pGŠtarina plačancu	Posamezna flev. Oln
§«@» 49.	V Liubnam, v oste^ dne 5. decemora 1924.	Leto VII.
Upravništvo,.Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Ureani&tvo „Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72
Izhaja vsak petek.
Naročnina: Četrtletno Oln 7-50, polletno Ola I5-—s
celoletno Din 30- —.
z brezverskimi komunisti, ki hočejo našega kmeta oropati njegove zemlje. Niso se po-, trudili klerikalci, da bi izpolnili svoje obljube, ki so jim priborile v Sloveniji skoro vse mandate.
Predvsem so obljubljali klerikalci ob lanskih volitvah
avtonomijo.
Da so nanjo pozabili, vemo vsi. Ko so bili v vladi, je skoro niso več omenjali. V vladi so imeli toliko moči, da bi lahko vsaj nekaj dosegli. Zakaj niso tega storili? Zato, ker je klerikalna avtonomija budalost, ki bi Slovencem prehitro odprla oči, da z njo ne more biti na Slovenskem niti ena muha bolj sita, kakor je sedaj. Zgodilo bi se baš nasprotno: Avtonomija bi zahtevala velik upravni aparat z velikimi davki. Ako bi se torej avtonomija izpolnila, bi klerikalci izgubili eno svojih volilnih orožij, katero hočejo še za bodoče volitve kovati in izkoristiti v svoj prid. In orožja klerikalci potrebujejo. Zal le, da je avtonomija ka-; non, s katerim se ne da več streljati.
Kljub vsem klerikalnim obljubam so naši fantjesvojaki še vedno v Macedoniji.
Kdaj so tigri skušali to svojo obljubo izpolniti? Kdaj so posredovali za to, da bi dobili naše fante v našo ožjo domovino?
Eno najnesramnejših klerikalnih agita-cijskih sredstev ob lanskih volitvah je bila obljuba znižanja davkov,
s katero so obsipali volilce najraje v bolj odročnih krajih, kjer je ljudstvo politično še močno nezrelo. In kaj se je na to obljubo zgodilo?
Davke je zvišal
od klerikalcev podpisani Markov režim. Ko so bili tigri sami v vladi, se je še posebno navijal davčni vijak.
Isto velja za
obljubo znižanja cen.
Tej obljubi so verjele le zeljnate glave in najomejenejši farovški dremavci, ki so kar zijali, ko jim je tigrovski zločinec z naj-: drznejšo nesramnostjo slikal zemeljski raj, češ, le volite Korošca, on bo znižal cene sladkorju, kavi, milu, petroleju, tkanini itd. Zgodilo pa se je nasprotno: cene so rasle dalje, ker, seveda, Korošec ni čarovnik, ki bi poleg nizkih cen pričaral še zlati dež z neba.
Klerikalni tigri, to je skoro edini zastopniki Slovenije v skupščini, se niso brigali za slovenske bolnice
in niso poskrbeli, da bi se vnesle zanje dovolj velike vsote v državni proračun. Tu
Pod bremeno
Kadar srno obdolževali klerikalno politiko, da je nespametna in da je zakrivila že mnogo gorja, smo to dokazali z dejstvi in se nismo posluževali puhlega zmerjanja ter natolcevanja, kakor to počenja nepošteno klerikalno časopisje, ki bi rado zakrilo goro klerikalnih grehov z goro laži in s praznim grmenjem. Zato pričenja n. pr. «Domoljub» v sirovih in neotesanih besedah ropotati z državnimi tatovi, vele-srbi, narodnimi izdajicami in Judeži Iška-rioti. Ne pove zakaj, kako in kdaj, odnosno, če že skuša eno ali drugo teh laži utemeljevati, si na lepem izmišljuje stvari, ki jih ni nikdar bilo. »Domoljub* je gotovo mnenja, da se naše ljudstvo ni izza zadnjih volitev ničesar naučilo in da zaužije vso duševno hrano, ki mu jo nudi «DomoIjub».
Na klerikalne zločinske in sleparske inetode odgovarjamo le z vprašanji: Kdo je državni tat? Ali je velesrbstvo to, da demokrati zahtevajo enotnost države in naroda ter enakopravnost vseh plemen ter slojev pod geslom: SVOBODA, ENAKOST in BRATSTVO? Ali so narodne izdajice tisti, ki hočejo, da veljajo za Slovence, Hrvate in Srbe enake pravice in enake dolžnosti? Kdo je Judež Iškariot in kdo nas izddfa ter prodaja v gospodarsko, politično in versko smrt? Ali so proti svobodi Slo-
m težke vesti
vencev tisti, ki hočejo svobodno, enotno in močno Jugoslavijo?
«DomoIjub» meče med ljudi prazne čenče in seveda ne pove, da so klerikalci z vso svojo dosedanjo politiko korupcije, hujskanja in razburjanja preprostih ljudskih množic tisti, ki so državni tatovi, narodne izdajice, Judeži Iškarioti ln gospodarski škodljivci vsega jugoslovenskega naroda in predvsem slovenskega ljudstva.
Kdor po nepotrebnem hujska pleme proti plemenu, dviga mržnjo proti Srbom, ne izpolni svojih obljub, podpira najmrač-nejše protidržavne elemente, nesramno laže in obrekuje v borbi proti političnim nasprotnikom in skuša oslepariti državo v svoje strankarske svrhe, nima pravice dvigniti najmanjši očitek proti svojim političnim nasprotnikom.
Ne nasedajmo ponovno tem klerikalnim limanicam. Zato imejmo vedno pred očmi, koliko polomij imajo tigri na svojih grbah, odkar so bili izvoljeni.
Namesto, da bi klerikalni poslanci po volitvah začeli pametno politiko, so sc zvezali s političnim sleparjem Radičem, da bi skupno z njim povzročili v državi krvave homatije, razbili državo in vrgli s tem Slovence v žrelo Italijanom, Madžarom in Nemcem. Potem so se klerikalci vezali tudi
K ponesreč ili tigrovski špekulaciji
Dve plati naših tigrov
Kot derviši turški besni o korupciji kriče, vzadai pa sleparstvo lastno skriti javnosti žele.
Iskati denarna sredstva za volitve so začeli, pa državno so blagajno malce zvrtati hoteli, %
je vsak Izgovor jalov. Oni, ki so skoro sami zastopali interese Slovenccv v skupščini, so bili dolžni, to storiti.
Kmalu po volitvah so se
povišale cene za prevoz na železnicah.
Tudi to je menda bila izpolnitev obljube, da bodo tigri cene znižali,
Nadalje	*
so se povišale takse.
To so prirjoveli tigri z Markovim režimom, katerega so podpirali.
Ob lanskih volitvah so klerikalci obljubljali tudi
pravično razdelitev neposrednih davkov
po pokrajinah. Ko so prišli na vlado, niso za izenačenje davkov storili ničesar. Zato je-moral
posredovati samostojni demokrat minister Žerjav
pri finančnem ministru, da se določi komisija, ki bo izdelala -
zakonski načrt za izenačenje neposrednih davkov.
Klerikalci za to niso imeli časa, ker so seveda morali, ko so prišli v vlado,
premeščati, odstavljati in preganjati napredno uradništvo.
V vladi so imeli dovolj moči, da bi vsaj započeli to akcijo.
Da se no pozabi:
tudi kuluk so zakrivili
tigri, ki so podpirali Markov režim. Zato pa so ga morali odpraviti samostojni demokrati, ko so prišli v vlado.
Poleg preganjanja uradništva je tigrov-ska vlada imela v načrtu tudi
izpremenitev Kmetijske družbe v po« družnico klerikalne korupcije.
kar se jim je tudi izjalovilo, ko so tigre zapodili iz vlade.
lAnton Stražar:
Krvavi denar
Povest iz minulih časov (Dalje.)
»Potem si pa revež; kar prisedi v našo druščino in pij!»
Jurče pije iz Pajkove čaše, nato ravnodušno prisede k družbi in naroči kar bokal vina.
Prelovšek je medtem prav pazljivo Ogledoval Jurčeta, ki se je v tem času sicer res precej izpremenil, njegov obraz je postal možat, postava pa čvrsta in koščena. Toda Prelovšek je vseeno prvi pogodil novodošlcca, starega znanca, z besedami:
«Hola, tovariši, vsi skupaj ste od vina že krivogledi, ali ne spoznate Jurčeta, Metinega sina, kaj?»
Tedaj Jurčetu vsi skupaj ponujajo roke v znak veselega svidenja; vsevprek ga začnejo izpraševati: zakaj jih je tako nagloma zapustil, kje je bil ta čas in kako se mu je godilo?
V glavnem Jurče vse izpove tovariš Sem — seveda le o onem dogodku pri Trstu je previdno molčal. Pač pa jim je
Oni, ki so vedno in največkrat po krivici kričali o korupciji drugih, so izvršili
največjo in najnesramnejšo korupcijo v naši državi,
ko so hoteli na račun cenejšega prevoza hrane iz Banata v Slovenijo
osleparlti državo za kakšnih 10 mili« jonov kron
Zopet so bili samostojni demokrati, ki so sc pobrigali ?.a to, da se ;e m nepošteno mišljena naredba tigrovske vlade ukinila. O tem smo natančneje pisali v zadnjih številkah.
To je ves «uspeli» 21 tigrov, ki so zastopali Slovenijo v narodni skupščini. En sam samostojen demokrat iz Slovenije je bil ta čas v narodni skupščini in vendar more beležiti več uspehov za slovenske koristi kakor 21 oseb, ki so samo pridigovale, pa ničesar storile. Ta dejstva menda zadostujejo, da slovensko ljudstvo ne bo šlo več na led za tigre in da bo pošteno obračunalo s svojimi dosedanjimi političnimi sleparji.
