(Većerno izdanje.) 130 številka. V Trstu, v torek dne 30. oktobra 1894. Tečaj XIX „BDINORT" iihaja po trikrat na ti»di-n » ie*tili ii-danjih oh torkih, četrtkih in aobotnh. /jutranja izditnjo izhaja ob t>. uri zjutraj, vctVrnu pn ob 7. uri ve.^er. — Obojno izdan j* atant*: za J«.len mraec . f. —.W0, Ijtvun *»Hirij« I. I.«i r.B tri HIFIM . . » a.nu , . t ,— ia pol leta , . . h,— , , , h.— z« *h leto . . . 10,— . » . Na naroibe brez priložen« aaroanlne t* Jemlje ozir. J'on«iri\t'ro Atnvilko no d'tltirnjo v pro-dujnlnirah tobak* p 'lrntu po a nT«'., V iiorirt po 3 nvi. Sobotno vofiarno izdunjo v Irnfu S n«., V U o tir i « nf. EDINOST Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko. Oglasi .lp rui'un.. pn t„rifu » pt liin; ju naslov. * f1i>h>«limi ^rk-tmi «a pla^n^ * | r! >• oglasi itd. fi> r i^iumju p<< pngodM. dopl»i naj s« p.>Ai|j*jo Mr»dt)tiivu nlina ('iitrna At. 13. V-.ik'» p m<> i biti frunkovano, k.tr nof ankov*i:a hp ho sprojimajo. Iiokopi«i «« no fraFajo, Naročnino, reklamacija n oglm« »pro-jt-ma Hftrnrttiitvo ulica Ca«enna I H. Odprto rrtklumacij« »o prmto poHnin«. H r •<«»•#« )r m*« .'». Smrt Slovencem? (Odgovor na demonstracije v Piranu,) I Izvirni dopis.] Kdor laniJuje se sam, podlagi jo tuj Cevi peti. Poslednji dnevi »o nam pao neovržen doku«, da ae nam je boriti proti sili, ki ai je sapisala na svoj prapor uničenje Slovanov in popolno iztrebljenjo istih — seveda v nd-rodnem pogledu — ras aemsko površje. Ne treba povpraševati, katera sila je to. Saj ao nam znana prizadevanja Veliko-Gor-manije na vaeh postajah obljudenega sveta 1 Znano je vsakemu zavednemu zemljanu, • kakimi pripomočki hoče ta sila doseći postavljoni ti cilj. To saaledujemo često — javno in nejavno. Nočemo govoriti o vnebo-vpijočih dejstvih, učinjenih po isti sili nasproti Slovenstvu. Srci ae nam krči samo ob misli, kako daleč more človeka zavesti sebičnost, aH pa ves ndrod njega ioviniiem, da posablja ob tej strasti na najsvetejša čutila, katera mu je položil Stvarnik t sreč — marveč omejiti se hočemo samo na dogodke v Piranu, ki ao aopet v prvi vrsti glasen od« mev te protislovenske sile. Na prvi pogled je očito, da ao vse te ostudne demonstracije k u p 1 j e n o blago ter da je plačnik teh dejanj bai ona >ila, o katori govorimo. Da bi bilo med elementi, ki so trudili svoj trhli Šivot ob kričonju in metanju kamenja in ratbijanja po nedolžnih stvareh, le jedno itotino savednih italijanskih mož, ali vsaj taeih, ki bi aarea inali, od koga in v kateri namen >o biti napaieni in napojeni, — o tem niti sanjati nikari t Vsa bosonoga druhal bila je pač le obžalovanja — ako ne tudi lasmehovanja — vredno orodje onih življev, ki žive v službi one sile, ia katero in kateri prodajajo slednji trenotek svoje bore „duievne moči". Na videa sluti se na Primorskem, da jo namen italijanaiki zadrugi aatrti tu slovanski živelj in nadomestiti ga a italijanskim v svrho razširjenja ^sjedinjene Italije". Namen, pravimo, je navideino ta, saj je italijanafttvo ravno istega menenja, kakor pruajaitvo. Profesor "VVislicenius meni n. pr., da med Avstrijo iu Nemčijo ni delati raslike, češ, da Nemčija sega tako daleč, kakor daleč se govori blaženi jeiik nemiki. Na drugi strani je pa sopet Barailai v Rimu tega