DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 4 !j u***! NO. 98. CLEVELAND, 0., SATURDAY MORNING, APRIL 25th, 1931. LETO xxxiii—VOL. xxxiii Siamski kralj in ameriški republikanski sloni m^jf/s' n cj //V< (SI AM \ \ has no* \\ ON osp ^ 'M - S Vesele in žalostne vesti iz življenja naših rojakov po Ameriki V Leadvile, Colorado, je umrla 22. aprila Marjeta Ponikvar, rojena Možina. Doma je bila iz vasi Luče, fara žalna, pri Višnji j gori. Tu zapušča moža, 10 otrok j in enega brata. Ranjka je bila I stara 45 let. Bila je dobra in skrbna mamica svojim otrokom, vedno vesele narave. Ustrašila se j ni ničesar. Bila je članica K. S. K. J. in Z. S. Z. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa ; naše iskreno sožalje! Društvo sv. Jožefa št. 148 K. S. K. Jednote priredi v nedeljo 26. aprila, v Bridgeport, Ohio, lepo slovensko igro "Revček An-drejček." Na velikonočno nedeljo so službo božjo v slovenski cerkvi v Pueblo, Colo., razpošiljali pol radio, kar je rojakom zelo ugajalo. Enako bo razposlan po radio tudi cerkveni program, ki se vrši v nedeljo 3. maja ob priliki prvega obhajila. Pod vodstvom Mr. John Germa se pridno tozadevno vežba pevski zbor. Isti dan se vrši v slovenski cerkvi v Pueblo, Colorado, tudi birma, za katero je prijavljenih 160 otrok. V Pueblo, Colo., so pred kratkim pokopali nekega Janeza Mi-helčiča, o katerem so šele po smrti zvedeli, da je Slovenec. V Puebli je živel kakih 20 let, pa ni nikdar zahajal k Slovencem. Star je bil 54 let. Mihelčiča sta napadla dva pobalina, ki sta slutila pri njem denar. Pretepla sta ga tako, da je na posledicah umrl. Odnesla sta mu nekaj denarja, toda $700, katere je imel nesrečnik pri sebi, sta prezrla. Oblasti so dovolile $300 za po-j greb, ostalo pa čaka v uradu, da se zglasijo sorodniki. Društvo Friderik Baraga št. 93 K. S. K. Jednote, v Chisholm, Minn., bo praznovalo v nedeljo 3. maja 25 letnico svojega ob-! stanka. Društvo je ob tej prili-1 ki pripravilo lepe programe, katere je v rekordnem času izvršila tiskarna "Ameriške Domovine." Zapadna Slovanska Zveza pri-občuje račune glede premoženja koncem marca meseca. V blagajni seje nahajalo $135,477.58. Zveza je solventna, in poročilo aktuarja kaže, da ima 104.16 procentov solventnosti. Blagajnik dr. Friderik Baraga, št. 93 KSKJ se je moral podvreči težki operaciji v Chisholm, Minn. V bolnici v istem mestu se nahaja tudi Stanley J. Bovitz, aktivni član istega društva. Blizu La Salle, Illinois, se nahaja mala slovenska naselbina, ki se zove "Jamrovce." Ob nedeljah se zbirajo rojaki pred cerkvijo in nekoliko pojamrajo. Odtod baje prihaja tudi ime naselbine, kot poroča rojak Steve Potočnik. V avtomobilski nesreči je dobila preteklo nedeljo težke poškodbe rojakinja Mary Mesec, v Chicago, 111. Težka nesreča je zadela Hab-janovo družino v North Chicago, 111. Avtomobil je do smrti povozil njih komaj 4 leta starega sinčka. • -o- Tožen policist Frank Smith, 2043 E. 74th St., toži policista James Ruff na $5,000 odškodnine. Smith trdi, da ga je policist ustavil na ulici v avtomobilu, ga pošteno opsoval in preklel ter mu grozil, da ga bo ustrelil. In vse to je storil policist, ne da bi imel kaj povoda za to! Zdravnik, ki je prerokoval idealno smrt, je sam umrl idealno Philadelphia, Pa., 24. aprila. Dr. Francis X. Dorcum, bivši zdravnik predsednika Woodrow W i 1 s o n a, znameniti ameriški specialist za živčne bolezni, je! umrl danes idealne smrti, kot jo je prerokoval že Več let, da namreč stari ljudje; ne bedo več leta in leta, bolehali, pač pa bodo s pomočjo zdravniške yede lepo mirno za večno zaspali. Dr. Dorcum je bil predsednik American Philosophical družbe in je pravkar otvoril zborovanje omenjene družbe, sedeč v visokem sto-lu-naslonjaču, katerega je nekdaj rabil Benjamin Franklin, iznajditelj strelovoda. Odlični znanstveniki so bili navzoči v dvorani. Dr. Dorcum je prišel na j zborovanje zelo bolan, trpel je i na srčni bolezni, toda je kljub temu vsak dan opravljal svoje posle. Zlasti ga je zanimalo zborovanje ameriških filozofov, ka- I teremu bi imel predsedovati, že sedemkrat zaporedoma je bil iz-1 I voljen predsednikom omenjene j družbe. Vsedel se je na svoj predsedniški stol in oddal povelja za radio oznanjevanje. Vstal je in hotel odpreti zborovanje modroslovcev. Pri tem je pa še pogledal na neke papirje pred seboj. Takoj potem se je mirno vsedel na naslonjač in se nagnil nazaj. Njegov duh je v istem I trenutku odplaval v brezkonč-j-nost. Bil je mrtev. Vse življenje je dr. Dorcum prosil in govoril za mirno in sladko smrt. In slajše še noben človek ni umrl na svetu. Navzoči zdravniki v dvorani so skočili proti njemu, ko so videli, da se dr. Dorcum ne gane več. Proglasili so ga mrtvim. In takoj ko se je ugotovila smrt predsednika zborovanja, je podpredsednik dr. Daland nadaljeval zborovanje kot je bilo na programu. Izjavil se .je, da je bila to želja dr. Dorcuma, da če bi se njemu kaj pripetilo, naj kar nadaljujejo.. Odpovedali so pa banket, ki bi se imel vršiti v soboto zvečer. -o- Na potu v domovino V staro domovino so se včeraj popoldne podali: Joe Makovec, Dominik Zakrajšek, Franc Trda,n, Dave, Angela in Dorothy šverko, John Intihar, Frank in Mary Brundula, Angela in Fr. Arko, Jozefina Aupič, Peter in Mike Stanič, Josip, Albina in Robert šauer. Do New Yorka in na parnik je te potnike spremljal Mr. August Kollander, poslovodja John, L. Mihelich Co., potniške tvrdke, ki ima urad v S. N. D., kjer se je preskrbelo tem potnikom vse potrebno za potovanje. Danes se vkrcajo v New Yorku na parnik "lie de France." Vsem želimo srečno potovanje, mnogo zabave na potu ter v starem kraju, in onim, ki se mislijo vrniti, srečen po-vratek. Rojstni dan V petek nas je obiskal Mr. John Terškan, poznani "zelhar" iz Euclida. Povedal nam je, da obhaja svoj 61. rojstni dan, pa je prinesel s seboj tudi nekaj "prigrizka" in še nekaj okusnega. Prav iskrene čestitke, John, in na dolga leta! Obiski iz Loraina V četrtek sta nas obiskala v uradu Mr. Louis Balant in Mr. John Kozjan, v petek pa Mr. John Kumše, vsi iz Loraina. Nahajali so se po opravkih v našem mestu. Pa hvala za obisk! Burni protesti avtomobili-! stov radi nameravanih zvišanih davkov Columbus, Ohio, 24. aprila. Lastniki avtomobilov so danes izvanredno priljubljeno orodje državnih postavodaj, ki neprestano nakladajo višje in višje davke avtomobilistom. Treba je plačati davek od gasolina, štiri cente od galone, potem pride davek od lastništva avtomobila, davek na licenco, in še mnogo drugih postav je, ki preganjajo av-tomobiliste neusmiljeno. In ker je tudi stotine Slovencev v državi Ohio, ki lastujejo avtomobile, je debro, da sporočamo, kaj se ;ozadevno godi zadnje dneve. V Columbusu je bila sklicana protestna seja lastnikov avtomobilov glede nameravanih zvišanih davkov na avtomobile. Državna zbornica namerava namreč zvišati avtomobilski davek na .ta način, da se bo davek pobiral od teže avtomobila in ne od števila konjske sile, ki jo ima motor. Povprečni davek, ki ga avtomo-bilisti sedaj direktno plačujejo državi, znaša nekako $6J00 od avtomobila na leto. Po novem proračunu pa bi avtomObilisti plačevali silno zvišane davke, in sicer: lastniki Buick avtomobilov $24.00, Cadillac avtomobilov $39.00, Chrysler $26.00, Chevrolet $11.20, Ford $10.00, Hudson $15.40, Lincoln $30.00, Nash $21.00, Oakland $14.50, Packard $31.00, Peerless $21.'00, Stude-baker $26.00. Avtomobilski klubi in razne enake organizacije bodo dvignili silen protest proti nameravanemu zvišanju. -o- škoda v Chardonu Iz bližnjega Chardona, Ohio, poročajo farmarji, da jim je slana zamorila tisoče sadnih dreves, ki so se že nahajala v cvetju. 