Sveta noč. Pomisli in postoj, o sestra, brat trpeči, poslušaj vsaj nocoj napev o skriti sreči! — Otrok si bil nekoč — Prišla je sveta noč . . . O vedno nov spomin! Gk-j, Dete je rojeno, naš brat je — božji Sin! Človeštvo zadolženo ljubezni snubi moč-- prišla je sveta noč! Rev. E. Berlec, O. F. M. Kadila sladki vonj ]«) hiši se razliva: nocoj nebeški tron pri nas doma prebiva in mila božja moč: prišla je sveta noč! Sedemstoletnica jaslic. H. B. Da, sedem sto let je letos odkar je svetonočna skrivnost v vidni podobi jaslic začela osvajati ljudske duše. Kdor po?na ljudsko dušo, ve, da se ji s kakimi visokimi stvarmi, pri katerih ni ničesar prijeti, ničesar videti, ne more blizu. Čim bolj nazorno, vidno se ji take reči pred-očijo, tini bolj jih razume, tim bolj se vname zanje. Zato pa visoke pridige done preko ljudskih glav kakor poletni grom, ki se razdoni v nič. Njih duše ostanejo razsušene, kakor zemlja po takem kromenju in treska-nju. In svetonočna skrivnost je visoka in globoka, tako visoka in globoka, da ji še nikomur ni bilo dano pogleda-dati v vrh ali v globino in tudi nikomur ne bo dano. Izgovori si sv. večer pljuča o tej nepojmljivi skrivnosti, razloži jo našemu seljaku z vsem bogatim modro-slovno-bogos'ovnim aparatom, ki ga je rodilo večstoletno sholastično modrovanje in razglabljanje, kaj boš dosegel? Dolgočasil se ti bo, zdehalo se mu bo, na sv. večer, in na pečene klobase doma bo mislil. Ali ni sv. večer pre-svet samo za ta materializem ? Meni se čudno zdi, da je morala ljudska duša več kot tisoč let čakati na to, da se ji je nedoumna svetonočna skrivnost potom jaslic začela nazorno predstavljati, na kar je šele začutila tisti skrivnostno-topli dih sv. večera, ki ogreje tudi decembersko mrzlo srce, samo če le še ena iskrica vere tli v njem. Sv. večer brez jaslic in duša brez telesa, ali ni to isto? Ko se duša loči od telesa, postane človeka strah. Vzemite sv. večeru jaslice, pa se mi bo ta blaženi večer tako mudilo spat, kakor na vseh svetnikov večer. Morda mi boste ugovarjali: Koliko hiš je, v katerih za jaslice ni več prostora, tudi v kotu ne, pa jih ne pogrešajo, so prav tako veseli, kakor takrat, ko so jih še imeli. Mogoče, da so veseli, a to veselje ni svetonočno, ampak vsakdanje, tisto ki vscvete na koncu ustnic, srce je pa mirno in mrzlo kakor morsko dno. Če pa je svetonočno, je daljni jek jaslic. Jaslice so kakor vera. V kolikih srcih ni več vere, ampak nevera, in kar je še slabše, sovraštvo do vere. Toda njen jek še odmeva v duši. Kaj je že rekel nemški modroslovni norec Nietsche, ki ni zakopal samo vere, kakor kako razkraja-jočo se mrhovino, ampak celo Boga, ter duhal njegovo trohnenje? "Solnce vere" tako pravi, "je nam" (brezvercem) že zašlo, a večerna zarja nam še sveti. Najboljše kar je v nas, je še iz prejšnih vernih časov." In Anglež Mallock, takrat še bogoiskatelj, zdaj že konvertit, je naravnost priznal: "Mi vsi," mislil je brezverce, "živimo še pod vplivom krščanskih idej." Da prav tako je z jaslicami! Mnogi so jih že vrgli iz svojih hiš, kakor Judje Marijo in Jožefa ono blaženo noč Toda vreči jih iz hiše in vreči jih iz srca, je nekaj docela drugega. Iz hiše vreči jih je lahko, iz srca težko, če sploh mogoče. Kdor je kedaj kot nedolžen otrok klečal pri jaslicah, so se mu pregloboko vrezale v dušo, da bi se dale kratkomalo ven vreči. Ko človek misli, da je zabrisal zadnjo sled za njimi, mu jih sv. večer v vsej prelestnosti zopet pričara pred oči. Ko bi bili tisti, ki so sv. večer brez jaslic veseli, tako odkritosrčni, kakor sta bila Nietsche in Mallock, bi tudi morali priznati: Solnce jaslic je že zašlo našim o-čem, a srca nam še vedno ožarja njegova zarja, ki se zlasti sv. večer prelije v očarujoči severni sij. Ker so tedaj jaslice solnce sv. noči, iz katerega izžareva včlovečena ljubezen in ogreva cedo premrla sr- ca, tim bolj še nedolžna in priprosta, se meni v resnici čudno zdi, da je bilo treba več kot tisoč let, predno so njegovi žarki posvetili v temo sv. večera. Res je sicer, da so jaslice toliko stare, kakor včlovečena skrivnost svete noči. Res je tudi, da se je ta skrivnost že prvo tisočletje tu in tam tudi nazorno predstavljala, bodisi v mrtvih, bodisi v'živih podobah. Toda ljudska duša, ki se je prva naslajala ob jaslicah, v katerih je ležala živa Beseda božja, celo tisočletje in čez ni več imela prilike nazorno gledati pred seboj rojstva svojega Odrešenika, da-si je v prvi vrsti njej prinesel odrešenje, ker jo bila dobre blage volje. Nastopil je sv. Frančišek. Videl je pred seboj velikanski prepad mej Kristusom in kristjani svoje dobe. Njegova serafinska duša je zajokala. V tihih umbrijskih nočeh, ko mu neljubljena ljubezen ni dala spati, je razmišljal, kako bi ta prepad premostil. Zlasti proti božiču, ko se je vedno bolj vtapljal v morje božje ljubezni, dokler se ni sveto noč vtopil, kakor se je mogel le on s svojim serafinskim srcem, je čutil in britko občutil ta prepad. Ko bi celo stvarstvo, razumno in brezumno, živo in mrtvo z njim padlo na kolena in molilo Besedo, ki je meso postala in mej nami prebivala, bi bila njegova sreča popolna. Da bi se to zgodilo, da bi celo stvarstvo vedelo, kaj se je sveto noč zgodilo, da bi od vsepovsod zadonelo in odmevalo:: Kristus se nam je rodil, pridite molimo ga! je hotel naj bi ta dan vse kar le more, uživalo meso, naj bo tudi petek. Ko so se njegovi bratje pogovarjali, če se sme takrat, kadar božič pade 11a petek, meso jesti, je dejal bratu Mavriciju, ki mu je ta dvom izrazil: Grešil bi, brat Mavricij če bi ta dan sploh petek imenoval, ko je vendar tako velik praznik. Ne le vsak človek naj bi ta praznik vseh praznikov meso jedel, še stene bi se morale z njim od zunaj in od znotraj namazati. Revežem, ki ga nimajo bi ga morali bogatini kupiti, da bi se ga do drage volje najedli. Živalim mesojedam bi se ga naj delilo v dvojnih porcijah Drugim pa. zlasti volom in oslom, katerih zastopnika sta grela božje Dete. naj bi se dalo še enkrat toliko ovsa in sena. Pa tudi ptičkom, zlasti bratcem škrjančkom naj bi se na debelo nasulo žita po cestah, da bi tudi oni peli in bili veseli. Ta ljubezen in ta vroča želja, da bi sveto noč po celi naravi odmevala Gloria in bi celo stvarstvo pilo božji mir, kakor razsušena zemlja blagodejni dež, je končno rodila jaslice, ki so Boga približale človeku in človeka Bogu. Bilo je 1. 1223. Adventni zvonovi so oznanjali, da je Gospod blizu. Frančišek se je na svojem povratku iz Rima vstavil v gorskem mestecu Greccio. V samostan-čku Fonte Colombo je hotel s svojimi brati praznovati praznik ljubezni. Kolikor bolj se je bližal, toliko bolj ga je objemala tiha noč, blažena noč in ga zazibavala v sladka čustva ljubezni do božjega Deteta. Z njimi je pa zopet rastlo hrepenenje, da bi vsaj vsi ljudje padli pred njega in mu ljubezen z ljubeznijo vrnil. Ta Frančiškova prekipevajoča ljubezen je mati, to njegovo hrepenenje je oče jaslic. V revnem samostančku Fonte Colombo so bile 1. 