihajam, da poravnam star dolg."
tera so edina možna pota za ozdravljenje vsega	sveta,	lina	najboljše informacije	in	vam	zaupa	pod pečatom
absolutne molčečnosti skrivnosti, ki jih poznate že iz predvčerajšnjih listov. Pri tem prihaja bliže in bliže, začne svojemu sosedu celo bobnati s kazalcem po trebuhu in konča naposled z grozečim vprašanjem: „Ali niste tudi
vi	tega mne-
nja?" Vse eno je,	kakšen od-
govor mn daste. Rešeni ste šele tedaj, ko se vlak ustavi na vaši postaji in olajšani izstopite.
Narednik se je zasmejal. »Lepo to, da ste tako natančni pri dolgovih. Toda zdajle pojdete z menoj, da vam moja žena napravi topel zajtrk."
Paul se je za trenutek obotavljal. Vsakdo, kdor ga je poznal, je vedel, da ,se je zaklel, da ubije Fleteherja. Če je res v Sv. Ani, ga narednik najbrž le zato vabi k sebi, da bo lahko med tem Fleteherja posvaril. Toda bil je lačen in ves premrl. Naj ga dotlej hudič vzame!
Paul je sedel v hiši gospe Le-pontove že pri peti skodelici kave, prijetno se je počutil na toplem in sit je bil. Zdajci pa je skočil na noge. »Bili ste zelo ljubeznivi v menoj, gospa, in vaš mož je dober človek, toda..."
»Moj mož se mora vsak trenutek vrniti..."
»Da, toda tedaj bo zame nemara že prepozno." Paula je zdajci obšel nezmotljiv občutek, da narednik pravkar pripoveduje mlademu Flet-cherju, da ga je srečal. Snežni me-tež mu je udaril v obraz, ko je odprl hišna vrata. Zadovoljno se je zasmejal. V tem vremenu nihče daleč ne pride. Samo 011, Paul Jean, najmočnejši mož daleč naokoli, lahko kljubuje takšnemu vetru. »Naj se mi le poskusi izmuzniti," je zamrmral pred se.
Komaj je prispel do konca kratke vaške ceste, ko mu je vihar vrgel ravno pred' noge mladega moža, ki je bil ves pokrit s kožuhi, da se mu še obraz skoraj ni videl iz njih. „He, dečko," ga je vprašal, »kje stanuje ta pes Fletcher?"
Fant ga je presenečeno pogledal in nemo pokazal na neko hišo par lučajev daleč. Paul je krenil tjakaj, in zdajci se mu je izvil vzklik veselja. Izpred hiše so se namreč prikazale sani, Fletcherjeve sani in njegovi psi, ki jih je dobro poznal. Lastne sani, pse in živež je bil Paul pustil pri naredniku; pa saj mora opraviti tudi brez njih! Zanese se na svoje noge in na svojo dobro puško. E, čeprav ga je narednik posvaril — Paul bolje pozna te kraje kakor kdorkoli drugi, in ve tudi za bližnjico čez hrib, ki skrajša pot za dobre pol milje. Tam onstran hriba počaka svojega sovražnika. Gazil je sneg do prsi, in na križišču je res zagledal sani, ki so od daleč prihajale. Ta, ki sedi v njih, je pomislil, še ne ve, da se vozi v večnost. Snel je puško z ra-
Cas teče in nič ne rece!
Izrabite poslednje minute in poravnajte naročnino. Pošljite zloženko, če je še niste! Izkoristite priložnost, ki Vam jo daje »Družinski Tednik Roman" s svojim nagradnim natečajem.
Konec prvega polletja
je pred nami. Kdor je še v zaostanku z naročnino, naj jo takoj poravna! S tem si zagotovi redno prejemanje »Družinskega Tednika Romana", nam pa prihrani mnogo dela in nepotrebnih izdatkov, ki bi jih drugače lahko porabili za izpopolnitev lista.
Zadnja ura bije
tistim, ki žele tekmovati za naše velike nagrade. Pošljite brez odloga zloženko in poravnajte naročnino do konca lil. četrtletja t. 1.
ItHTRAUtH
Ukročeni Jean
Napisal Grichton Miln
me. Toda nekaj v njem se je uprlo. Hladnokrvno pihniti nasprotnika od daleč, ne, to je bilo proti njegovi naturi. S kletvijo je pobesil puško ter se ustavil. „lNe, v oči naj mi pogleda in naj doživi smrt z odprtimi očmi."
Sani so bile že zelo blizu, mož v njih je s pobešeno glavo prigovarjal psom. Ivo je .dvignil oči, je začuden zagledal Pavla.
„Da, jaz sem," je zavpil Paul, »jaz sem, prišel sem, da ti želim uo-ber dan. Najin mali račun, saj veš, tule ga bova poravnala. Torej, prijateljček, roke kvišku!
„Da!“ je rekel zvonek ženski glas.
Paulu je od neznanskega začudenja omahnila roka. Ženska! Zahlipal je po zraku. To mu je narednik napravil! Naposled je izdavil:	„Saj	ste podobni Fletcherju
kakor jajce jajcu."
Deklica se je nasmehnila. Celo skozi gosti sneg je opazil njene bele zobe in bliskajoče se temne oči, ki so se skoraj porogljivo smejale.
»Tudi meni je ime E letcher, je mirno rekla. „Yi pa ste me nemara imeli za mojega brata Gordona Fletcherja."
„Da, in jaz sem Paul Jean. Morda ste že kaj čuli o meni.
„Da," je odgovorila. „Moj brat mi je pripovedoval, da se je nekoč sporekel s pretepaškim neotesancem takega imena. Moj brat ga je najprej temeljito pretepel in potem spravil v ječo."
Paulu je bilo, kakor da ga mora razgnati bes. „To je pa že preveč! je zarenčal. „Čujte, zelenjad, če ne bi bili slabotno dekle, bi vam zdajle zrahljal vse kosti zaradi teh besed!"
Zasmejala se je: »Ker tega ne morete storiti, me tedaj pustite, da nadaljujem svojo pot. Moram v Yvon -k umirajoči teti.“
»Trenutek,“ je še togotneje nadaljeval Paul. „Vi in narednik Le-pont, ki sta mi tole zagodla, mi bosta za to še odgovarjala. Zdaj pa odgovorite: kje je vaš brat, ki me je pretepel? Nekaj sem mu dolžan, od zelo daleč sem prišel, da mu poplačam/'
„Potem bi dobro storili, če mu pošljete po pošti. Drugače vas čaka še dolga pot. Odpeljal se je čez morje, na Angleško."
»To je laž!“ je zakričal Paul.
„Nimam navade, da bi lagala," je odvrnila deklica in! kri ji je zalila lica. »Pustite me!" Udarila je z bičem po psih.
Paul je nekaj časa gledal za njo. Videl je, kako težko psi vlečejo. Potlej je stekel za sanmi.
»Vrnili se boste z menoj nazaj v Sv. Ano.“
Veter jima je udaril z vso silo v obraz.
»Niti v sanjah ne. V Yvon sem namenjena. Vsaj poskušala bom. da pridem tja."
Paul je srdito pogledal po n jej. „Če mislite, da pridete v takem vremenu do Yvona, ste prav tako blazni, kakor je vaš brat lopov. In zdajle boste obrnili, kakor gotovo mi je Jean Paul ime."
Snežni vrtinec ju je zamedel s snegom.
»Utegnete imeti prav," je dejala nekam plaho. »V Sv. Ani so mi rekli, da se v takem viharju in mete-
žu ni mogoče geniti iz vasi; nisem jim verjela in sem se skrivaj odpravila na pot."
Paul se je porogljivo zasmejal.