6000 policistov v Chicagi se bo moralo zagovarjati pred sodnijami Chicago, 24. aprila. 6,000 chi-caških policistov se bo moralo zagovarjati pred posebno veliko poroto, ki se snide te dni. Povedati bedo morali, kako in kaj in zakaj so prišli do ogromnega premoženja, namreč stotine izmed njih. Prinesti bodo morali pred veliko poroto svoje bančne knjižnice in druge dokumente, potom katerih bodo morali tolmačiti, kako more en policist tekom desetih let službe, ko dobiva vsako leto $2,400 plače, naložiti na banki $10,000 ali več. Stvar je zbudila ogromno zanimanje med prebivalci mesta Chicage. Nova vlada župana čermaka pometa z ostro metlo in je odločena, da, odpravi graft v vseh mestnih uradih. In pričetek grafta je seveda pri policiji. Kot naznanja državni pravdnik je mnogo policistov zadnje čase, zlasti kapitanov in poročnikov, dvignilo iz banke velike svote denarja, da se ne bi moglo dognati, da ka,j posedujejo. Drugi policisti so zopet prepisali svoj denar na svoje žene, hčere, sinove, sestre ali brate, da bodo lahko pričali, da to ni njihov denar. J. A. Farmar, predsednik izvanredne velike porote, je izjavil, da bo jutri poklical v svoj urad 17 policijskih kapitanov. Ti kapitani dobivajo $4,000.00 plače na leto, toda vsako leto so prinesli več kot omenjeno svoto v banko za hranilno vlogo. In odkar je nastopil vlado novi župan, kot se ■poroča, policisti ne nosijo nobenega denarja več na banke. Ali ga ne dobijo več ali pa doma spravljajo denar. -o—- * Najbogatejši trgovec v Budimpešti, Artur Neuman, se je včeraj obesil. Španska republika bo imela volitve za novo ustavo 21. junija Madrid, 24. aprila. Republika Španska žaluje radi smrti tete pregnanega španskega kralja. Včeraj je namreč umrla Infanta Isabella, teta španskega kralja, ki je bila očividno po vsej španski zelo priljubljena, ker sicer nova republikanska vlada ne bi odredila dan žalovanja. Španci so jo ljubili, ker je bila neprestano pomočnica zatiranih in revnih. Svoje veliko premoženje je neprestano rabila, da je pod-! pirala siromake. V politiko se ni nikdar vtikala. Ko je moral španski kralj bežati iz dežele, Isabella sploh ni vedela, da je izbruhnila revolucija, in da je kralj pobegnil, šele ko je slišala pri oknu svojega stanovanja glasne klice ljudi, ki so pozdravljali novo republiko, je vprašala, j kaj to pomeni. Povedali so ji, da je republika ustanovljena, in da kralja ni več. In Isabella je rekla, da če kralja ni več, tudi nje ne potrebujejo, zato je pobrala svoje stvari in odpotovala iz Madrida proti francoski meji. Na obmejni postaji je bila že tako slaba, da so jo morali nesti iz enega vlaka v drugega. Ko je dospela v Pariz, je šla takoj v bolnico, kjer je včeraj umrla. Ko je tozadevna vest dospela v Madrid, je republikanska vlada zaprla vse svoje urade v znak žalovanja, in vodja španske vlade je izdal v javnost lep spominski proglas za ran j o Isabello. Obenem je pa odločil, da se bodo vršile po vsej španski volitve na dan 21. junija, da se dožene, ali so Španci za monarhijo ali za republiko. -o- * Ameriška vlada je včeraj zavrnila priznanje sovjetske Rusije. Zveza ameriških časnikarjev proglaša radio programe kot oglase New York, 24. aprila. Radio programi so navadni oglasi, pravi Zveza ameriških časnikarjev, in ameriški časopisi ne bodo več prinašali radio programov kot "novice," pač pa kot "oglase." Ako radio postaje plačajo za pri-občitev radio programov, bodo slednji priobčeni, ako ne, tedaj izostane priobčitev. Pred več leti so bili radio programi v resnici lepa godba, petje in poučni in zabavni govori. Danes pa vsebuje skoro vsak radio program polno oglasov, in časopisi ne morejo biti primorani, da bi ozna-njevali radio programe za razna industrijska podjetja, ne da bi bili plačani za to. časopisi ne dobijo ničesar od tega, da priporočajo radio programe, dočim industrije vlečejo precejšen dobiček. Zastopniki šestih največjih ameriških časopisov so na zborovanju naznanili, da so opu-! stili priobčevanje radio progra-j rnov, ne da bi dobili en sam ukor 1 'ili protest od strani naročnikov. ■ Gol. McCormick, ki izdaja up-Ijivni časopis "Chicago Tribune," se je izjavil: "Vsakdo gleda danes, da dobi poceni re- j klamo. In najcenejša reklama j SO radio ure, ko skoro vsak ča- j j sopis priobčuje dnevno zastonj | radio programe raznih podjetij, in se ti programilis&uj.a,^o^ ro vseh časopisih Amerike, Časopisi niso sužnji industrijskih podjetij, in prišel je čas, da se I časopisje zgane. Tiskanje pro-1 gramov v časopisih vzame dosti časa, truda in dela, in za to delo bi morala industrijska podjetja i plačati, ker vlečejo dobiček. Za-1 deva, je izvala mnogo razburjenosti v ameriških industrijskih in radio krogih. -o- V priznanje umetnici V četrtek zvečer sta priredila Mr. in Mrs. Anton Grdina, Lake Shore Boulevard, pozdravni in zelo prijetni večer v počast Mrs. Stelle Marek-Cushing. Povabljenih je bilo več odličnih rojakov, ki so se v prijateljski družbi lepo zabavali in si v gostoljubni hiši Mr. Grdine pripovedovali to in ono, in zapeli naše domače lepe narodne pesmice. Ob polnoči je Mrs. Cushing odpotovala v Chicago, kjer se je nastanila v hotelu La Salle, kjer ostane do ; 3. maja. Na željo Jugoslovanskega kluba bo tudi v Chicagu j imela enako prireditev kot v Cle-; velandu. Brat umrl Mr. Frank Arko je dobil včeraj iz Bingham, Utah, žalostno vest, da mu je tam umrl v četrtek večer brat Louis Arko, star 43 let. Ranjki je tam imel lastno farmo. Zapušča ženo in več otrok. Doma je bil iz Lipovšče pri Sodražici. V Ameriki je bival nekako 17 let. V Clevelandu zapušča brata Franka in sestro Frances Mlakar, v Utah pa brata Martina in Johna ter sestro Mary. Iskreno sožalje vsem sorodnikom. Plače ostanejo Vodstvo Richman tovarne naznanja, da nikakor ne bo svojim uslužbencem znižalo plač. Znižanje plač vedno pomeni, da morejo uslužbenci manj plačevati za svoje življenske potrebščine, kar neugodno vpljiva na gospodarski položaj. * V Berlinu so hoteli brezposelni napasti mestno hišo. Pre-podeni so bili od policije s sabljami. Pevsko društvo Zvon iz Clevelanda priredi dva koncerta izven naselbine Pred štirinajstimi dnevi smo imeli priliko poslušati pomladanski koncert, ki ga je priredilo j slovensko pevsko društvo "Zvon" j iz Newburga, katerega pevovod-ja je Mr. Primož Kogoj. Kon-| eert je bil zelo uspešen. Pevsko j društvo "Zvon" je pa zelo pri-I ljubljeno in upoštevano tudi iz-j ven Clevelanda. že dolgo vrsto let je društvo bilo vsako leto kli-[cano v razne druge naselbine, | zlasti pa v Girard, Ohio, kjer so | Zvonovci navadno vsako leto pe-I li na Spominski dan, 30. maja. j Enako bodo storili tudi- letos, in j še prav posebno prijeten pro-gram imajo za dotični dan. Več j Slovencev iz Clevelanda obišče z "Zvonom" 30. maja slovensko naselbino v Girardu, Ohio, kjer se marljivo pripravljajo za sprejem pevcev in pevk iz Clevelanda. In še en koncert bo imelo pevske društvo "Zvon" izven Clevelanda, in to bo v Barber -tenu Ohio. Dobro ime in lepo petje društva Zvon pač najde /dmev pevsod, kjer naši Slovenci in Slovenke ljubijo lepo slovensko pesem. V Barbertonu so se zedinila štiri slovenska podporna društva, ki so povabila društvo "Zvon" iz Clevelanda, da jim priredi