1223. spočete, v tihem gozdičku pod njim so se istega leta rodile, da zakraljujejo po vesoljnem katoliškem svetu. Koj, ko jih je Frančiškova ljubezen, združena z bujr 110 italijansko domišljijo, v duhu spočela, je poklical k sebi zemljemerca Giovanni Vclitija, svojega prijatelja in dobrotnika reda, ter mu dejal: "Če ti je prav, bom praznoval letošnjo sv. noč na posebno vzvišen način. Izberi v svojem gozdu kak pripraven kraj, najboljše kako votlino, ako za katero veš. Tja notri daj postaviti jasli z nekoliko slame, priveži zraven enega vola in enega osliča, sploh pripravi vse, kar se zahteva za živo predstavljanje jaslic." Velito si od Frančiška nobene stvari ni pustil dvakrat reči, najmanj pa te. Urno je šel na delo, tako da je bilo sv. večer vse lepo pripravljeno. Toda Frančiškova otroška udanost sv. cerkvi in njenemu poglavarju, mu ni pustila, da bi na svojo roko vtisnil jaslicam cerkveni pečat. Zato je, kakor poroča sv. Bonaven-tura, prej sv. očeta prosil za dovoljenje, ki mu je je rade volje dal. Zdaj ni bilo nabenega zadržka več. Treba je bilo še kolikor mogoče živih pastircev. In teh ni bilo treba šele iskati in prositi. Njegovi bratje v Fonte Colombo in drugih bližnjih samostanih, so to misel svojega ljubljenega očeta z veliko radostjo pozdravili in se polnošte-vilmo odzvali njegovemu vabilu. Okoliško ljudstvo je v svojih priprostih srcih začutilo, da bo to nekaj kakor nalašč zanje, zato je komaj čakalo sv. večera. Približal se je. Gozdiček Giovannija Velitija je v polnočni uri oživel. Običajni gozdni prebivalci so začeli dvigati svoje zaspane glave in gledati kaj to pomeni. Nekateri so se jezili in bežali na vse strani, kar so jih perutnice ali noge nesle, češ toliko lovcev bo naša gotova smrt. Nekateri so pa vendar malo nazaj pogledovali, če res preti kaka nevarnost ali ne. Zajčki, ki ponoči bolj slabo vidijo, so jo potem še urnejših krač ubrali naprej, ko so opazili, da imajo zasledovavci nekaj v rokah, kakor puške Sestrica sova, ki ima oči za noč je, pa dobro videla, da to niso puške, ampak baklje. Zato je samo utihnila in zvedavo gledala, kaj bo iz tega prišlo. Ko je pa pred množico zagledala še brata Frančiška, je veselo, kakor ni ravno njena navada, zaklicala za bežečo armado : Ho, ho, ho . . . bratci in sestrice nazaj! Naš bratec Frančišek prihaja. V hipu se je cela armada obrnila in bi bila brata Frančiška gotovo kar obkolila, ko bi bil sam. Tako je pa od daleč radovedno gledala, kaj si je zopet izmislil. Zagorele so baklje. V njih bajnem svitu se je pod naprej štrlečo skalo pokazal novi Betlehem z jaslicami. Ljudstvo je kar zazijalo začudenja in nehote zdrknilo na kolena. Pristopil je mašnik z leviti, v najlepši masni opravi, kar jih je bilo mogoče dobiti. Frančišek je bil dijakon. Njegovi gozdni bratci so še bolj stegnili svoje vratove, ker takega brata Frančiška še niso videli. Začela se je polnočnica. S tresočim glasom od ginjenja in ljubezni je Frančišek zapel evangelij. Nato pa je stopil k jaslicam, in iz ljubezni prepolnega srca so mu začele vreti tako ognjevite besede, kakor lava iz ognjenika. Kadar prišel do besede Jezus, tako pravi sodobno poročilo, mu je glas zastal v grlu, rabil je besedo božje Dete, pri kateri se je začel vidno oblizovati. Ko se je pri povzdigovanju Bog v resnici, dasi nevidno, rodil na altarju, je Frančišek vzel vidno detice, da je položi v jaslice in tako ponazori betlehemsko in altarsko skrivnost. A glej. v tistem trenutku, tako pravi pobožno izročilo, se je pokazalo v jaslicah čudovito lepo dete, ki je na videz spalo. Frančišek je ljubeče vzame v naročje in pritisne na svoje srce. V tem se dete prebudi, ljubeznivo nasmehne Frančišku, boža njegova lica in gladi raševo haljo. Po končani polnočnici se je ljudstvo polno blaženih čustev razšlo in sladki spomini na jaslice so šli z njim. Od tistega časa ni več obhajalo sv. večera brez jaslic. Frančišek pa je s svojimi brati še do ranega jutra klečal ob jaslicah in pil iz njih sladki božji mir. Nato so se tudi serafinski pastirci, vsi zamaknjeni v to kar so videli, podali nazaj v svoje samostančke in gorčična zrna jaslic so nesli v svojih srcih. Kamorkoli so se pozneje razšli in razrasli, so šle z njimi tudi jaslice. Z njimi so se razširjale in razraščale. In ko je iz gorčičnega zrna serafinskih redov postalo košato drevo, ki je raztezalo svoje veje po vsem svetu, so tudi jaslice postale last vsega katoliškega sveta, srce sv. večera. V vsako najbornejšo kočo so polagoma našle pot. Če ni bilo v njej denarja za kak prazniški pribolj-šek, za jaslice je bil vedno. Marsikatera vboga družina bi bila morda ta sv. večer solze pretakala radi vboštva, ki ji ni pripustilo, da bi si vsaj ta večer kaj boljšega privoščila Ko je pa pokleknila pred jaslice in gledala samo božje Dete v hlevcu na slanici, je pozabila na svoje gorje in še ona kako veselo božično zapela. Ko bi sv. Frančišek za katoliško cerkev ne bil dru-zega storil, kot da je gorčično zrno jaslic zavlekel v ljudska srca, bi bil njegov spomin v sv. cerkvi blagoslovljen. In ko bi o njegovih redovih cerkvena zgodovina ne vedela druzega dobrega povedati, kakor da so to gorčično zrno pridno gojili in vzgojili iz njega mogočno drevo, v čegar senci so se že milijoni dušno odpočili in nasr-kali nove verske moči, bi ne bili zastonj ustanovljeni. Kdo bi mogel vsaj približno preceniti ves ogromni kapital lepega, dobrega, vzvišenega, kar so že rodile jaslice. Jaslice v poeziji, jaslice v glazbi, jaslice v umetnosti sploh in ljudski posebej, jaslice v vzgoji, jaslice v narodnih običajih, jaslice v verskem življenju, vse to so še odprta vprašanja. O vsakem posebej bi se dala napisati cela knjiga. Da, marsikateri bi iz svojega lastnega življenja lahko napisal knjigo, kako se je pot njegovega življenja vila cd jaslic v domači hiši v svet, kako je bila včasih vijugasta in temna, dokler je niso po mnogih zablodah zopet razsvetlile lučke domačih jaslic, ki so zaplapolale v spominu in ga zopet vabile k sebi. vabile toliko časa, dokler ni šel za njimi in zinova pokleknil pred božje Dete v jasli-cah, ne sicer več kot nedolžen otrok, ampak kot spokor-nik, vendar srečen kot otrok. O, sedemstoletnica jaslic pomeni sedem sto let krasnih vspehov, s katerimi se more ponašati le malo takih jubilejev. Daj Bog, da bi si za sedmo stoletnico zopet osvojile tisto častno mesto v vseh krščanskih, zlasti katoliških hišah, kakor so je imele nekdaj in je imajo še zdaj, kjer veje pravi verski duh. Z njimi bodo tudi sv. večeri zopet dobili srce, ki je zadnje čase precej oslabelo. Kajti le ob jaslicah je mogoče občutiti vso sladkost sve-tonočne Glorije. Teodor je bil časnikar v velikem mestu. Bil je zelo nadarjen. Lepo je pisal in ljudstvo je bralo njegove spise z velikim zanimanjem. Svojo nadarjenost je pa porabil, da je pisaril zoper cerkev božjo. Četudi je bil dobro, katoliško vzgojen, ga je vendar brezverska družba potegnila za seboj. Bil je božični večer. Ravno se je pričelo mračiti. Teodor se vrača iz uredništva, ko ugleda pred hišo svojega gospodarja božična drevesca. Gospodar stoji zraven in se pogovarja z voznikom. Teodor se spomni, kako je njegova rajna mati kupila vsako leto božično drevo, postavila k vznožju jaslice s pastirci; okrog drevesca pa Božični zvonovi. Rev. J. Plaznik. je našel božično jutro lepe darove. "Kupite eno tudi za mene," je za-klical Teodor gospodarju. "Kaj, vi, Teodor, hočete praznovati božič? Vi, ki zmiraj pišete čez duhovnike in cerkev božjo!" je začudeno rekel gospodar. Mladi mož je zardel. "Kupite je vseeno. Kaj tisto! To je moja zadeva," je odvrnil Teodor. Časnikar gre v svojo sobo, se vse-de in spiše daljši članek za pobožič-no izdajo, o katerem je mislil, da ga bodo verski sovražniki z veseljem brali. Teodor ni bil yedno časnikar. Pred več leti se je podstopil tega posla na prigovarjanje nekaterih znancev. S tem pa je uničil ideale svoje mladosti, zgubil dobre prijatelje in ubil svojo vest. Nekoliko svetne slave ga je omotilo, da se je prodal nekemu brezverskemu listu. Prej je bil knjigovodja pri nekem velikem trgovskem podjetju, kjer so visoko cenili njegovo nadarjenost. Vzgojen