Politični pregled
Volilna borba postaja od tedna do tedna živahnejša. V drugih delih države še vse bolj, kakor pri nas v Sloveniji. Naši klerikalni tigri se ne upajo pred volilce. Njihov strah pred ljudsko sodbo jc čisto razumljiv. Nikoli ni bilo slovensko ljudstvo tako sle-parjeno kakor pred lanskimi volitvami, nikoli pa tudi ne bo tako usodno pomedlo
z ljudskimi sleparji, kakor dne 8. februarja,
ki morajo enkrat odločiti pravo voljo ljudstva, doslej sleparjenega in izrabijanega od klerikalnih tigrov, Radičev in drugih koristolovcev. Vse gre v pravem tiru. Ljudstvo se iztreznjujc, ljudski sleparji pa prihajajo na sramotni pranger.
Tudi Radiou že tli pod podplati. Njegov bivši poslanec, Vinko Lovrekovič, je osno-' val svojo lastno seljaško stranko, ki dobiva i
začel razlagati, da je nekoč pri kopanju v morju rešil svojega mojstra pri utap« ljanju in zato dobil 500 goldinarjev na« grade. Jurče je tudi resnično imel to« zadevno pisane dokumente in mu je mo« ral vsakdo verjeti...
«Veš kaj, ti, ki imaš sedaj denar, kupi Srobotnikovo kmetijo Pod Zabrežjem ob Moravški cesti in začni tam gostilno. To bo nekaj za tebe, kakor tudi za nas; bomo imeli vsaj enega domačega človeka — saj me razumeš!«
S tem Pajkovim nasvetom je bil Jurče kar zadovoljen in je poklical še par bo« kalov vina. Izvedel je Jurče nato še mar« sika j: da so Gričarja iz Rudnika ustrelili graničarji pri Brežicah in da so drugi tihotapci komaj odnesli pete. Gričarica in hči Marjetica pa sta pomrli za kozami. Tako sedaj gospodari na gruntu brat rajnkega. Nato so mu tovariši pripove« dovali o Šimnovki, da se je v drugo omožila in se slabo razumeta z možem. Tovariši so mu tudi povedali, da so se nocoj ravno vrnili z «ekspedicije» in da se jim je dobro obneslo, ker so v Boldi« novi kašči dobili pri dvajsetih mernikih pšenice. Bili so torej lahko zadovoljni. Le eden med njimi je ves čas molčal. To •
vedno več pristašev. Lovrekovič, ki so sc mu v dno duše zagnusile strašne razmere v Radičevem krogu, je zdaj v posebnem proglasu na hrvatske seljake razkril, kako se je Radič obogatil na račun seljaških žuljev, kako jc uganjal milijonske sleparije in kako je svoje preproste in slepo vdane množice hotel zapeljati v krvavo boljše-vištvo. Z denarjem, ki ga je Radič prejemal za strankin fond, je Radičeva ožja klika gospodarila kakor svinja z mehom. V Ameriki so Radičevi agenti med tamošnjimi hrvatskimi naseljenci nabrali okrog 30 milijonov kron, a danes nihče ne ve, kam jih je Radič spravil. Dognano je, da je Radič od ruskih boljševikov prejemal silne denarje, da bi pripravil hrvatsko ljudstvo k upom proti državi. Ko se je mudil v Moskvi, je Radič sklenil z boljševiško vlado po«
godbo in načrt, kako bo v zvezi z Madžari, Albanci, bolgarskimi hajduki in ostalimi zakletimi so-, vražniki naše države dvignil revolucijo in nato Po vsem Balkanu postavil svoje krvave bajonete. Toda, kakor Bog ni dal kozi dolgega repa, tako tudi Radič ne bo nikoli mogel izvršiti peklenskih naklepov, za katere so ga plačali boljševiki. Naša vlada jc dobro pazila na vsako Radičevo gibanje* ima vse dokaze o njegovih izdajalskih zasnovah in je tudi ukrenila vse potrebno* da Radiču pokaže rogove. Vlada prav dobro ve, kje sc skriva Radič. Toda, ker se Radičevi dosedanji volilci v množicah iz-treznjujejo in ob tako strašnih razkritjih spoznavajo, da takega sleparja, kakor je Radič, še ni videl svet, opušča postopanje proti Radičevi stranki. Radič in vsi njegovi klikarji, ki so se s svojimi mahinacijami pregrešili proti zakonu, pa seveda pridejo pred sodišče, čim bo obtožni materija! v. celoti zbran.
Ob razkritjih Radičeve gnilobe se šele prav razodeva,
Kakšno klavrno in zavrženo politiko so vodili klerikalni tigri.
Vse leto so se bratili z Radičem in sedeli i po njegovi milosti na vladnih stolicah. Nje-
je bil Matevž Potiskar; zaljubljen in iz* prijen študent. Končno tudi on odpre usta in kakor v šali vpraša:
«Ti, Jurče, jaz sem pa slišal, da je v «soldaških kasah« dosti denarja. Daj, vražji človek, tudi meni kaj povedati, kako bi si opomogel?«
Jurče je le za hip pobledel, nato mu jc kri od razburjenja bruhnila v glavo. Planil jc proti šibkejšemu Matevžu in hripavo siknil:
«Hudič zeleni, govori, kar veš, sicer ti bo odklenkalo!«
Preplašeni Potisek slednjič izpove, kar je slišal od Ilkovca — o čemer pa da sam ni popolnoma prepričan, je li res ali ne; samo okolnosti so take ...
Nato izvleče Jurče iz malhe neko pi« sanje in je da Potisku: «Na, to preberi na glas! Če pa nemški ne znaš, noben študent nisi bil!«
Potisek je sedaj prebral pisanje s po? trdilom, da je Jurče prejel 500 goldinar« jev, ker je rešil utapljajočega se mojstra Candrijana,
«No, sedaj veste vsi, odkod jc moj denar, veste vsi! Kdor bo pa drugače govoril — mu že zavežem jezik! To mo« ra pa vsr.k pameten tudi vedeti, da pre«
mu so kadili in ga hvalili, vse druge pa Mevetali in črnili, kolikor jih je bila volja. Ko pa jim je Radič dal brco in jim nakanij pri volitvah pobrati mandate, so šele začeli kričati proti svojemu bivšemu zavezniku in danes gotovo nihče tako vneto nc želi, da bi bila Radičeva stranka razpuščena, kakor naši klerikalci.
Po slabi tovarišiji glava boli. To čutijo poleg naših klerikalcev tudi drugi možje, lei so se pajdašili z Radičem, posebno Da-vidovič in Spaho. Njuni volilci nočejo več čtsti o njima in se priključujejo drugim strankam. Naj tekom volilne borbe pride šo karkoli hoče, eno je žc danes jasno, da bodo razkosani avtonomisti, republikanci in vsi drugi, ki so s ciganom Radičem hoteli naši državi krojiti usodo, na dan 8. februarja neusmiljeno tepeni.
Zmaga Narodnega bloka pa bo sijajna in neomajna.
Z njo se prične nova doba našega državnega razvoja in gospodarskega napredka v znamenju svobode, enakosti in bratstva.
Naša severna sosedinja Avstrija se polagoma spravlja na noge. Nemčija jo sicer še vedno snubi, ker liočc v zvezi z njo uresničiti stare sanje, da bi si preko avstrijskega in slovanskega ozemlja priborila pot na vzhod in k Jadranskemu morju. Toda Avstrija ne mara pogubnih zvez z Nemčijo,
ker sama lahko živi in ker uvideva, da bi kot podložniea skrahirane, toda še vedno domišljave Nemčije bila izpostavljena od-jw>ru naše države, ki zna in bo vedno znala odločno braniti svoje meje.
V Italiji se nadutežu Mussolittiju godi vedno slabše, istotako je tudi na Španskem odklenkalo diktatorju generalu Primožu de Riveri. Ljudstvo se povsod iztrez-nju/e in hoče poštenega dela za državo, ne pa domišljave komande.
Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas!
Dopisi
GORNJI LOGATEC. Narodni praznik Uje-dinjenja smo pri nas prav slovesno praznovali. Na predvečer je priredil Sokol krasno uspelo akademijo pri br. Lenassiju. Spored je bil izbran. Akademijo so otvorili tamburaSl s sokolsko koračnico. Tudi vse odmore so izpolnile tamburaške točke. Nato sta sledila dva domovinske ljubezni in neomajne vere v veliko prihodnost Jugoslavije navdahnjena slavnostna govora. Vsi oddelki so nastopili z izbranimi telovadnimi točkami. Najbolj so ugajale članice z ritmično prosto vajo c Večer na Savi» s spremljevanjem klavirja in pevskega kvarteta. Obilo pohvale in priznanja sta želi moška in ženska deca Pa tudi člani z boksom niso zaostajali. Slavnost je zaključila lepo posrečena živa slika. Občinstvo je bilo nad vse zadovoljno in zares slavnostno razpoloženo. Drugi dan je bila večina hiš ob cesti okrašena s trobojnicami. Udeležba pri maši, ki pa ni bila slavnostna, je bila mnogoštevilna. Navzoče je bilo uradništvo, občinski svet, orožništvo, finančna straža in številno zasebno občinstvo. Pozornost je vzbudila udeležba ene akcijske čete tukajšnje Orjune. Med udelež-niki je vladalo ogorčenje nad služabnikom sv. cerkve, ki jo dokazal svoj patriotizem s tem, da je opravil popolnoma navadno mašo in še to za nekega pokojnika. Po maši je g. sreski poglavar sprejemal čestitke posameznih uradov iu korporacij. Gornji Logatec je znova dokazal, da je trdnjava narodne in državne misli.
GRADAC V BELI KRAJINI. V nedeljo 30. uovembra je bilo pri nas v salonu g. Ma-zelleta predavanje, in sicer o gospodarstvu v naši državi in o prosvetnem delu. Predaval je iz Zveze kulturnih društev g. Slavko Mrovlje, učitelj v Črnomlju. Udeležba je pokazala, da tudi pri nas želimo sličnih predavanj.