»Še preden vam je narednik naročil, da me zvabite na krivo pot, da se bo vaš dični brat srečno izmazal?"
Radovedno ga je pogledala. »Ne razumem, kaj govorite. Toda res moram nazaj, drugače še zmrznem od mraza."
\ ihar je postal vse hujši. Paul je s svojo trdno roko vodil pse, toda ostala sta skoraj ves čas na istem mestu. In oba sta vedela, da je kanadska zima za ljudi smrt. Naposled, že pod mrak sta uzrla od daleč neko hišo. Zdela se je zapuščena, nobena luč ni gorela v njej. »Lepo sva zašla," je rekla deklica. »Bog ve, koliko milj je še do Sv. Ane. Tole tu je skladišče živeža za ljudi, ki kakor midva ne morejo naprej. Hvala Bogu, da imava vsaj streho nad glavo."
Ko sta se ogrela, je stopil Paul ven in pogledal, kakšno je vreme. Kar je videl, ni bilo nič kaj tolažilno. »Zdi se mi, da bova dolgo čakala," je menil. »Snega je zamedlo že več čevljev visoko, pa še kompasa nimam pri sebi."
Deklica se je veselo zasmejala. »Na vso srečo nama lesa ne manjka in jedače tudi ne. Mislim, da nama ne bo prehudo."
Paul si je prižgal pipo in si pri tem ogledoval deklico. »Neverjetno, kako ste podobni svojemu bratu, le oči imate poštenejše."
»Povejte," ga je nato vprašala, »kaj vam je Gordon prav za prav naredil, da ga tako mrzite? Meni ni nič natančnejšega povedal o prepiru, ki sta ga imela."
»Poprej mi pošteno odgovorite na moje vprašanje. Ali je bil vaš brat danes v Sv. Ani in ali ga ni narednik posvaril pred menoj?"
»Ne. Moj brat je bil sicer pred nekaj tedni z menoj in mojo teto v Sv. Ani in nadejali sva se, da nama bo pomagal, da se pretolčeva skozi najhujšo zimo. Toda nenadoma je rekel, da mora brez odloga v London."
»To je bilo tedaj nekako takrat, ko so me spustili iz ječe. Kaj res ne veste, zakaj je zbežal pred menoj? Pa vam povem. Preteklo leto sva bila več mesecev visoko gori na severu. Iskala sva zlata. In takrat sem mu kot dober tovariš rešil življenje. In potem sem res našel zlato, čisto sam, zakaj 011 je takrat iskal na drugem kraju. Zlato je bilo po vseh človeških postavah moje, vkljub temu sem ga hotel deliii
Razlika
„Ali želite obed za deset dinarjev ali za dvajset?'
»Kakšna pa je razlika?"
»Deset dinarjev!"
z njim, zaradi najinega tovarištva v snegu in ledu. In veste, kaj je o n storil? Od zadaj je streljal name, pobral sani in pse in živež in me pustil, kjer sem bil, da poginem kakor obsreljen volk." Paul je iztegnil svojo mogočno roko. »Toda Paul Jean ne umre tako lahko. Vstal sem, že napol izkrvavi jen, in sem se zaklel, da se pretolčem, če bo treba, tudi skozi tisoč dni snega, dokler ne začutim njegovega goltanca med rokami. In imel sem ga res že med rokami, toda policija je prehitro posegla vmes. Njega so odpeljali v bolnico, mene pa v ječo... I11 zdaj vidim, da je vsa stvar spet odložena-."
Več dni nato so se začuli pred vrati glasovi. Ljudje so trkali na vrata. »Jaz sem, Lepont, in moji ljudje," je kričal neki glas. »S teboj imamo govoriti, Paul Jean."
Paul je skočil kvišku in pograbil puško. »Kaj bi radi?" je zavpil. »Odpri vrata!" je bil odgovor. »Ker si se sporekel z njenim bratom, ti pes, si ugrabil najlepše dekle vse vasi?"
Krepka pleča so snela vrata s tečajev in v sobo je planilo več zasneženih mož. »Odloži puško," je rekel narednik. »Eden si proti šestim. Tak si res ugrabil dekle, ker nisi našel brata? Lopov!"
»Osel!" se je zasmejal Paul.
Eden izmed mož je stopil predenj: »Preden se zaveš, boš visel tako visoko, da ne boš vedel, ali si kdaj stal na tleh! Da se maščuješ nad slabotno žensko, in vrhu vsega še nad Alico Fletchei-jevo — fej!"
»Jezik za zobe!" ga je osorno presekala Aliče. »In vi, kaj imate proti Paulu Jeanu?"
»Kako te je spravil sem?" je vprašal narednik.
»Našel me je bolj mrtvo ko živo v snežnem metežu in me spravil tvegajoč lastno življenje v Yvon, čeprav sem sestra njegovega smrtnega sovražnika. V Yvonu sva ostala nekaj dni in tam naju je neki misijonar poročil. Paul Jean je moj mož."
Nastala je tišina. »Če je tako," je naposled izpregovoril Lepont, »smo se zmotili, Paul Jean. Drugače bi te glavo stalo." Možje so stisnili Paulu roko in šli.
Aliče je bila bleda ko zid.
»Hvala!" je toplo rekel Paul.
»Prav gotovo bi vas bili ubili," je povzela.
»Rešili ste mi življenje," je spet rekel.
Zasmejala se je: „To sem vam bila dolžna za to, kar vam je storil moj brat."
»Zdaj bi bila bot," je menil. »Poleg svoje hvaležnosti do vas bom od danes pozabil, kaj je imel vaš brat pri meni na računu. Toda... s tem stvar še ni urejena... Ti možje bodo, ko bodo pota spet prosta, zvedeli, da ni res... da nisva poročena... ali vam to ne bo neprijetno?"
»Kadar boste na varnem, jim bom morala povedati resnico," je rekla in pobesila oči.
»Da, Aliče..." Prišel je bliže. »Poznam pota, bolje ko kdorkoli... tudi zdaj bi znal priti do Yvona... Ali se ne bi mogli odločiti, da bi res stopila k misijonarju?"
Toplo ga je pogledala. »Da, to bi bilo res še najbolje," je šepnila komaj slišno.
HUMOR
Briand ustvarja razpoloženje
Briand me je nekoč povabil — je pripovedoval Anatole France — s seboj na shod. Imel je velik govor, toda vkljub vsej njegovi zgovornosti se občinstvo ni hotelo ogreti.
„Le počakajte!" mi tedaj šepne Briand na uho, »boste videli, kako jim boni podkuril!"
To rekši stopi z odra in si izbere iz vrst poslušalcev nekega fanta, čigar obraz se mu je zdel najbolj omejen in najdolgočasnejši med vsemi. Vse čas ni napravil niti enega medklica, in sploh je zbujal vtis, ko da ne zna do pet šteti.
„He, prijatelj!" ga nadere Briand, »zakaj pa me venomer prekinjate?"
„Jaz?“ bebasto zamomlja fant.
„Da, vi! Pošten nasprotnik odkrito napada. Zahrbtnost je človeka nevredna. Stopite na oder, pa povejte svoje!"
Z vseh strani se začujejo vzkliki: »Le gor!" Nesrečnež skuša protestirati proti nesramnemu napadu, a zaman: ljudje so ga že zrinili na oder. Siro mak ne ve, kam bi se del, in njegov obraz je tako nesrečno bedast, da bi se človek razjokal od usmiljenja.
»Ven! Ven z njim!" zagrmi zdaj vsa dvorana. Med strašnim truščem in hruščem vržejo nesrečneža na cesto.
Led je prebit. Poslušalcev, ki jih je incident spravil v dobro voljo, so mahoma sama ušesa. In Briand govori in govori — še nikoli ga nisem slišal tako govoriti. Dvorana je od navdušenja cepetala, norela in vriskala.