je. bil v katoliškem kolegiju in je častno dovršil svoje študije. V šoli je spoznal svojega poznejšega dobrega prijatelja, kateri je po končanih študijah tudi delal pri i-stem podjetju. Kmalu po končanih študijah je Teodor zgubil svoje dobre stariše. Bil je sedaj sam na svetu; zato se je pa toliko tesneje oklenil svojega prijatelja, pri katerem je živel. Ze tedaj je pisal Teodor kratke, AVI M A K I A" 38I lepe povestice. Na ta način je zvedel za njega tudi lastnik tega lista, pri katerem je bil Teodor sedaj u-služben. Casnikarjevo pero z lahkoto pleše po papirju. Gospodarjeva žena postavi večerjo na mizo, prinese božično drevo v sobo in vpraša: "Ali naj ga uredim?" "To bom napravil sam," je na-kratko odgovoril. Zopet dela tako goreče, da je bilo res škoda, da ni tako goreč za kako dobro stvar. Čez čas ga je nekaj tako zmotilo, da je moral odložiti pero. Zvonovi po mestu so naznanjali prihod božičnih praznikov. Tako čisto in glasno so zveneli v mrzlo noč. Teodor je skočil s stola. Pri vsem tem zvonenju ne more pisati. Kar 011 piše, je naravnost v nasprotju s tem, kar oznanjajo božični zvonovi. Četudi morda noče pripoznati samemu sebi, je vendar to zadnje vzrok, da ne more več pisati. Hitro popije čašo kave in poje kos kruha. Nato uredi božično drevesce. Ko je to v redu, naloži še nekaj na o-genj in pristavi stol nekoliko bližje k peči. S postelje vzame še blazino, se vsede na stol in dene blazino pod glavo. Božični zvonovi! — Kdo more o-stati trd, ko jih čuje, če ima le še iskrico vere? Ali ne spominjajo človeka na nebeško ljubezen, kateri ni enaka nobena ljubezen na zemlji? Krščanska načela, po katerih smo bili vzgojeni, se dajo za nekaj časa s strastjo vdušiti, pa prišel bo čas, ko bodo zahtevala svojo pravico, ko bodo zbudila dušo iz grešnega spanja in pokazala, kako blizu propada se nahaja. Tako je bilo tudi s Teodorjem. Zadnji sveti večer je prebil z lastnikom dotičnega lista, kjer je bilo zbranih več ljudi, kateri so občudovali njegov razum, da ni imel časa za premišljevanje. Toda nocoj, ko sam sedi tu in posluša glasove božičnih zvonov, nocoj mu prihajajo v glavo vsakovrstne misli. V duhu je v prejšnjih časih, ko je bil še v kolegiju, pod varstvom dobrih varuhov. O leta blažena nedolžnosti in miru! Kako je na ta večer rad po- slušal božične pesmi, pripovedke in potem lepo petje v cerkvi! Ko gleda sedaj kot časnikar v ogenj, vidi v njem grde napade, katere je spisal zoper svoje učitelje, kateri so mu skazovali samo prijaznost in ljubezen. Veter ropota z okni in zdi se mu, da se mu roga lastnik tega lista, kateremu je prodal svoje pero in svojo dušo. Vzdih se iz vije iz njegovih prsi. Izdal je druge, izdal je sebe, svojo vero in svojo mladost — kaj mu pomaga? Ali je bil v zadnjih letih vesel saj en dan? Ne, ni bil; to mora pripoznati. Denar in nekoliko prazne slave nikoli ne dasta dušnega miru. Zvonovi so nehali zvoniti, pa Teodor ni več prijel za pero. Vstal je in nemirno stopal gori in doli po sobi. V njegovi duši se je vršil boj med dobrim in slabim, med ponižnostjo in napuhom. "Kako se ti bodo smejali, če se vrneš k cerkvi, skesan in ponižan !" tako je šepetal hudobni duh. Teodor se pripogne in po-drega žrjavico. Uredil je božično drevesce. Tako je delala njegova mati — mati. katero je tako nežno ljubil ! . . . Doživela je verski odpad svojega sina in skoro ji je počilo srce. V duhu gleda zopet njen ljubeči obraz. Zdi se mu, da čuje njen mili glas: "Vrni se, o moj sin, vrni se na pot resnice in miru! Bog, kateri je postal človek, da reši grešnike, ti bo pomagal!" Boj je končan. Teodor pade na kolena. Besede gorečega kesanja hite iz njegovega srca, ravno v isti sobi, odkoder je šlo toliko bogokletnih besed v svet po njegovem peresu. Pred Bogom je zbrisan vsak greh, naj bo še tako velik. Slednjič vstane, njegove oči so zalite s solzami. S trdnim korakom gre do mize, popade še nedovršen rokopis, ga raztrga in zažene v ogenj. Nekoliko mirnejše gleda, kako ogenj použiva papir, od katerega ostane samo nekaj pepela in nekaj dima, kateri je zginil. Tedaj so božični zvonovi zopet zazvonili; sedaj zvone k pol-nočnici. Približuje se sveta ura, v kateri se je rodil Sin božji kot človek, kateri je prišel zato na svet, da plača za človekov greh. Kadar je mati čula glas teh zvonov, se je oblekla in odšla v cerkev. Kako ponosen je bil, ko je smel prvič iti z njo! Teodor vzame klobuk in suknjo ter odide iz hiše. Najdemo ga zopet v cerkvi, za stebrom; svoj obraz i-ma zakrit z rokama. Zopet enkrat moli verno in pobožno. Zopet enkrat občuti tisti mir, katerega so peli angelji onim, kateri so svete volje. Ko gre po sveti maši iz cerkve, glej, veselo naključje! Skoro bi bil butnil v svojega prijatelja Martina. Z očmi sta se srečala. Teodor za-rudi, svest si svoje krivde, Martinov obraz razodeva veliko veselje, da je našel svojega prijatelja v hiši božji. Njegova nežnost ne dopusti, da bi mu Teodor razlagal svoje misli. Tiho mu stisne roko. Na pragu mu reče : "Glej, da gotovo prideš k nam za božič; moji stariši te bodo gotovo veseli." Teodor je razumel svojega prijatelja in mu odgovoril: "Da, s teboj grem." V družbi Martinovega očeta, matere, brata in sestre je imel zajterk. Nobene besede niso spregovorili. katera bi ga zadela, ali da bi omenili kaj o njegovem pisanju in njegovi spreobrnitvi. Kakor bi se bili zmenili, da ne bodo ponižali svojega zgubljenega ,pa zopet najdenega prijatelja. Teodora je ganila ta velika prijaznost, posebno še, ker se ni toliko časa brigal za nje. Nekako ob dveh zjutraj je zapustil to res krščansko družino in se vrnil na svoje stanovanje. Ogenj je že ugasnil v peči, i-mel pa je gorko srce. Vsedel se je za mizo in napisal sledeče vrste: Gospod urednik! S tem se odpovem vsakemu sodelovanju pri Vašem listu. Bog naj mi odpusti veliko zlo, katero sem storil čitateljem Vašega lista. Teodor B. Zopet gre iz hiše, vrže pismo v nabiralnik, potem gre pa v posteljo in trdno zaspi. Se isti teden se je Teodor spravil z Bogom in cerkvijo. Ob novem letu je dobil službo tam, kjer je delal že prej. Od časa do časa je objavil kak dober članek, s katerim je branil cerkev in duhovnike. Na tak način je hotel saj nekoliko popraviti, kar je zagrešil. Kadar je prilika nanesla, se je vedno postavil za vero in Cerkev. Med Teodorom in Martinom se je obnovilo veliko prijateljstvo, katero je vladalo med njima za časa šolskih let. Čez tri leta se je to prija- teljstvo spremenilo v sorodstvo, ko je Teodor pripeljal na svoj dom Martinovo sestro, s katero sta ustanovila pravo, krščansko družino. Naš slovenski Karmel. Binkoštni torek, tisto leto 27. maja, se ji je stanje bistveno poslabšalo. Naglo so poklicali duhovnika in zdravnika. Zdravnik je izjavil, da visi njeno življenje samo še na niti. Duhovnik jo je z vsem lepo previdel. Vendar je smrt še deset dni odlašala z odločilnim mahljejem. Na predvečer praznika presv. Rešnjega Telesa so se začela javljati znamenja, da se bliža. Sama je to čutila. "Danes?" je šepnila s slabotnim glasom. "Danes gremo v nebesa?" — "Ne vemo," so ji okrog stoječi odgovorili, morda danes, morda jutri." — "Da jutri," je pristavila "na praznik presv. Reš. Tel. Na praznik presv. Reš. Tel. v nebesih! Aleluja!" To je bil eden njenih najljubših praznikov, ponovno se je v prejšnih letih izrazila, kako lepo mora biti ta dan umreti. Knazoškof Dr. Missia je ta dan še enkrat prihitel k njeni smrtni postelji, da ji trenutek smrti pozlati — s pokorščino. Ko ji je dejal naj tudi to zadnjo žrtev s ponižnim in uda-nim Fiat, zgodi se! položi