NOVA ŠTIFTA PRI GORNJEM GRADU. Dragi bralci «Domovine», primoralo me je, da se zopet oglasim iz našega gorskega kraja. Motite se pa, ako mislite, da živimo prav mirno. Vedno nas tlači kaka nadloga. Dolgo-i trajna vojna nam je pobrala zvonove, da smo
si nedavno morali nabaviti nove. Kadar pa umrje kakšen faran, se mu zelo slabo zvoni, četudi je zvonjenje treba župnik« še posebej plačati. Cerkveni orglač in obenem občinski tajnik pa zahteva tako visoko plačo, da se farani upirajo. Mi farani smo zvonove preskrbeli z žuljevimi rokami, gospodu orglaču in tajniku pa se dobro godi ter mu ni treba vstajati, ker zvonovi ob delavnikih ne zvonijo jutrajnice. Sploh se z našimi zvonovi silne štedi, dasiravno bi bilo umestno, da l)i opominjali vernike redno tako kakor je včasih bila navada. Kako gospodari naša klerikalna stranka v Novi Štifti, bomo pa drugi? povedali. — ~ntič izpod gore.
ČATEŽ OB SAVI. O izidih raznih občinskih volitev se je marsikaj poročalo, pa se moramo na kratko javiti tudi mi, kajti tudi pri nas so klerikalci uganjali čudne stvari. Ko je bila občinska volitev razglašena, je naš župan sklical občane iu predlagal, da bi se postavila enotna občinska lista, v katero bi vsaka vas sama postavila svojega moža. Predlog smo vsi odobravali, le neki klerikalec, ki se je zbal, da bi se s tem končala njegova občinska slava, je nasprotoval. Iz jeze jo potem rjovel po Čatežu gor in dol, a ni zase dobil več pomagačev kakor enega samega, ki ga je vreden, še klerikalci so se ga ženirali. Volitve smo pa le imeli, komisija pa je bila po večini klerikalna. In ta komisija je odobravala glasovanje tudi tistih klerikalcev, ki so že bili kaznovani zaradi tatvin. Ko pa je prišel neki mož od narodne stranice, ki mu je očitati samo malenkosten prestopek, so klerikalni tigri takoj preprečili glasovanje. Pritožba zoper tako postopanje še sedaj ni rešena in bomo o njej še poročali. O naših klerikalcih se sploh da še marsikaj povedati. Ob nedeljah gretto napredni možje vsi lepo v cerkev, kakor sc spodobi, klerikalci pa postopajo pred cerkvijo in politizirajo. Smatrajo pa se seveda za najboljše vernike in obsojajo vsakogar, ki ne trobi v njihov rog, pa če je drugače tudi stokrat večji poštenjak od njih.
RAJHENBURG. Po trudapolnem bega-nju po svetu sem se odločil, da se povrnem v svoj domači kraj, da v miru preživim v
živi sedaj še samo on, drugi so pomrli. Ker mu ni do kmetije, jo prodaja. To pa vem, da si bo izgovoril eno sobo, da bo zahajal semkaj o počitnicah.«
«Ako ni večje cene, se bo pa žc pla« čalo!» pravi Jurče samozavestno. «Poj« dem pa kar ogledat!«
Ko je Smolar to slišal, sc je ugriznil v ustnico in postal slabe volje, — ne« voščljivost in bojazen sta se ga polotila, zaskrbelo ga jc takoj, da utegne ta člo« vek začeti gostilno. To bi za Smolarja bilo huje, kakor da bi mu vsako leto po« tolkla toča na polju.
i-
Smolarjev strah je bil upravičen, kajti že po preteku kratkih dni je vedela vsa okolica, da je v Podzabrezje prišel mladi gospodar Jurče, ki je svoj čas bil pri Šimnovcu. Prišli so zidarji in mizarji k hiši, vozniki pa so pripeljali velike sode vina.
Jurče je namreč takoj preko notarja izplačal gospodu Blažu vso kupnino in si začel urejati domačijo. Najel je shjžin« čad, začel gospodariti in voditi gostilno. Imel je izborno vino in vedno dobre pri* grizke. Gostje so se vedno raje oglašali
morem še kaj več; v osmih letih sc že kaj zasluži!«
Tovariši, ki so bili že precej vinjeni, se niso zmenil? ne za eno in drugo, tem* več pomirili Potiska in Jurčeta, nato pa pili. se režali in celo prepevali dalje. Zunaj se je javil že dan, ko so se od* pravili. Jurče pa jc legel za peč, vest ga ■je znova zapekla in ni mogel zadremati.
XV.
Jurče je kupil S robo t« nikovo kmetijo. Vse poslop« je je preuredil, začel gostilno in nekaj časa vlekel dekleta za nos.
Takoj prvo nedeljo po prihodu v do« mači kraj se je Jurče napotil Pod Za* brezje, da si ogleda Srobotnikovo kme« tijo. Hodil jc po isti poti, koder je svojčas šel kot devetletni dečko v sprem« stvu Podlipčcvega Jozija h kmetu Šim« novcu. Torej po isti poti, kakor tudi kaplan Matijče, ki je hodil maševat v Zabrezje. Tudi Jurče se je nehote ustavil vrhu Bobovniškega klanca, pa se zazrl v divne Kamniške planine. Ko sc je tako veselil krasnega dne in razgleda planin
na severni strani, se mu zazdi, kakor bi v oblakih ugledal sedmero vojakov. Pc« tero izmed teh jih je bilo videti kakor uklenjene v težke verige, dva pa sta bila videti vsa v krvi... Dasi je bilo sredi dneva, vendar je Jurčeta zgrozilo v duši.
Začne nadaljevati pot nizdoli; prav hitro je koračil. Na levo stran ceste je bila raztresena po holmcu Zabreška vas, v sredi med hišami vrhu hriba^pa je kra« ljevala bela cerkev sv. Lovrenca. Pred njim dobrih pet minut ravno ob cesti, pa je bilo Podzabreško selo s četverimi hišami.
K prvi hiši v znano Smolarjevo go« stilno je krenil Jurče, da si pridobi dobro voljo in poizve kaj podrobnega o pro« daji Srobotnikove kmetije.
Gostilničar, ki ni spoznal gosta, se popraska za ušesi:
«Ja, veš, fant, ali kar si že, za to kme« tijo bo treba šteti 2000 goldinarjev. Tudi jaz bi kupil, pa nc premorem toliko su« hega, čeprav imam dobro kmetijo. Go« spod Blaž pa hoče imeti takoj izplačano na roko!«
«Kdo pa jc ta gospod Blaž?«
«A kdo, Srobotnikov sin, ki je za pro« fesorja v nemškem Gradcu. Izmed vseh
krogu svojcev svojo še dodeljeno mi živ-ljensko pot. Pred par dnevi sem dospel zopet pod domaČi krov, a skoro nisem mogel verjeti, kar sem slišal in videl. Ko sem odhajal v tujino, takrat je županoval trgu ugleden naprednjak in nihče bi si ne predstavljal takrat, da se bo v tej dobi tako hitro spremenilo. Razumeti nisem mogel, kar so mi pravili. Kmalu po mojem odhodu so se razmere v trgu izpremenile in danes imajo na čelu sicer uglednega, a žal klerikalnega župana; iudi večina občinskih mož je tega mišljenja. Tudi v drugem oziru je marsikaj drugače. Kakor se spominjam, se prej ni nikdar sprejel za častnega občana mož, ki bi ne imel zaslug za trg. A kaj se je sedaj zgodilo, mi ne gre v glavo. Sicer nisem še v tej stvari mogel priti do dna; mislim, da je to samo voda na njihov mlin, ker se bližajo volitve. Kakor je sploh znano, si opat tukajšnjih trapistov pač ni pridobil mnogo zaslug za trg. Mogoče so slavni občinski mož'e smatrali za njegovo veliko zaslugo to, da je dal grad ograditi s plotom, da se ne morejo tržani več sprehajati tamkaj kakor je bilo to prej v navadi. Glavno pa bo menda to, da pridejo pod njegovim poveljstvom na dan volitev v dolgi vrsti na volišče, obenm pa še privedejo vse bolnike in starčke, ki ne morejo hoditi? Naj bo, kakor hoče, po mojem mnenju to ni na mestu. V bodoče bi pač svetoval tržanom, da pri volitvah malo bolj gledajo na napredek in da ne volijo takih odbornikov, ki bodo še kuharico gospoda župnika izvolili za častno občanko. — Tržan.
MARIJAGRADEC PRI LAŠKEM. Neki tukajšnji dopisnik «Slovenskega gospodarja» ponovno potrjuje, da niso naši občinski odborniki in župan z ljudstvom, pač pa proti njemu. Potem nadaljuje ta «duhoviti» dopisnik o nekih ponarejenih demokratskih podpisih na kandidatni listi za časa občinskih volitev in piše obenem, da so tedaj Marije-gradčani na demokratski listi podpise sami podpisali, a jih potem preklicali. Iz vsega tega kvantanja «Slovenskega gospodarja« se sodi, da so naši klerikalci že popolnoma duševno propadli. Mnogo bolje bi bilo, da bi molčali; bi se vsaj ne blamirali. — Sedaj pa
pri njem, dočim je Smolar žalosten in jezen obenem gledal skozi okno.