menenja, da Italija obaora vae one kraje, kjerkoli je čuti kako italijansko beaedo. Zaključek ia teh domnevanj jima je jasen: Čim dalje se itali-janči in nomči, tom dalje sesata Nemčija in Italija. PODLISTEK. Dve škodljivi razvadi. (Spinal .tanko Ltban.) Kakor pri vsakem narodu, nahaja se tudi pri naa Slovencih več ali manj — rasvad. Toda danes aem se namenil govoriti le o dveh raavadih, ki ste zdravju silno žkodljivi in o katerih bi priporočal, da se čim preje odpravita. Prva teh razvada je — poljubov a-n j e malih otrok I Naj se nesmožno dete le brani kolikor hoče, reoimo s vsemi štirimi, to jo a rokami in z nogami: naj obraz naprav-Ija na jok, naj kriči: — vso zastonj: p o-ljub dobi vendar le I Videl sem že pestunje, mlade pestunje, katere so deteta tako atraatno atiakale k sebi in poljubovale, da sem se bal, da jih v opičjej svojoj ljubezni uduže! Tudi nekatere matere ne delajo nič bolje od pestunj, katerim dajejo svoje otroke v varstvo! Se hujšo je, če se takemu poljubo-vanju udajajo m o i k i bradači, ki s svojo ščetinasto brado otroku ranijo detinBko nežno lioe ! Otrok se zastonj ne brani takemu dobri-kanju. Rekli bi, da ae mu valed natornega nagoua atudi tako poljubovanje in da jo do Mcnenje ebema tem« tovarišema je torrj tako, da treba vrat zaviti primorskim Slovanom. Kajti Slovani so — to povdarjamo ponovno — jedini kamen na cesti, po kateri dirjajo Velikoitalijani in Velikonemoi. Zatorej treba, da na merodajnem mostu pridejo do spoznanja, da je vso tisto kričanje o krivicah, ki se baje dogajajo Italijanom, le gola fraza in hinavščina. Nedolžni prjjav na javni tabli kacega sodišča, da Žive v Primorju SlovAni v velikem žtevilu ter da po avstrijskih (pomnite italijanali: avstrijskih !) državnih zakonih pripada avstrijskim Slovanom, kot dednim prebivalcem države, ravno ista pravica javnosti, kakor narodom kakega drugega jezika — ta pojav naj bi pomenjal „slovenizacijo" italijanskega življa v Primorju ? Ne, Avstrija ne ame pasti tako nizko, da bi provzela nalogo poitalijančevalke in po-nemčevalke svojih Slovanov, pa že takim življem na ljubo, ki žele nje propast. Kje bode zaslomba tvoja, alata Avstrija, ako ti padejo Slovani?! A ravno to hočejo tvoji odpadniki, ki kriče v jednomer: Smrt Slovencem 1 Kriče celo na takih krajih in ob takih prilikah, ob katerih velja rek : Iustitia regnorum fundamentom. Propast žele ti ljudje tvojim naj-avestejžim podanikom, kaj praviž t! na to ?! Prejasno je torej, kaj pomenja tisti pi-ranski krik ; „Doli ae Slovenci 1" Nič drugega nego nasprotatvo do tebe, naia Avstrija! Kaj store nafti državniki v očigled tem dejstvom? Radovedni smo aarea. Radovedni smo, toda nadejamo ae tudi, da merodajni krogi vedo dobro, kakov duh veje med poznanimi krogi ob bregu morja adrijtinskega ter da poznajo ono silo, ki žiri ta zli duh ob obrežji primorskem. Dan danoa ae mora baviti vsak avstrijski državnik in parlamentarec z vprašanjem: kako naj si Avstrija utrdi zaslombo tu doli? Gotovo le tako : da osvobodi avoje Slovane ia okov, v kojih drže iste nje sovražniki le v ta namen, da bi Slovani nehali biti nje glavna z a a I o m b a. Ne ovi« rajte torej avobodnega razvoja avstrijskih Slovanov, aaj bode zavedno Slovan-a t v o najtrdnejli jez v obrambo