Gospodu na oltar, je radostno tlesknila z rokama in vskliknila: "Ljubega Boga imam, mater sv. cerkev, ki sem jo vedno ljubila tudi in zdaj še umiram iz pokorščine!" Nato je začela malo fantazirati. Zdelo se ji je, da je zdrava in je hotela iz postelje. Ko ji je pa knezoškof zapovedal, naj bo mirna, je takoj ubogala in ni poslej brez dovoljenja niti prsta zganila. Pozno zvečer jo je začela silna vročina kuhati. Neprestano je govorila o nebesih, peklu, skušnjavah itd. Ponudbo, če morda hoče še enkrat spovednika, je hvaležno sprejela. Takoj so poslali ponj. Premišljevaje je molil z njo. 4T. psalm: "Kakor jelen H. B. (Dalje.) hrepeni po studenčnici, tako koprni moja duša po tebi o Gospod!" Za čas je postala mirnejša. Nato je pa začela zdihovati: "Cel svet sem morala prebresti. Noge me bole. Zdaj moram še skozi trojna vrata!... Malo Gospod še čaka, a le malo." Potem so ji priplavali pred oči vsi dragi, po Karmelih in zunaj njih. Imenoma jim je po strežnici izročila zadnje pozdrave. Meitem je prihitel na Selo njen oče. Tako britko menda ni nikoli občutil žrtve, ker jo je Bogu daroval, kakor ta večer. Klavzura mu je branila stopiti naravnost k njeni smrtni postelji, ji podati roko v zadnje slovo in ji za-tisniti oči k večnemu počitku. Zunaj klavzure je obstal in nem zrl v okno, za katerim je njegova najdražja borila smrtni boj. Postrežnica jo je opozorila: "Papa je spodaj!" — "Tako, papa je tukaj," je ljubeče dejala in z ugasujočimi očmi, ki so za trenutek oživele, se je ozrla proti oknu. Ob dveh zjutraj je še enkrat prejela sv. obhajilo, zadnje v svojem življenju. Pobožni vzdihi so ji kakor iz neizčrpnega vira vreli iz srca v zadnjo zahvalo: "Moj Jezus usmiljenje ! — Moj Bog in moje vse! — Vse, vse, vse," ... je še nalahno ponavljala, dokler ji ni glas zamrl na ustnicah. Sovražnik je napravil zadnji napad na njeno tako bogato dušo. "O Bog, O Bog! O Bog!" je kriknila in z obema rokama hlastnila po roki spovednika. Ta jo je tolažil, poškropil z blagoslovljeno vodo in molil nad njo. Poteze so se ji zopet umirile in iz srca se ji je znova iz-vil globok vzdih : "Moj Bog in moje vse 1" Rodna sestra, M. Marija Terezija od Jezusa, je v njenem imenu še enkrat ponovila redovne obljube, spovednik pa ji je dal poslednjo sv. odvezo. Še trije globoki vzdihi in njena duša je očiščena od dolgega trpljenja, ter bogato ozaljšana s karmeljskim cvetjem, odhitela v večni objem Ženina. V resnici svetniška smrt! Sijaj poveličanja je izžareval iz njenega obraza. Izgledala je kakor duša, ki se je pravkar vrnila od an-geljske mize in zdaj sloneč na Jezusovih prsih pije, iz najčistejšega, nevsahljivega vira ljubezni. Isti dan ko je pred letom prestopila prag slovenskega Karmela, so jo mrtvo odnesli čezenj, k sv. Krištofu, da jo polože v začasni grob. Sestre so namreč v smislu karmeličanske navade že sklenile, čimpreje doma zgraditi lastno grobišče, da jim niti po smrti ne bo treba iz priljubljene samote. Dve leti pozneje so ta sklep uresničile. Na vrtu so postavile priprosto kapelico in v njej grobnico. Vedno zelen cipresin drevored jo veže s samostanom, ka^or zelen trak upanja na prihodnje svidenje. Za slovesno obhajano 3oo-letnico sv. Janeza od Križa, španskega karme'ita, ki je z limoni in srcem najgloblje pogledal v skrivnosti življenja v Bogu, se je grobnica prvič odprla, da sprejme prvo njej zapisano žrtev, M. Marijo Ivano od Križa. Vsi blagi spomini na njo so mej sestrami na novo o-živeli, ko so jim jo pripeljali od sv. Krištofa, pa tudi rana, ki jim jo je vsekala njena izguba, je znova za-krvavela. Zopet so tekle solze ob pretresljivi Liberi, ki so jo valovi Ljubljanice z lahnim pianissimo spremljali . ' - . (Dalje.) 1 A" 383 LILIJA IZ RAJA. K. "Kako je bolnici?" vprašala je Marta, sestra Lazarjeva, ki je tudi prihitela iz Betanije v Magdalo, ko je brat Lazar poslal po njo. Marija se več tednov ni skoraj popolnoma nič zavedla po onem strašnem večeru, ko je nastavila bodal-ce na srce, da bi si končala svoje grešno življenje. Prestani strah in strašno razočaranje, pred vsem pa zavest, da je popolnoma uničena, uničena za vedno, jo je spravil na rob groba. Dolgo časa so bili vsi prepričani, da ne bo prebolela te bolezni. Zato je takoj drugi teden Lazar poslal po sestro v Betanijo, naj pride, da bo sestri stregla. Dasi sta bila oba, Marta in Lazar, jako nevoljna na njo, ker jima je naredila toliko sramote. Vendar kri ni voda. Ko je Lazar videl izmučeno sestro, ki se je velikrat krčevito zvijala v strašnih bolečinah, ko je v svoji omotici tako milo prosila pomoči in odpuščanja, se mu je v srce zasmilila. Sestra je sestra. "Marta, ti ji moraš streči," je dejal Lazar. In Marta, se tudi ni po-mišljala. Bolezen, trpljenje zabriše razžaljenja, sicer morda za čas, vendar gotovo pa vsikdar za časa bolezni in trpljenja, vsaj po družinah je tako. Stregla ji je z največjo ljubeznijo in skrbjo. Pravzaprav je samo njena tolika skrb in tako sesterska postrežba dosegla, da ni Marija podlegla bolezni. Nekako po treh tednih se je Marija še-le prvič začela zavedati. Več dni je samo na pol vedela, kaj se z njo godi. Pozneje se ji je začel spomin vračati vedno bolj in bolj. Kolikor bolj se ji je pa vračal spomin, toliko liveje so stopah pred njeno dušo zadnji dnevi in tudi zadnji trenutki njenega življenja, predno je zbolela in padla v nezavest. Kolikor bolj se je spominjala vsega preteklega, toliko bolj je bila v zadregi, ko je videla pri svoji postelji svojo sestro in brata. Ko je videla s koliko ljubeznijo ji strežeta, kako si prizadevata, da bi ji vrnila zdravje, je bila ginjena. Jako mučno je bilo za njo, kadar je sestra Marta po opravljenem delu sedla k njeni postelji in jo molče opazovala. Skoraj nestrpno ji je bilo. Vest jo je grizla in ji očitala njeno prejšnje življenje in zlasti njeno postopanje s sestro. Da, prav je rekel Gospod, da je dobrota, skazo-vana sovražniku, kakor pekoče oglje na glavi, to je na najbolj občutenem kraju. Peče in žge. Marija je to v polni meri čutila. "Kako si dobra sestra," je večkrat rekla, ko ji je Marta postregla. "Pa sem . . ." "Marija ne govori o tem! Preslaba si še! Razburjenje bi ti znalo škodovati!" Tako jo je Marta hitro zavrnila in obrnila pogovor na kaj drugega. In-v rcsnici se je bala, da bi se Marija n-e razburila. Vsako razburjenje bi bilo za njene že tolikanj razdražene živce nevarno. Enako je bilo tudi z Lazarjem. Tudi Lazar je bil jako prijazen z njo in ji tako ljubeče govoril, da je bila še bolj v zadregi. Tako so pretekli dnevi, tedni in celo že meseci. Še le nekako po treh mesecih je prvič vstala iz postelje in so jo pripeljali na vrt, na sveži zrak, kjer je sedela v tihem premišljevanju. Kolikor bolj se ji je vračalo zdravje in so se živci pomirjevali, toliko bolj se ji je oživljala vest in toliko glasneje ji je očitala njeno prej-šne grešno življenje. Toda njeno srce je bilo že spremenjeno. Bolezen, križ, jo je naučil diruge modrosti. Ko je tako premišljevala svoje prej-šne življenje in so ji tekle solze ke-sanja in studa nad vsem, ji je pa v srcu vsikdar vstajala nebeško lepa podoba preroka iz Nazareta. Njegove besede, katere je čula v njegovih pridigah, so ji odmevale globoko v njeni duši. Vsikdar pri taki priliki je zahrepenelo njeno srce po Njem. "O, da bi že toliko ozdravela, da bi mogla k Njemu!" je večkrat sama pri sebi polglasno vzdiihnila. Solza se ji je utrnila, kakor svitla zvezdica in pričala, kako resnično in odkrito je njeno kesanje. Večkrat bi bila rada o tem govorila tudi s sestro Marto. Pa ni vedela, koliko ona ve o