XIII. Ifttnik.
V (lorir.i, dno tnniTii 1005.
10. številka
trikrat
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Iziinjn vsakičctrtek ob 11. mi dopoldne. Rokopisi sr ne vračajo. NoCi .iiiUovann pisma se uc sprejemajo.
Cona istu znaša za celo leto •! kiojia, za pol lota kroni, /a m a n | pivmoJiie /a celo loto ;t krone, /a pol lola K 150 /a NoimMjo jo cona listu .'> K, /a druge ilo/.olo izvon Avstrijo ti K.
Rokopise sprejema .Namilila Tiskarna* Sv Gorici, ulica Vet-tnrlni Sl. 9.
Tiska ,,Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) t Gorici.
 ■ — • - ■
Naročnino In naznanila s p r c j p m a upravnlStvo v Gorici, SotnoniSka ulica S, IB Posamezne Številko se prodajajo v loba-Icarnali v Šolski utici, Nunski ulici, na Josip Vordijevom to-katiSču nasproti mo stnoinu vrtu in na Korenjskem bregu (l(iva Como) St. 1-1 po H vin.
Oglasi in poslanice računljo po petit vrstah, in sicer: i"e sc tiska cnkial M vin., dvakrat 12 vin., 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Italija in Avstrija.
„Slovonec“ je priobčil pod lem naslovom te dni članek, katerega je dobil iz Gorice, ki ho lako-le glasi:
Podatki ..Slovenčevi*1 o razmerju med Italijo in Avstrijo, slone na neizpodbitni resnici. To vemo tudi mi v Gorici in smo hvaležni, da so o njih javno govori, ker smo pri tem mi posebno prizadeti.
Kmaln po nameravanem bombnem atentatu v Trstu se jo izjavil višji dostojanstvenik, da že dolgo iščejo irreden-tovci kdcega povoda, da bi mogli dvigniti velik hrup in upiti, da se jim gode pod avstrijsko vlado take krivico, da ve<' no morejo izhajali v naši državi. To ve vlada, in zato se tako tesnosrčno varuje vsega, kar bi razjarilo vročekrvneže, in je tako popustljiva proti irredenti. Slovani so itak dobri državljani — teh se ni treba bali.
Zalo je vlada potrdila nečuveni sklep istrskega deželnega zbora, po katerem se dfi iz deželnega denarja za po italijančovalno „Lega Nazionale" 10.000 K podpore. Pomislite! Več kot tri petine dežele so slovanske, a morajo plačevati svojim nasprotnikom, da jih poitalijan-čujejo I Na čelo „Lege“ so irredentarji, in vlada potrjuje sklep, da se iz deželnega denarja daje prispevek za njihove namene I
Mi avstrijsko misleči Slovani ne moremo nikakor te politike umeti. Zakaj pa vlHda energično ne ukaže tržaškemu in goriškeiua magistratu, da bržkobrž ustanovita slovenske šole, za katere se že toliko let borimo, kakor dela to glede nemških šol celo tam, kjer niso iste niti opravičene?
Še bolj čudno je pa, da se odlikujejo možje, ki niso niti avstrijskega mišljenja. Tako je bil svoječasno odlikovan celo mož, ki je I. 1860 pobiral v nekem mestu podpise za „plebiscit“, t. j. da bi Primorje prišlo pod Italijo ! Tako poroča
USTKK.
Spomini s pota.
(Ualje.)
Inomost leži 583 metrov visoko, šteje 30.000 prebivalcev in ima krasno lego ob lnu. Krog in krog ga obdaja gorovje, radi tega je zavarovano pred severnimi vetrovi in ima torej milo podnebje. Glavno deželno mesto je, a vendar ni škofijska stolica tu, ampakvBrik-senu. — V župnijski cerkvi sv. Jakoba je na glavnem oltarju čudodelna Marijina slika L. Kranaha iz Vitenberga (umrl 1553) 6 pedi visoka in 4 široka. Prej je bila v cerkvi sv. Križa v Draždanih ; od onde jo je dobil pobožni knez Leopold V. Ljudstvo je imelo posebno zaupanje v Marijino priprošnjo v verskih vojnah in raznih nadlogah; posnetki te podobe se nahajajo po vsem Tirolskem, v Ino-mostu je redko katera hiša brez nje. Jezuitska cerkev ni ugajala radi baroknega sloga ; ima pa 70 metrov visoko kupolo. Krasna pa je dvorna ali frančiškanska cerkev, sezidana I. 1563—63 v prepo-rodnem sloga. Ali vendar ni ugajala povsem ; cerkev ne bodi muzej. Zato sem dejal tukaj: Ne, tu bi ne hotel maševati. „Ali zarečenega kruha se veliko poj6!“ pravi pregovor, in nazadnje sem le mo-
tudi brošurica „11 palriolico Frinli" (1900) patriotičnrga veteranskega društva goričkega, da so je neki l»Ski odlikovanec z viteškim redom Fran Josipa I. hermo-lično zaklenil v svojem gradu, ko mu je godba hotela izkazati čast s tern, da mu je zasvirala pred gradom cesarsko himno !
Saj je znano, da so v Primorju c. kr. avstrijski uradniki, ki imajo po sobah na stenah podobo kraljevo laško rodbine ali italijanskih „patriotolov“. Dajo hotela „lrredanla“ res uprizorili nekak „Putsch“, l j. poizkus revolucijo, najprej v Trstu, potem ob vsej goriško primorski meji, nam spričuje tudi laški krščansko-so-citilni list „L' Avvenire“ v Pulju, z dne 3 februvarja, v katerem pripoveduje dopisnik iz Gorice vzrok, zakaj da dobimo v kratkem nove ali večje posadke v Tolminu, Kanalu, Gorici, Gradiški, Tržiču ter v Trslu in drugod. Namen je ta, da bi držale malo na uzdi irredentistične neslanosti. Dalje pripoveduje isti dopisnik, da je 1903. leta, ko je bila pokrajinska razstava v Vidmu, dal Menotti Garibaldi nekemu tržaškemu „patriotu“ besedo in roko, rekši : „A rivederci nel settembre 1904 A Trieste", I. j.: „Na svidenje v septembru 1904 v Trstu!" — Na to se jo osnovala — kakor pripoveduje „L’ Av-vcnire“. — ena brigada laških kolesarjev okrog 600 mož, da napravijo hkratu tu pa tam napad ob meji na drž. denarnice itd., kakor se je že nekdaj večkrat godilo v bimbardo-beneškem kraljestvu. Če se drži italijanska vlada za miroljubno, jej ni veliko zaupati, ker tudi leta 1848 so piemonleški ordonančni častniki zagotavljali svoje miroljubje, toda že 8 dni potem je Karol Albert napovedal Avstriji vojsko. Najpreprostejša državna modrost mora vlado nagibati, da podpira v nevarnih časih tisti živelj, ki je v resnici patrijotičen, ker ta je gotova zaslomba za državno idejo. Ako pa so vlada nagiba na nezanesljivo stran, tedaj se slabi sama in si žaga vejo, na kateri sedi. Zato pa ne moremo umeti, zakaj ne bi država
ral. Tu je namreč na sredi cerkve grobni spomenik cesarja Maksimilijana. Cesar kleči na velikanski marmorni rakvi, in okrog njega je 28 brontenih kipov, ki predstavljajo njegovo sprednike ali istodobne imenitnike. Roke imajo vpodob-Ijene tako, da lahko držiS sveče ali bak-Ije ob žalnih slavnostih. Ob straneh rakve je 24 marmornatih pridvižnih podob, ki kažejo glavne dogodbe iz cesarjevega življenja. To so delali celih 84 iet. Poleg tega so tu spomeniki in grobovi A Hoferja, Špekbaherja in kapucina Haspingerja,' ki so znani iz tirolskih bojev za osvobojenje I. 1809. Na de.ni strani pa je skupni grobni spomenik vseh Tirolcev, ki so sadli I. 1795 pri brambi domovine. Napis je : „Požrta je smrt v zmagi." — V nedeljo je bilo precej ljudi v teh cerkvah, kakor tudi v oni sv. Duha, servitov in lazaristov; saj pravijo, da je Tirolec pobožen.