koncert. Dan koncerta bo naznanjen pozneje. In | "Zvon" ni za profit. Peli bodo | in razveselili srca naših domačinov, in kar bo čistega dobička, i se bo razdelil za asesment brezposelnih društvenih članov v Barbertonu. Kaj ne, da je to lepa novica? Barbertončani se I pripravljajo, ravno tako rojaki v Girardu za sprejem "Zvona." [0 prireditvi v Girardu kot v Barbertonu bo "Ameriška Do-jmovina" seveda ob pravem času j podrobneje poročala. -o- | Nenavadna cvetlica, ki ima ogromno žejo Evansville, Illinois, 24. aprila. Tukaj sni vrtnar Charles Rot-nagel je "vzgojil" nenavadno veliko cvetlico, kateri je dan ime "Daisy Marguerite." Cvetlica tehta 250 funtov in meri 18 čevljev v premeru. Vsak dan ji mo-| ra clati 5 galon vode. V bolnici umrl V bolnici St. Luke's je umrl sinoči ob 10. uri Mike Mrahunac, rodom Hrvat, vdovec, star 51 let. Zapušča tri otroke in sestro Mrs. Mary Paulič. Ranjki je bil član društva sv. Nikole 'št. 22 H. B. Z. Pogreb se vrši iz hiše žalosti na '2999 E. 83rd St. pod vodstvom A. Grdina & Sons. Naj bo ranj-kemu ohranjen blag spomin! Skok v smrt Vsako leto se pripeti, da več oseb skoči z velikega Superior mostu v smrt. Tako je tudi včeraj neki doslej še nepoznani moški skočil z viadukta. Star je bil nekako 35 let. Njegovo razbito truplo so našli na progi Baltimore & Ohio železnice. četrta obletnica V nedeljo, 26. aprila, se bo brala sv. maša ob 10. uri dopoldne v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwodou za pokojnim Joseph Klemenčič. Prijatelji in znanci ranjkega so prošeni, da se udeležijo. Zlata ura V četrtek se je zgubila zlata zapestna ura s pasom. Zgubljena je bila nekje na St. Clair Ave. med 6. in 12. uro zvečer. Kdor jo jq našel, dobi nagrado, ako jo vrne v urad "Am. Domovine." "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NSWSPAPBR Published dally except 8und*ya and Holiday«____ NAROČNINA: Ka Ameriko In Kanado na leto ....15.50 Za Cleveland, po polti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta «3.00 Za Cleveland, po polti, pol leta 11.60 Za Cleveland po raanašalclh: celo leto 15.50; pol leta 13.00 Za Kvropo celo leto 17.00, pol leta 13.50. _Posamezna številka 3 cente._ Via plama, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Amerlika Domovina, 1117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Hendenon 0031. JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRO, Editor« and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1171. jgfc-83 No. 98. Sat., April 25th, 1931. ju zamogla videti na dan prvega sv, obhajila — kar sem 3i vedno želela. Moja globoka zahvala gre tudi članicam društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ in članicam St. Clair Grove št. 98 za vso pomoč, ki sem jo deležna. Rojakinje, pristopajte k tema društvoma, ker članice teh društev s pravo sestrsko ljubeznijo skrbijo za svoje bolne in revne članice. Torej še enkrat vsem najlepša hvala! Lucija Pirc-Štebal. Pomagajmo eden drugemu Vsi naši ljudje niso brez dela. Mnogo jifyjdpla, nekateri s polno paro, drugi normalno delo, tretji štiri ali pet dni v tednu, četrti zopet en dan ali dva dni, in nekaj j i h; je., ki vlo-vijo komaj par ur na teden, in zopel; ?o ljudje, ki že mejsece ne vedo, kaj je delo in kaj je zaslužek. , , Mnogo jih je, ki sploh ne vedo, kaj je kriza. To so policisti, ognjegasci, uslužbenci V'"Zveznih, državnih in mestnih uradih, kjer delo gre neprestano naprej, i;n za katere davkoplačevalci skrbijo, da ne zmanjka zaslužka. So nadalje pismonoše, učitelji, učiteljice in ljudje mnogih drugih pokli-cov, ki neprestano delajo. Žal, da je število teh poklicov ma' io med našim narodom. Vendar imamo tudi med našimi ljudmi osebe, ki delajo dobro, imamo jih pa stotine in stotine, ki delajo malo ali nič. Zlasti starejšim ljudem se rado odvzema dela in se podarja delo mlajšim, dasi je tudi mladine od sile bre.z dela. Dobrodelne družbe so v skrajni zadregi kako bi pomagale vsem. Mnogo tisoč ljudi je, ki v dobrih časih niso znali hraniti. Služili so lepe denarje, ki so pa šli, kakor hitro so bili zasluženi. Tem ljudem ni bilo nikdar znano, da imamo banke, ki varno spravijo denar, vam plačajo obresti za to, in kadar rabite denar, greste na banko, podpišete svoje ime, pa dobite, kar zahtevate. Mnogo stotin naših rojakov je bilo tako previdnih, da so v dobrih časih vedeli, kaj pride. Gospodarske krize v Ameriki so periodične, to je, ponavljajo se od časa do časa. Zato je pa v letih dobre letine in zaslužka vedno pametno nekaj položiti na stran, da se v suhih letih človek lahko preživi. Kdor vestno čita "Ameriško Domovino," ta dobro ve, kako je časopis svaril naše ljudi v dobrih časih, naj varčujejo z denarjem, ker vsak dan ne moremo imeti "ohceti," vedno ne more biti pust, pač pa pride tudi post. Marsikdo nam je še danes hvaležen za nasvete in mu danes ni velika sila, da se preživi. - ■■ • .< < Na drugi strani pa moramo tudi upoštevati, da je med nami stotine in stotine slučajev, ko so ljudje v dobrih časih delali, pa niso mogli na noben način spraviti centa ali dolarja na varno. Bodisi, da je bila družina preštevilna, bodisi, da je prišla nesreča ali bolezen v hišo, kar vse je zahtevalo obilico denarja, da se ni moglo kaj prihraniti. In te vrste ljudi imamo precej med nami. Tem ljudem bi bilo v prvi vrsti treba pomagati. In sicer ne z miloščino, katere se marsikdo sramuje. Koliko je lačnih družin, ki ne prosijo podpore, ker se nekako sramujejo. Je pa drug način, da se jim pomaga. Ti družinski očetje bi radi nekaj sami zaslužili, da bi s svojim zaslužkom kupili družini potrebščine za življenje. V širni naselbini mesta Cleveland imamo do 500 slovenskih trgovcev, katerim seveda tla v teh časih niso postlana z rožičami, in danes se imajo še slabše kot marsikdo drugi, kajti vse pada po trgovcih. Nadalje imamo najmanj 2,000 slovenskih lastnikov hiš, posestev, lastnikov avtomobilov. Dajmo in pomagajmo eden drugemu. Ta ali oni trgovec bi mogoče rad kaj predelal v trgovini, ta ali oni hišni lastnik bi rad kaj popravil pri hiši, barval, dekoriral, papiral, postavil novo ograjo, kaj prizidal. Avtomobil potrebuje te ali one poprave. Stotine takih del je v širni slovenski naselbini in tudi stotine naših ljudi, ki bi lahko naročili tako delo, ki imajo še kaj denarja, da lahko plačajo zaslužek. "Ameriška Domovina" je tekom zadnjih tednov posredovala v najmanj dvaj set slučajih, da je ta ali oni dobil kaj dela, vsaj za en dan, za en teden, za dva tedna, kakor je bil pač slučaj. Poglejte nekoliko okoli hiše, poglejte v svoji trgovini, oglejte si svoj avtomobil, izračunajte, kaj potrebujete, koliko bi vas približno veljalo, potem se pa ozrite po svojem bližnjem rojaku, ki je brez dela in pokličite ga! Kako vam bo v srcu hvaležen za delo. Pomagali si i boste eden drugemu. In ko pridejo boljši časi, vam bo mogoče stokrat povrnil, kar ste mu dobrega storili. "Ameriška Domovina" bo rada posredovala v vseh takih slučajih, ako nam da kdo vedeti, da ima to ali ono delo. Za oglašanje ne bomo računali niti centa, kadar se gre za slučaj dobitve dela. Samo sporočite nam osebno v uradu. Mi smo tu, da pomagamo eden drugemu, in rojaki smo eden drugemu najbližji. Pomagajmo eden drugemu! Wooster, O. — Lepo spomladansko vreme v nedeljo 19. aprila me je napotilo, da sem šel obiskat to prijetno mesto, ki se nahaja 26 milj južno-zapadno od Barbertona. Zunaj tega mesta je precej velika opekarna, pri kateri so zaposleni večinoma Slovenci', namreč Notranjci. Bil sem tukaj na obisku tudi nekako, ob tem času pred enim letom. Takrat so bili rojaki kaj veselo razpoloženi. Nekateri so si delali zabavo z balincanjem, drugi so krščevali ohajčana, tretji zopet kaj drugega. Seveda,takrat je ta opekarna obratovala s polno paro. Danes pa se vidi tovarniške dimnike kakor spomenike, ne da bi se iz katerega pokazal kak dim. Več kot polovica teh vrlih Notranjcev se je sedaj razšlo. Tisti, ki so še ostali, čakajo in upajo zopetnega obratovanja. želim, da bi se to njih upanje tudi uresničilo. Na tem mestu se iskreno zahvalim uglednima družinama: Rudolf in Rozalija Putz, ter Fr. in Mariji Vičič za izvrstno postrežbo. Znal bom to ceniti in če bo kdaj prilika nanesla, bom skušal tudi po možnosti povrniti. Iskrena hvala tudi poslovodji Mr. Rudolfu Putz, ki me je s svojim avtomobilom pripeljal domov. Priznati ti moram, Rudolf, da si vozil hitreje, kot pa nemški Zeppelin. Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine, listu pa želim mnogo novih naročnikov. Josip Ujčič. kažemo svojo zmožnost in se bo Jim z nami postavil, kadar nas bo predstavil svojemu klubu. Oglasi se pa Mr. Sober iz 237. ceste in pravi: "No, pa začnimo z vajami; če se drugi privadijo, se bomo tudi mi!" Jim Pevec svetuje, naj bi pritrdili kos papirja na brzojavni drog in bi ga imeli za tarčo. Mr. Sober je pa drugačnega mnenja in pravi, da ima! doma kakih 50 živih golobov in naj začnemo te streljat, če bomo vse postrelili, bomo pa druge kupili. S predlogom smo bili vsi zadovoljni in prvi pride na vrsto Mr. Pevec, ki pravi, da se mora goloba najprej spoditi. Pravi lovec da ga ne sme streljat sedečega na strehi. Eden nas vrže kamen proti golobu, golob sfrči in Jim, kot dober strelec, ga takoj zvrne. Drugi pride na vrsto Mr. Vodikar. On pa zadene mesto goloba, par vrabcev. Na vrsto pride Mr. Sober, ki je tudi enega zadel. Zadnji na vrsti sem bil jaz. Meni so rekli: "Ti se pišeš Jager, boš pa ti zadnji streljal!" Jaz nisem pa še nikdar stre- ljal, razen v starem kraju z bez-govo pušo, zato tudi sedaj nisem vedel, kaj bi napravil, ko so mi dali v roko dvocevko. Povedali pa so mi, da je treba pritisniti na petelina, zato sem naslonil puško ob ramo, zamižal, in stisnil oba petelina naenkrat. Ne bom pripovedoval natanko, kako me je vrglo ob tla, in da sem skoro oglušil in da je bila moja rama črna, kot bi se bil valjal po premogu, ampak zadel sem pa le. In ne samo enega goloba, sklatil sem doli ves golobnjak in ustrelil vse golobe, kar jih je bilo notri. Tako smo imeli ustreljenih kar 35 golobov in smo sklenili, da bomo imeli danes zvečer golobov party tam v ongavi garaži. Kakor se vidi, smo sedaj že sposobni, da pristopimo k Euclid Rifle klubu, če pa kdo nd verjame naši strelski sposobnosti, naj nam pokaže domače zajce v sVo-ji šendi, pa bo videl, kdo smo mi. Jim Pevec, Tony Vodikar, Joe Sober, Frank Jager. Prihod kitolovcev v New York -o- PRENOVLJENJE ŠTRUMBLJEVE DVORANE V NOBLE, O. Cleveland, O.—ZAHVALA.— Dolžnost me veže, da se iskreno zahvalim vsem mojim dobrotnikom, ki so se me spomnili in mi pomagali v moji dolgotrajni bolezni in moji družini. Toda, kadar je sila največja, je pomoč najbližja. Moja največja zahvala gre Community Welfare Clu-bu, posebno pa še Mrs. Makovec, Mrs. Rode, Mrs. Zupan in Mrs. Gornik, ki so moja dva sinčka tako lepo oblekle in s tem omo- gočile, da sta šla k prvemu sv. I obhajilu. Prepričana sem, da | če bi bila sama zdrava, bi ju ne | megla tako lepo napraviti. Pri-jperočam vsemu našemu občin-istyu, da prispeva k temu dobrodelnemu klubu, da bo ta klub lahko še več storil za naše revne. Dalje sem dolžna iskreno zahvalo Mrs. Makovec in Mrs. Rode, ki sta mi izpolnili veliko željo s tem, da sta mi pripeljali otroka v bolnico pokazat, da sem Barberton, O.—Koncert, ki ga je dne 11. aprila priredil tukajšnji pevski oktet "Javornik," je bil vsekakor sijajen uspeh v moralnem, kakor tudi v gmotnem oziru. Dasi so razmere tudi tukaj pod ničlo, pa je bila vseeno udeležba od strani občin-stca povoljna. Posetili so nas tudi rojaki iz Kenmore in iz Wooster, O., za kar vsem iskrena Zahvala. Program je otvoril Mr. John Ujčič, ki je v krepkih besedah pojasnil pomen slovenske pesmi. Apeliral je na občinstvo, naj stoji pevskemu oktetu ob strani v vsakem oziru. Poudarjal je, kako lepo je, če je v naselbini pevski zbor, in kot tak tudi vedno pripravljen biti na uslugo občinstvu. Kar se tiče petja in glasbenih točk, je bil program izvrstno izvajan, za kar jih je občinstvo vedno nagradilo z burnim aplavzom in odobravanjem. Dobro so se postavile mladenke v pesmi "Kaj ne bila bi vesela," Ana Garbor in Mary župec, ter Marie Rihter v kupletu "Oče." Dobro sta se tudi odrezala Joe Gab-rovšek v kupletu in Andy Blazič v tenor solo. Najlepša hvala vsem posetni-kem koncerta, kakor tudi onim, ki so delali v dvorani in v spodnjih prostorih, da je bila prireditev uspeh. John Garbor. Prepričan sem, da bo marši- j koga zanimalo sporočilo preureditve te dvorane, zato ne bo odveč, če podam kratek opis teh prostorov. Posebno pozornost bo vzbudila ta preureditev pri društvih, ki rada prirejajo v poletni vročini piknike na prostem, izven mesta. Društvom je veliko na tem, kje je prostor, kakšne ugodnosti nudi in kako se do prostora pride. Desno, komaj 300 čevljev od St. Clair ceste, vzdolž Bliss Rd., leži obširno posestvo, ki je last Mr. Frank štrumblja. Spredaj z vrtom stoji lična hišica z vsemi gospodarskimi poslopji, kjer stanuje in gospodari naš rojak. Mimo hiše z Bliss Rd., vodi cesta na obširno dvorišče, ki je poraščeno s košatim, senčnim drevjem. Za dvoriščem je s travo cbsejan vrt in v sredi istega lepo zgrajena plesna dvorana z vsemi pritiklinami. Krasno in v ckusnem slogu zgrajeno stavbi-šče je podobno srednjeveškemu, razkošnemu gradiču. Delo je masivno in lično izdelano po veščih in mojstrskih rokah. Pred stavbo je mali, na novo zasajeni smrekov park, ki daje lepo zunanje lice vsej zgradbi. Vhod v stavbo je na levi in kmalu za vrati je prostor za blagajno. Desno od hodnika je vhod Euclid, O.—Naš sosed, Mr. Jim Pevec iz 236. cčste, nas je že večkrat nagovarjal, da bi pristopili k Euclid Rifle klubu, katerega član je Jim. Rekel je, da akq postanemo člani tega kluba, da se bomo tudi mi lahko zabavali, kadar bo ta klub priredil kako zabavo. Toda kar nas je sosedov, se vsak izgovarja, da ne zna streljati in da radi tega ne moremo pristopiti v omenjeni strelski klub. Jim pa ni odnehal in nam je rekel, da se lahko doma učimo streljat, potem bomo šli pa na strelišče, da po- zvezi s kuhinjo. V točilnici je postavljenih tri vrst miz, kjer lahko sedi nad sto oseb. Iz kuhinje drži v točilnico okno za ser-viranje jedil. Pri vhodu v točilnico je praktično urejena garderoba in desno od te, moderna in higijenič-no urejena stranišča. Prostori odgovarjajo za vsakovrstne prireditve, so pripravni in praktično urejeni. Na dvorišču je prostor za parkanje avtomobilov, kjer je dovoz in odvoz z avtomobili vedno mogoč. Na vrtu so senčne koče, v katerih se posetniki lahko blade in si nemoteno postrežejo z jedjo in pijačo. Desno na vrtji se nahaja tudi točilnica na prostem za prodajo mehkih pijač in sladoleda. Mr. štrumbelj mi je zagotovil, da v prihodnjih dneh napravi v vrtni senci kegljišče za balinca-nje, kar bo poseben užitek našim Kraševcem in Primorcem. Mr. štrumbelj želi zadovoljiti občinstvo v vseh ozirih in nuditi zabavo posetnikom v