Popravljena škoda
»Pomisli, Liza, včeraj sem bila skupaj z nekim mladim gospodom, ki ni še nikoli poljubil dekleta!"
„Na, kaj takega — to čudo bi tudi jaz rada poznala!"
»Na žalost je zdaj že prepozno!"
Ugodili pogoji
»Ali bi mi lahko posodil sto Din? Pod pogoji, ki so za današnje čase izredno ugodni."
»Kakšni- pogoji?"
»Da jih dobiš nazaj!"
Majhna pomota
»Ali je res, da ste mi rekli osel?"
»Nikakor ne. Rekel sem samo, da ste idijot!“
»O, potem pa oprostite!"
Okoli ljubezni
Žena gostilničarja pri »Pri Sv. Jur-ju in zmaju" je pobegnila z veleposestnikovim sinom.
„Na, Jurij, kaj pa zdaj, ko ti je žena ušla?" vpraša krčmarja eden njegovih prijateljev.
»Nič. Samo naslov gostilne sem iz-premenil. Zdaj se imenuje samo še ,Pri Sv. Jurju‘.“
*
„Kaj pa počne tvoja zaročenka?"
»Nič. Stvar je končana."
»Kako to?"
»Najprej sem moral zatisniti eno oko, potem sta se mi pa obe odprli."
*
Pred poroko je on govoril in ona poslušala. Kmalu po poroki je ona govorila in on poslušal. Pet let nato sta oba govorila in sosedje poslušali.
Pomladitev
»Dober dan, milostljiva. Kako pa kaj gre gospodu soprogu, odkar se je vrnil od profesorja Steinacha?"
»Kako naj mu gre: v postelji leži in ošpice ima."
MOST VZDIHOV
ZGODOVINSKI RO/AAN NAPISAL /AICH EL ZtVACCi
31. nadaljevanje
Kuj se je do zdaj zgodilo:
Dožev sin Roland Candiano je^ po šestili letih ječe pobegnil iz beneških temnic, kamor ga je vrglo izdajstvo njegovih „prijateljev“ tisti večer, ko se je imel zaročiti z beneško plemkinjo Leonovo Dandolo. Njegova prva pot iz ječe je bila k očetu, sivolasemu Can-dianu, ki mu je dal takratni veliki inkvizitor in poznejši dož Foscari vpričo uklenjenega Rolanda iztekniti oči. Našel ga je v neki vasi, kjer so se otroci norčevali iz slepega starca: Candiano je bil blazen!... Roland je hotel poiskati mater: izvedel je, da je umrla od žalosti. Povprašal je po Leonori: povedali so mu, da se je poročila z njegovim sovražnikom Altierijem... Nesrečnež ni vedel, da so deklico nalagali, da jo je varal s kurtizano Imperijo. Ni vedel, da so ji rekli, da je Roland pobegnil iz Benetk. Ni vedel, da se je poročila z Altierijem samo zato, da reši očeta...
Za vse prestano gorje, za zločine, ki so jih storili nad njegovim očetom in materjo in nad njim, se je sklenil strašno maščevati. Prvega je zadel kardinala Bemba, druga je bila kurtizana Imperija, ki ji je ugrabil hčer Bianco. Potem pridejo na vrsto ostali: generalni kapitan Altieri. dož Foscari, veliki inkvizitor Dandolo...
Toda Roland ne ve, da mu njegovi sovražniki pripravljajo zasedo. Tudi ne sluti, da je Leonora izsilila od Imperije priznanje izdajalskega naklepa, ki so ga pred šestimi leti skovali Altieri, Foscari, Bembo, Dandolo in ona. Leonora ve vso strašno resnico...
Roland gre zvečer nič hudega ne sluteč na Olivolski vrt, da se poslovi od hiše. kjer je preživel svoje najlepše trenutke. Ko hoče oditi, strt od spominov na izgubljeno srečo, vidi, da so biriči obkolili hišo. Leonora ga reši in ga skrije v svojo sobo. Nato prisili očeta, da odslovi biriče, potem pa obračuna še z Altierijem.
*
P. t. novi naročniki, ki jim ta kratka vsebina ne zadošča, dobe na željo brezplačno ponatis prvih 18 nadaljevanj. Nadaljnjih 12 nadaljevanj, priobčenih v št. 12—24 „Druž. Tednika41, nismo ponatisnili in se dobe le v omenjenih številkah, ki jih pošljemo novim naročnikom za izjemno ceno 15 Din. Denar je treba poslati vnaprej.
Nikogar ni balo! Tema in tišina sta vladala zunaj!
Ko se je obrnil, je trepetal ko šiba na vodi. Njegove oči so se z izrazom neizrekljive groze uprle v Leonoro, ki je nemo in negibno stala pred njim, kakor da ga ne vidi. Ta mož, ki je še trenutek prej drgetal od blazne ljubezni in ljubosumnosti, se je zdaj izpraševal', kako je mogel misliti na take stvari. Leonora mu je nenadoma postala tuja.
V	njej je videl samo še žensko, ki pozna njegovo skrivnost.
In kakšno skrivnost! Skrivnost o njegovem izdajstvu, ki bi ga poslala na morišče!
Stopil je k njej in malone ponižno, s komaj slišnim glasom vprašal:
„Kako to veste?..."
„Kaj vam to mar? V e m. Že dve leti sledim korak za korakom vaši zaroti. Pustila sem vas, ker mi je vseeno, ali je dož Foscari ali kdo drugi. Toda če vi grozite, grozim tudi jaz. Če se sklicujete na pravice, ki jih nočem priznati, yas ugonobim. Poslušajte zdaj, kaj vam imam povedati! Moje življenje je končano. Zaradi mene, ne zaradi vas, zaradi neomadeževanosti mo-
jega imena, se najino razmerje na zunaj ne bo izpremenilo. Toda poslej nikoli več besedice o čuvstvih, ki jih čutite do mene. Poslej ne maram več vedeti, kakšne so vaše misli. Pristanete ?“
„Da!“ je dehnil1 Altieri.
„Odidite torej, kakor je odšel moj oče.“
Altieri je zadenski odšel, ne da bi mogel odtrgati oči od žene, ki je imela njegovo usodo v svojih rokah.
Leonora je ostala sama. Globok vzdih se ji je izvil iz prsi.
Čutila je, da bi se bila onesvestila, če bi to trajalo le še nekaj sekund. Toda njena naloga še ni opravljena! Še enkrat je zbrala svoje moči in se z vsem naporom svoje volje splazila v prvo nadstropje. Odprla je vrata in rekla:
„Roland, prost si.“
Rolandove oči so koprneče obstale na njej.
Zdelo se mu je, kakor se ne bi bila nič izpremenila. Le njena lepota je bila še bolj dozorela, še popolnejša.
Stala je pred njim, s pobešenimi očmi in s plamenico v roki, trda in negibna ko kip.
Val grenkih misli je preplavil Rolandu možgane.
Ta ženska, ki jo je tolikanj lju-bil in je zdaj tako mrzlo stala pred njim, ta ženska, ki je čakal samo ene njene besede, da se vrže na kolena pred njo, ta ženska ga je izdala!...
Takrat ko so ga vrgli v temnico in bi ji morala biti njuna ljubezen toliko svetejša, se je vdala drugemu!...
Kaj naj ji reče?
V	katere besede naj ogrne svoj obup?
Eh, počemu bi ji govoril!... Da ji vrže očitke v obraz?... Da se pokaže majhnega in ji z besedami gneva in srda razgali svojo bolest? Ali da jo muči? Njo, ki bi jo še zdaj hotel osrečiti, pa čeprav bi moral samega sebe za zmerom pehniti
v	brezdanji obup!