Poleg dvorne cerkve je cesarski grad. V njem je znamenita ,,srebrna ka-pe!a“, kjer je srobrni kip D. M. in srebrne predočhe lavretanskih litanij. Od tod se pride v dvorne sobane; najlepša je ona Marije Terezije. Pred cesarskim gradom je Leopoldov vodnjak s kipom nadvojvode Leopolda V., proti severa pa so krasni cesarski vrtovi, kamor je do-
ugodila slovenskim kulturnim težnjam, kalere pomenijo le okrepitev državne sile na jugu!
Rusko-japonska vojska.
Da se je pričela oh reki Šaho prve dni t. m. velikanska bitka, kakoršne do sedaj šo ni bilo na svetu, tega mnenja ( so skoro vsi. Boji so začoli divjati, kakor jo razvidno iz raznih poročil, katera prinašamo v današnji številki tudi mi, na vsi črti. Kak izid bo imela ta bitka, lega j danes še nikdo ne ve. O-iodepolna pa bo , gotovo za onega, ki v nji podleže. Po zadnjih poročilih, katere je poslal general Kuropatkin v Petrograd, so Husi do sedaj odbili vse silne napade Japoncev in so na raznih krajih že sami začeli napadati sovražnika. Kakor pa za časa vse te vojske, tako so začeli prinašati Rusom sovražni listi tudi o zadnjih bojih lažnjiva poročila, pc katerih bi se moralo soditi, da so Rusi že popolnoma poraženi. Tako je priobčil tadi nedeljski „Piccolo“ po »Berliner Tagblattu“ neko vBsl, v kateri' Je bilo rečeno, da je 260.000 Japoncev predrlo levo raško krilo ter je odrezalo od ostale armade. Dalje je pisal isti list, da je Kuropatkin v soboto brzojavil carja, da marširajo Japonci proti Mukdenu in da je njegov položaj skrajno obupen. Konečno poroča isti list, da je doznal iz gotovega vira, da je Karopatkin popolnoma poražen in da je njegova vojska razpršena na vse vetrove. Mi nismo takim vestem prav nič verovali, a vendar jih je bilo mnogo tadi med nami takih, ki niso izključili možnosti, da bi omenjena poročila ne bila resnična. Sedaj pa se je izkazalo, da so bila ta poročila popolnoma zlagana in izmišljena. Danes ni namreč v istih listih, ki so najprvi objavili zgoraj omenjene vesti, niti najmanjšega govora o kakem ruskem porazu, pač pa soglašajo vsa njih poročila v tem, da so Rusi odbili vse japonske napade, da so se polastili
voljen vstop tudi občinstvu. — Na desni je samostanska vojašnica. Ta je torej bival dragi mi sošolec U. kot vojak; in s poti od vojakov je prinesel kal zgodnje smrti! Pokoj tvoji daši, dragi Andrej !
Na vseučilišču je vihrala črna žalna zastava v spomin r. rektorju Demelius-u. Ponesrečil se je one dni prej (29. jul.) v Švici na Gabelhornu s svojim vodnikom Demblom. Doktorja je ubilo kamenje. Padel je 900 metrov globoko, vodnik pa 500 metrov globoko v gorovje. Gabelhorn je pristopen le za izurjene hribolazce. Nisem sicer te misli kot oni pregovor: „Saj gora ni nora, le tisti je nor, ki gre gor“ ; včasih sem bil celo sam hribolazec. Ali vendar je treba previdnosti in ne predrznosti. Bližji botanični vrt obsega nad 600 planiških rastlin. Vrt je urejen tako, da imajo rastline poleg tiskana imena ; tudi so razvrščena po takem kamenju kot rastejo sicer v prirodi. Nekatere so krasno cvetle, ali vendar se jo poznala Buša. Na nekih krajih je bilo samo ime brez cvetice ali rastline. — V mestnem muzeju Ferdi-nandeju sva si ogledala poleg navadnih reči posebno ostanke in spomenike iz tirolskih vojen in dotične slike. Med drugim je tu Garibaldijeva stolica (1), Ho-ferjev meč, sablja, zlata verižica, pa tadi
zopet raznih izgubljenih važnih pozicij, si osvojili mnogo japonskih topov tor prizadeli Japoncem velikansko izgube.
* *
*
General Kuropatkin je brzojavil v ponedeljek sledeče: Na fronti pod Muk-donom je mir. Na levem boku, na dosnem bregu reko Ilunho pri vasi Madjapu so Japonci danes zjutraj energično pričolii ofenzivo. Dva napada sla bila odbita. Severno od Madjapu traja boj vspošno dalje. Vse naše čete se vodejo hrabro. Gentrum je v pozicijah oh roki Šaho do Šahopu. Po noči so Japonci napadli griča Novgorod in Pulilov, toda bili so zopet odbiti. Zjutraj smo napravili dva protinapada tor smo pri tem uplenili dve strojni puški. Sovražnik neprestano obstreljava naše pozicije v okolici Erdaho. Po noči so Japonci napadli Kandolisan, potem ko so ob reki Šaho nastavili lopne in strojne puške. Vsi napadi so bili odbiti. Včeraj ob 11. ari zvečpr je bila napadena naša pozicija pri Gutalina. Na najskrajnejem levem boka je bil po noči mir.
* ♦
*
Reuterjev biro je v nedeljo sporočil iz Mjikdena: Bitka divja neprestano vso nedeljo. Japonci so svoje sile koncentro-vali proti Madjapa, južno-zapadno od Mukdena, toda vzlic največji hrabrosti niso mogli pregnati Rasov, ki so se s skrajno ratrajnostjo držali v svojih pozicijah. Japonski šrapneli so se razleta-vali v obsega poldrage milje pred železniškim mostom reke Hanho štiri vrste od Madjapa, kateri most je očividno cilj trdovratnega in neprestanega napada japonskega topništva. Ranjence se odpošilja nazaj po železnici in po eesti. Ob 4. in pol ari popoladne je bilo zopet slišati grom topov v smeri zapadno in severo-zapadno od postaje Mnkden, kjer je ravno general Kuropatkin napal najskrajnejo levo krilo. V noči na nedeljo so Japonci ponovili svoje napade proti Prenhiapudza, soteski Gatulin, Kanpajen in proti po
— lula in — hlačnik! Kaj se pravi biti imeniten 1 Kristjana pa zaničujejo, če časti prave svetinje! Dalje je ta Haspin-gerjev križ, brevir itdi; Spekbaherjeva sablja itd. Krasne so Defregerjeve, sem spadajoče slike v posebni sobi. Dalje jo žrtvenik v gradu Bruk pri Lijencu; nagrobni spomenik z rimskega pokopališča pri Aguntu (Intihi ?), razne izkopnice, orožje, egiptovska mumija, kineški oltar, kip goriškega grofa Lenarda (onega, ki ima spomenik v goriški stolnici), denarji goriških grofov in briksenskih škofov, starinski oltarji a podobami iz jantarja. Med sljkami ao poleg Defregerjevih nekatere svetopisemske Blaasa, dalje Kra-n»ha, Tintorella, Rubensa, Tiepola, Rembrandta, Renija, Dika itd. in domačih tirolskih umetnikov. Glede na novodobni realizem oziroma paganizem slikarjev bi bilo pač želeti, naj bi bilo mnogo slikarjev in kiparjev takega duha, kot je bil n. pr. Leonardo da Vinci. Taje namreč v smrtnih bolečinah rekel francoskemu kralju Frančiška 1.: „Oh, toliko zmožnosti mi je večni Stvarnik podelil za lepe umetnosti, in — oh — jaz jih nisem porabil zvesto in verno, kakor jo bila moja sveta dolžnost.