Pa kako je znal Jurče govoriti go« stom! Osobito pa se je prikupil mladim dekletom in njih materam. Tekom enega meseca, kar je imel gostilno, je zagotovo mislilo žc petero deklet, da se bodo v kratkem sukale kot gostilničarkc s ključi sem in tja, pa donašale veselim pivcem rujno vince in prigrizke. Vsaki je znal Jurče pihati na srce, resno pa zaenkrat ni mislil na nobeno. Špekuliral je, da si dobi bogato nevesto. Govorice o njego« vem krivo pridobljenem bogastvu so počasi pojenjale, ker ženske so govorile le še o tem, katero si bo Jurče izbral. Jurče pa je «farbal» dalje, stregel gostom in jih zabaval ter dajal svojim tovarišem iz pisane družbe ^edno zavetišče. Ali kakor mu je tudi raslo blagostanje in navidezno zadovoljstvo, sta se mu v duši iVendar večkrat obudili vest in slutnja,
!da se mu krvavi denar utegne maščevati. *
Pičle četrt ure od Jurcetove gostilne, Kakor so sedaj ljudje splošno rekli hiši, tje bival imovit kmet Brodar. Na Selu, kjer je Brodarjev dom. si ie Jurče izbral
še nekaj o « Domoljubov^ lažnivosti. Gotovo ni na svetu lista, ki bi se odlikoval tako radi lažnivosti, zahrbtnosti in sirovosti, kakor je klerikalni «Dotnoljub», ki kakor v vsaki, a zlasti v zadnji številki kar besni proti pošteni samostojni demokratski stranki in njenemu naa vse delavnemu ministru gosp. dr. Žerjavu pod naslovom: «Opozarjamo drugič». Toda vse «Domoljubove» hujska-rije so zaman, kajti slovensko ljudstvo je že dobro spoznalo koruptno klerikalno stranko in klerikalno časopisno podivjanost in tako se hitro širi v Sloveniji napredna misel.
RAČJE. Čas bi bil, da tudi Račje nekoliko zaslovijo. Slovijo, toda do danes le v ožjem krogu, sicer bi javnost ne šla tako nemo preko nas. Račje so danes polne nem-čurske zalege. Kamor stopiš, se moraš nehote povprašati, kje neki bivamo, ali v Avstriji, ali v svobodni Jugoslaviji! Če stopiš v trgovino, bodisi v to ali ono, povsod se ti na prvi pogled pokaže, da ti sicer nekam še postrežejo, a vidi se jim tudi, da bi bili najraje nagovorjeni v blaženi švabščini. Tudi gostilne večinoma v tem oziru ne zaostajajo. Opaža se, da nemška beseda takoj pričara naročeno, medtem ko so drugi zapostavljeni. Ta dična družba se pa tudi redno sestaja; najbrže blagrujejo minule čase, ko so še lahko pljuvali na Slovence. — Da pa izpopolnijo družbo, se pritepe končno še sosednja, komaj pol ure oddaljena gospoda, ki v svoji zagrizenosti prednjači domačinom. Še pred kratkim si naletel v neki trgovini na cigaretni papir, ki je imel mesto traka monopolne takse trak neke avstrijske firme (belo-rdeče-belo), zopet v drugi trafiki pa papir brez monopolnega traka. Kako daleč so Račje zastrupljene, je pač končno pokazal dogodek ob priliki zadnje veselice gasilnega društva, ki naj bi bil vsem narodnozavednim domačinom v resnici memento. Družbo je namreč zabaval nekdo z nemškimi dovtipi, nakar je dotični hotel pokazati svoje znanje tudi v srbohrvaščini. Večjemu delu družbe seveda to ni bilo po godu. Našel se je pa tudi človek, ki se dela sicer naprednega narodnjaka, a je pokazal, da spada z našimi renegati v en koš. Z vzklikom «Molči s srbščino!» je
nevesto, pošteno in brhko Miciko. To vam je bilo gledalcev, ko so vozili njeno balo na Jurčetov dom! Marsikateri oče, ki je imel zrele hčere za možitev, je za* vidljivo vzdihnil: E, Brodar se lahko postavlja in moži hčere, ker ima tako bogastvo. A kaj bomo mi, ki komaj visimo na kmetijah!
Do zadnjega dne je bila nevesta Mi« cika vedno vesela. Zadnjo noč, ko se jc podala k počitku na rojstnem domu, pa je kaj malo spala in še v tem kratkem spanju je imela grozne sanje: videla je Jurčeta, svojega bodočega moža, v krvi, prešteval je veliko množino denar ja in vsak denar, katerega se je dotaknil, mu je postal v rokah krvav... V nadaljnjih sanjah ga je videla, kako so»ga pre« ganjali vojaki in jim je komaj uhajal. Ko je bežal proti nji, je obupno zaklical: «Reši me!...» V tem se je prebudila ...
Razumljivo je torej, da je bila na slovesni poročni dan nevesta zelo otož« na. Ženin Jurče jo je skušal razvedriti, a se mu ni posrečilo. Ko jo je vprašal, kaj ji je, mu ni hotela razodeti sanj, temveč se je oprostila: «Kaj bi ne bila resna, ko se poslavljam od doma in bom nastopila resni zakonski stan!...»
na dovolj jasen način predočil svoje mišljenje. Našel se je pa vendarle mož, ki so ga nesramni medklici zadeli pregloboko in ta je protestiral proti nečuvenemu škandalu. — Vsekakor bi bilo na mestu, da se čimprej prične s temeljitim čiščenjem, najprej seveda pri onih, ki sicer na zunaj nosijo nacijonalni prapor, v resnici pa sami ne vedo, kaj da prav za prav so. Dobro pa naj si gospoda zapomni, da je to zadnji slučaj, ki je končal brez drugih posledic.
Kmetijski pouk
IZPREMEMBE V POLJEDELSTVU.
Kmetijski napredek je silno počasen. Treba je deset- in desetletja, preden se kaj malega izpremeni v dosedanji uredbi našega poljedelstva ali pa živinoreje. Kdor premišljuje ves način našega pospeševanja in pozna naše podeželske razmere, se tej več kot polževi poti ne bo čudil. Križeva so pota naših strokovnih moči, preden dosežejo kaj malega zunaj med kmetovalci. Ljudje premalo čitajo in se za novodobne zahteve sploh premalo zmenijo. Manjka zanimanja! Naš «Kmetovalec» bi moral biti zvest prijatelj vsake kmetske hiše. Povsod bi ga morali imeti in čitati, pa leži v marsikateri hiši, ne da bi vanj pogledali. Oblasti in organizacije bi morale z vso doslednostjo spoznavati pomanjkljivosti in napake, ki se drže našega kmetijstva, in bi morale skrbeti za sredstva in pota, da se odpravijo vsi tisti nedostaik: ki zadržujejo uspešen razvoj kmetijstva.
Edino takrat, kadar nastopajo višje sile, vremenske nesreče, vojna s svojimi posledicami itd., edino takrat si skušajo gospodarji hitro pomagati in prilagoditi novemu položaju, drugače so pa silno konservativni in okosteneli. Cele vasi in cele pokrajine morajo biti prizadete, da se kaj izpremeni. Če pogori vas, so gospodarji takoj na delu, da jo zopet postavijo. Pri tem vpeljejo radi marsikaj novega in boljšega pri svojih gospodarskih poslopjih, kar bi sicer ne bili nikdar storili, n. pr. v hlevih.
Hrupna svatba je trajala dva dni kar na nevestinem domu; šele tretji dan so prišli na Jurčetov dom. Zato je po dveh prečutih nočeh kar hitro zaspala mlada žena poleg svojega moža. Pa kmalu jo je zdramilo moževo stekanje v snu. Kar groza je bilo mlado ženo, ko je cula v sanjah govoriti Jurčeta: «0, nesrečni denar! Ti nesrečni denar! Preklet mi bodi, ti moj prijatelj Jaka!...»
Mlado ženo je spreletelo po vsem te« lesu, ker se je takoj spomnila tudi svojih sanj. Temnje slutnje so se je polastile. Ker je mož še vedno zdihoval, ga je zdramila iz mučnega spanja.
«0, ljubi moj Jurče, ti si imel pa grozne sanje; zato sem te zbudila, ko si se tako premetaval in govoril v snu!»
Ko mu je žena povedala, kaj je go» voril. jo je začel tolažiti:
«Eh, imej pamet, Micika, sanje so sanje, jaz ne dam nič nanje.«
«Pa veš kaj, nekaj je pa tudi resnič« nih!» mu ugovarja žena.
Tako je bila že v prvi noči zasajena kal nezaupnosti v Micikino srce.
Ko je trtna uš pokončala nase vinograde,! no jih naši vinogradniki hitro obnovili in pri [ tem mnogo novega in dobrega vpeljali.. Po vinskih krajih so vinogradi potrebni in zato so jih tudi tako hitro obnovili. Ko je prišla vojna in je bilo treba več živeža, so se gospodarji tudi hitro prilagodili novim razmeram. Sejati so začeli več žita, ker je manjkalo kruha. V Savinski dolini so se začeli hmeljni nasadi umikati pridelovanju žita itd.
Ob takih izrednih dogodkih pripravi naše gospodarje sila, da se poprimejo izpre-memb v svojem gospodarstvu. Drugače se pa drže svojih vkoreninjenih navad z vsemi močmi in le malo se da doseči z dobro besedo. Treba je mnogo časa in prepričevalnih izgledov, preden prodrejo kake bistvene iz-premembe dosedanjo organizacijo kmetskega gospodarstva.
Le pomislimo, koliko let se že dela na to, da bi vpeljali gnojnične jame in dobra gnojišča, in kako malo se je do sedaj doseglo. Koliko let se že pridiguje o zboljšanju govedi in njene mlečnosti in o zadružni organizaciji živinoreje, in kako malo se je do sedaj doseglo. Koliko let se dela na povzdigi sadjarstva in kako malenkostni so uspehi tega dela itd. itd.
Ves dosedanji način pospeševanja je premalo izdaten! Po eni strani manjka širšega dela za vsestransko zainteresiran^ kmetskega ljudstva o potrebnih izboljšavah kmetijstva, po drugi strani pa potrebnih sredstev za dosego teh ciljev. Počasi leze naš napredek, prepočasi!