vročih poletnih dneh. Na prostor lahko vsakdo pride, tudi če nima svojega avtomobila, ker je dobra prometna zveza s Clevelandom. Vzame se Nottingham karo do konca in od tam vozi vsakih 15 minut bus v prostorno dvorano, ki meri v dolžini 44 čevljev in v širini 40 čevljev. V parketni in visoki dvorani je prostora za 150 parov plesalcev. Dvorana ima dovolj oken, da je dobro razsvetljena in preskrbljena za hlad v vročih dnevih. Za večerne prireditve je preskrbljena električna razsvetljava. Levo v kotu dvorane, šest čevljev visoko, je oder za godbo, in je tako prirejeno, da ista godba lahko igra za dvorano in na vrtu se nahajajočim posetnikom. Važno je poleg dvorane tudi ureditev točilnice in kuhinje. Točilnica je pod dvorano, moderno urejena, z vsem potrebnim inventarjem. Tam je 30 čevljev dolga bara, ki je v neposredni do Bliss Rd.., odkoder je samo par sto čevljev do tega prostora. Priporočljiva je farma in dvorana za društva še posebno, ker ni skrbi za prevoz posetni-kov in članov. Velike važnosti je tudi to, da se prireditev lahko vrši tudi ob slabem vremenu. Kdor hoče najeti dvorano za piknik ali kako drugo prireditev, naj to stori nemudoma, ako hoče dobiti prostor. V nedeljo 26. aprila bo slavnostna otvoritev dvorane, kot je razvidno iz oglasa v današnjem listu. Obeta se prijetna zabava vsem posetnikom. Za otvoritev je preskrbljena izvrstna Kalis-trova godba. Joško Penko, zastopnik A. D. Zadnji četrtek popoldne je bila pripravljena prijetna čajanka v prijaznem domu Mr. in Mrs. Joseph Plevnik, 811 E. 185th St. v počast ljubke umetnice Mrs. Stella Marek Cushing. Povabljenih je bilo več uglednih gospa in gespodičen, ki so priredile prijetno popoldne Mrs. Cushing. Miza je bila okusno okrašena z izbranimi vrtnimi cvetlicami in Mrs. Plevnik, ob asistenci hčerke Pauline, se je izkazala kot pazljiva in ljubka gostiteljica. Sledeče gospe in gospodične so bile povabljeneTn so se udeležile: Mrs. Stella Marek Cushing, Mrs. Frank Zakrajšek, Mrs. Paul J. Schneller, Mrs. Rudolph Gregorich, Mrs. F. J. Kern, Mrs. •Paul Schneller, Mrs. Jos. Snire-kar, Mrs. August Svetek, Mrs. John Bukovnik, Mrs. Jas. Rot-tar, Mrs. Michael Telich, Mrs. Anthony Skur, Mrs. John Močnik, Mrs. Mary Molk, Mrs. I. Cerne, Mrs. Mary Kausek, Mrs. M. Ivanusch, Miss Frances Svetek, Mrs. Anthony Grdina in Mrs. Jos. Mihaljevich. -o- KONCERTI PERDANOVE Te dni je priplul v newyorško pristanišče pfirnik-kitolovec Sir James Clark Ross, ki je največji parnik za lov na kite na svetu, in pripeljal je s sabo velike množine kitovega olja. Parnik se je nahajal na lovu osem mesecev in je preplul 25,000 milj. Ko je veliki parnik vrgel sidro v zalivu Long Islanda, je njegova posadka, ki obstoja iz 245 krepkih Norvežanov, prihitela na krov, da se nagleda New Yor-ka, tega novodobnega modernega Babilona. Z obrazi, katerih kožo so viharji ledenega morja ustrojili v usnje, so stali mornar j i-kitolovci na krovu ter strmeli na čudo, ki se je dvigalo pred njihovimi očmi ,ip komaj čakali, d,a jim bo dovoljenp iti na kopno. .Na parniku je 55,000 sodov kitovega olja. . Med temi drznimi in junaškimi kitolovci je tudi Edward Jor-gensen, star polarni medved, ki je lastnoročno ustrelil s harpuno na tem lovu 245 kitov od 1444, ki so jih skupno ulovili. Ko se bo razdelil izkupiček za prodano olje in ribjo kost, bo on dobil največji delež, ki mu bo pripadel kot njegov zaslužek. Vrednost kitovega olja, ki se nahaja na krovu, znaša od poldrugi milijon do dva milijona dolarjev. Ves tovor bo šel v Proctor Gamble tovarne mila v Staten Island in Cincinnati, O. Jorgensenov delež za osem mesecev njegovega dela bo znašal približno $15,000. Na tem lovu je imela ta ladja, ki je služila za matico, seboj deset čolnov, dolgih po 250 čevljev. Ko so dospeli na lovišče, so spustili te čolne na morje, nakar je moštvo v njih lovilo posamezno in na svojo roko. Kako nevarno je to delo, si lahko predstavljamo po dejstvu, da so bili včasih ti čolni proč od ladje-matice po štiri do pet dni. Vse kite, ki so jih harpunirali, So privlekli čolni k ladji-matici, kjer se jih je razkosalo ter raztopilo v velikih kotlih v olje in ribjo kost. Olje je shranjeno v ogromnih tankih, ki so vdelani na parniku. Kapetan Oscar Nilsen, poveljnik parnika-kitolovca, je izjavil, da je bil njegov parnik oddaljen samo 700 milj od Male Amerike ali Little America, kjer je bilo taborišče admirala Byrda in njegovih tovarišev tekom njihove antarktične ekspedicije. Dalje je kapetan izjavil, da je bila letos tamkajšnja temperatura bolj mila kot tedaj, ko je bil tam admiral Byrd. Pod označbo "mila" temperatura meni, da ni padlo živo srebro nikoli niže kot 38 stopinj pod ničlo. Ladja je odplula dne 10. avgusta lansko leto iz Sandefjor-da, v bližini Oslo, Norveška, v Novo Zelandijo. Iz Nove Zelandije je odplula proti Ledenemu morju, in potrebovala je deset dni, da se je zrinila in si utrla pot skozi debele ledene plošče. Kapetan poroča, da je v Ant-arktiku letos več kitov kakor jih je bilo tekom zadnjih petih let. Kitolovci bi bili pripeljal} s sabo lahko mnogo večjo množino kitovega olja, če bi gp imeli kam shraniti. Dalje,je.posadka izjavila, da je v ondotnem morju letos mnogo več kitolovcev, kakor jih je bilo prejšnja, leta. V neka,j dneh pričakujejo v newycrskem pristanišču nadalj-ni velik parnik, Larsen, ki ima tudi ogromne zaloge kitovega olja v svojih shrambah. ---o- 26. aprila, Sodelovanje pri koncertu Soče, S. N. D., Collin-wood-Cleveland, Ohio. 3. maja, Poslovilni koncert v Clevelandu, Slov'. Nar. Dom. 9. maja, Zadnji koncert, Ghicago, Illinois. Nenavadna kazen za mladostnega zločinca Morganton, North Carolina, 24. aprila. Pred tukajšnim mladinskim sodiščem se je moral zagovarjati 6 letni Charles White-ner, ki je bil obdolžen, da je povzročil, da je v bližini mesta skočil vlak s proge, štiri osebe so pri tem dobile težke poškodbe. Sodnik je obsodil mladega zločinca, da mu mora zdravnik iz-rezati žleze, ker sodi, da radi preveč izrastlih žlez fant ni normalnega zdravja. Včeraj sem dobil tale brzojav od Jožeta Pograjca. Brzojav je bil privezan na dolgo cigaro in je lastnoročno prifrčal v moj ofic. In se bere v njem: "Dragi Jaka! Ker je stvar važna, te prosim, da mi takoj daš nekaj navodil in nasvetov, kedaj in kako naj grem in kako naj pridem nazaj. Stvar je namreč takale: Predsednik Rainbow kluba me je osebno povabil na prvi "pitnik" v nedeljo 26. aprila, ki ga prire-de newburški fantje. S pripombo, da si povabljen tudi ti. (Saj ni res,( jaz nisem bil povabljen, ampak se bom povabil sam. Op. Jak.) In je rekel še nadalje, da bodo tam vsi dobri strelci. Saj to je lepo od njega, da me je povabil, ampak naj me vrag vzame, če se spominjam: ali mi je povedal, kje bo piknik, ali mi ni povedal. In bi tudi ne bil vfe-del, da me je sploh povabil, da nisem naredil vozla pri žepnem robcu in sem v sredo izgubil ves dan, da sem končno pronašel, zakaj da je vozel na robcu. Potem sem se spomnil, da mi je rekel, naj se peljem v Bedford, potem pa malo nazaj, potem malo vstran, potem zopet malo naprej in naj potem obrnem na desno in pri ta drugi cesti na levo in tam naj vprašam prvega'človeka, kje da sem. Zato te prosim, Jaka, da mi poveš, kje bo piknik in zakaj, pa če naj vzamem aeroplan, da pridem na piknik pravočasno, da ne boste vi (posebno če boš ti zraven), vsega požrli predno tje pridem. — Adijo, Jože Pograjc." A Or a j t, Jože, ti bom pa povedal. Piluiik; se vrši 27 milj to