(Dalje pride.)
zinijam, ki ho Se ilnlje proti vztuku, toda liro/, uspeha. Obstreljavanje Krdahua«, gričev Novgorod in Potilov traja dalje, toda tudi brez »speha. Ruske izgube niso vzlic petdnevnemu ljutemu boju ravno velike. Japonci ho mnogo več trpeli.
* *
*
(Petrogr. brz. agentura). V pondeljek jt pri Mukdenu trajal boj med topništvom do solčnega zahoda. Najhujši je bil boj pri vasi Jansuntun, ki je vsled obstre-Ijavanja zgorela. Po dnevu je prišlo le tukaj do napadov. Na dragih krajih se je boj omejil na samo streljanje; skoraj vse rane na vojakih so proviročili šrapneli. Včerajšnji boj med topništvom je bil najbrž le predpriprava. Ponočni napadi proti eentrumu in levemu krila ao bili odbili.
I‘red sotesko Gutolin je letalo 2000 japonskih mrličev.
♦ ♦
*
(Keuterjev biro). Zdi se, da se je koncentracija od pondeljka Kusov za obrambo Fušuna izvršila na točki od Site do Mapontana. Kuropatkin brani slej ko prej odločno Fušan. Raške operacije ne kažejo, se li namerava Kuropatkin bojevati ali se pa umakniti, Fušan se mora držali, da se ščiti armada ob reki Sabo. * ♦
*
»Petr. brz. agent.u poroča : V nedeljo popoludne ob 4. ari 46 min. so Japonci zopet pričeli napade na več točkah naše fronte, a bili so povsod odbiti. Najhuji boj je bil na desnem krilu, od vasi Madjapu do Noesintnna, ki je bil zjutraj zaseden. Dvoboj med topništvom je trajal do večera. Od Satinpu so padale krogle do vasi Lognantan. .Južno od Madjapa, na levem brega reke Hanho, ho Japonci do 7. are zvečer napadli E thasa. V centroma so Japonci prodrli zapadno do Sahepn. Naše čete so napravile dva protinapada vztočno od Putilovega griča. Na levem krila trajajo dalje napadi na našo pozicijo v okrožju Kandolisan in pri oddelka Renneakampf. Japonska kolona, ki je prodrla do soteske Gatalin, je ponehala napadati ter se je nmaknila proti joga. Kljub mraza postaja boj, ki je dne 24. febr. pričel na najskrajnejem levem krila ter se razteza na vso 120 vrst dolgo fronto do Mak-dena, čim dalje tem srditeji. Japonci imajo velike izgabe; imajo okolo 16.000 ranjencev.
0 *
•
Raški vojni avet je na svoji seji sklenil, da ne odpošlje več na bojišče čet aktivne službe, ampak da osnuje za polke, nahajajoče se na bojišča, 100 nadomestnih batalijonov iz reservistov 236 okrožij, v katerih je bila b carskim nkazom od 16 decembra 1904 odredjena mobilizacija.
* •
*
V Mukden prihajajo begunci s cest, ki vodijo v Sinmintin in iz okolice severno od reke Hanho. Japonci, ki so bili v nedeljo po zvršetka bitke na zapadnem griču vjeti, bo bili tako onemogli, da niso mogli več hoditi in se držati po koncu. Kakor mrtvi so obležali na tleh. Njihovo stanje kaže jasno o strašnih naporih japonskih čel v izredno naglem napredovanja generala Nogija.
* *
*
Poročilo Reuterjevega biro od 6. t. m.: Sodi se, da maršira velikanska (?) sovražna četa proti Tielingu in da je možno, da bo zveza s kitajsko prekinjena. V ruskih pozicijah v centroma se ni ničesar spremenilo. V Mukdenu vlada živahna delavnost. Ceste, izlasti vozne ceste zunanjih okrajev, so polne čel, ki so v naglici zbirajo, da gredo nasproti Nogijevi armadi. Dogodki, ki se od zadnjih treh dni sem razvijajo na desnem krilu, ho rusko armado elektrizovali.
* *
*
»Morning Post1* poroča iz Šangaja od 4. t. m.: Japonci nameravajo osnovati peto armado, ki bo močna 8 divizij — 140 000 mož — in bo obstajala iz reservistov iz let 1887 do 1891. Tri divizije bo se izkrcale že v severovztočni Koreji; od teh pojde baje en del proti Vladivostoka, drugi pa poskusi zajeti levo krilo ruske armade.
* •
•
Glavni boj se je v pondeljek vršil južno od Mukdena okolo Taličava, približno 13 kilometrov od Mukdena ob si-mintinski železnici in blizo vasi Jansantnn. Zvečer sta bila oba nasprotnika v svojih pozicijah, največ izgab so povzročile krogle topov. V eentrumu je bilo prilično mirno. Na levem krilu so Japonci na-
daljevali boj v okraju Kandolisan in proti oddelku generala Rennenkampla. V torek ho je boj ob svitu obnovil, Streljanje topov ju izredno silno.
Politični pregled.
Ital. inlnlHterstvo dcmlsljoniraio — Minister Konebetli je v soboto zbornici priobčil, da je minislerski pred sednik Giolitti iz zdravstvenih ozirov podal kralja svojo demisijo, nakar je cel kabinet odstopil. Kralj si je pridržal odločitev.
Priprave mneedonskih organizacij za spomlad. — »Jugoslov. KoreBp." piše: Med maoedonskimi revolucionarnimi organizacijami se ni dosegel sporazum in zato bo vsaka na svojo roko delala in sicer takoj spomladi. Cončev ima v Pirin-planini 6 600 pripravljenih in oboroženih ljudi, a Sarafov namerava oditi v okolioo Skoplja, kjer zbere vse bolgarske čete, s katerimi misli potem udariti na jugoistok Macedonije, a ob enem pozove tudi srbske čote, da ho stavijo pod njegovo vodstvo. Po informacijah, ki smo jih dobili iz Skoplja, srbsko čete se no bodo hotole slaviti pod Sarafovljevo vodstvo, ker delajejo vse bolgarske organizacije v tej smeri, da se Maceilonija prispoji Bolgarski, a Srbi se, naravno, ne morejo boriti za to, ali so voljni delati z Bolgari skapno na tem, da ae izvojuje za Macedonije avtonomija, da bi Be tamošnji narod osvobodil torških nasilj. Srbi hočejo sporazum z Bolgari, ker je sporazum potreben enim in drugim, ali sporazum je mogoč edino na ta način, da so Srbom ne stavljajo zapreke za kulturen razvoj, nego da se jim osigura svobodno kultarno tekmovanje z Bolgari. Tega do sedaj ni bilo, ker so bolgarske čete ubijale srbske duhovnike in učitelje po Stari Srbiji in Maoedoniji, in kakor vsa znamenja kažejo, aktivnost bolgarskih čet bo tndi letos naperjena proti Srbom, a v tem slučaju se organizajejo tadi srbske čete, ali ne zato, da bi napadale Bolgare, nego samo zato, da branijo srbske vasi od bolgarskih čet.