Ne! Niti besede o prošlosti!
Trdo in mrzlo kakor ona je šel mimo nje, se priklonil in z mirnim glasom dejal:
„Z Bogom, Leonora!..."
Počasi je krenil po stopnicah ven na vrt in ji izginil izpred oči.
Strta in neskončno nesrečna je Leonora zapustila hišo. Ni se zavedala, da je pozabila ugasiti plamenico in zakleniti vrata; bolj mrtva ko živa je prišla v Altieri j evo palačo in stopila v kabinet, kamor je bila**zaklenila Imperijo.
Prerezala je njene vezi in rekla samo eno besedo:
„Idite...“
Imperija je ošinila Leonoro s pogledom, polnim groženj in sovraštva, in brez besede odšla.
Leonora se je z muko splazila v svojo sobo.
Ni imela več moči, da bi se privlekla do postelje. Zgrudila se je na preprogo pred posteljo in straš-
no ihtenje ji je raztrgalo grlo. Toda iz oči se ji niso vsule odrešilne solze.
In v tisti minuti najhujšega gorja, ko je izginjal ves svet okoli nje, je kljuvala v njenih možganih ena edina misel:
„Ni mi odpustil!... Nič več me ne ljubi!... O, jaz nesrečnica! Jaz nesrečnica!...“
Skrit za nekim grmom je Roland sledil Leonori, ko je odhajala.
V	trenutku, ko je stopila čez prag, ga je instinktivno vrglo naprej, kakor da hoče za njo.
Toda premagal se je.
Počemu!... Česar pravkar ni hotel povedati, tudi zdaj ne bi prišlo iz njegovih ust. Da — počemu!... Vsega je bilo konec tisti večer, ko mu je v tej isti hiši stari Filip povedal, da je Leonora poročena...
Mrtva! Zanj je mrtva! In to kar je pravkar videl, je bila samo prikazen, ki se bo prihodnji trenutek za zmerom razblinila...
Zadrgetal je.
Tajko je stal malone celo uro, tnepečoč, strt, brez moči...
Potem mu je prišel na misel Altieri in bilo mu je, kakor bi mu to vlilo novega življenja.
S silo se je odtrgal in naglo odšel.
Ravno je hotel stopiti na prosto, ko je vstala pred njim člove. ška postava.
In grozeče je zasikal neki glas:
„Do skorajšnjega svidenja, gospod Candiano!"
Roland se ni zgenil ne pospešil koraka, da bi dohitel moža, ki je izgovoril te besede in nato izginil v temo. Bilo mu je vseeno v tisti mrzki minuti, ko ga je prevzela zavest, da je še poglobil prepad, ki ga je ločil od Leonore.
Vso noč je blodil, kakor je blodil tisto noč, ko je zvedel za Leo-norino izdajstvo. Proti jutru se je vrnil v staro hišo v pristanišču.
Tam ga je že čalkal Scalabrino.
S tisto neukrotljivo energijo, ki je je bil zmožen v trenutkih naj-groznejšega obupa, je Roland nadel svojemu obrazu masko ledenega miru, pod katero je skril svoja čuvstva.
Scalabrino ni niti slutil, kakšno gorje polje Rolanidu v duši.
„Gospodar,“ je rekel, „naši ljudje pridejo drevi v hišo na Oli-volskem otoku, kakor ste mi zapo-vedali.“
„Tega sestanka ne bo,“ je odgovoril Roland. „Hiša ni več varna, se mi zdi. Dobimo se v Črni jami.“
Scalabrino je začudeno pogledal Rolanda.
„A načrt, ki smo ga pripravljali..."
„ ... izvedemo pozneje. Idi, prijatelj. Povej najinim tovarišem, da bom danes teden v Črni jami. Dotlej pa si prost."
Scalabrino ni nikoli oporekal, nikoli povpraševal, zakaj in čemu. Ubogal je slepo.
„Torej smem iti teh osem dni v Mestre?" je vprašal s tresočim se glasom.
„Da, moj zvesti prijatelj. Ko sporočiš nekatere moje zapovedi, greš lahko k svoji hčerki v Me-stre.“
„K svoji hčerki!... Oh, Visokost,
še zdaj se izprašujem, ali je resni-
«(
ca...
..Odpeljal se boš s tartano," je povzel Roland. „Šel boš v piavsko sotesko in izročil poglavarjem nekatera pisma.“
Roland je napisal pet ali šest pisem in jih dal Scalabrinu.
..Najkasneje v dveh dneh,“ je rekel orjak, „bodo v rokah naslovljencev."
„To se pravi," je dodal Roland z otožnim nasmehom, „da boš čez tri dui srečen!"
Scalabrino ve oči so zagorele in obraz mu je zadrgetal od sreče. Roland mu je dal še nelkatera ustmena navodila za poglavarje, nato pa, kaki dve uri kasneje, je ScaJabri-no odšel in se vkrcal na tartano.
Še tisti dan je stopil na suho in odjezdil proti Črni jami.
XXXIV Hišica v Mestru
Neznanec, ki je zagrozil Rolandu, ko je mladi mož prišel z Oli-volskega vrta, je naglo zavil proti pristanišču. Potrkal je na nizka vrata, ki so se šele čez nekaj minut odprla. Soba, kamor je vstopil, je bila ena izmed tistih zloglasnih krčem, kjer so se sestajale poulič-nice in mornarji, ki niso imeli stalnega bivališča. Stopil je k staremu čolnarju, ki se je naslanjal na mizo in se zdel, da spi, ter se doteknil njegove rame.
„Sandrigo!" je zamrmral mornar..
„Da, čas je!"
„Res ni prezgodaj, bi rekel! Že tri noči te čakam."
„Idiva!"
Moža sta stopila ven.
„Nu?" je vprašal stari čolnar.
„Prepeljati me moraš brez odloga čez laguno."
„Prav. Ladja je pripravljena, veslači že čakajo; toda povej vendar... ali te mar preganjajo?"
„Kaj še! Narobe; če pojde po sreči, me čaka velika nagrada... saj veš, da dobiš tudi ti svoj del."
Nove naročnike
ki so zadovoljni z „Druž. Tednikom Romanom", opozarjamo, da izhaja naš list že 4. leto in da imamo na razpolago še nekaj kompletnih prejšnjih letnikov, ki so prav tako zanimivi kakor letošnji. Vsa pojasnila v naši upra-
vi	(Ljubljana, Breg 10). Pri vprašanjih prosimo navedbe, ali želite vezane letnike ali nevezane.
,Na to tudi računam!1
je
vzkliknil mornar in oči so mu zagorele od pohlepa.
Deset minut nato je bil Sandri-go na palubi ladje, ki je pod udarci vesel z razpetimi jadri zletela čez gladino.
V	trenutku ko so se na Olivol-skem vrtu biriči zgrinjali proti hiši, se je bil Sandrigo postavil kraj Altierija in Dandola. V roki je stiskal bodalo: če bi se tedaj pokazal Roland, bi ga bil pobil.
Vrata so se odprla. Toda prikazal se ni Roland, nego Leonora.
Osuplost razbojnika je bila neizmerna.
Ob zamolklem kriku, ki se je izvil Altieriju in Dandolu, je razbojnik zaslutil, da se dogajajo izredne stvari. Naglo se je umeknil in se skril za prvi grm ter čakal.
Čul je, kako je Leonora dala biričem povelje, ki je zanj šef policije zahteval potrdila pri velikem inkvizitorju. Videl je, kako so se nato policisti umeknili in odšli. Sandriga je popadel nepopisen bes.