stran Akrona, in 143 milj zahodno od Pittsburgha in 75 čevljev (bolj male mere) vzhodno od Lee Rd. Aeroplana nikar ne jemlji, ker bo na pikniku taka gneča, da se ne boš imel kam vsesti. Vzemi tiste pol "lize," ki jo imaš in jo naravnaj na Lee Rd. Ta cesta je nekje v Clevelandu in jo boš že našel. Če boš pustil obcestne kantone, fence in telegrafštange pri miru, se boš po Lee Rd., pripeljal do Raymond Ave. Tako se bere na obcestni tabli, ampak ti, ki ne poznaš puhštabov, vprašaj, kadar prideš do Raymond Ave., če si na pravem kraju. Po Raymond Ave., obrni proti vzhodu, ali na levo, če ne veš, kaj je vzhod, potem vozi še par minut, zatem se pa ustavi, kjer boš mene zaslišal. Prostor piknika (Maple Gardens) je ograjen z velikim fen.com, ampak boš vseeno lahko videl Legana, ali pa Kiča, ki sta pregrešno velika, da jima noben fenc prav ne pride. Tako boš prišel prav. Pošten kristjan pride do tega prostora s St. Clairja v 20 minutah, tebe bo pa vzelo najbrž več, zato pojdi zdoma že v soboto večer in boš v nedeljo ob eni že tam. Ko boš enkrat na "pitniku," bomo že skrbeli zate, da ti ne bo dolgčas. Domov boš pa že kako prišel in sicer ti je dano na prosto voljo, da greš domov še v nedeljo ali pa v pondeljek. Bolje bi bilo, da greš v pondeljek, ker bodo bolj prazne ceste. Domov lahko vzameš tisto cesto, ki jo hočeš, ker vse peljejo v Cleveland. Če bi se pa Le pomotoma izgubil, pa se zaleti z mašino v kakšnega poliemana, pa ti bo kmalu pokazal pot domov, če ne te bomo pa prišli iskat na poliestej- šen- Samo to te prosim, Jože. na pikniku se nazaj drži pri pijači, da bo še zame kaj ostalo. Pa še nekaj. Veš, jaz imam navado, da grem rad kmalu domov. Torej če bi domov silil, pa me ti nazaj vleči. PRIJETNA ČAJANKA DOPISI Če verjamete al' pa ne. No, kaj takega pa še ni bilo, kakor bo v nedeljo v naši dvojni. že par tednov se delajo Priprave za predstavo, katera naJ bi posekala vse druge, ki so se kedaj vršile na tem odru. Nekaj znamenitega bo že samo to, ^a nastopi prvič naša mladinska Sodba. Mr. Frank Bečaj se je l°til, da izuči naše šolarje in jih Pripravi do tega, da bodo mogli uigrati kako okroglo. Začel je s Poukom in vežbanjem pred kakimi šestimi meseci in sedaj pra-v'> da bodo že pokazali nekaj. V šestih mesecih narediti godbenike iz samega zelenega lesa, well, to je več, kot bi se kdo drznil. še bolj pa se boste čudili, ko grabijo nekateri mladi, od 5 do 12 let stari, harmonike in vam Pokažejo, da so pravi sinovi slovanskega naroda. Več, kot vse druge točke, me Pa mika "Pevski zbor ohajčan." še nikoli nisem slišal o tem zbo-ru- Kdo je in kaj so, to ve le Frank Snyder, ki jih je organiziral. Vsekakor pa vem, da so Pravi kranjski fantje. Bomo videli v nedeljo. Poleg teh omenjenih je še več drugih, ki bodo nastopili in program je tako raznoteren, da bo čas hitel mimo kot hudournikov oblak. Drug za drugim se bodo Menjavali prizori. Prišli bodo "Serenaders," "Crasprs," "Howdy Folks" igralci in igralke in »e drugi. Ta predstava se vrši v korist cerkve. Pridite od blizu in da-'eč, domači in od drugod. Imeli boste lep večer, da pozabite ma-'o na slabe čase in depresijo. Na svidenje, torej, v nedeljo! Aha-a-a! Sedaj pa vemo, zakaj je Vincenc Zimšek tako izdatno in navdušeno pel na Zvo-flovem koncertu. Temu vzrok Je ime Jožef, Anton Zimšek. Je Prav fejst dečko, todai če stare Pravljice kaj veljajo, pevec mali Joško ne bo. Ves čas ni dal "šti-^e" od sebe, le enkrat je prav hudo pogledal, ko je dobil soli na jeziček. Anton Rižen in soproga sta ga spremila prvič v cerkev. Staršem čestitamo! Med druge novice spada tudi ta, da je padal dež ves dan. Saj ga ga že ni bilo tako dolgo, da smo komaj vedeli, če je voda še mokra. Sedaj pa pokažejo vrtovi, kaj znajo. Vse bo hitro in lepo ozelenelo in se razcvetelo tako, da bo naš okraj izgledal kakor park. Zopet je šlo več plotov med kurjavo za prihodnjo zimo. Saj v mestu plod le tja spada. Nasadite meje. Mr. šte-fančič na Prince Ave., ima še dosti mladik za presaditi, čim več dreves, grmičevja in drugih rastlin okoli hiše, tem bolj prijetno in bolj zdravo bo. Učite pa tudi otroke, dal še ne sniejo obešati po teh drevesih in ne skakati čez meje, da jih ne pokvarijo in ne osuše. Saj si dtrbci dopustijo končno nekaj dopdvedati. Mesto da bi se mi selili ven in plačevali težke obresti in davke, pa si rajši uredimo svoje prostore, da bodo prav tako zanimivi in lepi, kakor so drugi, kjer je davek dvakrat tako visok, in vas stane vsaka hiša za dve sedanji, če ne moremo vsi ven v naravo, pa prinesimo naravo v mesto. Da bi bili vi videli, kako smo "sfiksali" naše cerkvene prostore na "Maple Gardens!" Prišli so možje in fantje, vzeli seboj sekire, lopate, grablje in drugo, ter se podali v Maple Gardens, da pripravijo prostor za piknike in izlete. Povem vam, da so v nekaj dneh izboljšali prostore za dva tisoč dolarjev vrednosti. Delali so, kakor za stavo. Izru-vali so štore, zasuli jame, poravnali prst, popravili utice in ograjo, tako da sedaj nimate lepšega in bolj pripravnega prostora za piknike in izlete,kakor so cerkveni prostori sv. Lovrenca v Maple Heights. Prihodnjo nedeljo bo že prvi piknik tam. Naši lovci gredo ven na prosto, da se malo oddahnejo. Celo zimo so streljali — pa ne kozlov, Jaka, da boš vedel! — v Narodnem domu. V nedeljo pa vabijo vse, da jim sledijo ven na njih izlet v Maple Gardens. Se razume, da bo za jesti in piti vsega dovolj. Saj nekateri pravijo, da bo "pitnik." PEGAM IN LAMBERGAR POVEST Spisal Dr. Fr. Detela Tisti večer, ko je bil ušel Gregor v Celje, so bili prijeli samostanski vojaki Jerneja, ko je odhajal iz trdnjavice, da poišče poveljnika. Miha in Janez sta prespala še mirno vso noč; drugega dne pa je zadela tudi njiju ista usoda. Pobrali so jima orožje in prepovedali ostaviti obzidje.- Sicer so smeli vsi trije počenjati, kar se jim je ljubilo. Mihi in Janezu se je zdelo to ujetništvo docela spodobno in krščansko. Pomagala sta po vrtu vrtnarju in v gostilni Tomažu in se redila, da ju je bilo veselje gledati. Jernej pa je hiral. Odkar ga je bil pretisnil divji Ostrovr-har, ni bil več prav zdrav; a nad vse ga je grizla sramota, da je bil tako ravnal ž njim oni orjak vpričo Mihe in Janeza. Tudi i novo usodo se ni mogel sprijazniti in vedno je premišljeval, kako bi šel za Gregorjem. Nagovai*-jal je tovariša, naj pobegneta ž njim, spominjal Janeza vojaške časti, Miho koprneče neveste in ju rotil pri vsem, kar je blagega na zemlji. Zaman! "Kaj bi si prebiral, ko se mi ni godilo še nikdar tako dobro," je odgovarjal materialist Janez in se zleknil po slamnici. "Zdaj me začneš pa še dražiti v nevesto," se je hudoval Miha. "če je cesarskim kaj mar zame, naj me odkupijo! Kakor tat pa ne bom bežal; to mi prepoveduje vojaška čast." Ob teh nizkih načelih -so se razbijale vzvišene misli Jernejeve. Miha si je tiščal ušesa, kadar jima je govoril na srce, Janez pa je dremal. Jernej je sklenil naposled ubežati sam. Ponudila se je prilika, a poizkus je spodletel. Padel je v rov in se pobil tako, da je par dni pozneje izdihnil svojo pošteno dušo. "Sedaj i m a mir, midva pa tudi," sta dejala Miha in Janez, ki ga nista raz-umela nikdar in ga pomilovalno imenovala prenapeteža. Zadovoljna sta se redila dalje, in da ju ni motila Jeiica, bi bila vstopila v samostan za brata. Tomaž ju je imel čimdalje rajši, prvič ker sta mu precej zalegla, in potem, kakor smo že omenili, iz političnih vzrokov; držimo se namreč ljudje