Dopisi.
Lokve, predpustnega dne. — Ker so naB odkidali vsaj na eno stran, smo 8 odborniki „Del. podp. društva1* in neki adjnnkt nehali stavkati (štrajkati) ter se iganili z mesta — a ne na odkidano stran, ampak naravnost in po ovinkih v Čepovan ; pa zopet ne na „kvadriljo“, ampak tli smo poslušat in gledat „Ve-selico čepovanskih ognjegascev“. — Kaj poslušat ? Petje : Volaričevo , Le pevaj, pevaj ptičica11, Sattnerjevo .Po zimi iz šole', Nedvedovo „Nazaj v planinski raj11 in Volaričevo .Lahko noč" — lepi zbori, sicer stari, a vedno novi, če jih pojč čepovanski pevci. — Pa slišali Hmo še nekaj: tam bu raški zbor nas je iskreno razveselil z Broževimi „Slava Slovencem1* in „V sladkoj sanji11 ter h krasno pesmijo „Danici“, prirejeno za tarab. zbor, katero so morali ponoviti.
— In komu je dati prednost ? Gledali smo mogočni berde (učitelj čepovanski); opažali nežne brače (učitelj vratarski, načelnik ognjegascev in Janez Urbančev) ter zrli v bisernice in bugarje (organist, njegova soproga in brat ter Kofolova Štefanka) — vsem čast in priznanje!
— Pa gledat kaj smo šli? »Dr. Vse-znala in njegovega slugo Štipko-Tička lJ Ta pa je res tiček — ta Pertovtov Vincenc I Škoda, da nima prilike, da bi videl kak večji oder, potem bi šele zvedeli, kaj zna nŠlipko Tiček 1“
Pa tudi drugi igralci so se dobro držali — pomalani in nepomalani —, zlasti gospod doktor s svojim lepim in mirnim glasom... Srečkanje je srečno zaključilo lepo II veselico „Prostov. ognjeg.
društva v Čepovanu* in mi, ki smo
opustili za enkrat stavko prav zatč, da smo se udeležili te vesele veselice, smo zopet kobacali proti Lokvam, počasi-po-časi, udirajo se z eno nogo do kolena v sneg, z drugo še globokeje, a prišli smo vendar srečno domov I Podpišemo se pa z novojudovščino	„oai-aoe“
Kostanjevica na Krasu. — Veselica, katero je priredilo naše »Delavsko izobraževalno in podporno društvo" pretečeno pustno nedeljo, se je v vsakem oziru prav dobro obnesla. Zadovoljni smejo biti prireditelji z moralnim kakor tudi gmotnim uspehom, zadovolji.! so bili pa tudi udeleženci, saj so svojo za-
dovoljnost očitno kazali z burnim plo Hkaujem, ki jo sledilo posameznim točkam vsporeda. 1’ovnki zbor je prav dobro zapel več — sicer bolj lahkih a prav lepih pesmic; vsa čast mlademu pa požrtvovalnemu pevovodju g. B. Trampužu ; prvi uspeh naj ga bodri k nadaljnemu izobraževanju. Tudi deklamaciji : »Oba dova ženitev'1 in „Slovonski kolesar11 ste bili ne Banto srečno izbrani, ampak ludi dobro prednašani. Največ smeha je pa vzbudila veseloigra : Kmet — Herod. Ako pomislimo, da naši delavci — igralci gledališkega odra še nikdar videli niso, moramo priznati, da so vsi svojo nalogo prav častno, nekateri colo prav izvrstno rešili.
Čisti dobiček veselice je prav po-voljen ; polovico se obrne v društvene namene, zlasti za podporo bolnim članom, druga polovica pa za napravo društvene zastave, katero si misli oskrbeti društvo še letos, ako bo mogoče.
Delavci, lo po lej poli naprej! Oklenite se svojega drušlva, pridobivajte mu novih udov, kajti kolikor več vas bo skupaj zbranih, toliko močnejši boste in toliko več dobrega boste dosegli I
— k.
Iz Uihcmkcrga. — V nedeljo dno 6. t. m. imelo je vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živino javno sejo, h kateri je bil povabljen tudi denarničar gosp Ambrož Poniž, nadučitelj, da prečila račun za I. 1904, ki He glasi v končnih številih: Dohodki: Zavarovalnina za I. 1904 130466 K; udnine 38'00 K; menila 44.31 K. Novih udov je pristopilo 11. Stroški: Izplačalo se je za poginolo živino 914-72 K; v letu 1904 prirastlo za 60868 K ; koncem I. 1904 vzlic vsem nezgodam imamo denara 3348'09 K; vseh udov skopaj 332.
Na predlog predsednika gosp. Jož. Pavlice, žopana, naj kdor hoče natanko pregleda račann, ali naj se voli odbor v to svrho, se je zbor enoglasno izrekel, da brez nadaljnega pregledovanja vse ra-čone odobri.
Nadalje se gosp. predsednik in ves zbor toplo zahvali gosp. denarničarju za njegov trud in obenem ga naprosi tadi za nadaljno delovanje, kar gosp. denarničar tndi obljnbi. Nato mo zopet ves zbor zakliče: »Bog Vas živi še mnogaja leta med nami*.
Potem sprejme se še nekaj predlogov in seja se zakljočl.
Aleksandrija, 2. marca 1905. — Lep popoldan in krasen zabavni večer smo imeli preteklo nedeljo, katero nam je priskrbelo društvo »Krščanska zveza Slovenk11. Po krščanskem nauku v kapeli nemških sester Boromejk so v veliki društveni dvorani naše pridne Slovenke izborno uprizorile jako lepo in razmeram primerno igro .Sirota1*. Domačih poslušalcev in gledalcev je bila skoraj natlačena dvorana, pa to pot so bili navzoči tudi prijHtelji našega društva, več duhovnov in ravno to se mudeča usmiljena brata preč. p. Emanuel provincijal in č. p Stanislav tajnik. Z velikim zanimanjem so vsi sledili krasni predstavi, saj so se pa tadi naše dilelantinje vrlo potrudile, da so dobro in z veliko pohvalo rešile svoje vloge. Nato je g. Jakob Velkovrh napravil obilo zbrane zabave, ki je kot „stari berač" v šaljivi obliki ožigosal na-nake naših Slovencev in Slovenk, da bi se jih lo kaj prijelo! Temo je sledila še tombola in lepi večer poštene zabavo je zaključilo skupno izborno slovensko petje.
Društvo .Zveza kršč. Slovenk1* je silno potrebno in koristno v Aleksandriji. Vsako nedeljo popoludne imajo slov. kršč. pouk v kapeli, potem pa ostanejo v društveni dvorani, dokler utegnejo, da berejo časnike, se pošteno zabavajo, pojo in tako na Bogu dopadljivi način preživi nedeljo popoldan, če bi društvo tudi drugače ne koristilo našim Slovenkam, kakor da jih zbira in varuje vsako nedeljo in praznik v kapeli in dvorani, in jih tako obvaruje toliko slabih priložnosti, toliko nevarnosti, ki prete ravno ob nedeljah popoludne našim Slovenkam v Aleksandriji — je s tem že popolnoma doseglo svoj namen.