DOLGA JESEN NA NAŠIH NJIVAH, TRAVNIKIH IN PRI SADNEM DREVJU.
Letošnja jesen je nenavadno lepa in dolga. Na kmetiji se je opravilo veliko jesenskega dela. Lahko bi se ga bilo pa še več, če bi se naši gospodarji prav zavzeli. Veliko se je napravilo ietos jesenske, oziroma zimske prahe. Še več je pa takih gospodarjev, ki zanemarjajo to važno delo po svojih njivah. V tem pogledu najdemo veliko razlike med posameznimi okraji, med naprednimi in nazadnjaškimi kmetovalci. Zlasti po Dolenjskem je mnogo težke in plevelne zemlje, ki bi nujno potrebovala bolj skrbnega obdelovanja in zimskega fahlianja. Premnoge prazne njive leže preraščene s plevelom, namesto da bi ležale v sirovih brazdah. Še več! Pri tej dolgi jeseni najdeš še njive s koruznico in fižolovim koljem z ovito fižo-lovko. Silno slab vtis delajo taki izgledi! Namesto, da bi bile prazne njive obdelane in pripravljene za spomladno setev, so v pravem pomenu poraščene s samim plevelom! Kje tiči vzrok tej malomarnosti? Težko in plevelno zemljo bi morali s praho čistiti in rahljati! Še bo morda čas in vreme, da do-hitimo zamujeno delo!
Travniki so mestoma posuti s krtinami. 'Ali bi ne bilo boljše, da te krtine že sedaj poravnamo in ne šele spomladi? Brez dvoma bi s tem le pridobili, kajti bolje je za travniško rušo, da so krtine že jeseni poravnane kakor pa, da ležijo ti gosto nasejani kupčki noter do spomladi, in da dušijo pod seboj travniške rastline. Če je čas, naj se to zgodi! Do sedaj nismo bili vajeni tega dela in nihče sploh ne misli na potrebo tega dela. Če pa motrimo njegovo vrednost, smo kmalu na čistem. Kar bo krtin pozneje nastalo, jih spomladi poravnamo, ko moramo itak obdelati naše travnike.
Koliko dela se je pa opravilo to jesen pri sadnem drevju? — Tudi tukaj se je veliko
zlatega časa zamudilo. Letošnja jesen ie zelo' ugodna za čiščenje drevja, za trebljenje vrhov od suhih in pregostih vej, za napravo drevesnih jam, drevesnih šip itd. Toda premalo nam je sadno drevje pri srcu. Marsikje bi se dalo na prste ene roke sešteti tiste gospodarje, ki so se jeseni dotaknili svojega drevja.
Pri nas je letošnja slika našega polja in sadnega drevja malone ista kakor druga leta, ki imajo kratko jesen. In tako bi ne smelo biti!
Gospodarstvo
TRŽNI PREGLED.
ŽITO. Pšenica se je v zadnjem času močno podražila ter se trgovala v Bački po okrog 400 Din. Turščica se kupčuje v Bački po 240 Din, moka «0» po 595 Din za 100 kilogramov.
GOVEDA. V Zagrebu so bile na sejmu cene za kg žive teže: voli prvovrstni 13.50 do 14 Din, drugovrstni 11.75 do 31 Din, tretjevrstni 9 do 10.50 Din, krave prvovrstne 11.50 do 12 Din, drugovrstne 10.50 do 11 dinarjev, tretjevrstne 7 do 8 Din, teleta 18 do 20 Din.
SVINJE. V Zagrebu so cene močno padle. Kilogram žive teže se je trgoval: svinje pitane 17 do 18.50 Din, nepitane 21.50 do 25 Din, pitane sremske 20 do 23 Din, prasd do enega le'a 15 do 18 Din nad enim letom 16 do 18.50 Din.
KRMA v Zagrebu: detelja 125 do 150 dinarjev, seno 80 do 125 Dinj otava 125 do 150 Din za 100 kg.
= Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 3. t. m. v devizah: 100 avstrijskih kron za 92/a pare, 100 madžarskih kron za 91/, pare, 100 italijanskih lir za 297 Din 35 par do 300 Din 35 par, 1 dolar za 67 Din 87 par do 68 Din 87 par, sto češkoslovaških kron za 205 Din 15 par do 208 Din 15 par, 100 švicarskih frankov za 1324 do 1334 Din.
= Tečaj za luženje (bajcanje) v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti namerava prirediti za mizarje tečaj za luženje, ki bi se vršil pod vodstvom g. prof. Josipa Tratnika v prostorih mizarske delavnice na srednji tehniški šoli. Tečaj je za udeležence brezplačen ter se bo pričel v četrtek 11. decembra t. 1. in bo trajal tri dni tako, da je udeležba vsakomur omogočena. Interesenti naj takoj javijo udeležbo pismeno ali ustno v pisarni urada, Dunajska cesta št. 22 v Ljubljani. — Obenem opozarja urad mizarje, da namerava prirediti pod istim vodstvom tečaj za detajlno risanje v naravni velikosti, ki bo največjega pomena za naše mizarje. Vsak udeleženec bo moral prinesti s seboj risalno desko v velikosti 2-10 X HO m. Prijave naj se uradu takoj dopošljejo. Pričelek se bo udeležencem svoječasno naznanil pismenim potom.
sen ost ne preneha, ljubezen ne omraci, je na vsak način potrebno preskrbeti drugih govornikov, to je knjig, ki bi prišle v vsako hišo. Vse naše ljudstvo se še ne zaveda, da je slovensko. Prva potreba je, da naše ljudstvo seznanimo z našim slovstvom in z našo lepo, bogato domovino, potem bo začelo ceniti svoj jezik in ljubiti svojo domovino.
Da bi pa med naš narod prišle slovenske knjige, ki naj bi romale od hiše do hiše, si je Organizacija prekmurskih dobrovoljcev s sedežem v Bratoncih stavila v svoj program ustanovitev knjižnice, iz katere bi razpošiljali knjige po vsem Prekmurju.
Zaradi tega se obračamo na vse slovenske rodoljube, društva, knjižnice, čitalnice, knjigarne itd. in vljudno prosimo, da nam blagovolite priskočiti pri ustanovitvi prve prekmurske knjižnice na pomoč ter nam v to svrho pošljete nekaj knjig na naslov: Organizacija prekmurskih dobrovoljcev v Bratoncih, pošta Beltinci.
Kdor takoj da, dvakrat da. Obenem pa stori veliko delo na narodnem polju za Prekmurje, ki si globoko zapiše častita imena darovalcev in se bo vedno hvaležno spominjalo svojih dobrotnikov.
Upamo, da klic iz Prekmurja najde povsod odprta srca, odprte roke in odprta vrata med našimi rodoljubi. — V imenu organizacije prekmurskih dobrovoljcev se že naprej zahvaljujem za vsak dar.
Ne pozabite na Prekmurje!
Minulo je nekaj mesecev, odkar je prekmursko ljudstvo svečano proslavilo petletnico svojega osvobojenja od tujega madžarskega gospodstva in združitve Prekmurja z novo in pravo domovino Jugoslavijo. Ognjevite besede govornikov so globoko in živo posegle v srca zbranega ljudstva, ki se je navdušeno in polno ljubezni do domovine vračalo na svoje domove. Da pa navdu-
K met je in politika
(Dopis z dežele.)
Pri nas je navada, da vodijo po deželi vso politiko duhovniki, ki so začeli zadnji čas še bolj izrabljati cerkev v politične namene. To ni prav in to ne sme biti.
Spominjamo se časov, ko je imela duhovščina velik ugled med narodom. To so bili oni stari častitljivi duhovniki, ki so skrbeli za čast božjo in za blagor svojih fara-nov. Prijazni gospodje so to bili in vse jih je spoštovalo. Danes pa netijo zlasti mladi kaplani sovraštvo med narodom in če se ne naučijo dobro pridige, pogrevajo ob nedeljah na prižnicah politične grdobije, ki so jih med tednom brali v «Slovencu» in «Do-moljubu». O ljubezni do bližnjega ne vedo ničesar povedati in zato ni čuda, če je vedno več sirovosti na deželi.
Po drugih državah je to drugače. Nihče ne očita ljudem, ki so pri neklerikalnih strankah, brezverstva, ker vera z gospodarstvom nima ničesar opraviti.
Ali je to pošteno, da se napadajo kar imenoma ljudje raz t>rižnice, ne da bi se smeli tudi braniti? Par primerov poznamo, da so se ljudje v cerkvi oglasili duhovniku, če je le preveč, razgrajal. Potem pa kričijo o brezverstvu. Duhovnik, ki hoče politizirati, naj pride pred cerkev med zbrani narod in tam bo dobil že svoj odgovor. To jim pa smrdi, ker bi se nabrali preveč resnice.
Kmetje, oklenimo se brez strahu velike državne stranke, ki ima kakšno besedo. Če pa bomo metali kroglice v farovški žakelj, je jasno, da jih bomo metali v svojo škodo. Klerikalci so ljudem vse obetali, storili pa prav nič. Videli smo, kako so farbali ljudi pred volitvami, da bodo davke znižali in poslali naše fante domov iz Macedonije. — Povejte nam, kaj so storili njihovi štirje ministri za kmeta? Pustimo tako zvano Slovensko ljudsko stranko v miru in pridružimo se demokratom, kjer je nrostora za vsakogar!