) „Ni ga več v hiši!“ je zarenčal. »Naj vrag vzame to žensko!“
Neslišno se je priplazil pod okno, ki je ostalo pol priprto, in je ne da bi ga bil kdo videl, prisostvoval prizoru, ki se je odigral med Leonoro, Dandolom in Altie-rijem.
In čim del j je Leonora govorila, tem bolj se je utrjevalo v razbojniku prepričanje, da je Roland še zmerom v hiši. Zato je sklenil počakati primernega trenutka, in kadar se bo Roland prikazal, skočiti nanj in ga zabosti.
A tudi ta načrt je potem zavrgel.
Ko je čul o Altierijevi zaroti proti dožu in o tragični tajnosti sovraštva, ki je razdvojilo Leonoro in njenega očeta, si je namreč rekel, da bi mu utegnil živ Roland še koristiti; ubije ga lahko še pozneje, ko si zagotovi nagrado, ki jo je že gledal v duhu.
Kakor bralci vedo, se je imel priložnost prepričati, da je bil Roland res še v hiši, in ko je odhajal, mu je vrgel še poslednjo grožnjo v slovo.
Ladja je zapustila Benetke in preplula laguno. Ko je Sandrigo skočil na suho, je že vstajalo soln-ce.
„Počakaj me tu,“ je rekel staremu mornarju.
Krenil je po poti proti Mestru in se nameril naravnost proti samotni hiši, kjer je zadnjič čisto slučajno odkril, da prebiva Juana.
Čez četrt ure je vedel, da so v hiši še zmerom isti stanovalci.
Ti stanovalci so bili:
Juana.
Stari Canidiano — Rolandov oče.
Bianca — Imperijina hči.
Ko je Sandrigo to dognal, je šel v zakotno krčmo in si naročil kosilo, ki ga je z velikim tekom po-užil. Potlej je vprašal krčmarja, kje bi lahko dobil kakršenkoli voz.
„Jaz imam dvokolnico,“ je odgovoril krčmar, „in tudi mezga, ki je vreden najboljšega konja.“
„Ali bi mi ga lahko posodili?"
»Lahko, toda nikogar nimam, da bi vas vozil."
»Vozil bom sam," je rekel Sandrigo.
»Torej pridete nazaj in mi vrnete voz in mezga?..."
„Ne!“ je odgovoril Sandrigo, »temveč ga bom izročil zanesljivemu človeku, ki vam oboje pripelje nazaj, in za to bom plačal dvojno odškodnino."
Krčmar pa je zmajal z glavo.
»Če je tako, pa kupim oboje!" je vzkliknil Sandrigo, ki se je bil med tem odločil.
Kupčija je bila hitro dogovorjena.
Dan je minil in napočila je noč. Sandrigo je sam vpregel mezga pred dvokolnico, skočil na voz in ker je krčmar gledal za njim, zavil proti Trevisu.
Ni pa še bil pet sto korakov daleč, ko je obrnil in se ustavil kakih sto korakov od hiše, kjer je živela Juana skupno s pregnanim dožem in Bianco.
Juana je stregla staremu Candi-anu z ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Blazni starec se ji je že privadil in mu je smeh sreče vselej preletel obraz, kadar je začul njen glas; zdelo se je skoraj, da se. je v temi njegovega razuma zdaj pa zdaj nekaj zasvetilo kaikor nejasno porajanje novega spoznanja. Instinktivno mu je Juana najrajši govorila o Benetkah in Rolandu; in polagoma se je v duhu slepega do-ža ob tolikokrat izrečenem imenu njegovega sina začel zbujati izgubljeni spomin.
Tudi Bianci je Juana posvetila vso svojo ljubezen. Deklica je bila spočetka zaprta in ni hotela nič govoriti, toda počasi se je njeno srce odprlo pred toliko požrtvovalnostjo in nesebičnostjo, ki jo je Juana kazala do nje. Bianca ni nikoli poznala človeka, ki bi se mu lahko zaupala, nikogar ni imela, ki bi jo potolažil, kadar je bila prepuščena sami sebi v razkošnem stanovanju svoje matere. Zdaj je lahko brez skrbi govorila, in vse njene misli so veljale njeni materi. Bianca je imela v Rolanda neomejeno zaupanje. Udala se je v ločitev od matere, ker je bila prepričana, da bo te ločitve kmalu konec in da bo tedaj tudi Imperijo Roland' osvobodil iz okolice, ki se je Bianca čutila v njej tako nesrečno.
Tisti večer, ko se je Sandrigo ustavil nedaleč hiše, sta Juana in Bianca ravno pospravili mizo, pomili posodo in pometli sobo. Potem je Juana spravila slepca v njegovo sobo, mu želela lahko noč in se vrnila k Bianci. Zaprla je okna in nato sta obe deklici sedli k mizi in se lotili ob svitu plamenice krpanja strganega perila.
Juana je od strani pazila na Bianco ter jo opozarjala na napake, ki jih je Bianca neprestano delala. Zakaj Bianca je sicer znala klek-•1 ati čipke in celo igrati na več instrumentov, ni pa znala šivati. In vselej, kadar jo je Juana opozorila na kakšno napako, sta se deklici veselo zasmejali.
Napočila je ura, ko se je tudi Bianca odpravila spat.
Juana je ostala sama.
ievlie dobite povsod, na obroka
pa samo pri «»Tampo*S Ljubljana, Gledališka ulica 4 (nasproti opere).
V 24 urah
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrob in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH W	Ljubljana
Deklica je bila videti zamišljena in skoraj otožna.
Morda je sanjala o svoji mladosti, ki ji je potekala kakor izgubljena, brez ljubezni...
Brez ljubezni!...
Kako to?...
Ker je Juana mislila, da je s tem, ko je dala svoje telo na žrtve-nik, žrtvovala tudi svoje srce! Ker je mislila, da ne sme več ljubiti od tistega dne, ko se je za to, da je mogla kupiti zdravila za umirajočo Silvijo, prodala na cesti...
Juana se je ravno pripravljala, da pojde tudi ona spat, ko je 'nekdo potrkal na vrata.
Deklica je vstala in prisluhnila.
Ni je bilo strah zase. Bila je vajena nevarnosti, po drugi strani pa ni pričakovala napadov in se je čutila dovolj močno, da se jih ubrani. doda navodila, ki .jih je dobila od Rolanda in ki je prisegla, da se bo po njih ravnala, so bila nedvoumna:
Odpreti ne -sme nikomur; živeti mora popolnoma odtrgana od sveta vse dotlej, dokler se Roland ne vrne.
Ko je začula trkanje, je utrnila plamenico in ostala pri miru, trdno odločena, da nikomur ne odpre. Pri tem je pomislila, da je neznanec, ki je trkal, mogel priti v stanovanje le tako, da je preplezal vrtni zid.
Spet se je začulo trkanje, ven dar ne trdo, skoraj plaho.
In tiho je poklical neki glas:
»J uanaL."
Ob tem glasu je mlada žena vzdrgetala in vsa kri ji je izginila z obraza.
„On!“ je zamrmrala. „On!...“
»Juana!" je ponovil glas, »vem, da si tu! Zalezujejo me, preganjajo me... ali hočeš, da me dobe v roke?..."
Juana je prižgala plamenico. Njen' obraz je bil bel ko vosek in roke so se ji tresle. S strahom je pogledala po vratih, ki sta za njimi spala Bianca in stari Candiano: zaklenila jih je in spustila ključ za nedrja.
»Iz usmiljenja, če ne iz drugega," je rotil glas, »me -skrij vsaj za nekaj minut, Juana!... Še trenutek, pa bo prepozno!,.."
Juana je stopila k vratom in vsa trepečoč vprašala:
»Ali si ti, Sandrigo?"