Njem. Morda mu je celo nasprotna, kakor je vedela, da mu je veliko Židov nasprotnih. Morda ga obsoja. Ona sama ga premalo pozna, da bi ga mogla braniti v slučaju, da bi bila sestra drugega mnenja. Poleg tega se je pa 384 'ATI H A R I A- tudi bala, da bi morda sestra ne podrla njenih sladkih nad, katere je stavila samo na Jezusa iz Nazareta. In kolikor bolj so se ji vračale mo- či, toliko bolj je hrepenela, da bi že skoraj prišel dan, da bi mogla pasti k nogam tega velikega proroka in ga prositi s solzami v očeh odpušča- nja. "V resnici, to je Sin božji! Zato mi samo on more odpustiti. K njemu, k njemu!" /lf * 1P1 "sVfx. Sužnjevo sovraštvo Prosto prevel P. Blanko. * "Poslušaj molitev, katero nas je učil naš Učitelj in katero molimo sleherni dan." In iz njegovih deviških ust je privrelo sedmero prošnja prelepe molitve Gospodove "Očenaša" v vsej svoji vzvišeni enostavnosti in prisrčnosti druga za drugo. "Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo," ponovil je na koncu še enkrat. "Poslušaj! Le en pogoj je . . . Bog bo z nami ravnal tako, kakor mi z drugimi . . ." "Ali," zakliče Gaj jezno, "kolikokrat pa zahteva tvoj Učitelj, da moram odpustiti? Tudi usmiljenje ima svoje meje!" Smehljaje mu Ivefas odgovori: "Tudi jaz sem Jezusa tako vprašal in sem postavil za mejo sedemkrat, misleč, kakšno junaško delo zatajevanja sem s tem storil. Pa kaj mi je odgovoril? 'Ne rečem ti' pravi, 'sedemkrat, ampak sedemdesetkrat sedemkrat', to je vselej!" "D a," potrdi Janez, "Jezus nas je učil, da Bog tudi največjim grešnikom odpusti vselej, ako se resnično skesajo svojih grehov in se poboljšajo." Pri teh besedah povzdigne svoje serafinske ljubezni polne oči proti nebu. In pri tem pogledu, ki ga je po svoji čistosti spominjal na Onega, ki ga je pred par leti pri Leviju tako globoko pretresel, se je raztopil led okoli njegovega srca in prenag-lena jeza je izginila. Pa le za par trenutkov. Njegovo srce se je stisnilo še hujše, burnej-še mu zapolje po žilah njegova vroča kri ob misli na strašne krivice, ki jih je moral pretrpeti od nebra-ta, zmaj maščevalnosti ga je še trdnejše stisnil v svoje kremplje. "Kaj takega je neverjetno!" za- kriči skrajno razburjen. "Tolikega usmiljenja so ljudje nezmožni. Oni hrepenijo le po pravičnosti, — maščevanju." "Blagor krotkim," govori Kefas počasi, "ker bodo zemljo posedli . . ." "Blagor usmiljenim," nadaljuje Janez, "ker bodo usmiljenje dosegli . . ." Ko sliši te besede, se Gaj nenadoma pomiri in se globoko zamisli. Takih besed ni slišal še nikdar. Zvone mu v srcu, kakor najmilejša godba. Razburjenje se je poleglo, — ali samo, da pozneje s toliko večjo silo vdari na dan. Posebno Janezove besede so mu segale globoko v srce. Zdelo se mu je, da jih ne govori človek, ampak angelj. Kadarkoli je govoril, bilo mu je meh-keje pri srcu, a prepričati ga ni mogel. Odpustiti tolike krivice, to je za človeško srce preveč. "Pravim vam tudi," oglasi se Simeon, "ljubite svoje sovražnike ... Kakor bi ga pičila kača odskoči bivši suženj, stegne svoje roke pred seboj, kakor bi se hotel nečesa ob-raniti, glavo pobesi in kakor iz groba zagodrnja: "Ne, ne morem." Potem pa zakriči kakor ranjena zver: "Ne, nikdar ne, Spikalitu ne morem in lie smem odpustiti!" in kakor divji zbeži od njiju proč, boječ se Janezovega milega pogleda. Njegovo srce je bilo preveč zastrupljeno od želje po maščevanju, samo Jezus je.mogel ozdraviti njegovo na smrt ranjeno srce, toda njegova ura še ni 'prišla . . . Dve leti je preteklo po ravnoopi-sanem dogodku. Tretja paslia Tc-zusovega javnega življenja in delovanja je bila tu. Proti sv. mestu so prihajali Judje, truma za trumo, ne samo iz bližnje okolice, oddaljenejših mest Sa-marije, Galileje in prekojordanskih krajev, ampak celo iz najoddalje-nejših krajev tedaj poznanega sveta. Ko so ga zagledali, so popadali na tla, jih od veselja jokaje polju-bovali in z nepopisnim ponosom gledali nanj. Tam doli se je dvigal Jeruzalem krasno in veličastno proti jasnemu nebu. Njegove palače in kupole so se kopale v žarečih solnčnih žarkih, ki so se odbijali ob beloti marmornatih stavb, slepečem sijaju zlata veličastnega templja. V resnici — to je mesto Izraela, ponos judovskega ljudstva, ljubljenec božji, neprekosljivi . . . Dva dni že je hitelo vse k templju, da po stari navadi z vso slovesnostjo praznujejo največji praznik. Skozi vsa vrata so se drenjali ljudje neprestano v mesto, v katerem je vladalo nenavadno živahno življenje. Kričeče skupine so se zbirale po javnih prostorih, male karavane so se posvetovale, kje bi postavile svoj šotor za prenočišče. Rilo je v resnici slikovito vrvenje vseh mogočih ljudskih plemen in tipov, katerih kričeče barvane obleke so se fantastično mešale med seboj. Med to množico se je drenjal mož, kateremu se je videlo na prvi pogled, da ne spada med njo. Ko je prišel skozi Babbatho, se mu je s težavo posrečilo preriti v ozko samotno ulico, ob kateri so se vrstile posamezne male trgovine. Ta mož je bil Gaj, kateri je še vedno bival v Betsajdi in vspešno vodil svojo trgovin0. (Dalje.) -AVE MARIA1 385 l"Jj IIIHIIIII,.jilllllMll,,.,111111111,,. „||lllll|„ ........... „................................................ ,,11111111,, ........lil,„„11111111,, .„11111111,, 'lllllllil' 'lllllllll'1 ''llllllli'1 'lllllllll'1 ''Mili................................................................................................................ j„iiiiiiiii "lllllllll! v:J jpL | Tvoj nedeljski tovariš. # Piše Rev. J. C. Smoley. JIL P ......................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................... „111111111, "H........ K _i ŠTIRIINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. In je stopil v čolnič, in njegovi učenci so šli za njim. Mat. 8, 23. K genezareškemu jezeru nas pelje današnji sv. evangelij. Of) tem jezeru so se vršili mnogi veliki dogodki ; spominjam vas velikega ribolova, ko je Peter na Gospodovo besedo razprostrl še enkrat mreže. Cerkev nas vodi danes zopet k temu jezeru, ki pa ni tiho in mirno, ampak jako razburkano. "In glej, velik vihar je nastal na morju tako, da so valovi zagrinjali čalnič." V čolniču prestrašeni apostoli. Gospod pa spi sredi med njimi. S strahom prosijo apostoli: "Gospod, reši nas, tonemo." Kristus pa je vstal in za-povedal morju in vetrovom, in je nastala velika tihota. Ta dogodek ni nikaka prilika, ampak dejstvo; a kljub temu imamo v tem dogodku krasno predpodobo; čolnič, v katerem je bil Kristus s svojimi apostoli, je predpodoba sv. cerkve. Že sv. očetje so tako razlagali, ko so premišljevali o tem dogodku. V tem čolniču, v cerkvi, mi vsi živimo in plovemo; zato premišljuj-mo danes ta evangelij. Oni čas je stopil Jezus v čolnič, in njegovi učenci so šli za njim. Ta čolnič je cerkev, Kristus jo je ustanovil. v njo so stopili najprej apostoli. Ta čolnič je bil takrat majhen, in malo jih je bilo v njem. Dasi se nam danes zdi ta čolnič velikanski in je tudi, jih je vendar še mnogo, ki niso v njem, Je nad tisoč milijo- nov ljudi na svetu, in od teh jih spada komaj 300 milijonov k katoliški cerkvi; in koliko izmed teh je pa samo navideznih katoličanov, katoličanov samo po imenu! Kristus je vodil in vladal ta čolnič — — cerkev, in jo vodi, vlada še danes. Sel je sicer štirideseti dan po svojem vstajenju v nebesa, a radi tega še ni prenehal vladati svoje cerkve, vladal j o bo do konca sveta. saj je rekel: "Jaz ostanem pri vas vse jl.ni do konca sveta." Postavil je vidnega poglavarja, ki naj v njegovem imenu vodi ta čolnič, vlada to cerkev: "Karkoli