sploh precej zvesto prijateljev, ki nam utegnejo še koristiti. Mnogo važnejša sta postala fanta, ko se je ob-legel samostan, čim ostreje so pazili na nju drugi, tem prijaznejše se je vedel napram njima Tomaž. Kadar je bila krčma prazna, so stikali glave skupaj vsi trije, govorili poluglasno in si namigavali veleizdajniško. "Bog ga živi! že veste, koga," je dejal krčmar in se jima zvito nasmejal In zvito se je posmejal Miha in pil na cesarjevo zdravje; in posmejal se je zvito, kar se je dalo, Janez, in v mislih, da velja zdravica Belče-verau Janezu iz Doba, trčil: — "Bog ga živi in pa Jerico!" še nikdar pa ni bil krčmar tako vesel naših dveh fantov kot ta večer, ko ga je bila jezičnost spravila v tako nepriliko. šel je zatvarjat vnanja vrata; in ko je prinesla Jerica vina, so sedli v kot, in Tomaž je menil, da se cesarskim pač godi slaba, zunaj v mrazu v rovih in nasipih. Miha je zmignil z rameni: "Kaj pa hodijo na zimo!" "Mnogo bi dal vajin gospod, ako bi mogel do nas. Kaj, Miha?" Miha .je prikimal in pil. "Preklicano bi se mu prikupila vidva," je povzel zopet krčmar, ko bi mu pomagala noter." "To je vse res," je dejal Janez, "a kaj govorimo, kar ni nič. Pij-mo!" Izpod "Ljubljanskega Turna" Zvonarji včasih malo zaspijo, aH pa preveč za vrv potegnejo, da se jim zvon prekucne. Posledica je, da gredo zvonovi "v Him" tudi izven Velikega tedna. Zato menim, da ne bo zamere, tevžem Molk je pričala, da je bil spoštovan. Primeroma mlad je bil, premlad za smrt. . . Toda, imenuj mi ga, ki bi znal za dan ali uro, ki bi odločevala večnost. Zaklenkali so zvonovi še enkrat. ako malo pozvonimo za nazaj, če 8e spominjate, se je imelo pri tyis nekaj dogoditi pred dobrim tednom. In, bajgali, tudi dogodilo se je. Obširna dvorana jav-^e šole je bila natlačene do zadnjega kotička z zadovoljnim občinstvom. J. J. Grdina in dr. ^m. Lausche sta nam pa tudi Preskrbela eleganten program, z'\ kar bi se rad na tem mestu 11 j ima, kakor tudi vsem gospodičnam in gospodom sodelavcem letnikom, iz dna srca zahvalil ?-a brezplačno pomoč, želimo le, da bi se nam kdaj nudila priložnost dejansko se izkazati še bolj llvaležne. Ko se pa zahvaljujem, haj se ne pozabim zahvaliti tudi Opozarjali so to pot, da spremljajo sin in prijatelji Marijo Sla-vič na pokopališče. Usmiljeni Bog daj obema večni pokoj, preostalim žalujočim pa tolažbe. John Kaplan je menda enkrat španciral po ulicah naše nove Ljubljane in je zagledal prijazno Novinčevo Netko. Po tistem dnevu je sicer še stanoval drugje, živel pa je bolj pri nas, kakor mu je velevalo srce. Zadilj'o soboto so pa naši zvonovi oznanjali veselo vest, da nui je Net-ka dovolila ža stalno naseliti se tukaj, kakor še pač mlademu zagonskemu možu spodobi. Obilo sreče voščimo prijatelji njima, kakor tudi Jos. Staničiču in Ančki Brosek, ki sta si teden poprej na krščanski način obljubi la zakonsko zvestobo. | Takole zvoni v našem turnu. Včasih tužno, včasih veselo; sedaj oznanjajo eno, zdaj drugo vest.. Včasih prineso h krstu, kakor so oni dan malo Francko ■ Veroniko od Sedmakovih, potem pa zopet k pogrebu; vmes je pa godba, "ohceti," vriskanje za- Vsem udeležencem in pomočnikom ter pomočnicam, kakor tudi 'astništvu Ameriške Domovine za vsestransko naklonjenost in neplačano dobrohotno sodelovanje. Dobro se namreč zavedajo, da brez vse te prijaznosti nikakor ne bi bilo mogoče v teh ča-8lh skupaj spraviti štirih stota-k°v. še enkrat: prav iz dna sr-Cu> hvala lepa in Bog plačaj Vam vsem. Seveda ima pa vse Zvesti spremljevalec admiralu Byrda na njegovem poletu na severni in južni tečaj, pes Igloo, ki je te dni v Bostonu poginil. Byrd je zelo potrt nad izgubo zvestega, štirinožnega prijatelja. .-1 "I, Janez, iz nič je Bog svet ustvaril. Nemara pa bi mi tudi kaj ugenili. Jaz pravim, da bi vidva lahko prišla taborišče k cesarskim, treba je samo srčnosti." "Srčnost, oče Tomaž," je menil Janez, "bi se dobila. A polomiti se ne maram kakor Jernej. Za plezanje in skakanje sem že pretežak." "Oče Tomaž," je potrdil Miha, "da vam naravnost poveva, nama se nikamor nič ne mudi. Če dobe naši ljudje samostan v pest, v božjem imenu! če ga pa ne dobe, naj pa gredo, odkoder so prišli. Da bi si jaz zlomil vrat zaradi njih, tega ne more zahtevati pravičen človek." Po pravici rečeno, malo presenetila sta naša junaka očeta Tomaža. Tako pomehkuži človeka predobro življenje. A Tomaž, ki mu je šlo za kožo, ni obupal. Jel jima je kazati, kako se da izvršiti vse brez nevarnosti, in koliko bi si stekla časti in slave. "Za slavo mi ni nič," je dejal Miha, "da si le ohranim dobro ime. Ampak če stvar res ni nevarna, bi se jaz lotil." "Jaz tudi,' je pritrdil Janez. "Sedaj pa poslušaj," je dejal Tomaž malo tiše. "Pojutrišnjim je nedelja. Zvečer pridejo po navadi v zadnjo izbico pater prior, pater nadlogar, pater oskrbnik in gospod poveljnik, da malo karte pomešajo. Najdalje ostane poveljnik, ki tudi pije največ. Ključ, ki odpira stranska vratca glavneg?) vhofla, ima privezan pri sebi in večkrat se potiplje, če ga še ima. Ko se bo v nedeljo zvečer napil, mu ga bom jaz zmeknil in mu bom navezal ključ moje kleti, ki je podoben onemu. Potlej bomo pa čakali. Straža nad vhodom je najhujša, ker gori brije najsilnejši veter. Ako vidi stražnik, da je pri nas še luč, priteče enkrat ali dvakrat ponoči doli k meni na požirek vina, da se malo pogreje. Kadar pride, ga bom jaz motil s pijačo in s kramljanjem, da bosta lahko vidva v miru odprla vratca in privabila svojih ljudi. Videla bosta, kako bosta razveselila Lambergarja." "Oče Tomaž," je rekel Janez, osrčen, da pojde vse brez plezanja in skakanja, "vi ste premeten in moder mož. Pohvalil vas bo gospod Lamb^rgar in še boste točili tod." "Vidva morata pa tudi govoriti zame," je rekel Tomaž. "Povedati morata, koliko sem vama storil dobrega. In ali vama nisem res?" "O, res," sta pritrdila fanta. "Da sem rešil gotove smrti gospoda Gregorja; da sem si izmislil sam v svoji glavi, iz rade volje ta naklep, da pripomorem cesarju k temu, kar mu gre.ču-jeta? Za cesarja je meni in za nikogar drugega; za kneginjo in za Vitovca se pa nisem zmenil nikoli nič. Ali bosta povedala tako in ne bosta pozabila?" Fanta sta trdila, da ne; on pa ju je še opominjal, naj ne črh-neta proti nikomur nobene besedice o tej nakani. "Kako vendar," je zagotavljal Miha, ko smo si taki prijatelji. Meni se zdi, kakor bi si bili že kar v svaščini." "da," in nekaj minut pozneje sta bila poročena po nekem pastorju, ki se je nahajal v avtobusu. Potniki busa so bili za pričo. Španski magnati ne morejo dvigniti denarja Madrid, 24. aprila. Ko se je odpovedal španski kralj kroni, so španski magnati začeli v naglici dvigati svoj denar iz bank kot tudi vrednostne papirje, katere so prenesli v tujezemstvo. S tem so precej oškodovali španske banke. Republikanska vlada je sedaj odredila, da morajo do-tični tekom trideset dni vplačati svoje vloge nazaj, ali se jim pa zapleni njih nepremična lastnina. MALI OGLASI Stanovanje se da v pajem. Pet sob, kopališče in furnez. 