Tedenske novosti
*	Proslava !. decembra — praznika uje-dinjenja se je izvršita po vsej državi zelo svečano. Tudi Slovenija ni v tem oziru zaostajala za drugimi pokrajinami. V Ljubljani je na predvečer praznika priredila Organizacija jugoslovenskih nacionalistov veliko bakljado. Na praznik sam sta bili v Ljubljani poleg drugega dve večji prireditvi s koncer.iiimi točkami Eno so priredili nacionalisti, drugo pa zvečer Jugoslovensko novinarsko udruženje. Obe prireditvi sta bili jako dobro obiskani, posebno poslednja. — Narodno gledališče v Ljubljani je proslavilo 1. december z Zupančičevo igro «Veronika Deseniška*. Vsa tri sokolska društva v Ljubljani so proslavila praznik ujedinienja z nagovori na članstvo, naraščai in dco ter s prisego novih članov. 'Ljubljanski Sokol in' Sokol II. sta priredila tudi akademiji v soboto in v nedeljo zvečer — Maribor je proslavil ujedinienje zlasti š sokolsko akademijo v i Narodnem domu in z uprizoritvijo slavnostne predstave opere «Zrinjski» v Narodnem gledališču — V Celju sta bili dve prireditvi: akademija Sokola in akademija iugosloven-skih nacionalistov. Po vseh kraiih so se v proslavo 1. decembra, spominskega praznika narodnega edinstva, vršile slovesne službe bože.	i
*	Opozarjamo krajevne organizacije in poverjeništva JDS, da v zmislu okrožnic glede pete politične šole, ki se bo vršila od 19. do vključno 23. decembra, nemudoma pošbejo točne odgovore. Na prijave, ki bodo došle po 10., se podpisano tajništvo ne bo moglo več ozirati — Tajništvo JDS v Ljubljani.
*	Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo se bo vršil 15. t. m. v Ljubljani s stari-1 mi delegati. Ce bi kdo delegatov ne dobil poverilnic in glasovnic, naj to takoj naznani Kmetijski družbi radi pravočasne reklamacije.
*	Podpora invalidom. Te dni je posetil j finančnega ministra predsednik Udruženja! invalidov g. Pera Lazarevič ter se z njim dalje časa razgovarjal. Minister je g I azare-viču obljubil, da se v kratkem predloži mini- j sirskemu svetu načrt o razdelitvi zneska 100 milijonov dinarjev za invalide
*	Inozemci v domačih podjetjih. Inšpekcija dela opozarja vse delodajalce, ki zaposlujejo inozemske delavce in nameščence vseh kategorij, da so v smislu obstoječih predpisov dolžni vsako izpremembo službenega razmerja najkasneje v roku 3 dni po izstopu, oziroma premestitvi inozemca, prijaviti pristojni Inšpekciji dela. Prekršitev tega predpisa kakor tudi zaposlovanje inozemcev brez dovoljenja ministrstva socijalne poli ike, odnosno tukajšnje Inšpekcije dela, se bo najstrožje kaznovalo. Pripominja se, da je Inšpekcija dela v zadnjem času kaznovala več podjetnikov z občutnimi globami do 2000 dinarjev.; interesirani službodajalci se ponovno opozarjajo, da se glede zaposlovanja inozemcev točno drže predpisov, ker se bo v smislu § 123. zakona o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922., «Uradni list» 211/74, vsaka prekršitev kaznovala z denarno globo do 3000 Din. Tozadevne predpise vsebuje «Pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev^ z dne 9. julija t. 1., «Uradni list* 215/71.
*	Predsednik Orjune inž. Kranjec —• izpuščen iz preiskovalnega zapora. Po 71 dnevnem preiskovalnem zaporu v Celju je bi! predsednik oblastnega odbora Oijirne v L;t:b-
ljani g. inž. Marko Kranjec izpuščen, ker se je izkazalo, da so vsa klerikalna sumničenja brez podlage. Ob prihodu v Ljubljano je predsednika slovesno sprejelo številno članstvo in mnogo drugega narodnega občinstva.
*	251etnica Narodnega doma v Mariboru. Dne 30 novembra t. I. je poteklo 25 let, odkar je bil slovesno otvorjen mariborski Narodni dom.
*	Nova cesta. Strokovna komisija je te dni pregledovala traso nove ceste, ki bi vezala Slovensko Bistrico preko Sv. Venče-slava z Oplotnico.
*	Odstavitev klerikalnega župana. Ob-lastvo je odstavilo na podlagi § 92. občinskega reda župana na Ježici pri Ljubljani. Uradno se je namreč ugotovilo, da možak ni hotel izdati nekim zahtevnikom potrdila o šestmesečnem bivanju v občini, ki so jih omenjeni v zmislu čl. 11. zakona o volilnih imenikih zahtevali v svrho popravka volilnih imenikov za volitev v narodno skupščino. Zupan je izdajo zahtevanih potrdil odklonil, češ, da nima dotičnikov vpisanih v svojih ; uradnih knjigah, v katerih ima zabeležene osebe, stanuioče v občini Ježra. Zupan jej bil od eblastva poučen, da mora uradno! ugotovi l, ali so zahteve reklamantov upravičene Toda župan se za to ni brigal in ni i uvedel nikakih drugih uradnih poizvedb.' Okrajno glavarstvo je nato uradno ugoto-' vilo, da so bile zahteve upravičene in je re-klamantom izdalo omenjena potrdila, ker bi sicer bi ti prišli brez zakonitega razloga ob svojo volilno pravico. Radi kršenja uradne dolžnosti je bij župan na Ježici. ki je zagri-zen klerikalec, odstavljen' in razrešen župan- j skih dolžnosti.
*	Začasna delavska zbornica ie imela v nedeljo svojo sejo, katere se je udeležilo 36 delegatov. Na dnevnem redu je bilo: Čitanje zapisnika zadnje seje, poročilo predsedstva, poročilo tajnika, proračun za leto 1925., sprememba štatutov in sprejem novega tajnika. Potek seje je bil skozi zelo miren in so se vsi sklepi sprejeli soglasno. Kot' novi tajnik je bil sprejet g. Uratnik.
*	Novo italijansko nasipe v Primoriu. Te dni je izdal prefekt tržaške province odredbo, s katero se zabranjuje prirejanje vseh slovenskih in hrvatskih predstav. Slovenski poslanci so sicer takej intervenirali, a vsa njihova prizadevanja so za enkrat ostala brezuspešna To postopanje tržaške pretek ture je vzbudilo med jugoslovenskim prebivalstvom veliko razburjenje.
*	Posvečenje beograjskega katoliškega nadškofa. Posvečenje prvega beograjskega katoliškega nadškofa Rodiča se bo vršilo v Beogradu 7. t. m. v prisotnosti celokupnega jugoslovenskega katoliškega episkopata, kraljevega zastopnika in zastopnika vlade.
*	Spanje bolnikov v naših bolnicah. Po uradnem izkazu o stanju bolnic pod državno upravo v Sloveniji je bilo dne 8. novembra bolnikov: v splošni bolnici v Ljubljani 426, v zavodu za umobolne na Studencu 309, v zavodu za umobolne v Ljubljani 253, v blaz-nici-hiralnici v Ljubljani 200, v splošni bolnici v Mariboru 185, v javni bolnici v Celju 178, v hiralnici v Vojniku 159, v hiralnici v Ptuju 105, v javni bolnici v Murski Soboti 72, v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani 55, v javni bolnici v Brežicah 54, v javni bolnici v Slovenjgradcu 51 in v javni bolnici v Ptuju 38. V vseh bolnicah v Sloveniji je bilo torej oirenier.ega dne 2035 bolnikov.
*	Za povzdigo Bleda. Te dni se je mudil v naši prestolici blejski župan gosp Ivan Kenda, kj se je udeležil državne ankete za tujski promet ter pri pristojnih ministrstvih predložil velike načrte blejske občine za povzdigo in olepšan je našega krasnega letovišča Bleda Župan Kenda je dobil mnogo obetajoča zagotovila. — Za lepe načrte se zanima osebno tudi naš kralj Aleksander.
*	Ponarejeni lOOdolarski bankovci so se pojavili v Sloveniji. Ponarejeni so tako dobro, da jih je težko ločiti od pravih. Pazite!
*	Avtomobilska nesreča. V torek zjutraj jc avtomobil, k i vozi iz kolodvora v Škof ji Loki po Selški dolini v Železnike in nazaj, pri Selcih tako nesrečno zavozil, da je prišel iz ravnotežja in se prevrnil. Avtomobil je bil natlačeno poln. Nekaj oseb je bilo ranjenih od stekla. Voz je bil samo neznatno poškodovan.
*	Po nesreči obstreljena deklica. Te dni je 121etna pas irica Urška Podkrižnič naprosila 17!etnega posestnik o vega sina Ivana Ovseka v Lomu pri Slovenjgradcu, naj ji ustrelil kakega ptiča za njeno mačko. Šla sta od hiše, kjer je Ovsek v oddaljenosti kakih 160 korakov nabasal puško-dvocevko. Pri tem se mu je sprožil desni naboj in strel je zadel nesrečno deklico v obraz.
* Ljubljanski zločinci postajajo vedno drz« nejši. Te dni je prodala posestnica Marija Oovekar iz Smlednika v klavnici vola za 7500 Din ter se okrog 11. ure vračala po Poljanskem nasipu v mesto. Nenadoma sta jo obstopila dva lepo oblečena neznanca, eden celo v fraku, ter ji zagrozila, da jo vrže-ta v Ljubljanico, ako jima ne izroči denarja. K sreči je prišel v bližino neki kmečki fant, katerega sta se prestrašila m zbežala, ne da bi dobila denar
*	Drzen roparski napad. Te dni ponoči je pri Veliki nedelji slišala trgovčeva žena Antonija Medik spodaj v trgovini sumljiv ropot. Zbudila je moža, ki je pogledal skozi okno in videl pred hišo stati gručo pet do sedem neznanih možakov. Na vprašanje, kdo je, je dobil kot odgovor strel iz vojaške puške, ki pa ni nikogar zadel. Radi klicev na pomoč so prihi'eli sosedje, nasproti trgovine stanujoči učitelji ter župnik in so pregnali roparje, ki so imeli že zavezano v cule razno blago v vrednosti 300.000 kron. Lopovi so mogli odnesti s seboj le blaga za 40.000 K.