zavežeš na zemlji, bo zavezano v, nebesih; karkoli razvežeš na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih!" Tako torej je bila ustanovljena sv. cerkev. Kristus jo je postavil, in a-postoli so prvi stopili v njo. In tako je še danes: Kristus je v nji, v nji so apostoli. Nauk je še danes ravno tisti, kakor je bil takrat, zato se imenuje naša cerkev apostolska. Kako krasen je čolnič sv. cerkve. Pluje po morju--in to morje je svet! Blagor mu, kdor ie v tem čolniču! On pluje varno. Koliko jih je, ki so od cerkve odpadli; plujejo, in ne vedo kam. "I11 glej, velik vihar je nastal na morju, tako da so valovi zagrinjali čolnič." Da, v cerkev so se take j ob njenem pričetku zaganjali silni viharji. Preganjali so jo v. ognjem in mečem. Apostole so Judje bičali, dva izmed njih usmrtili. Spomnite se, kako so rimski cesarji preganjali cerkev, in te burje so se ponavljale še v poznejših letih. Čolnič cerkve so zagrinjali valovi krvi! "Iz shodnic vas bodo metali; toda pride ura. da bo vsak, ki vas umori, menil, da Bogu službo stori." Nastajale so nove burje, burje neverstva in krivoverstva. Vstajali so lažnjivi preroki, ki so učili drug nauk, kakor ga je učil Kristus in apostoli, valovi krivih ver so zagrinjali cerkev. Čolnič cerkve zagrinjajo valovi brez-verskih knjig in časnikov, zagrinjali bodo valovi cerkev, dokler bo stala ; tako je napovedal Kristus. Kaj storiti ob takih viharjih? Pred vsem: ne obupajte! Apostoli so bili prestrašeni, ko je nastal vihar in je Kristus spal. Mislili so, da ni za nje nikake rešitve več. Kristus je bil utrujen, zato je počival; toda bil je pri njih; česa so se torej imeli bati, dokler je bil on pri njih? Hitro so ga vzbudili: "Reši nas, Gospod: tonemo!" On pa je rekel: "Česa se bojite, maloverni?" Da, česa se bojite? Česa naj se mi bojimo? Kristus je z nami; in če je Kristus z nami, kdo bo zoper nas? Kristus je obljubil cerkvi, da je niti peklenska vrata ne bodo premagala ; čemu se nam torej bati? Drugič: Kljubujmo viharjem bo-jujmo se proti njim! Cerkve ne bo konec, to je obljubil Kristus, toda mi se moramo bojevati proti viha--jem, da se sami rešimo. Kristus je obljubil le cerkvi, da je peklenska vrata ne bodo premagale, ni pa obljubil tega posameznim ljudem. Zato se bojuj proti viharjem, prijatelj nu j! Kristus je rekel: "Nikar ne mislite, da sem prišel mir prinest na zemljo; ne miru, temveč meč sem prišel prinest" (Mat. 10, 24). Vsak izmed nas se mora bojevati: bojevati za vero, bojevati za Kristusa, bojevati za cerkev! « 386 AVE MAltA" Kako pa se bojevati, in s čim se bojevati ? Orožje nam podaja sv. Pavel; ko pravi: "Zavoljo tega pri-mite za popolno orožje božje, da se boste mogli ustavljati ob hudem dnevu in obstati, ko boste vse zvr-šili Stojte torej, ob ledjih opasani z resnico in oblečeni z oklepom pravičnosti, na nogah obuti s pripravljenostjo za evangelij miru. Zgrabite ščit vere ... in vzemite čelado zve-ličanja in meč Duha, ki je božja beseda" (Efež. 6, 14—17). Z resnico se torej oborožite, da boste resnice sv. vere dobro poznali; živite pravično in pošteno--pa se vam ne bo ničesar bati. Vaš meč bodi božja beseda; kier se oznanja brezverstvo in odpadništvo, bodite gluhi; če so to časniki ali knjige, ne pripuščajte jih v svoje hiše, ven z njimi! Če so ljudje, ne bratite se z njimi. To bodi vaš boj! Končno: molite k Gospodu! Apostoli so prosili: "Gospod, reši nas!" Prosili so z nezaupanjem, "tonemo," so rekli. Prosite Gospoda z zaupanjem. Gospod, ki je ukazal vetrovom in morju, da je nastala velika tišina, bo pomiril tudi viharje proti cerkvi in skrajšal naše preskušnje. Prijatelji, tu vidite podobo naše cerkve! Viharji so se dvigali, a cerkve niso ugonobili. Ostanite zvesti tej cerkvi! Ona edina pluje proti večnemu pristanu, ona edino vas bo pripeljala v večno življenje. Amen. -o- PETINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Pustite oboje rasti do žetve. Mat. 13, 30. Ze od nekdaj so se vpraševali ljudje: Odkod je na svetu toliko hudega? Bog je človeka vstvaril dobrega ! Na to vprašanje imamo odgovor v današnjem evangeliju. "Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je dobro seme vsejal na svojo njivo," pravi Kristus. "Ko pa so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik in je prisejal ljuljke sredi pšenice in je odšel." Človek v tej priliki je Bog, dobro seme so ljudje, katere je Bog vstva- ril dobre in pravične. Toda hudič je človeka zapeljal. Med pšenico je nasejal ljuljko. In ta ljuljka, hudobni ljudje, se dandanes množe, povsod jih je dovolj. Čemu jih trpi Bog 11a svetu? Cemu jih ne pokonča? To je vprašanje, ki prihaja samo od sebe. In na to vprašanje nam daje odgovor današnji evangelij. Ko je rastlina zrastla, so prišli služabniki in rekli: "Hočeš-li, da gremo in jo poberemo?" In gospodar je rekel: "Nikar, da kje pobiraje ljuljko, ne izru-jete z njo vred tudi pšenice. Pustite oboje rasti do žetve." Bog pusti hudobneže, ker se ti še lahko spreobrnejo in, ker se dobri vsled luidobnežev utrjujejo v dobrem in čednostih. Hudobneži se še lahko spreobrnejo; to je prvi vzrok, zakaj jih Bog trpi na svetu. Bog je neskončno usmiljen ; "potrpežljivo čaka Gospod," pravi sv. Peter; "noče, da bi se kedo pogubil, ampak da bi se obrnil k pokori" (II., 3, 9). "Lahko se zgodi," pravi sv. Avguštin, "da bodo ti, ki so danes ljuljka, jutri pšenica." Koliko zgledov imamo za to! Poglejmo le na sv. Pavla! Dokler je bil Savel, je preganjal Kristusovo cerkev, njegov nauk! Bil je ljuljka, ki ni zaslužil drugega, kakor da bi bil pokončan. Toda Bog je sodil drugače. Iz Savla je postal Pavel, postal je apostol narodov; postal je njegov veren, goreč učenec, da je lahko rekel sam o sebi: "Kdo nas more ločiti od Kristusove ljubezni? Stiska ali nadloga, ali preganjanje, ali lakota, ali nagota, ali nevarnost, ali meč? Prepričan sem namreč, ne smrt . . . nas ne bo mogla ločiti od božje ljubezni, katera je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem" (Rim. 8. 35—38)- To ljubezen je zapečatil sv. Pavel s svojo mučeniško smrtjo! Glejte, iz ljuljke je postala pšenica ! Spomnite se na Marijo Magdaleno! Kaka grešnica je bila! Toda o-brnila se je k Gospodu, postala velika svetnica: iz ljuljke je postala pšenica! Vzemimo sv. Avguština! Kak grešnik je bil v svojih mladih letih, ko- liko solza je prelila njegova mati Monika zaradi njega! Toda obrnil se je, iz grešnika Avguština je postal sv. Avguštin, iz ljuljke pšenica 1 Toda poglejmo na same sebe Nismo li bili že pogosto ljuljka, ki je zaslužila, da bi bila poruvana in vržena v ogenj? Ko bi Bog kaznoval vsakega takoj, koliko bi jih pa še ostalo na svetu? Glejte, kako modro ravna Bog, da ne pokonča takoj hudobneža, ampak potrpežljivo čaka, da bi se spreobrnil! Bog trpi hudobneže 11a svetu, da se dobri v dobrem utrjujejo. Ali je to mogoče? Da, je mogoče! Sv. Duh pravi: "Zlato in srebro se izkuša v ognju; božji ljubčki pa v peči ponižanja" (Sir. 2, 5). Ravno med hudobneži se še le pokažejo dobri ljudje. Poglejmo na prve kristjane. Bolj ko so bili preganjani, bolj so se utrjevali v veri. Znano je, da so kristjani v veri pešali, če se je cerkvi dobro godilo. Koliko poganov se je ravno radi stanovitnosti in junaštva kristjanov-mučencev spreobrnilo k krščanski veri! In tako je še dandanes. Čem bolj nas hudobneži preganjajo, čem bolj nas obrekujejo, toliko bolj se utrjujemo v dobrem in v čednostih. Če nas kdo zaničuje in zasramuje, se vadimo v ponižnosti. On nas navaja k temu, da spoznamo svoje napake, da smo potrpežljivi. Prav ie imel sv. Avguštin, ko