»Da, jaz! Kaj ne poznaš več mojega glasu!... Oh, izgubljen sem! Že prihajajo!..."
Juana je odprla...
»Pri vseh hudičih!" je zare«čal Sandrigo in stopil v sobo, »mislil sem že, da me boš pustila, da se posušim pred vrati kakor trs, ki nič več ne obrodi!"
Juana je pridušeno kriknila od strahu. Nepričakovani ton, mrki Sandrigov nastop in vprašujoči pogled, ki ga je vrgel po sobi — vse to je mladi ženi dokazovalo, da razbojnik ne prihaja z dobrimi na-
»Lagal si!" je rekla. »Nihče te ne zasleduje!"
»Ugenila si, Juana!" se je zasmejal.
»Idi!... Oh, idi brž!"
»Takoj, takoj, bodi brez skrbi!"
»Kaj bi rad?"
»Kaj bi rad! Tebe bi rad videl, sto hudičev!... Dozdevati se mi hoče, da te svoje dni ni bilo tako strah pred menoj!"
Juana se je oddehnila. Poslednje razbojnikove besede so jo napol pomirile.
Sandrigo je nenadoma stopil k njej in ognjevito zašepetal:
»Tak si pozabila, Juana, da sem te ljubil... da si me tudi ti ljubila... še zdaj me ljubiš, čutim to, vidim to. Pa reci, da ni res, če se upaš! Ljubiš me, Juana, in vendar me tako sprejmeš?..."
Juani se je polagoma vrnila prejšnja hladnokrvnost.
Poslednje razbojnikove besede so ji pognale rdečico v obraz, in tiho je rekla:
»Da, Sandrigo, ljubila sem te. V tistih časih sem sanjala, da bom nekoč tvoja žena, ohranila sem ti zvestobo, in mislila sem nate kot na človeka, ki bom nekoč srečna kraj njega..."
»Nu, vidiš!..."
»Toda to so bile samo sanje, Sandrigo!" je rekla in glas se ji je tresel. »Nekaj se je zgodilo, kar naju loči za vselej..."
»Razumem! Drugega ljubiš!"
Odkimala je:
»Svojega srca ne morem dvakrat oddati, in še danes sem kakor takrat pripravljena umreti zate..."
Pobesila je čelo; dve solzi, dva
bleščeča bisera sta pritekla iz njenih oči.
»Sandrigo," je zamrmrala, »nič več te nisem vredna... Idi... in ne misli več name!"
»Kaj pa naj spet to bo!" se je zagrohotal razbojnik. »Sicer si res že od nekdaj imela čudne nazore: bila si nedostopna ko patricijska hči, ljubila si me, tvoje oči so to izdajale, pa mi vendar nisi dovolila niti najnedolžnejšega poljuba... Danes je stvar druga... Ne razumem te. Vrnil sem se, odločen, da se poročim s teboj, da ti ponudim življenje, ki si o njem sanjala..."
»Nemogoče! Nemogoče!" je zaječala in zvila roke. »Molči! Ali ne vidiš, da mi ubijaš srce?... Idi!...“
Sandrigo je mirno sedel.
»Prav," je rekel. »Ker že nočeš govoriti o ljubezni, pa se pomeniva o drugih rečeh. Kako to, da te dobim po naključju tu, čeprav sem te zaman iskal po vseh Benetkah? Takrat sem te poznal kot revno dekle; danes te dobim v spodobno opremljeni hiši. Kaj prav za prav počneš?..."
Juana ni mogla odgovoriti.
»Haha, že razumem!" je zdajci zavpil razbojnik. »Zdaj vem, zakaj praviš, da me nisi več vredna!... S svojim ljubimcem živiš!"
Juana je bolestno vztrepetala. Že ga je hotela s studom zavrniti. Že je hotela krikniti:
»Ne, Sandrigo, ne, nimam ljubimca, nikoli ga nisem imela razen tebe!"
Toda kretnja protesta je ostala nedokončana.
Besede niso prišle z njenih ustnic.
Moja usoda
Napisal W a 11 a c e Beery
Vsakemu človeku je usoda namenila nekaj, česar ne more prenašati. Meni smotke. Kakor daleč mi seže spomin, so mi bile smotke pojem vsega nesimpatičnega. Ni čudno. Učitelj je prihajal v šolo s smotko v ustili in nam puhal oblake dima v obraze. Naš sosed je stal zmeraj s smotko v ustili pri vratih, nas ustavljal in izpraševal po izpričevalih — in tudi doma je bilo slabo znamenje, če sem v veži zaduhal vonj po smotki, saj je to pomenilo, da je oče doma in da utegne biti slabe volje.
Ta mržnja do smotk tudi z leti ni izginila. Narobe! Prijatelji, ki drugače kade smotke, se morajo v mojem domu zadovoljiti s cigaretami, toda če pridem zjutraj v atelje, ali pa če sem kam povabljen — povsod mi puhne dim smotke v obraz in takoj se moram spomniti učitelja, soseda in čemernega očeta.
O ljudeh, ki kade smotke, sem si ustvaril posebno mnenje. To pride samo od sebe. Ali se vam ni še nikdar zazdelo, da je človek čisto izpremeiil svojo vnanjost, če ste ga zagledali s cigareto v ustih, med tem ko je prej kadil le smotke?
In zaradi te nesrečne vnanjosti sem moral tudi jaz kaditi smotke. Če igrani, se mi prav nič ne podajo cigarete — tako so rekli v ateljeju, in zato sem moral kaditi smotke. Ta malenkost, cigareta, baje popolnoma izpremeni človeka. Bogataš cigarete kar poznati ne sme. Smotke so vnanji znak solidnih meščanov, ali pa tudi — po kakovosti — znamenje bančnih ravnateljev. In ker sem to moral uvideti, mi ni kazalo nič drugega, kakor da se lotim smotk. Smotk, ki sem se jih vselej kar moči daleč ogibal, smotk, ki mi ob njih slabo pride, čc jili le od daleč vidim. Kadar stopim pred kamero, se moram premagati in potegniti vase ta odvratni dim, in kadar je prizor končan, zaženem smotko v.kot in zbežim iz smrdljivega dima, da pokadim v miru cigareto in se tako potolažim nad svojo usodo — smotkami.
DANEC — NAJBOLJŠI IGRALEC KITAJSKIH VLOG
V	mnogih govorečih in nemih filmih. ki nam kažejo življenje v clalj-nji Kini ali nam odkrivajo- tajnosti kitajskih četrti v ameriških in evropskih velemestih, je igral glavno vlogo \Varner Oland. Zelo dobro ga pozna tjuli ameriško gledališko občinstvo in kadar kažejo v kakem velikem ameriškem gledališču dramo iz kitajskega življenja, mora priti War-ner Oland iz Hollywooda, da se pokaže na deskah kot usodni in tajin-stveni Kitajec.
Take vloge igra Warner Oland že polnih dvajset let. Videli smo ga v govorečem filmu „Tajinstveni dr. Fu Munchu", nedavno pa je igral z Ano Mav Wong v »Zmajevi hčeri". Njegova maska in igra sta tako dovršeni, da gledalci mislijo, da mora biti čistokrven Kitajec. Samo ljudje, ki se za film bolj zanimajo, vedo, da se je rodil v Evropi, na Danskem.
Kako zelo se je Warner Oland vživel v kitajske \ loge, priča tale dogodek :
Warner Oland igra eno glavnih vlog v filmu »Šanghajski ekspres". Tu
je 011 kitajski vojskovodja. Pri filmu je sodelovalo nad tisoč kitajskih statistov raznih starosti. Med igro je pristopil k Olandu neki star Kitajec in ga nagovoril v svojem materinem jeziku.