države ! Dajte nam vsa naža prava in dajte nam svo* bodo, kakorlno uživajo vsi drugi narodi v državi! Mi Slovenci pa se morAmo trkati na prsi, da amo bili dosodaj voliko pvomlatini in popustljivi v borbi za svoja prava. Pustili cela zoperno. Tako nespametno početje pa utegne biti tudi zdravju silno nevarno. Pod najlepšo brado so namreč lahko skrivajo brad ovci (iišaji) ali celo priSč in mozolj-čki, ki so lahko primejo človeka, katorega osrečujemo a poljubi. Pa to io ni največjo hudo! S takim nespametnim poljubovanjem na najložji način pot gladimo hudej otroški bolezni — daviciali diftoritiki! Znano je, da ae davica no prijemlje tako rada odraslih ljudij, ali, če se tudi katerega prime, primo eo ga tako, da se mu ni bati smrti. Naj se odraslemu človeku le narodijo mehurčki v grlu, naj ga lo huda mrzlica trese tri dnij, in ravno toliko dnij uaj ga silno boli glava in grlo: kaj je vse to! Po nekoliko dnevih je tak odrasel človek sicer že nekaj slab, vendar kmalu si opomore in ozdravi. Vse drugače pri otroku ! Čim nežnojSo je tolo, tem pripravnejše je, da se nasrka strupa, ki potem v njem deluje z vso uničevalno svojo silo. Davica, za katero se odrasli človek malo zmeni, ob katerej opravlja Še svoja navadna opravila, ob kateroj morda ie pije vino in puši tabalr, taka davica lahko otroka ubije v 24 urah! — In pomnito dobro: davico lahko dobi otrok po jodnem samem poljnbu smo, da nam jo nasprotnik došet do praga; zato mu jo zrasel greben in jel si je domišljati, da nas more prognati raz domovje. Baš piranske predrznosti v Avstriji in na na naših slovanskih tleh (Istra jo bila poprej slovanska, nogo pa italijanska, zapomnite si to!) nepoklicanih življev vzbuditi morajo našo pozornost, ter podkrepiti našo delavnost v podvojeni mori. Uprav ti krik proti nadomu pravu bodi nam jasen dokaz, kam nas utegne dovesti, ako se no otresomo mlečnosti v borbi za svoja prava. Zatoroj krepko v boj za svoja prava, saj imamo ojstro orožje na razpolago — a V* atrijsko zakone! Ako kriči poulična sodrga : Smrt Slovencem! — bodi jej naš odgovor: Ne smrt, življenje, krepko življenje, bodi avstrijskim Slovanom, v njih lastno srečo in v varnoat sta-roslavne države Ilabsburgov! Politiške vesti. O položaja ne znamo danes ničesar poaitivnoga. Italijani se že nadejajo, da vsa ta afdra zaspi polagoma ter da ostane vse pri starem gledć napisov po Iatri. Hi pa smo uverjeni, da je tudi tu želja porodila misel, ker nam nikdo ne izbije iz glave prepričanja, da naši poslanci morejo paralizovati nemško-italijanski vpliv, ako ao neizprosni. In upamo, da ostanejo neizproani, ako smemo soditi po dosedanjem postopanju koaliranih Slovencev. Posl. K 1 u n je včeraj zopet in-torpeloval, porabi vfti vea sanimivi materijal. To interpelacijo so baje podpisali v a i konservativci. In tudi poslanca S p i n č i č in grof Alfred C o r o n i n i predložita ie jedno interpelBoijo. Ta živahnost in odločnost vidi ae nam dobro snamenje. Drugo dobro zna« incnje bi bilo to, da ae je goap. grof Fran C o r o n i n i menda naveličal nehvaležnega dela — prati zamorce. Da so imeli italijanski poslanci toliko vpliva na Dunaju, zahvaliti imajo le tega gospoda, ki jih jo vzel Ijuboznjivo pod svoje poroti ter je ae svojo mogočno