P. Benigen.
Novice.
Za ..Slovensko sirotifiče1* v Gorici: ; P. n. gg. G M. 6 K, Ivan Kokošar, župnik 3 K, Miha Petelin, župan 60 v, Franc Frankola, c. k. gimn. profesor, za siro-
liščo in „Skalnieo“ 2 K, Torezija Jalen na Grahovem I K, Josip Klanjšček, župan v St, Ferjanu 4 K, A. U. f»0 v, Jožef tligon I K, Ivan Lisjak v Dornbergn 60 v, Hajmund Devetak v Biljah I K, prelat dr. Job. Gabrijevčič 20 K, Fr. Frankt>, vikar v Oseku 10 K, .Slovenska Beseda11 1	K.	-
P.	n.	g. K. L e s k e je nabrala v
O	b e	k u	82	K 60, v	Č e r n i č a h 87 K
7	v.	Vsem	častitim	gospodom, ki nas
podpirajo in sploh vsem dobrotnikom kličemo: Srčna hvala!
Bog stotero povrni I
Dar. — Uprava »Primorskega Lista11 je prejela za »Šolski l)om“ I K, katero je darovala dražba „Slovenska Beseda '.
Za	pogorele«	na Srednjem so
darovali Bledeči gg.: J. Vidmar, vikar, Gorenjepolje 7 K; J. Leben, kurat, Li-bušnjo 10 K; J. Skočir, posestnik, Vrsno 10 K; J. Ažman, d. svetnik, Gorje K. H) K; A. Berlot, župnik, Vogersko 10 K; I. Leban, župnik, Batuje 10 K; Neimenovana zavoj obleke.
Vsem p. n. gg. darovateljom se v imenu pogorelcov najloplejše,zahvaljujeva! Bog povrnil
Srednje, 6 marca 1906.
J. P e r š e,	I v a n K u n š i č,
župan.	vikar.
Postne pridige bodo v cerkvi sv. Ignacija v Gorici vsak petek ob 7. uri zvečer. Ker bodo io e.tjjuftiU*Jo-venaki^Sslo*•paidigu. nftarici, naj se jih Slovenci prav pridno udeležujejo.
Smrtna kosa. — V torek popoludne proti večeru umrl je v Gorici v 28. letu svojega življenja po dolgi in mučni bolezni g. Oskar Terglav, prokurist tvrdke Karol Till v Ljubljani.
PrcmeSčenje v orožniški službi. — Poveljnik orožniškega oddelka v Gorici, rilmojsler g. Silvij P i a n t o n i premeščen je v isti lastnosti v Brno na Moravsko.
»Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev'1 bo imela svoj letni občni zbor v četrtek 16. marca ob 10. in pol uri predpoludne v svojih prostorih v ulici Vetturini št. 9, I. nadstropje. Pridruženim zadrugam in društvom seje razposlal podroben dnevni red z vabilom, da imenajejo in odpošljejo k občnemu zboru svoje pooblaščence. S posvetovalnim glasom se smejo udeležiti občnega zbora razen pooblaščencev tadi dragi člani pridruženih zadrug in dru-gtev. — Goriški Slovenci smemo biti ponosni na to, da se nam je posrečilo ustanoviti zvezo ter pridobiti jej revizijsko pravico in državno podporo. Vsak gorl-ški rojak, kateremu bije srce za blaginjo slovenskega naroda, je te pridobitve vesel ; le tisti možicelj, ki je z mesarskim nožem rezal .Krojaško zadrugo1*, ne da bi jo bil mogel razmesariti, in je poročal med svet, da »klerikalne* hiše v Gorici pokajo, ki še danes trdno stoje, kliče ogenj in žveplo nad to »klerikalno1* ustanovo ter psuje njene ustanovitelje z iz-dajicami in plačanci. Zelenčev glas pa ni tak, da bi segal do neba, in svetovali bi mo, naj pometa rajši pred svojim pragom ter naj ne zapira oči pred katastrofo, ki se mu bliža brzimi koraki. Nemec pravi: der Krug geht zum Wasser, bis er bricht, kar bi se po naše reklo, da tudi nekega hujskanja bo enkrat konec. Ko jo kdo tako daleč privozi, da njegovim grožnjam in grozovitostim nikdo več ne veroje, je na konca svoje akcije. »Goriški zvezi11 pa želimo, naj raste in cvete ter naj obrodi obilen sad v korist našemu kmečkemu ljudstvu. Kdorkoli sodeluje pri zvezi in jo podpira, deluje v blagor svoji ožji domovini, katera potrebuje potrpežljivega dela, ne pa kričanja in zabavljanja. Vsak začetek je težak; a najžalostnejše je, da ga otežuje rojak, domač človek.
„Ver» je zasebna stvar11 atoji črno na belem v raznih načrtih soc. dem. stranke. Pesek v oči za kratkovidne kaline v krajih in delovršbah, kjer prično soc. demokraški zaslepljeni priganjači nagovarjati delavce, da naj pristopijo v soc. dem. organizacijo, ki ima namen polniti nikdar zadosti polne malhe velikih in malih soc. dem. voditeljev. Da so veliki voditelji večinoma jodje, je za nas postranska stvar. Nikakor pa nam ni postranska stvar, če prično soc. dem. voditelji nagovarjati delavce, naj odpadejo od katoličanstva. In to se godi!
Tudi pri nas ni dolgo še, da sta odpadla od katoličanstva in postala brez-| verca dva soc. dem. voditelja: oba Kristana, tako bivši tržaški Etbin in pa ljubljenec idrijskih rdečkarjev. S svojim
zgledom ata hotela vplivttli n« sodruge. |)a se med slovenskimi boc. demokrati bolj /aliavlja proti kHloličanslu, kakor p« dela zh zboljšanje delavstvu, jo tudi znana stvar. Veliko zabavljanje proti cerkvi in „farjem", a malo smisla za delavstvo, to jih označuje. To je žalostna h ietinita slika tudi jugoslovansko soc. demokracijeI Soc. dem. voditelji na Dunaju so pričeli javno poživljati stodruge, naj odpadejo od katoličanslva. /lasti tila k temu hujskala Schuhmeier in Per-nerstorller. Uspeh ni izostal. Od 16. dec. 1904 do lf). febr. letos je odpadlo na Dunaju 4443 oseh od katoličanslva. K protestantom jih je pristopilo I23F), k „Htarokatoli«5anom“ 2653 in 655 oseb jo postalo brezverskih — „konlessionBlo811. Malone vsi odpadniki so socialni de-mokratje.
Dejstva dokazujejo, da socialni demokraciji pri nas „katoličan«tvo“ ni več zasebna stvar, marveč sovražnik, ki ga pobija /. vso močjo.
Družim sv. Mohorja. — Število Mohorjanov v Gorici se je letos spet pomnožilo.