1087 Addison Rd.,' ' I zgOrej. Odda se tudi štiri šobe in kopališče na 1079 E. 64th St., spodaj. (103) V SPOMIN Hiše naprodaj Poceni je naprodaj jako dobra hiša, za samo $5300.00. Vredna je $7500. Moderna hiša, osem sob, furnez, kopališče, škrljeva streha, podstrešje, blizu 73. ceste in St. Clair Ave. Hiša naprodaj za $6000, za dve družini, 10 modernih sob, blizu Bonna Ave., in 61. cesta. Naprodaj je mesnica, blizu St. Clair Ave., in 55. ceste. Dela jako dober promet. Oglasite se pri- McKenna, 1383 E. 55th St. Telefon HEn-derson 5282. (98) Koze naprodaj mlade in stare. M. Bousek, 23201 Blackstone Ave. Tel. KEn-rnore 1009-M. (101) Išče se Jože Klanjšček, samec. Pred dvema letoma se je nahajal v Olevelandu. Kdor kaj ve za njega, naj sporoči na 1107 E. 64th St., na Mr. Blaž Modic. (98) "Tj, govpriš. prav, Miha," je potrdil Janez. "Oče Tomaž, vi ravnajte z menoj kakor z zetom." "Kako! če ni še govorila Jerica," se je jezil Miha, in Janez mu je hotel zopet oponesti nevesto, ko ju je pomiril krčmar in ju spravil spat. (Dalje sledi.) DNEVNE VESTI Lepa prilika Naprodaj so š t i r j e Ford "tires," s "tubi" in železjem, 30x31/2- Vse skupaj za $18.00. Proda se tudi Dodge coupe, v zelo dobrem stanju, za $85.00. Istotam se da v najem stanovanje, tri sobe, spodaj. 982 E. 63rd St. (Apr. 25, May 1st.) četrte obletnice smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega očeta Joseph Klemenčič ki se je preselil v večnost 26. aprila, 1927, še vedno obžalovan od svojih dragih Štiri leta, oče dragi naš v grobu tihem spi, mi pa iščemo tolažbe, najti je mogoče ni. Le ta misel nas navdaja: Truda rešen je trpin, duh pa splaval je v višave, kjer ni solz, ne bolečin. Molite za nas pri Očetu, da življenja težko pot, lažje bomo prenašali, da se ognemo vseh zmot. Z Bogom dragi, mirno spite večno spanje v grobu tem! V raju svetem, tam vživajte radost, nam neznano vsem. Žalujoči otroci. Cleveland, O., 25. aprila, 1931. £.miiimiim!imiiiiiiiimiimiiimiiiiiiii| = fi EDA J sc nahaja naši S S v-' trgovina nasproti A. s S Grdina in Sinovi Furniture - 5 Store, na 15302 Waterloo Rd. - FRANK JELERClC Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniikr Poceni se proda skoro še nov buffet iz hrastovega lesa. Pozve se na 6807 Edna Ave., zgorej. (98) tudi posledico za naše prijave iz Kurje vasi. Zgleda nam-da bodo morali ostati zado-v°'jni s starina mežnarjem. . . vsaj za nekaj časa. Moja skrivna prošnja pa je, naj ga živi še mnogo let. Tudi žalostno klenkanje se je dišalo iz našega turna. Naravnost ogromna udeležba pri posebnih obredih za pokojnim Ma- bav in veselic, jok in stok sirot ter solze in ihtenje bednih, razočaranih in zapuščenih. . . z eno besedo: življenje. V sredi pa stoji naš zvonik, pa zadone iz njega zvonovi in opozarjajo, kakor zvončki na odrih gledišča, da se dviga zastor zdaj za ta, zdaj za drugi prizor življenja. . . Zvonar pa vleče in razlaga, — in bo še. Stanovanje se da v najem,'pet sob in garfa-ža, lepa okolica. V slučaju zaposlenosti staršev čez dan, dobijo otroci lahko tudi-nadzorstvo; Vprašajte na 1218 E. 170th St. ' Tel. K En m ore 1032-J. Siamslca kraljeva dvojica na. obisku v Zed. državah. Siumski kralj se bo podvrgel očesni operaciji. Zet trgovskega magnata se je zastrupil New York, 24. aprila. James P. Donahue, zet znanega trgovskega magnata Woolwortha, ki ima 5 in 1!0 centov trgovine po vsej deželi, je danes umrl radi zastrupljenja. Donahue se je oprostil pri nekem banketu, češ da mu ni dobro, in je šel v svojo sobo, kjer je zavžil strup. Vrnil se je k gostom, katerim je povedal, da je "vse gotovo," nakar se je zopet vrnil v svojo sobo, kjer so ga pozneje našli mrtvega. Donahue je svoje čase poročil hčer Woolwortha, ki je podedovala, $50,000,000. Nekaj časa sta skupaj živela, toda pozneje je nastal spor med njima. Vendar je bila žena navzoča, ko je Donahue umrl, kot tudi oba sinova, stara po 14 in 16 let. Zgodba o ljubezenskem romanu v avtomobilu Los Angeles, California, 24, aprila. Ljubezenski roman, ki se je hitro odigral zaporedoma v štirih raznih državah, je pripeljal Patrick Henrya iz Oklaho-me in Daisy Frame iz Chicago v naročje zakona. Oba poročenca sta se sešla šeje pred dvema dnevoma v Texasu v avtobusu. V državi New Mexico sta postala že dobra prijatelja, ko se je glava Daisy v spanju nagnila na prša Henrya. Ko sta se vozila skozi državo Arizona, je Henry vprašal lepo dekle, če se misli poročiti. In ravno ko sta privo-zila v Calif orni j o, je ona rekla Dvoje stanovanj se da v najem. 5 sob spodaj, 5 zgorej. Jako poceni. Stanovanje dobite na 982 E. 78th St. blizu White tovarne. (101) Farma naprodaj obsega 42 akrov. Se zamenja tudi za hišo v Clevelandu. 13 akrov grozdja, 25 akrov gozda, več akrov je pripravljenih za jezero. Fina voda, vse orodje in kar spada k farmi. Velik sadovnjak, več kot 300 dreves. Za naslov pozvejte v uradu lista. (98) JOHN SRAKAR 669 E. 159th St. GLenville . 4152 stavbeni mizar, izvršuje po nizkih ccnah vsa dela v popravila na vaših hišah. SLOVENSKA BRIVNICA Frank" A. Gredence 6124 ST. CLAIR AVE. (prej J, Ropar) 1 DOBER PREMOG! 1 gS) Točna postrežba! (g) (g) The Ilill Coal Co. @ 1861 MARQUETTE RD. (ft. VJ£J/ Stari Cimpcrmanovi prostori VS/, (©) IIEnderson 5798 (®) Prva slovenska popravi j alnica v s a k o v r s t nega pohištva. Izdelujemo tudi nove "parlor sets" in tudi popravljamo vse pohištvo. Vse delo jam-čeno. Cene nizke. Pokličite in pridem do vas, ter vam dam nasvet, ne da bi vas kaj veljalo. Se rojakom vljudno priporočam. John Lukanc 698 E. 159th St. Tel. EDdy 2407-J. (Sat. X) Naprodaj je restavrant, blizu N. J. Central železnice. Dohodki znašajo $3,-000 na mesec. Lastnik proda zelo poceni, ker gre v domovino. Dobra prilika za slovensko ali hrvatsko družino. Za pojasnila se obrnite na Mihaljevich Bros., 6201 St. Clair Ave., ali na 580 E. 152nd St. Priporočilo Priporočam se rojakom, da mi poverijo, da jim preračunam stroške novih stavb. Pa tudi vsakovrstna popravila sprejemam. Vse delo se izvrši točno in po nizkih cenah. Lorenc Rokave mizar, gradbenik in stavbenik. 705 E. 162nd St. Tel. Glenville 8860. (Sat. May 16). V najem se dajo tri sobe, kopališče in vro--ča voda. Oglasite se na 1106 E. 64th St. (April 20. 22. 25). Dei o dobi deset prodajalcev, da prodajajo v lekarnah in konfekcijskih trgovinah sirup in ekstrakte. Oglasite se lia 15322 Waterloo Rd. V najem se da stanovanje, štiri sobe, zgorej. Na 1240 E. 175th St. Vprašate lahko na 15705 Holmes Ave." (98) Newburske novice ■m*si;" VSTOPNICE NAPRODAJ SEDAJ Metropolitan Opera Company HENRIK SIENKIEWICZ POTOP Public Hali CIULIO GATTI-CASAZZA, General Manager EDWARD ZIEGLER, Asst. General Manager Iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE Eighth Gala Season of Eight Grand Opera Performances, Auspices of NORTHERN OHIO OPERA ASSOCIATION Pondeljek, 27. aprila LA TRAVI ATA Ponselle, Keener, Lauri-Volpi, Tibbett, Paltrinieri DeLeporte, Schneider, Serafin Torek, 28. aprila T O S C A Jeritza, Thill. Tibbett, Cehnnovsliy, D'Aneelo, Iiellezza Sreda, 29. aprila M I G N O N Bori, Pons, Swarlhout, Giuli, Rothier, Rada DeLeporte, Schneider, Hasaelmann Četrtek, 30. aprila CARMEN Jetftza, Moore, Thill, Pinzn, Picco, Windheim DeLeporte, Rogj?e, Hasselmans Petek, popoldne, 1. maja RIGOLETTO Pons, Swnrthout, Falco, Giuli, Bnaiola, Rothier, Ananian, Bellezzft Petek, zvečer, 1. maja NORMA Porselle, Telva, Ecrener, Tokatyan, Pinza, Paltrinieri, Serafin Sobota, popoldne, 2. maja PETER IBBETSON (PRVIKRAT) Bori, Telva, Bourskayn, Johnson, Tibbett, Brula, D'Aneelo, Serafin Sobota, zvečer, 2. maja LUCIA DI LAMERMOOR Pons, Falco, Gigli, Danise, Rothier, Iiada, Paltrinieri, Bellazza GRDINA'S SHOPPE Popolna zaloga oblek in vse opreme za neveste in družice Beauty Parlor Vedno najmodernejši ženski klobuki Trgovina zaprta vsako sredo pop. skozi celo leto. 6111 ST. CLAIR AVE. IIEnderson 7112