besedo prikrival — njihovo grehe. Oosp. grof žel je v svoji dobrohotnosti do Italijanov do skrajno meje, toda po dogodkih v Piranu in Kopru zaklical jo menda njegova ekscelenca samemu sebi odločni: atoj! Do tu si šel, dalje ne smel, ker si avatrijsk p a t r i j o t! Lo tako si moremo tolmačiti z Dunaja došlo vest, da je gospod grof Fran Goronini ozlovoljen in nenadoma oatavil Dunaj, ker se nočo oglasiti proti odraslega Človeka, katemu se po zunanjem niti no pozna, da je za davico bolan! — Hočem vam povedati dogodbo, resnično dogodbo I V nekom mestu je živel zdravnik, ki je bil postunji svojega otroka ostro prepovedal, da otroka ne sme poljubovati, pa da naj tudi drugim tega ne dovoli. Nekega dne pridu k zdravniku imenitna gospa ter jamo nekako razžaljena in razdra-žona besedovati : „Gospod zdravnik, prihajam vprašat vas zdravniškega svota. A pomislite, kaj so mi je godilo na potu le-sem ! Na stopnicah srečam vafto pestunjo z lepim važim detetom v naročju. Oj, to je presrčen otrok, to vaše dete! Nagnila sem so do njoga ter ga hotela — poljubiti! Ali pomislite kaj naredi zarobljena vaša pestunja! Zabrani mi to tor jezno vikne: „Gospa, otroka ne bodote po-ljubovali, gospod zdravnik, moj gospodar je to prepovedal! „Kolika nesramnost od beraške pestunjo, da si upa meni kaj tacega reči ! Ne verujom, da bi bili vi poljubovanje prepovedali !u „Potolažite so, draga gospA," pravi na to zdravnik. —„ „Ne, no !■ „zavrne ga gospa," tako surovo pestunjo kar odpravite iz službo!" — No, bodemo videli ; a zdaj mi povnjto kaj o svojej bolezni," — dvojezičnim napisom. In Se pomembnejše jo to, da se noče vrniti na Dunaj vzlic opetovanim vabilom. Mi razumem", da se tako odličen mož in zaupnik cesarjev noče kotnpro-mitovati za krivično stvar in tako oškodovati svoj patrijotiJki ugled. Tretja u-godna vest bi bila ta, kojn priobčuje „Slov. Narod*, da so je vlada o b v e z a 1 a proti slovenskim poslancem, da izvode jezikovno ravnopravnost na Primorskem. Naša sodba je torej taka-le: Vlada bi najbrže rada ustregla italijanski gospodi že z ozirom na nemške liberalce. Toda tega so boji i e bolj, da bi potem razpadel llohen-wartov klub. Zato pa lavira in so nagibljo sedaj na to, sedaj na ono stran, V tej negotovosti je sveta dolžnost našim poslanem da zastavijo ves svoj vpliv in ugled v to, da pripomorejo pravični stvari do zmsge. Uprav sedaj smo prišli do odločilnega kritičnega trenotka in oni naši poslanoi, ki bi se poka-sali maloduine v takih tron itkih, naprtili hi si velikansko odgovornost. Po vsej pravici pozove jih narod na obračun. Cesar naaproteii imenovanju ino-zemskili profesorjev. „Wiener AJlg. Ztg.« sporočala jo te dni, da se je Nj. Vol. oesar izjavil s vso odločnostjo proti temu, da bi so nameščali na Djiujikom vsoučil iču inozemski profosorji, niti v tom slučaju, ako bi bili isti rojeni Avstrijci. Bolezen ruskega carja. Kakor smo bili sporočili že v danainjem zjutranjem izdanju, prille so dne 27. t. m. nekoliko po-voljnejže 'vesti iz Livadije. Dne 26. t. m. pod vočer poskusil je namreč zdravnik dr. Leydeii jako nevarno operacijo torakotomijo (prereza trupa), da izpusti vsled bolezni v prsni votlini nabrano vodo in da s tem olajhča carju Boponjo. Operacija se jo sponesla jako dobro: is prerezanih prsij isvadil jo okolo 1 liter gnjile vode, ki bi bila v kratkem zalila i srce. Med operacijo dali so carju dihati kislonik, da se ne zaduHi. Carja je prijel krč po vseh udih, potem je trdno zaspal, zbudivši se še-le drugo jutro toliko okrepčan, da je zahteval čaio priljubljenega mu čaja. Cesarjevič je prisostvoval operaciji, carica in prinoesinja Aliks pa sti molili v bližnji sobi za sročon izid. Zdravnik prof, L'2 podpolkovnikov in 80 majorjev. „Slovansko pevsko druitvo v Trstu1 Včeraj dno 29. t. m. obdržaval se j« občni zbor „Slovanskega pevskega društva". V novi odbor so bili izvoljeni : Predsednik: Polič Fran. Odborniki: Kocmur Ivan, Košir Vin-cenc, Loncnor Miroslav, Musnec pl. Josip, Pelicon Jakob, Verč Anton, Vouk Janez, Zijc Franjo. Numostniki : Kočijo n Ante, Švara Anton, Gregorič Viktor. Pregledovalci računov: Abram drd. Josip, Glaser dr. Kami, Mikota Julij. Žnleti j«, da se to društvo s podporo vseh tržaških Slovanov postavi na trdne noge, in da so v njem udomači pravi pevski duh, če je res? Tržaška klepetulja poroča, da so minolo nedeljo v Rojanu in na Greti napadli nekatori vojaki 87. pošpolka „mirno idočo mladeniče* in jih kaj grdo po italijansko opsovali. ČJe je lo res; bržkone pa jn izmišljena ta povest le i« tega vzroka, ker so vojaki 87. pešpolka skoraj izključno Slo-vonci. Saj je dandatieR geslo našim Lahom : Boj proti Slovanom, boj proti vsemu, kar jo slovansko! — Ista klepetulja se repenči tudi proti nekomu finančnem« stražniku, ki je poučil o dostojnosti tri tržaške mladeniče, ki so opravljali svojo potrebo na ceBti na Prošek. No, ako bo opira „II Piccolo* na take argumente, pridobi si ▼ kratkem polog rasnih pridevkov, kojo si jo že „zaslužil", Se nov, no baš prijetno duhteči priimek... Martinov somenj na Proteku. Mestni magistrat objavlja, da bode letos navadni letni somenj na Prošeku, ki je spojen s som njem ta trgovanje s konji, letos že dne 10. novembra (na soboto pred Martinovem). Nezgoda. Včeraj popoludne je padel 28 letni zidar Andrej Forlugn, stanujoč na Ko-lonji hšt. 45 raz drevo, kakih 5 m. visoko. Siromak jo bil splezal na jabolko poleg svojega stanovanja, da si nabero nekoliko sadii, a v tem je telebnil na tla. Domačini so pozvali zdravnika ■ zdravniško postaje, kateri je konstatoval, da si je siromak pretresel možgane, za to je ukazal, da ga odpravijo v bolnišnico. Samomor. Včeraj popoludne zaprla se je 50letna gospa Dominika Zonnaro, stanujoča v ulici Valdirivo hšt. 10, v stranišče svojega stanovanja. Ker jo dolgo časa ni bilo na dan, odprla jo v istem stauovanju bivajoča gospa Ema Calvas vrata a silo in vidola Zcnnaro ležečo v krvi. Nesrečnica si je bila s nožičem odprla žili na rokah in si zabodla klino 17krat v vrat! Prestrašeni domačini pozvali so zdravnika z zdravniške postaje, toda, ko jo piihite! isti, bila je ženska žo mrtva. Vzrok temu samomoru je neozdravljiva bolezen, ki je mučila Zonnaro žo dalje časa. Poskuien samomor. 