Izpred Hodifira. — Na Sest mesecev ječe je bila obsojena od luk. okrožnega kol kazenskega sodišča 25letna Terezija Hrovat iz Sv. Križa, kije v družbi z neko Markočič ukradla več kokoši krčmarju Andreju Peternelu in kmetici Kabaj. —
Kramarjev Drejc napoveduje vojsko. — Pod tem naslovom smo priobčili v neki St. svojega lista pismo, ki nam je pridlo slučajno v roke in v katerem pridušnje Kramarjev Drejc nekega gospoda N., naj pobira pooblastila za prihodnji občni zbor „Trgovsko-obrtne zadruge*, s katerimi hoče spraviti Kramarjev Drejc zase ogromno večino članov. V istem pismu obljubnje Drejc, da hoče omenjenemu gospoda trud dobro plačati ter tudi za to skrbeti, da dobi omenjeni gospod za poverjeništvo primerno nagrado. V predzadnji štev. svojega lista trdi pa Drejc, da ni razposlal samo jed-nega takega pisma, marveč nad 200. Torej Drejc obeta nad 200 osebam plačilo za njih trud ter primerno nagrado za poverjeništvo „Trgovsko-obrtne zadruge11. Po našem mnenja Drejc dotične osebe, katerim je taka pisma poslal, najbrže farba in ne dobi nobena ne plačila za trad in tudi primerne nagrade za poverjeništvo ne, kajti kdo naj Drejca veruje, da potrebuje „Trgovsko-obrtna zadruga" nad 200 poverjenikov s primernimi nagradamiI? In kakor mi, verjele mb niso najbrže tadi dotične osebe, da jim bo poplačan trad za pobiranje pooblastil ier da dobe poverjeništvo proti primerni nagradi. Vsaj tako bi se dalo sklepati iz drugega pisma, katero je Gabršček razposlal, in ki se glasi:
P. n. gosp.
„T rgo vslt o-obrtn a zadruga* katere član ste tadi Vi, je napravila zadnje leto zopet velikanski korak naprej. Poslovanje je bilo ogromno, dobiček krasen, — a na najlepšem delu mesta je postavila „Trgovski dom“, ta viden znak našega napredka v čast in ponos celega naroda.
Veliko smo imeli truda, skrbi in dela do otvoritve „Trgovekega domau, a zanaprej bo treba zopet dela, da se bo obrestoval in amortizoval. V ta namen pa potrebujemo mira in stalnosti v Zadrugi sami.
Pri nas Slovencih pa je že taka navada, da mora priti vmes nekaj zdraž-barjev, naj je stvar še tako dobra. Tako tudi tukaj ! — Čujem namreč, da par ljudij hoče zbirati med člani pooblastila za občni zbor. Nameni njihovi niso čisti.
Da bi Vaše pooblastilo ne prišlo v napačne roke, s katerim bi se utegnila delati Zadrugi in Vam škoda, Vas prosim, d a pooblastilo raje zaupate meni. Podpišite priloženo pooblastilo in pošljite v priloženem ovitku. Pred celo slovensko javnostjo je moje narodno delovanje odprta knjiga, zato sem uverjen, da mi v tem pogleda toliko zaupate, da se bo Vaše pooblastilo rabilo le za razcvit in rast naše vrle Zadruge ter v korist naše narodne stvari na Goriškem.
Z rodoljubnim pozdravom
Andrej Gabršček, načelnik „Trgovsko-obrtne zadruge-.
Kakor je razvidno iz tega pisma, začel je Gabršček sam nabirali pooblastila in bo tudi gotovo skrbal za to, da bode dobro plačan njegov trad, ako se mu
posreči spraviti vkup zase ogromno večino. Če so mu pa to ne posreči, bo lomu on sam najbolj kriv. Mi smo so namrr.č čudom čudili, ko siim zagledali v zgoruj omenjenem pismu tudi ta le stavek: „Pri nas Slovencih pa je že taka navada, da mora priti vmes nekaj zdražbarjev, naj je stvar še tako dobra11. Mi menimo namreč, da ni Drojc priv nič pomislil, ko je napisal ta stavek. Kajli priznati mora on sam, da večjega zdražbarja kot je on, zaslonj iščemo po vsem Goriškem. Ako so pa zdražbarji oni ljudje, ki ovirajo vspešen napredek vsakega podjetja in jih treba torej zaradi lega odstranili potem bi morali tudi z Drejoem tako po stopati vsi razsodni člani „Trgovsko obrtne zadruge11. Sicer pa nas ,,Trgovsko obrtna zadruga11 malo briga in nam je pač vsejedno, ali bode Kramarjev Drejc še nadalje v nji gospodaril ali pa kdo drugi. Žal nam jo k večjemu le to, da so dobiček, ki se jo stekal vsako leto blagajno „Trgovskorobrtne zadruge11 vsled nečuveno visokih obresti, katere morajo plačevati najrevnejši in najpolrebnojš ljudje, ki drugod ne morejo dobiti denara razsipa na ta način, kakor se to dela pri »Narodnih piruhih", ki so delo Kramar jevega Drejca, tega »veleuma11 na na rodno gospodarskem polja. A propos Kramarjev Drejc se je na nas jezil, ker smo omenili mimogrede, da so ga iztisnili iz „Trgovsko-obrtnega društva11 ter hoče svoje čitatelje nafarbali, kakor da bi imeli mi kaj skupnega z omenjenim društvom Na to stran ga zamoremo zagotoviti, da imamo mi pri „Trgovsko-obrtnem društvu11 šo manj kaj iskali nego on, ker nismo v tem društvu sploh imeli nikdar nič opraviti. V tem društvu ima pač glavno besedo njegov pobratim dr. Tuma. Ni sicer izključeno, da dr. Tuma s svojim pobratimom Drejcam ne bi bil pričel igrati na Goriškem politične igre slepih miši ker mu to v dosego svojih namenov bolj kaže. Da je to mogoče, priča tudi dejstvo da Kramarjev Drejc tako trdovratno molči na krvavo žaljenje, katero je nad njim izvršil dr. Tuma pri ravno istem občnem zboru „Trgovsko-obrt. drnštvau, na katerem so Drejca iz draštva iztisnili. Drejc, ki bo zdaj hlini, da mo ni na tem dosti ležeče, ako so ga iz omenjenega društva iztisnili, se je v resnici na vso moč tradil, da bi bil dobil zase večino in se je na občnem zbora celo proti dr. Tumi tako razkoračil, da mn je dr. Tama rekel, da se mu zdi prenizko odgovarjati jednemn Gabrščeku Hujšega žaljenja si človek vendar ne more misliti, nego je to. Pri vsem tem Kramarjev Drejc vendarle molči in ne zine niti jedne proti dr. Tumi. Za radi tega pa smatramo tadi ta razpor med dr. Tumo in njegovim pobratimom, Kramarjevim Drejcem, za nekaj umet nega, za politično igro slepih miši, kajti ako bi temu ne bilo tako, bi Kramarjev Drejc na tak > krvavo žaljenje ne molčal.
Orožnik ga je zabodel. — V nedeljo pilo je več fantov v Grzejevi krčmi v Rihembergu. Med njimi je bil tudi 26-letni Leopold Karer. Ta je začel razsajati ter pretiti krčmarja in krčmarici. Poklicali so orožnike. Ker se ni hotel Karer z lepa odstraniti, so ga orožniki aretirali. Na potu v občinski zapor se je Karer postavil orožnikoma po robu, je jednega večkrit sunil in mu hotel iztrgati puško. Dragi orožnik bil je prisiljen rabiti orožje in je Karera zabodel v desno stegno. Najprej odvedli so Karela v Ajdovščino, odkoder so ga pa potem prepeljali v tuk. bolnišnico.