Oland je bil v zadregi, ker ni znal niti besedice kitajskega. Eden izmed pomožnih režiserjev mu je povedal, da ga smatra Kitajec za svojega ro-
jaka in da ga vprašuje, ali ni iz Kantona, ker se mu zeli, da ga je tam videl.
Take reči so se Olandu že večkrat primerile. Dosti je ljudi, ki so prepričani, da ni belec in da se samo izdaja za belca, ker so Kitajci kakor črnci v Ameriki osovraženi.
CLARK GABLE OSTANE PRI METRU
Clark Gable, ki je zadnje čase v Ameriki v veliki milosti in se je posebno izkazal v filmih »Plesalka Bon-nie“ in »Svobodna ljubezen", je podaljšal svojo pogodbo z Metrom za tri leta. Karijera Clarka' Gabla je res prav ameriška. V »Plesalki Bonnie" je igral zločinca, v »Svobodni ljubezni" je napredoval do simpatičnega fanta, v najnovejšem filmu »Suzana Lenox“ pa je že partner Grete Garbo. Prav zdaj pa delajo še dva nova filma, kjer bo igral glavno vlogo. Prvi se bo imenoval »Milijonarjeva prijateljica" — tu je partner Joane Craw-fordove in igra bogatega politika --drugi pa »Titani neba", in bo igral letalca.
FILMSKE ZVEZDE ODKRIVAJO SVOJE TOALETNE TAJNOSTI
Joan Cravvford : Kako napravim, da ostane koža tako lepo napeta vzlic šminki? Enostavno! Zjutraj se umivam izmenoma z mrzlo in vročo vodo, se obrišem in namažem kožo z ne premastnim oljem. To je vse. Nič rdečila za ustnice, nič pudra — nič.
Norma Shearer :	Po	obrazu
se umijem z ledeno mrzlo vodo. Potem se malce namažem s kremo za obraz, na ustnice nanesem za spoznanje rdečila, malo pudra na obraz in moja jutranja toaleta je pri kraju.
Marija D r e s s 1 e r : Šestdeset let je že za mano in zato potrebuje moj obraz še posebno dosti nege, da ostane svež. Vsako jutro si obraz masiram, da poživim krvni obtok. Masiranje mora biti seveda pravilno. Glavno je, da gladiš obraz od brade proti senečm, da gube izginejo. Za čelo sem preizkusila posebno sredstvo. S surovim rumenjakom se po njem namažem in počakam, da se rumenjak strdi. Čelo se napne in gube polagoma izginejo. Rumenjak je posebno zato priporočljiv, ker ga z vodo lahko izmi-ješ. Nato se namažem po obrazu z dobro kremo.
Dosti svežega zraka, mastna krema za noč — to sta glavna pogoja, da ostane koža lepa.
Marion D a v i e s : Ženske, ki tožijo, da nimajo lepe kože, se navadno še bolj pudrajo in šminkajo, da bi ta nedostatek prikrile. Prav zato je nji-
hova koža ostarela in skoraj siva. Znojnice so zamašene s pudrom in le temeljita nega obraza bi jim še utegnila pomagati. Me, ki smo pri filmu, vemo morda najbolje, kako moramo negovati kožo, ki je ves dan pokrita s šminko, pa mora vendar ostati sveža in mlada.
Vsako jutro in vsak večer se temeljito umijem z vodo za obraz in uporabljam, kakršen dnevni čas je že, mastno ali suho kremo.
Da se oči lesketajo, jih kopljem zjutraj in zvečer v sveži mrzli vodi. To je vsa moja skrivnost.
Dorothy Jordan: Umivam se v mrzli vodi, na zrak hodim, pa tudi na dež, da me pošteno premoči. Pudra in šminke ne maram. Samo ponoči se namažem z mastno kremo. To je najboljša nega obraza.
FILMSKI DROBIŽ
Ker so se razširile vesti, da mislijo ameriške, angleške in francoske filmske družbe uvažati odslej v Č e h o -slovaško nemške verzije svojih filmov, jih je opozorila komisija za uvoz tujih filmov, da takih filmov ne bo pustila čez mejo. Na Češkem se bodo smeli tuji filmi uvažati le v originalnih verzijah.
Film „Q u o vadiš ?“ so naknadno sinhronizrali in ga bomo kmalu lahko spet videli.
Na Japonskem so lani izdelali 790 filmov.
Pred nekaj meseci so se spomnili angleški nasprotniki kina, da obstoji star zakon iz 18. stoletja, ki prepoveduje v nedeljah vsako delo, in so hoteli vsiliti zakon o prepovedi igranja kinov v nedeljah. Stvar je prišla tudi pred parlament in do pred kratkim ni bilo gotovo, ali ne bo tu predlog prodrl. Dne 14 aprila pa so po burni debati z 235 proti 217 glasovom sprejeli zakon o novi ureditvi nedeljskega dela in po tem zakonu bodo kini lahko tudi v nedeljah igrali brez ovire.
Nils Asther, kj se ga še dobro spominjamo iz časov nemega filma, ni mogel dobiti angažmana, ker ni znal angleški. Zdaj se je že toliko naučil, da je sklenil z Metrom novo pogodbo. Njegov prvi govoreči film se bo imenoval „Letty Lvnton".
Ramon N o v a r r o je po »Sinu Indije" napravil nov film »Huddle", ki nam kaže življenje študentov na ameriških univerzah.
Henny Porten je že s štirinajstimi leti igrala v filmu.
Eugene Pallette, ki igra tudi v »Šanghajskem ekspresu", je bil na glasu enega najbogatejših holIywood-skih igralcev. Pred kratkim pa je izgubil skoraj vse premoženje, ker je slabo špekuliral s svojimi petrolejskimi vrelci.
Film »Ben g ali", ki ga je napravil režiser Schoedsack v Indiji, so začeli v Ameriki že igrati. V New-yorku ga je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem.
Zvesta čitateljica našega lista gospa Jožefa Sluga slavi danes s svojim možem g. Avguštinom Slugo, upokojenim železničarjem, srebrno poroko. Naj sprejmeta vrla zakonca tudi od nas prisrčne čestitke z željo, da doživita še zlati in demantni jubilej!
Clive Brook
Boj moljem
Kadar je že tako toplo, da zimskih oblek, kožuliov in podobnega več ne potrebujemo, razpni na dvorišču vrvi in obesi nanje vse, česar do prihodnje zime ne boš več potrebovala, da se dobro prezrači. Paziti moraš le na predmete iz blaga, ki na solneu rado obledi. Prinesi na dvorišče tudi čvrsto mizo in obleko temeljito iztepi, da izgine ves prah. Pazi seveda, da ne razbiješ gumbov. Ko si vse dobro iz-tepla, vzemi ščetko in obleko skrtači.
Kožuhe smeš iztepati le na strani, kjer je podloga. Za vsako obleko vzemi poseben obešalnik, ki pa se mora prilegati, da obleka ne izgubi oblike. Držaje, ki so navadno iz žice, ovij s papirjem, ker radi zarjave in bi se madeži od rje poznali na ovratniku.
Med tem pripravi tudi posebno omaro za poletno spanje zimskih oblek. Ta omara se mora dobro zapirati. Pomij jo znotraj z vročo vodo, ki si ji dodala precej kreolina. Če odkriješ kako razpoko, jo zamaši s papirjem, ki si ga namočila v kuhano lepilo. Tak papir se hitro strdi in zastavi moljem pot do oblek. Kreo-lin se vje v stene omare, ki jih potem še tapeciraj s časopisnim papirjem.
Pozabiti ne smeš tudi stropa in dna omare, ki mora biti prav tako pokrit s papirjem. Tako pripravljeno omaro polij še s terpentinom za čiščenje in obesi vanjo obleko. V žepe vtakni vrečice mletega popra. Potem omaro' zakleni.