26letna Magdalena Sigon iz Pulja, stanujoča v žugati del Forno hšt. 1, popila je sinoč kozarec vodo, v kateri je bila raztopila glavicu žep'jenk, hotoča končati si življeujo s to pijačo. Ker je bilo pa očevidno, da ji ta pijača ni ugajala nič kaj, poklicali so dobrotnika Trovosa, ki jo trpeči podal protiBtrupa in odstranil tako vsako novarnoit, potom ji jo pa š» zdravnik z zdravniško postajo izpral želodec. Ker je bila mlada ženska jako razburjena, ukazal jo zdravnik, da jo odpeljejo v bolnišnico. Vzroka poskušenomu samomoru no znamo. Nenadna smrt. VČoraj popoludne zadela jo kfip 581etnoga tesarja Ivana Peterina, sta-nujočega v zagati del Moro, ko je Sel po ulioi S. Giorgio. Nesrečnež zgrudil so je v istem trenotku mrtov na tlak. Truplo so od-poljali v mrtvašnice pri sv. Justu. Sodnijsko. Včeraj bila je pred tukajšnjim dožolnim sodiščem tajna razprava proti 32lotnumu čevljarju Josipu Obadu iz Dekani, bivajočomu v Kopru, zatoženemu žaljenja Nj. Veličanstva. Dne 1. oktobra t. I, zvečer jo bil Obad v lienčičevi gostilni v Pomjanu. V isti gostilni bilo je več domačinov, ki so prepevali narodne pesmi. Obadu to ni bilo po volji in zato je pričel izsivati mirno družbo, zaničevaje narodnost slovensko in državne naredbe. Ko mu je nekdo izmed družbe pokazal podobo Nj. Veličanstva, izratil se je renegat Obad jako prezirno o glavarju države. Prisotni Rok Sturman storil j« vsled tega to, kar mu je velevala storiti vest: naznanil je orožnikom Obadovo vedenje. Sodišče je priznalo temu junaku 5 mesecev ječe. — Evo tu novega dokaza, kam dovede človeka renegatstvo, t. j. zatajevanje svojega lastnega rodu. Da je ostal zaslepljeni Obad zvest svoji krvi, izvestno ne bi se bil spozabil toliko, da bi bil žaljivo in prezirno govoril o našem cesarju, čigar verni sinovi so vsi pravi Slovenci. Policijsko. 23!etnega brivca Ferdinanda F. iz Sožane so zaprli, ker je bil sinoČ v ulici del Toro pretepel 58letnega mešetarja Ivana Čorneta. — Kmetici Mariji Gregorič iz Sv. Antona pri Kopru ukradel jo včeraj zjutraj neznan spreten tat na trgu delle Legna novčarko s 4 gld. iz žepa. Najnovejše vesti. Dunaj 30. Glasi so, da v'mesecu novembru naša cesarica nastopi na jahti „Miramar* pomorsko potovanje do obrožij Sirije. Berolln 30. Zbok toga, da se je carju nenadoma obrnilo nekoliko na bolje, so zdravniki popolnoma presenečeni. Profesor Sahar-jin je baje rekel: Tu je kraj in koneo vsej znanosti; tak preobrat je jr nasprotju s vsemi pričekivanji in kaže, da se nemogoče more smatrati kot mogoče. Ker pa ni možno dognati kake organično spremembe bolezni, ne smomo gojiti posebnih nad do trajnega zboljšanja. Največja nevarnost je bila dne 21. t. mes., ko ho carja spravili s Bogom. Po vsem Širnem carstvu, po mestih in po vaseh molijo aa zdravje carjevo. Dasi je časnikom prepovedano pisati o bolesni oarjevi, vendar se bavi prebivalstvo izključno le z isto in se nič ne zanima za druga vprašanja. Baroiin 30. Glasom vestij iz Peterburga raapočila je jedna svetilniea pri povečevanju novo crkve ▼ Ostroskaji. Nastala je silna zmešnjava, pri kateri bilo pogaženih 20 oseb in 9 težko ranjenih. Trgovinske bnojftvk«. Budimpešta. Pionica za jeson 6 25 -6 30, r.a ■pomlad 6-68-069 Koruza s a oktober 6-48 do 0-55, Ovosk« spomlad 6 01— fJ 03. 111 nova 6 37-5-39. Pftonicu nova od 78 kil. f. 6-50—6-55, od 79 kil. f. H 55-6 00, od 80 kil. f. 6 60—6-6~>, od BI kil. f. H 65—6-70. od 82 kil. far. 6 70—6.75. Ječrnon 6 35-8-40 ,- proso 5-70—5.90 Pšonica: Srednje ponudbo, povprušovanje neznatno. Prodalo ho je 2