Iz rasnih krsfev
*	V Trebnjem je umrla ga. Lojzka Ma-lenškova, znana posestnica in gostilničarka. Blag ji spomin!
*	V Vidma pri Krškem je umrla v starosti 16 let gospica Julka Planinčeva. Bodi vzornemu in ljubeznivemu dekletu lahka žemljica!
*	V Mošnjah pri Radovljici je uničil požar hlev posestnika Josipa Valjevca. Ogenj je je razširil tudi na hišo, katero pa se je posrečilo rešiti. Ogenj je najbrže podtaknila zlobna roka.
*	V Jelševniku je vlomil že dalje časa zasledovani Jožef Omejc v stanovanje Josipa Turka in ukradel par črnih škornjev.
*	Na Uncu je umrl župnik g. Josip Re-gen. N. v ni. p.!
*	V Dobju je umrl g. Franjo Novak, bivši podpredsednik okrožriega sodišča v Travniku. N. v m. p.!
*	V Trbovljah je v nedeljo praznoval naš odlični somišljenik m Sokol brat Ple-skovič, rudniški uradnik, s svojo soprogo

Milko v krogu ožjih prijateljev svojo srebrno poroko. Vrlemu narodnjaku in njegovi družici kličemo: Na mnoga leta!
*	V Oornji Straži je ukradel neznanec kolo Durkopp orožniškemu naredniku Ko-balu. Kolo, ki ima tvorniško štev. 613.146, je vredno 3000 Din.
*	V Laškem je tatinska družba vlomila v gostilniške prostore g. Smodeja ter odnesla med drugim gornji del šivalnega stroja Durkopp, črn sukneni plašč, nov zeleni žemper in drugo. Obdolžena in aretirana sta bila cigana Franc in Ivan Gartner, vendar ukradenih predmetov niso našli pri njiju.
*	V Hudi jami nad Laškim je ponesrečil rudar Franc Goluh.
*	Na Pečovniku pri Celju se je smrtno ponesrečil delavec Josip Lupše. Pri sekanju bukovih dreves ga je podrlo drevo. Nesrečnik je bil takoj mrtev.
*	V Novi Cerkvi pri Celju se je poročil veleposestnik g. Franc Knez iz Juršincev pri Ptuju z gdč. Terezijo Goričanovo. Bilo srečno!
*	V Rajheuburgu so neznani tatovi vlomili v trgovino Matije Preskerja ter odnesli blaga v vrednosti nad 24.000 Din. Neki osumljenec je že aretiran.
*	V Središču ob Dravi se je poročil vrti naš somišljenik g. Anton Lah, poštar v Mo-škanjcih, z gospodično Miciko Plohovo, po štarico v Središču, dolgoletno tajnico tamošnjega Sokola. Iskrene čestitke!
*	V Ljutomeru so neznani lopovi vlomili v mlekarno Ludovika Mohoriča ter vzeli iz blagajne 3400 Din.
*	Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je prošli četrtek Drava naplavila truplo neke neznanke, ki je bilo že močna razpadeno. Po obleki se je ugotovilo, da je utopljenka po-sestnica Parth iz Mute, katero so pogrešali že od 8. oktobra t. 1.
*	V Guštanju sta se zastrupila z octovo kislino vodja tamošnjega socialističnega kon-zuma Maks Greger ia njegova žena. Zdravniška pomoč ju ni mogla več rešiti. Vzrok samomora ni znan.
"+• O invalidih piše «DoinoIjub» in se opravičuje, češ, invalidski zakon prejšnja (Davidovičeva-klerikalna) vlada ni mogla rešiti, ker je bila skupščina razgnana, preden je sploh začela delati. Ta je pa lepa. četrt leta so vladali naši klerikalci in niso mogli priti do dela. To itak dobro vemo, da se ves čas klerikalnega vladanja ni storilo absolutno nič, ker so morali tigri svoje sile vreči na preganjanje uradništva in učiteljstva. Za invalide pa bo kljub klerikalni brezbrižnosti poskrbljeno vsaj začasno, dokler nova skupščina ne reši invalidskega zakona.
+ Poštenost klerikalnega časopisja je razvidna tudi iz tigrovske zahteve, da obdržijo poslanci imuniteto tudi po razpuščeni narodni skupščini. Zato pač, da bo klerikalno časopisje še nadalje nesramno ropalo čast političnim nasprotnikom za hrbti po-slancev-odgovOrnih urednikov.
Porote
Pred ljubljansko poroto jc bil zaradi raznih sleparstev obsojen Stanko T r i f s kovic iz Gornjega Vranskega pri Šab; cu na 2 leti težke ječe in plačilo odškod* nine v znesku 30.000 Din. — Zaradi po? neverbe je dobil Mihael L u c k m a n n 1 leto težke ječe.
Pred celjsko poroto je bil obsojen na poldrugo leto težke ječe rudar Ludovik Z u p a n, ki je posilil na poti med Poklc« kom in Blanco llletno Amalijo P. — Za« radi uboja se je zagovarjal 231etni Alojz P o ž u n, delavec v Drenovcu, ki je za* bodel z nožem mladeniča Jakoba Jaz« beca. Požun je obsojen na tri leta težke ječe. — Dva znana tatica 281etni Henrik H a j n š c k, ključavničar, rojen v Roga* ški Slatini, in Josip H a j n š c k, mesar, rojen v Ločendolu. sta debila zaradi ta U vinc, in sicer Henrik pet, Josip pa dve leti težke ječe.
Pred novomeško poroto je nepoboljš* Ijivi vlomilec delavec Ivan A n d r c j * čič iz Rokovnika pri Št. Rupertu dobil zaradi 21 tatvin in drugih grehov tri in pol leta težke ječe. Po prestani kazni pa bo najbržc oddan v prisilno delavnico. — Zagovarjati se je moral pred poroto 231etni delavec Franc Ž i n g e r iz Kand* dijc, ki jc lani v Smoletovem gozdu pri Žabji vasi ponoči ubil posestnika Janeza Rajerja in ga oropal. Zinger svojega zlo* čina ni priznal, dasi vsi znaki govorijo za to, da je on storilec. Žinger je vebče znan tamkaj kot malopridnež in tat. Po* rotniki so soglasno potrdili vprašanje glede roparskega umora, na kar je bil Žinger obsojen v smrt na vešalih, ven* dar bo predložen v pomilostitev.
Iz Zveze kulturnih društev
ZKD. priredi prihodnje dni nastopna predavanja:
št. Vid nad Ljubljano. V soboto ob osmih zvečer predava g. Stojan Bajič o postanku in razvoju verstva. Predavanje bo v šoli.
Šiška. V soboto ob osmih zvečer predava v gostilni g. Štepica o pračloveku g. profesor Fran Dolžan.
V nedeljo 7. t. m. se vrse naslednja predavanja:
Sodražica. Predava prof. g. Fran Dolžan o postanku sveta. Ura in lokal predavanja razvidna na plakatih.
štepania vas. Predava ob štirih popoldne v sokolski telovadnici o prvi pomoči živini v sili g. ravnatelj Lovro Tepina.
Rečica-Bled. Predava g. prof. Josip Je ras o slikah iz nacijonalne zgodovine in svetovne vojne. Ura in lokal predavanja razvidna na plakatih.
Brusnice pri Novem mestu. Predava gosp. Fran Malasek ob sedmih zjutraj v gostilni g. Martina Lenarčiča o splošnih poljedelskih vprašanjih.
Birfna vas. Predava ob dveh popoldne v gostilni g. Zupančiča o naši bodočnosti in gospodarskem razvoju g. ravnatelj Anton Mavric.
Na Raki predavanje odpade.
Železniki. Predava dr. Joža Bohinjec ob štirih popoldne v sokolskem domu o nezgodnem in bolniškem zavarovanju.
Borovnica. Predava inž. Ante Ružič, gozd. svetnik, ob pol osmih zjutraj v sokolski telovadnici o gozdarstvu.
Vrhnika. Predava prof. dr. Fran Čadež ob treh popoldne v sokolski dvorani o zemeljskih katastrofah.
Ihan. Predava A. Likozar, uadučitelj v p., ob pol štirih popoldne v gostilni g. Mihelčiča o splošnih gospodarskih vprašanjih.
Grosuplje. Predava ravnatelj g. Ivan Pe-stotnik ob treh popoldne o prvi pomoči živini v sili.
Predavanje 8. decembra.
Studenec-Ig. Predava gospa Jerica Zemlja-nova, voditeljica gospodinjske šole, ob treh popoldne v sokolskem domu o gospodinjskih vprašanjih.
Na vsa ta predavanja vljudno vabimo in-r teresente ter vabimo, da se jih v polnem številu udeleže.
Zanimivosti
X Kje na svetu je najhladnejše? Navadno se misli, da je najhladnejše na južnem in severnem tečaju. To pa ni res. V Sibiriji so kraji, kjer doseže mraz tudi do 70 stopinj pod ničlo. Posebno okrog Verhojanska je vsako zimo zelo mrzlo. Zato se smatra, da je to najhladnejši kraj na svetu.
X V Parizu se poje, poslušajo pa tudi v Ameriki. Newyorški ljubitelji brezžičnega telefona so te dni prvič doživeli, da so na svojih aparatih culi petje in igranje na klavir iz Pariza ter iz Rima. — Na tako razdaljo brezžični telefon navadno ne funkcionira.
X Odkritje 25001etnega groba. V gozdu pri Frankfurtu ob Maini v Nemčiji so pri razkopavanju odkrili grob, star 2500 let. Našli so se razni stari predmeti, ki so jih izročili muzeju.