Požar. — V pondeljek zvečer okolu 11. nastal je v Stali Franceta Ambramiča v Bukovici iz dosedaj neznanih vzrokov ogenj, ki je vpepelil štalo, hišo, skedenj, vso krmo in kmetijsko orodje, vozove. Dim je zadušil tudi konja, kravo in tri prešiče; v nevarnosti je bila tudi družina pogorelčeva, ki se je pa v zadnjem trenutka rešila. Sreča je, da je moi bil zavarovan ter bo le malo škode trpel. Škode je okolu 8000 kron.
Z Ustij na Vipavskem nam poročajo, da so tam umrli v jednem tednu tri možje, in sicer po kratki bolezni. Dne 13. februvarja umrl je v 69. letu svoje dobe Anton Stibil hšt. 16. Pokojnik je bil dober krščanski mož in vnet član izobraževalnega društva. Kako so ga ljudje spoštovali, pokazal je pogreb, ki jo bil jako lep in katerega so se udeležili z društveno zastavo. Dne 16. febr. pa je umri Jurij atibil št. 10, star 73 let Tretji mrličev v o.nenjenem tednu bilje 79 let star mož. sicer še krepak, katerega je pa smrt po tridnevni bolezni
spravila v grob. Vsi trije naj počivajo v miru.
Dalje se nam poročovalec loii o razposajenosti šolskih otr.ik na listju ter pravi, da je razlika med ponašanjem šlurskih otrok in onih z Ustja velika. Poročevalec meni, da se šturaki g. nadučitelj bolj briga /.a vzgojo šolske mladine, nego oni z Ustja.
Tukajšnje c. kr. finančno nad-/orništ vo nam piše : C. kr. užitninski urad bi! je dosedaj v Harzollinskih ulicah, ločen od glavne davkarije v kapucinskih ulicah. Stranke so morale vsled tega zaradi užitnine hoditi na dva kraja, kar je prizadevalo mnogo zgube časa. Da se tej nepriliki pride v okom, prestavil se je v soboto tudi užitninski urad v davkarijo, kjer je v sobi št. 4. v pritličji zedinjen z uradom za pobiranje užitnine. Moleta se torej dobi v isti sobi, kjer se tudi plača užitnina.
Strašna noč v propadli. — Dne 1. marca podal se je 64 letni sodni sluga v Tolminu, Jože Slejko, po uradnih opravkih v Nemški Rut. Pri vsem tem, da jo hado snežilo in vmes tudi deževalo, sklenil je Slejko, da se hoče na vsak način še istega večera vrniti v Tolmin. Odpravil se je proti domn ob 6. uri zvečer. Zaradi goste teme zgrešil je, poslužujoč se kratic, hkratu pravo stezo. Pri vsem tem nadaljeval je Slejko svojo pot, misleč, da pride že zopet na pravo stezo. Kar mu zmanjka pod nogo tal in prevrne se v propad, globok kakih 60 metrov. Pri padcu prišel je ob klobuk in ob suknjo. Ko se je privalil do dna, prišel je ob zavest. Pomalo pa se mu je začela zavest vračati in lu občutil je strašne bolečine na obraza in na nogah. Kmalu se je prepričal, da ima desno nogo na dveh mestih zlomljeno, z obraza pa mu je tekla kri. Ležal je revež na snegu in dež je lil nanj, ne da bi se mogel ganiti zaradi zlomljene noge in vsled hadih bolečin. Na pomoč ni bilo skoro misliti. Vendar je začel opiti in klicati na pomoč, a zaman. Polotil se ga je strašen obap in kmalu padel je zopet v nezavest. Ko se je zopet zavedel, videl je, kako pada nanj sneg, namešan z dežjem. V tem strašnem položaja prebil je celo noč, ki se raa je zdela večnost.
Začelo se je svitati. Slejko začel je zopet na vso moč klioati na pomoč. Pa zopet zastonj. Ko se je že dobro zdanilo, začni je korake nad propadom in začel je zopet vpiti. Ali oseba, ki se je bila približala propada, zbežala je hitrih nog preč, začavši vpitje iz propada. Nedolgo za tem čnti je bilo zopet moške glasove. Slejko začel je zopet vpiti, a sedaj dobil je tudi odgovor. Oni mož, ki je prvi čul vpitje iz propada in je zbežal, tekel je namreč v vas povedati ljadem, kar je slišal. Odpravili so se koj na lice mesta še trije dragi možje, vzemši seboj sekire, pnške in vrvi. Ti so vrgli v prepad vrv, s katero se je Slejko obvezal, in potegnili so ga na to iz propada.
Prepeljali so ga potem v Tolmin in od tam v tak. bolnišnico, kjer se nahaja v žalostnem stann, pa vendar ne v takem, ki bi izključil njegovo zapetno okrevanje.
Nesreča. — V petek dogodila se je na cesti, ki se vije ob Soči med Sv. Lucijo in Modrejco velika nesreča. Po ti cesti vračal se je omenjenega dne posestnik Anton Stanič iz Bataj domov in ž njim peljala se je tadi njegova hči. Na nekem mesta omenjene ceste srečal je Stanič dva druga voznika, kojih konji so imeli komate pokrite z belim platnom. Vsled tega se je Staničev konj splašil ter odškočil proti roba ceste, ležečema nad Sočo. Staničevi hčeri se je posrečilo, da je skočita z voza in ostala nepoškodovana, dočim se je voz s Staničem vred in s konjem prevrnil čez cestni rob ter se valil po strmem obronka vse doli do Soče, kjer se je astanil na snega. Stanič si je pri lem zlomil levo bedro, voz bil je ves razbit, konj pa se ni poškodoval. Priskočili so vozniki Staniča hitro na pomoč, katerega so položili na jeden svojih vozov ter ga prepeljali k Sv Luciji, od koder so ga potem na dragem vozu prepeljali v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov.
Velika nemška pekarija v Trstu.
V Trstu napravi mariborski Nemec Karol Scherbaum v ulici Conti veliko pekarijo na par.
Christllclie Geuerkschaften (K r-čanska strokovna društva) je naslov prav lični in časa primerni poslanici, ki jo je izdala državna zveza ne-
političnih društev na Dunaju. Na 62 straneh je obrazloženo bistvo krščanskih strokovnih društov in njihova naloga. Cena je s pošto le 20 v (10 iztisov le I K 70 v). Naroča se pri uredništvu: „l)er ehrisl-liche Gewerkschalter, Wien VII, Kaiser-strasse 8.
Na plesu je v prepiru zabodla v Monakovem neka mlada Monakovčanka 23 let starega mesarskega pomočnika Maksa Avguština, ki je v bolnici umrl.
Izselilo se je v Ameriko leta 1904 iz raznih krajev sveta 812.720 oseb, 44.326 manje nego leta 1900 Največ izseljencev je bilo iz Italije, namreč 192.286, za njo pride takoj Avstro-Ogrska s 177.156 izseljencev. Od izseljencev je bilo 648.100 moških in 263.770 ženskih. Denarja so izseljenci ponesli seboj 20,894 385 dolarjev (1 dolar = 6 kron.)
Živ pokopan. — Iz Banjaluke poročajo: Tu je umrl obrtnik Stojan Koljevic Bulgarin. Po pogrebu sta oslala na njegovem grobu le grobokopa, ki sla pričela sipati v jamo zemljo. Nakral začujeta iz groba glas: „Bralje, zakaj me živega zakopavate V11 Grobokopa sla prestrašena pobegnila in prijavila slvar redarstvu. Policija je hitro odprla krsto, a bilo je seve prepozno. Stojan je ležal v krsti zadušen.