je rekel: "Hudobneži so za pravičnega to, kar je pila za železo, ali mlinski kamen za pšenico." Pila očišča železo rje, mlinski kamen zmelje pšenico v krasno moko: ravno tako se dobri vsled luidobnežev utrjujejo v dobrem in krepostih. Ko bi Bog vsakega hudobneža takoj pokončal, ali ne bi pokončal istočasno tudi mnogo dobrega, ali ne bi z ljuljko istočasno poruval tudi pšenice? Zato spoznavajmo ponižno božjo modrost, ki trpi hudobneže na svetil; v njej vidimo božjo ljubezen, ki potrpežljivo čaka, da bi se grešnik zopet vrnil na pravo pot. Ne pozabimo pa na dan žetve, na dan sodbe, ko bo spravljena pšeni- ca in ljuljka. Sedaj še stojimo na tem polji božjega kraljestva na zemlji ; poglejmo v svojo vest in se vprašajmo: Ali sem pšenica, ali sem ljuljka? Sem otrok božji, ali sem o-trok greha? Še je cas, si recimo! Še si lahko izberemo! Kakoršen bo naš sodnji dan, taka bo naša večnost —1 — in daj Bog, cla bo za nas vse srečna ! Amen. ŠESTINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Ko pa zraste, je večje, kakor vsaka zelenjava, in postane drevo. Mat. 13, 32. "Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu," pravi Gospod v današnjem evangeliju. "To je sicer najmanjše izmed vseh semen; ko pa zraste, je večja, kakor vsa zelenjava, in postane drevo." Taka je bila sv. cerkev, božje kraljestvo na zemlji; majhna je bila ob začetku, samo dvanajst apostolov je bilo v njej, sedaj je razširjena po vesoljnem svetu. Ravno tako je božje kraljestvo v nebesih: kdor hoče postati svetnik, ni svet naenkrat, treba se mu v svetosti in popolnosti vaditi. Gorčičnemu zrnu je pa podoben tudi greh. Marsikateri človek se za posamezen greh niti ne briga, misli, da radi enega samega greha ne bo pogubljen, in kopiči greh na greh. Drugi zopet se varujejo smrtnih grehov, ne brigajo se pa za male grehe. Obadva se motita. Poguben je en sam smrtni greh, pogubni so pa tudi mali grehi. To naj bo naše današnje premišljevanje. enkrat na leto zlomi nogo, je revež; in kdor enkrat na leto smrtno greši, je še večji revež, bo pogubljen na veke. Zato, prijatelji, ne bodite lahko-mišljeni, ne rekajte: "Kaj je na e-nem grehu?" En sam greh nam vze-me milost božjo, radi enega samega greha smo krivi Jezusove smrti, en sam greh nam zapre nebo in odpre peklo! Zato so se vsi svetniki tako bali smrtnega greha; zato je rekla sv. Blanka svojemu sinu Ludoviku: "Sin moj, kakor te ljubim, pa bi te rajše videla mrtvega, kakor da bi storil en sam smrtni greh." Mnogi, sem rekel, se sicer smrtnega greha skrbno varujejo, ne brigajo se pa za male grehe, češ to ni nič. Tem pravim: I mali grehi peljejo v pogubljenje. Prav vesele in zadovoljne božične praznike in blagoslovljeno Novo leto želi vsem dobrotnikom in naročnikom Uredništvo in upravništvo "AVE MARIA." Poguben je en sam smrtni greh. Pravijo: Ena sama lastovka še ne prinese pomladi, en sam greh me ne bo na veke pogubil. Kako nespametna je taka beseda, je jasno iz sledečega zgleda. K sv. Nilu je prišel nek mladenič in rekel: "Ko bi samo enkrat na leto grešil, kaj je na tem?" In sv. Nil mu je odgovoril: "Ko bi si enkrat na leto zlomil nogo, kaj je na tem?" In sv. Nil je imel prav; kdor si Zakaj ? Prvič zato, ker mali grehi omadežujejo našo dušo. Vsak greh, in če še tako majhen, je razžaljenje Boga. Pripoveduje se o pobožni duši, ki je živela na dvoru cesarja Karola V., da je goreče molila, naj bi ji Bog pokazal, kaka je njena duša pred božjim obličjem. V ta namen se je mnogo pokorila. Končno je i-mela prikazen. Nekega dne je videla v dvorani neznano osebo, ki je imela dete v naročji. Dete je bilo polno grdih madežev, tako da je bil stud je pogledati. Prikazen je rekla: "Ravno taka je tvoja duša," in izginila. Pobožna žena se je razodela potem sv. Janezu iz Avile, spovedniku, in mu povedala, kaj je videla. Sv. Janez jo je vprašal: "Ali je bilo dete živo ali mrtvo?" "Živo," je rekla žena. " Potolaži se torej," je rekel sv. Janez Avilski; "tvoja duša je še živa v milosti božji, ker nimaš na sebi smrtnega greha, toda je polna madežev vsled malih grehov, za katere se ne brigaš ; varuj se skrbno tudi teh!" In tako je: mali grehi omadežujejo našo dušo pred božjim obličjem. Mali grehi so pa pogubni tudi zaradi tega, ker končno peljejo v smr-ni greh. Veliki škof in svetnik, sv. Janez Krizostom, je nekoč pridigoval takole : "Povedati vam hočem nekaj čudnega, kar še niste slišali. Pogosto se mi zdi, da bi se morali malih grehov skrbneje varovati kakor težkih grehov. Težki grehi se nam že sami od sebe studijo in nas strašijo, za male grehe se pa ne brigamo, in ti nam odpirajo vrata k velikim, težkim grehom." In pregovor pravi: "Podaj hudiču prst. pa bo zagrabil celo roko.'" Koliko ljudi je z malim grehom pričelo, in s težkim končalo. Judež je začetkom jemal le male svotice iz skupne mošnje, katero je bila last vseh apostolov; pozneje je pa izdal svojega Gospoda za trideset srebrnikov! Peter je šel edino le iz radovednosti na Kajfovo dvorišče, zaupal iii zanesel se je preveč na samega sebe. Potem je pa trikrat Gospoda zatajil. I11 nimamo li dovolj zgledov v vsakdanjem življenju, da je bil marsikdo nepošten v malekostih, pozneje je pa globoko padel? V začetku je bil mal lažnik, pozneje pa velik tat in morda celo ropar, da je končal svoje življenje na vislicah? Zato, prijatelji varujte se malih grehov. "Bežite pred grehi kakor pred kačo," pravi sv. Duh (Sir. 21, 2) ; "če se jim bližaš, se te polotijo." Amen. Zadnjič smo te pridige nalašč izpustili, da smo naslednje nedelje vjeli. Da bo pa letnik popoln, jih v tej zadnji št. priobčujemo. 388 "AVE MARIA" V ječi je Mor imel dosti časa premišljevati, koliko je vredna milost zemeljskih Veličanstev,- Danes človeka ogreva s polnimi žarki, jutri mu ne prodre noben žarek več v temno ječo. Zato se zanjo ni več brigal, ali mu še kedaj pošlje kak žarek ali ne. Popolnoma se je obrnil k večnemu Solncu, da ga ono o-greje in pregreje, ter tako vsposobi za najhujše, kar ga je še čakalo. Smrt in trpljenje Gospodovo, to je bil edini predmet njegovega premišljevanja v samotnih urah, pa tudi edini vir tolažbe. V Gospodovem: Hozana in njemu sledečemu: Križaj ga, je gledal fotografirano svojo lastno usodo in jo junaško udano prenašal. Kadar mu je bila duša trudna od razmišljanja, se je vsedel in tisto, kar je premišljeval napisal. Iz tiste dobe imamo njegov spis: "O smrti radi vere" in : "Razlaga Gospodovega trpljenja." V tej slednji je prišel do onega mesta v sv. pismu, ki pravi: "In so položili roke nanj." Takrat so jih kraljevi rabeljni položili tudi na Mora. S smrtjo, o kateri je vedel, da bo njegova rešiteljica iz ječe, se je tako sprijaznil, da ni videl ničesar več strašnega v njej. "Grozote smrti," tako se je ob neki priliki izrazil, "nimajo name nikakega vpliva več." Hujši boj je imel s svojimi najožjimi in najdražjimi, ki so ga naravnost oblegali s prošnjami, naj bo vendar pameten in naj priseže, kar so še škofje naredili, da si reši življenje. Kraljeva klika je dobro vedela, kako prisrčno razmerje je vladalo mej njim in njegovo družino. To je hotela izrabiti, da bi ga pripravili do prisege. Najprej je poslala k njemu njegovo najljubšo hčerko Marjetico. A vsa umetnost ženske in hčere-ljubljenke ga ni omajala. Za njo so pustili ženo k njemu. V živih barvah mu je slikala velikanski razloček mej prijaznim domom in temno zaduhlo ječo, v kateri so bile le miši in podgane njegove druži- On bil je mož... H. B. (Dalje.) ce. Solze so ga oblivale, ko je videl, kako rada bi ga povedla s seboj na dragi dom. A je ostal mož