X Zrakoplovi s posteljami. S prihodnjim letom se bo otvorila v Angliji zrakoplovna proga Anglija—Marseille (Francija) in obratno. Aeroplani bodo potovali na tej progi ponoči in podnevi ter bodo imeli za potnike udobne postelje.
Za smeh in kratek £as
Če ženske kandidirajo.
Pri nas k sreči še nimamo te mode, da: bi tudi ženske volile in bile voljene med poslance ali tigre. Na Angleškem je seveda to drugače, tam ravno ženske v volilnih borbah delajo največji špektakl.
Zgodilo pa se je ob zadnjih angleških volitvah, da je neka kandidatinja priredila svoj shod. Njeno razsajanje pa nekemu delavcu ni bilo po volji in je govornici nagajal z medklici. To je razvneto kandidatinjo spravilo iz ravnotežja in je nagajalcu zaklicala:
«če bi vi bili moj mož, vam bi dala strupab
«če bi vi bili moja žena,» se odreže delavec, «bi vaš strup tudi z veseljem zaužil!»:
Kralj David in modri Salamon.
Izak: «Ti, Abraham, tvoj sin svira na harfo kakor kralj David — samo ne tako
lepo.»
Abraham: «A tvoj sin govori kakor modri Salamon — Samo ne tako pametno.»
Ženska zgovornost.
Na nekem ženskem zborovanju je ob otvoritvi dejala predsednica: Javiti moram najprej, da je prisotnih 52 zborovalk, a prijavilo je svoje govore 54 govornic.
Iskrenost.
Zena: «Ali mi boš vedno zvest in ne boš dirjal za drugimi ženskami?*
Mož: «Nikar se ne boj! Odkar poznam tebe, so se mi zagnusile vse ženske.»
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Talčji vrh. G. č. Ker nimamo dotičnega klišeja, smo vprašali «Jutro» ki ga sicer ima, a je, žal, prikladen le za časopisni papir,

Iz popoiiae torbe
Prilika je nanesla, da sem imel opravek v Prezidu na Hrvatskem in v bližnjih vaseli tam okrog. Spotoma sem nabral nekoliko novic, ki jih rade volje iztresem iz svoje torbe.
V	Babnem polju so dobili po krajšem presledku učne moči. Tudi ondotni župni upravitelj je napravil župnijski izpit. Ena skrb manj, tako da bo imel sedaj prosto roko za druge stvari. V mislili imam namreč volitve. Sploh se sliši, da je gospod že pričel < tekati . Na žalost moram tudi omeniti, da odide dika in steber SLSarjev iz Babnega polja v tujino.
V	Prezidu vse po starem. Radič jo jo zopet «pomazal» in zapustil svoje zveste. Prejšnji mesec je bil sicer njegov poslanec Iierceg v Prezidu. G. Škender je priredil csijajun. shod: slavolok, pozdrav s šopkom in godbo. Le škoda, da se je govornik tako napil, da ni mogel nič govoriti; zabaval se je pa tem več z mladenkami. Kaj zato, saj so ga tako lepo sprejele, pod slavolokom namreč. G. Herceg pa le ni pozabil navzočim omeniti, da bo g. Škender v novo pečeni republiki imenovan za nekakega guvernerja. Zaradi prevelike «slavnosli> je govornik ostal vseeno brez večerje. Zadovoljiti se je moral s komadičem sira, po seljaško!
Iz Prezida krenem v Novi kot. Da je gosp. Turk preminul, to jo javnosti gotovo že znano. Prerana smrt nam je Ugrabila velikega narodnjaka. Naj počiva v mirti!
Pri občinskih volitvah so jo Novokotarji grozno polomili. Njih vodja Mihelčič jih je tako rekoč prodal klerikalnim. Nemcem. Še Šulferajn naj jim gre pomagat zidati! Sicer pa v Novem kotu ni posebnih novic, \ se po starem, še blato po cestah je vedno staro. Mogoče vas bo to zanimalo, da se lelos v sleHerni hiši kuha žganje.
Ko sem bil poleti v Novem kotu, se je govorilo, da bo Starokotarjem napravil poslanec Škulj cesto. S to nado v srcu sem jo krenil zdaj v Stari kot, toda ceste ne ugledam nikjer. V Starem kotu poprašam, kaj jo s cesto; toda namesto odgovora le zmajevim je z glavami. Aha, iorej vas je g. škulj zopet enkrat potegnil? Prav vam! Koliko časa vam že ol>-Ijubuje cesto in koliko juučkov ste mu v ta namen spekli poleg drugih božjih dobrot?
Zapomnite si dobro, da bo. sedaj, ko se bližajo volitve, zopet prišel cgradii cesto. Vi pa verujte le njemu iii njegovim tovarišem; lahko vam govori kar hoče, s-aj ga besede ne stanejo ni beliča. Toda kaj hočemo, v Starem kotu vodijo politiko mamice, tako jih je naučil prejšnji njihov učitelj g. Blenkuš, ki sedaj jako plodonosno deluje na Travi, v političnem oziru namreč. Radoveden sem še, če njegov očim še vedno prezira in sovraži Srbe. Nadalje bi bilo v Starem kotu še to novo, da je prejšnja učiteljica odšla za možem na Francosko. P.id bivšim režimom SLSarjev je bila imenovana za učiteljico domačinka, ki ima kot kvalifikacijo trgovski tečaj. Pa. pravijo, da so vsa mesta zasedena in tla so bili celo-taki reducirani, ki so imeli sedem gimnazijskih razredov!
V	Dragi so postali Nemci od zadnjih volitev kaj ponosni. Da so zmagali pri občinskih volitvah, se morajo največ zahvaliti odpadniku Miheliču iz Novega kota, ki je s svojimi žrtvami volil Nemce. Sicer so tudi demokrati znatno napredovali. Pri lanskih skupščinskih volitvah so imeli 17, letos pa 45 glasov. Govori se tudi, da bi demokrati zmagali, ako bi ne
bilo toliko volilcev v zadnjem času odšlo na Francosko. Na merodajnem mestu so že vedeli to v naprej in so zaradi tega tudi volitve odložili kar za dva meseca. Sliši se tudi, da se je g. župnik iz Drage za te volitve silno zanimal. Čudno, ker do sedaj še ni bil slepil v aktivno delovanje. Bog ga živi!
Sedaj pa v Loški potok; od lam pričakujte, g. urednik, še nekoliko paberkov, ki Vam jih hočem takoj poslali, ko se malo oddahnem. Dotlej na svidenje!	Aga,
0, kako prijetno! vzklikne vsakdo, kdor je enkrat poizkusil Elsa-mila v obliki steklenic. Fellerjeva Elsa-mila so prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja vsakemu pametnemu možu. Pri uporabi so jako šted-Ijiva, radi tega poceni. Dobe se v 5 raznih vrstah (lilijino, glicerinovo, boraksovo, katra-novo in milo za britje). Za poizkus 5 kosov r.2 Din, akopošlje denar v uaprej, po povzetju za G2 Din pri lekarni Eugen V. F e 11 e r v S t u b i c i 1) o n j i. Elsatrg r.60, Hrvatska.
Samo na eno besedo
in sicer na varstveno znamko c.Eisa>, moramo paziti, ako nam je do najboljših MIL LEPOTE IN ZDRAVJA. To so edinole FELLERJEVA MILA V OBLIKI STEKLENIC Z ZNAMKO «ELSA», s katerimi umivati se je pravi užitek. Nežna, dobra, čista, jako peneča, diskretnega vonju v petih različnih vrstah.
ELSA LILIJINO MLEČNO MILO, prvovrstno cvetlično milo," stori kožo mehko in nežno; ELSA-GLICERINOVO MILO vpliva izrecno " na roke, ki trpe vsled dela in mraza;
ELSA-BORAKSOVO MILO je najpriljjublje-nejše sredstvo za od stran jen je fatalnih peg, priščev itd.;:
ELSA-KATRANOVO MILO za lase in glavo, končno EL8A-MIL0 ZA BRITJE, posebna fine vrste.
ZA POIZKUŠNJO 5 kosov Elsa-mila v obliki steklenic z zavojnino in poštnino 52 Din, toda le tedaj, ee se denar pošlje v naprej, ker je poštnina po povzetju za 10 Din višja.
Naročila nasloviti na: EUGEN V. FELLER, lekarnar
v Stubici Donji, Elsatrg 360, Hrvatska.

Lovs'., gozdarji, delavol, priporočamo Vam, da ei knplte
6e Cot!
u oseh specepilshib pročajalnah
za ženske Sn moške, parhar.tc, tlaneic
in drugo kupite naiceneie pri
Crobath FrarcCj Kranj.
1 pelerine, suknje, hlače, dežne plašče iz gume, vsakovrstno perilo po najnižji ceni te pri konfekotjskl industriji
Drago Sehwab, Ljubljana
Dvorni trg it. 3 (pod Narodoo kavarno).
N»!večja zaloga vsakovrstnega blaga za moško in dečke. Zahtevajte vzorce!	»
Naročeno blago se razpošilja po poštnem povzetju. V lastni režiji ee izdelujejo usujeni (kožni) rekelci, hlače iu čepice v črni, rjavi in sivi barvi. - Obleke po meri. ■
Odvetnik in kazenski zagovornik v Ljubljani
tJC
naznanja, da je preselit svojo pisarno
¥ Dalmatinov© ulico št. 5.
91
Najcenejše strešno britje!
Združene opekarne, d. d. v Ljubljani
prej V IDI C-KNEZ, tovarne na Viču in Brdu
fdijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preiz-frv šene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama,-kakor tudi bobrovcev (biber) in
Miklošičeva o. 13
Na željo so pošljeta takoj popis in ponudba!
Odgovorni urednik Andrej Ražem.
Izdaja konzorcij «Domovlne».