Lakota na Srbskem. — Lani je bila na Srbskem velika suša; več mesecev ni deževalo. Posledica tega je bila slaba letina, sedaj pa velika revščina in celo — lakota.
Podgane snedle 100.000 frankov. — V Pariza sla hranila neki mož in žena vrednostne papirje. Ko ata hotela odtriči odrezke, da potegneta obresti, sta našla le male koščeke zgrizene od podgan. Papirji so bili vredni 100.000 frankov.
Loterijske številke.
4. marca.
Trst............... 63 28 60J66 59
Lino............... 8 80 29 J81 86
Tržne cene.
Za lOOJkg.
Kava : Ceylon.............147 — „
„	Portorico .	.	„	180 —	„
„	Santos ...	K	100'—	do
Slakdor...............„	48'—
Otrobi debele . . „ 12'— robne . . „ 11-60
Koruza ........................1520
Oves ....................16-—
Petrolij v sodu . . „ 42'— zaboja	.	„	18 —
Moka ogerBka: št. 0 K '33 — št. 1 K 82-20 3t. 2 K „ 3 „ 80 40, „ 4 „ 29 60, „ 6 „ št. 6 K 28.—.
160 — 140 — 116 — 46 — 14-60 12-60 17 — 18.— 48 — 18-60
31-20 29 —
Ponos vsake gobpo linje Je dobra k*v*
Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
se ne bi smela pogroftatl več v nohonoin gospodinjstvu, kadar se napravlja kavina pijača.
Zahtevajte le izvirne navoje Imenom • KATHREINEK«.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Komu \ Gorici odlikovan z čutni dlploai najvlijega prlzninji jubilejne razitave at Diiajs I. 1898. n v Borlol na razstavi I. 1900 s zlito ivetloja izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tadi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršbe točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za iye svojim rojakom v mesta in na deželi najaljadneje.
mw.
"^0
Dunajska cesta 19
0x»
G*-
v Medjatovi hiši v pritličju — Dunajska cesta 19
Z2& »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
f
v sprejem a:
1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, prnniriiin Iji pridelkov proti poftimil škodi;
2. zavarovanja, zvonov proti poškodbi in
3. /a nlftjmvstrljskodoftoliio zavarovalnico na IMmaji:
a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednoslavna zavarovanja za slučaj Hinrli, na doto in rento, ljudska zavarovanja /. immečnini plačilom zavarovalnine po 60 vin., I, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku „Kentna hranilnica11 deželne zavarovalnice zelo praktično staroHtno in rentno preskrbo ;
b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.
Zastopnik za pokncženo grofijo goriško-Kradišfamsk
*
f
V
Pojasnila daje in vtiprcjomii ponudim ravnaloljslvo zavarovalnici' ler postroje na željo Imli s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri a vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih povorjonikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebo za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem      -.7^-'.-=--. popolno varnost. .	 —
Svoji k svojim! o jo vodja »Centralne posojilnico^ v tioriei.
Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!
/p	Lekarna	■	^
Crislololelti v Gorici
Prav« In edine žel. kapljice
z znamko sv. Antona Pado-vanskoga.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če ae jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popjj,.. _ Okrepi
šelodec, storč, da agine v kratkem fasu omotica in ši-votna hhiost (mrtvnst). Te kapljice tndi storč, do človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin
\	tfi
'Vi
Saunig 8 Deta
ulica Municipio St. 1,
(•urica.
Velika tovarniška zaloga Šivalnih strojev kakor za Šivilje, krojače, firevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekatniranje). V zalogi m- tudi nahajajo angleška dvoko li sti „Hetical Premier" in slamoreani stroji, samokresi in razne puike. lastna meh. popravljalnimi. Olavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Weatfalla“.
Viktor Toffoli
v CJorici, vin Tentro Al.iO
(nn »tari poSti)
velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Jedilno
. kr. 32
„ fino . „ finejše „ boljše dalmatinsko istrijansko .
36
40
44
48
66
Corfti . . Bari . . Lucca . . Nizzn • . Naj finejše
kr. 60 „ CO „ 70 „ 80 Ki 1
Priporočam č. diiliovšeini In cerkve-ulin onkrlmlštvom.
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici,
v ulici Morelijevl hiš. štv. 12.
Prodaja cerkv. orodja* že izgo-tovt)ena v posrebrenih tn postajnih kovinah po znižanih cenah.
Izvršujejo se vsakovrstna dela, bodisi iz dragocenih ali nedrnjjoeeiiih kovin, bodisi v urezanem ali ne-uiezaiieinslofju iu to za cetkve kakor za zasebno nibo. Ppoprnvljajo in prenavljajo se cerkv. orodja, po-zkifujejo iu po-srebrujejo se v j.	Ognju	pod vod-
--!TVjcjj.	šivom ve5i'eya in
izurjenega delovodje. V trgovini se iz dolhujejo vsakovrstne črke iu napisi. Na željo pošlje tudi cenike s podobami.
Vse po nnjnlžjili ctn.ili.
Vse pošiljale se pošiljajo franko.
m * * #
*
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici št. 25, v Gorici,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko 5t. 0, 1, 2,8,4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrBle, namreč od ’/„ kila in ob enega lun ta. Testenine i/. tvornice ŽniderSič & Valenčič v II. Histrici. Zve-plenke dntfbe sv. Cirila in Metoda Moka 17. Majdičevega mlina v Kranju in i Jochmauu-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Delavnica cerhUenih posod in cerhiJenega orodja
Fr. Leban,
Gorica,
Magistratna ulica štet?. B.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franko.
Najbolje stiskalnice za vino
in za MASI;! N K so stilskalnice ..ER(’()LEJ najuovejšepi In izvrstnega sestava s pri-strnjeni za d -ust roki in trajni pritisek; zajamčena največa izraba, veča od vseli
diuKih Htiskiihite: i.aiboije automatične škropilnice 711 ,H,‘
.	kuje	delajo same,
’’	^	lire/,	obračanja.
Mlini za grozdje, vočje iu masline, Hobkalniiv /. inastiloni za grozdje. Plugi za vinograde,
Mišnice za vočje, kakor tudi za vse proizvode rastlinske, J.ivinske in rudne. II) lin ulične stiskalnice, stiskalnico za seno, slamo itd. za ročno delo. Mlatilo za pšenico, čistilo za žito. pr liirnlo mečkalo za krmo iu mlini za brašrvi. ročni in- razni kosti, pilili, ler vseh drugih gosdodaokih strojev
Samodolujoča
škropilnica
veli
&
iw
S\ ^Izdelujejo in popravljajo z jamstvom kot poseb-«&**-"‘"nost najnovejše, izborne, obistinito, pripoznato stiskalnica za vino. gj	najbolje	in	odlikovane	tvrdka
PH. MAYFARTH IN DR.
gospodarskih in vinarskih strojev, na Dunaju, Taborstrasse štev 71.
Odlikovani v vseli državah sveta •/. več kul .">:I0 zlatili, srebrnih iu pnčastnili kolajn. Iustrovani ceniki in mnogobrojna izpričevala pohvalna. Prekupci in zastopniki dobrodošli
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po 472°/o polumesečno; ne-vidignoneobrestipripi-suje konee leta k glavnici. Rentni davok plačuje posojilnica sama.
Posojila
udom na osebni kredit po 6% In na vknjižbo po 57./«
»Centralna posojilnica”
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprojema
nove člane
s glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestujopo dogovoru.
Uradne ure
vsak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.