Nekatere gospodinje sc ne boje letečih moljev, češ da oni ne razjedajo obleke, ampak samo ličinke. Ne pomislijo pa, da se prav ti molji plode in puščajo ličinke.
Deset zapovedi za gojenje kuncev
1. Za pleme izberi le dobro razvite, zdrave živali, ki so že vsaj osem mesecev stare. Začni jih gojiti v malem
Na obroke!
Manufaktura
Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 8 Maribor, Gregorčičeva cesta št. 20
Posetite nas! - Zahtevajtejpotnike!
OKVIRJI, SLIKE,
OGLEDALA, STEKLO, PORCELAN
KLEIN
LJUBLJANA
VVOLFOVA ULICA ŠT. 4
Telefon št. 83-80
in število povečaj šele tedaj, ko imaš že dovolj izkušenj.
2. Neguj jih skrbno in z ljubeznijo. Pazi, da jih boš zmeraj redno hranil. Opazuj, koliko živali pojedo in jih ne krmi preveč, da se krma ne bo raztresala in osnesnažila.
3. Pazi, da se ne bodo živali istega skota med seboj parile, ker more zarod iz krvno sorodnih živali uspevati le tedaj, če ga nadzira izkušen rejec. Pari rajši živalce razne krvi, da preprečiš krvne bolezni in zaostalost. Zarod bo tudi slab, če se živali parijo kadar menjajo dlako.
4. Goji le čisto pasmo, ne pa križancev. Kadar izbiraš plemenske živali, se obrni na izkušenega rejca, da ti bo svetoval, kakšne živali vzemi.
5.	Omeji	letno' število	skotov	pri
vsaki zajki na troje in vsakič obdrži samo po šest mladičev. Sesajo naj vsaj osem tednov. Hrana nosnih zajk naj bo vseh trideset dni ne preveč mastna, toda dobra. Zajka naj počiva.
6.	Hrana	naj bo snažna in redna.
Živalim daj	vsega, kar je	ravno	pri
roki.	Poleti	dosti trave,	pozimi	pa
krompirja, pese, kolerabe in korenja. Vsak dan naj dobe soljeno mešanico kuhinjskih odpadkov, krompirja in otrobov. Skrbi, da hrana ne bo zmeraj enaka in da bodo imele živali pozimi dovolj vode.
7. Izberi za zajčje hišice suhe prostore, kjer ne vleče. Biti pa morajo svetli in zračni. Dobri so tudi zaboji in sodi.
8. Na tla polagaj živalim dovolj slame, ki jo moraš pogosto menjati. Spodaj je najboljše suho bičevje, zgoraj pa ovsena slama. Ostanke hrane odstrani, da se ne skisajo, in posode redno snaži.
9. V posebno knjigo vpisuj zarod in starost kuncev. Ne pozabi zabeležiti tudi to, kdaj je ta ali ona zajka skotila mladiče.
10. Kolji samo živali, ki imajo gosto dlako. Kože napni in jih pusti za zračnem prostoru.	.
■sposojamo
plošče in gramofone poceni
Slaaer
Ljubljana, Aleksandrova 5 Maribor, Gregorčičeva 20
Otrokov zajtrk
Za ohranitev zdravja je zajtrk med vsemi jedmi brez dvoma najvažnejši.
To so Angleži že davno dognali in njihov zajtrk je bolj podoben našemu kosilu. Ravno zjutraj, ko je moral želodec vso noč počivati, smo potrebni izdatne hrane. Toda pri tem vsi grešimo, saj nam je zajtrk skoraj nekaj postranskega, malone nepotrebnega.
Otroka bi morali že jjd mladih let vzgojiti tako, da bi mu bilo ukaz: Najprej želodec, potem šola! To pa ni tako lahko, kakor si morda mislimo. Saj veste, da otrok navadno zajtrkuje poslednjo minuto, časih kar stoje, in potem leti v šolo. Ali pa mu manjka zvezka... Robca tudi nima... Naloge še ni napisal... Pesmi še ne zna na pamet... Prestrašeno gleda na uro in premišljuje, ali bo še dovolj časa, da zamujeno popravi, na zajtrk pa kar pozabi.
Seveda ga mamica že pregovori, da v naglici popije pol skodelice kave in poje pol žemlje, ki mu obleži v želodcu kakor svinec.
Prav' nič čudno ni, da začenja otrok, ki ne potrebuje hrane samo zn obnavljanje porabljenih redilnih snovi, ampak tudi za rast, kaj kmalu bolehati in se tudi v šoli ne more prav uveljaviti.
Kako mu bomo pomagali?
Najprej mu moramo dati dovolj časa za zajtrk. Zato mora dovolj rana vstati. Že prejšnji večer naj si pripravi vse, kar bo drugo jutro potreboval v šoli. Nalog naj ne odlaga na poslednji trenutek. Vsa družina naj dovolj zgodaj zajtrkuje, kar zbudi v
DNEVNO SVEŽ.E PRA7.ENA*. I"“
KAVA
m
čokolada veselje
bonboni= vsake družine
ffi BUDDHA TEA IMPORT
Ljubljana, Večna pot 5
M IRAOf HAR«
čajne mešanice so naiboliše
Telefon št. 2626 Brzojavi Timport
 ........          „	    Ul,.,,,'!"1.  '"'iimu...  ‘"“M....
a	s
I	5
\ Gramofoni in gramofonske plošče se kupijo f f	;najbolJše	in	v	največji	izbiri	pri	j
JUGOSPORT
LJUBLJANA
/	Miklošičeva	cesta	štev.	34	\
   .................            "“n.    ""‘"lit.  lin..
otroku voljo do rednega življenja. Pri izberi zajtrka se moramo ozirati na otroka, saj se dostikrat zgodi, da otrok zato ne zajtrkuje, ker mu jed ni všeč. Najboljši zajtrk za otroka hi bila juha iz moke in ovsene kaše, kozarec mleka ali mlečnega kakava in kos kruha s surovim maslom, medom ali mezgo. Dobro bi bilo tudi, če bi dali otroku nekaj svežega sadja! Navadno dobe otroci s seboj tudi malico, ki jo pojedo v šoli med odmori. Ta malica naj bo nekaj kosov kruha s surovim maslom ali pa s sadjem.
Dober, v miru zavžit zajtrk in malica bosta dosti pripomogla, da bo otrok zdrav in se bo tudi dobro učil.
če še ne veš
Platno se bo svetilo, če ga zlikaš na obeh straneh, ko je še vlažno. Platna ne smeš nikdar škrobiti.
Porumenelo platno obeliš tako, da dodaš na vsak liter vode žlico vinskega kamna. Mleko in plavilo tudi pomaga.
Znižali smo cene
vsem čevljem domačega in tujega izvora za gospode in dame. Oglijte si naše blago in izbiro, predno kaj kupite.
A. Zl BERT
trgovina s čevlji LJUBLJANA
Prešernova ulica.
Kupujte domače izdelke
jugoslovanske tvornice
Op. 9. Oetkerja
Zaklad v Kuhinji
Oetker
ZMES LA SARTELJ
/
Šarteljf
Zmešaj 12 dkg surovega masla s 3 rumenjaki, dodaj 1 zavoj Dr. Oetkerjeve zmesi za šartelj, 1/4 litra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci ga v dobro namaščenem mo* dlu pri srednji vročini.
Dr. 0ETKERJEUE špecijalitete se dobijo v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
Dr. OETREH, MilHIBDR.
Izdajr za konzorcij Družinskega tednika „Romana“ K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja H. Kern, novinar; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzi
tetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.