značaj. "Prosim te, ljuba žena," ji je odvrnil, "nikar mi ne govori o tem, ali nisem tukaj nebesom prav tako blizu, kakor doma?" — "Koliko časa pa misliš, da bi še živel ?" — "Najmanj še kakih dvajset let." — "Dvajset let, kaj je to? Če bi rekla sto let, bi še nekaj bilo, pa tudi v tem slučaju bi bil slab trgovec, ko bi za sto ali magari tisoč let prodal celo neskončno večnost." Po teli odločnih besedah sta se s solznimi očmi ločila. Ko so kraljevi podrepniki videli, da jim je ta načrt spodletel, so mu . namignili, da ga čaka najhujše, a-ko se ne premisli. Se enkrat so mu predložili takozvane supremacijske akte v podpis in prisego, da bi imeli v slučaju odklonitve vsaj navidezno pravno podlago, ga postaviti pred sodišče in ga obsoditi na smrt. Tudi ta poskus se je izjalovil. Dne r. jul. 1535. se je po najob-ljudenejših londonskih ulicah pomikal nenavaden sprevod, podoben onemu izpred Herodove palače proti Kalvariji. Sredi šerifov je stopal slabo oblečen mož, ves bled, oprt na palico — Tomaž Mor, bivši lord-kancler. Peljali so ga pred poroto. Devet sodnikov in dvanajst porotnikov, ki so imeli njegovo smrtno obsodbo že v žepu, je čakalo nanj. Tožba se je glasila: Veleizdajstvo. Sede. ker je bil preslab, da bi mogel del j časa stati, se je sijajno zagovarjal. Toda zastonj! Samo s prisego potrjena izjava, da prizna Henrika VIII., tega ščetinarja na kraljevem prestolu, za papeža, bi ga bila rešila. Tega mu pa vest in vera niste dopustile. Porotniki so odšli v stransko sobo. Čez četrt ure so se vrnili z obsodbo: Kriv. Predsednik je hotel, naj bi se obsodba takoj izvršila. Mor pa, ki je že prej vedel kaj ga čaka, je dostojanstveno vstal in dejal: "Gospodje, ko sem bil še jaz tukaj sodnik, je bila navada, da se je obsojenca še enkrat vprašalo, če ima kaj pripomniti." Nato mu je predsednik stavil običajno vprašanje. Mor je porabil to priliko, da je slovesno protestiral proti obsodbi in še enkrat odločno izjavil, da je papež prvak vesoljne cerkve in nihče drugi. "Sedem let," tako je nadaljeval, "sem proučaval to vprašanje, pa nisem mogel priti do drugega zaključka. Boga kličem na pričo, da me ni druzega prisililo k tej izjavi, kakor moja vest. Druzega nimam povedati." Sledila je strašna podrobna obsodba, ki se je glasila: "Tomaža Mor naj šerif William Kingston odpelje po suhem v Tower (kjer je bil zaprt). Od tam naj ga v pravem pomenu besede vleče skozi stari London'v Tyburn, kjer naj ga obesi. Ko bo napol mrtev, naj ga odreže, oskruni, drobovje izreže in sežge, ostalo telo pa na štiri kose razseka, ki naj se obesijo na štiri vrata starega Londona, glava pa posebej na londonski most." Zatem se je sprevod zopet uredil. V znamenje, da peljejo na smrt obsojenega. je eden nesel ob njem sekiro, katere ostrina je bila obrnjena proti obsojencu. Na potu nazaj v ječo se je dogodil pretresljiv prizor. Marjetica, hčerka-ljubljenka, je predrla spremljajoči kordon in padla očetu okrog vratu. "Moj papa, moj dragi papa," je obupno ponavljala in ga polju-bovala. Tudi on jo je poljubil in jo tolažil, naj se vda v voljo božjo, ker gre nedolžen v smrt. Odstopila je za trenutek, a se mu kmalu zopet vrgla v objem. Topot nista mogla več do besede, ne eden ne drugi. Govorile so le gorke solze, ki so se jima vlile kakor ploha. Dne 5. jul. 1.535. je pisal svoji ljubljeni družini zadnje poslovilno pismo — z ogljem, ker so mu vso pisalno pripravo pobrali. Ginljivo se je poslovil od vsacega družinskega člana posebej in vsacega posebej bla- goslovil. Kraljeva zverina se je u-strašila strašne obsodbe in še enkrat poskusila omajati njegovo "trmoglavost." Mor je pa njegovemu odposlancu šaljivo odgovoril: "V začetku sem mislil, da bi se dal obriti, predno grem na morišče. Zdaj sem se pa odločil, da tega ne bom storil. Naj še brada deli usodo glave." To njegovo brezprimerno junaštvo, s katerim je gledal mozeg in kosti pretresujoči smrti v oči, je kralja toliko presunilo, da nut je način smrti spremenil. Pod sekiro naj pade njegova glava in s tem konec. Mor se je zahvalil kralju za to milost, a z žgočim humorjem dostavil, naj ljubi Bog varuje njegove prijatelje pred tako milostjo. V zgodnji jutranji uri dne 6. jul. je prišel k njemu v ječo njegov prijatelj Tomaž Pope, da mu v kraljevem imenu naznani, kaj ga čez dan čaka. Udano mu je odgovoril: "Prav prisrčno se vam zahvalim za to veselo poročilo. Vedno sem bil Njegovemu veličanstvu hvaležen za naklonjenost in razna častna mesta, ki mi jih je blagovolil poveriti. Za to zadnjo uslugo, ki mi jo je skazal, da me je semkaj v ječo poslal, sem mu pa še posebno hvaležen, ker mi je omogočila na moj cilj in konec misliti. Bog mi je priča, da sem mu še največje hvaležnosti dolžan, ker me je blagovolil tako hi- Rev. Fr. Ks. Pavšič. 'AVE MARIA" 38S/ tro rešiti skrbi in gorja tega sveta." Le tega ga je kraljevi odposlanec še prosil, da bi pred usmrtitvijo ničesar ne govoril, za kar je imel pravico. Rad je dal besedo. Samo to si je še izgovoril, kot protiuslugo, da bi se smela njegova hčerka ljubljenka udeležiti pogreba, da bi vedela, kje je papa pokopan. Tej prošnji se je ugodilo. Ne samo Marjetici, celi družini je bilo dovoljeno, da prisostvuje pogrebu. Mor se je hotel obleči v najlepšo obleko, ker je smatral to svojo zadnjo pot za pot svojega največjega zmagoslavja v življenju. Na prigovarjanje poveljujoče straže si je pa nadel priprosto ponošeno obleko svojega služabnika. Ob 9. zj. imenovanega dne so se vrata ječe odprla. Bled. ne od strahu, ampak od ječe, je prestopil prag. Dolga brada mu je padala po junaških prsih. V roki je držal rdeč križ. Oči so iskale nebes. Usmiljena žena je pristopila in mu ponudila vina, da se pokrepča. Odklonil je, češ, da so Kristusa v podobnem položaju z jesihom napa-jali Na morišču, bil je vzvišen prostor, je prosil služabnike, naj mu pomagajo gori, ter šegavo pristavil, da mu doli ne bo treba pomagati. Potem je padel na kolena in začel moliti psalm: Miserere. Pokrepčan in vedrega obraza se je po končani molitvi mladeniško dvignil. Krvnik ga prosi odpuščanja. Mor ga poljubi in se mu zahvali, za uslugo, ki 11111 jo ima zdajzdaj skazati. Obrne se še proti ljudem in jih prosi naj molijo zanj. Krvnik mu hoče zavezati oči. Mor stori to sam in položi glavo na tnalo. Ker mu je bila brada nekaj napoti, jo popravi in šaljivo pristavi: "Ti menda ja nisi veleizda-jalska." Sekira se zabliska v zraku. En trenutek še in njegova rnučeni-ška glava se je skotalila na tla. Curki mučeniške krvi so jo lovili. To milost so njegovi ženi še skazali, da so ji izročili moževo glavo za spomin. Kot svetniški ostanek jo je hranila. Z njo v naročju je umirala in bila pokopana. Ob času tega krvavega prizora je kralj s svojo Anico bil pri igralni mizi. Ko so mu sporočili, da je obsodba izvršena, ga je krvava pekoča vest kakor ponorelega vrgla kvišku in liki obseden je zakričal nad njo: "Ti si kriva smrti tega moža!" Nato je planil v svoje zasebne prostore, kakor bi ga duh rajnega preganjal. Ni še preteklo leto potem, ko se je vil nov sprevod 11a morišče. Kan-didatinja smrti je bila topot — kraljica Anica. Isti časni konec nekdanjih kraljevih ljubljencev — — — a večni? .. . Na razpotju. Razpotje . . . Steza na desno, levo. Na sredi križ . . . Pod križem mati: Sin moj dragi, svet je ptica, njeni spevi čaroviti toda v njih so trnji skriti . . . Pogledal Te je mili Izveličar s predrtim srcem, žalostnih oči: Veruj, zaupaj in me ljubi! — Na desno!! 390 VTI Milit" -m GLASNIK ŽENSKIH DRUŠTEV. H. B. Prve dni prošlega oktobra je bilo. Po dolgem času sem na Willar-