z obrazomv svojega casa abonmajska sezonk07/08 POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« i- št.26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S Primorski NEDELJA, 14. OKTOBRA 2007 Št. 243 (19.026) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 o= dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Kako spet zaupati politiki SandorTence Za naraščajoče nezaupanje v politiko in v politike so krivi številni dejavniki. Kar zadeva Prodija in njegovo koalicijo gotovo izstopa vsakodnevna pre-pirljivost med zavezniki, ki ljudi bolj jezi kot kakšna neuresničena obveza ali slabo izpeljana pobuda. Zelo moteče je tudi dejstvo, da je na političnem prizorišču preveč strank in strančič, ki bi vse hotele vplivati na vladno politiko. Demokratska stranka, ki se bo rodila na današnjih primarnih volitvah, bo torej precej poenostavila ne samo levo sredino, temveč celotno italijansko politično sceno. To ni majhna stvar, med glavnimi, če že ne glavni cilj nove stranke pa mora biti vrnitev zaupanja ljudi v politiko, kar je velik in tudi zelo zahteven cilj. V novo stranko se vključujejo tudi številni Slovenci, ki so bili v kampanji za današnje primarne volitve še kar aktivni in glasni. Za moj okus je bilo soočenje med Slovenci nekoliko preveč polemično in živčno, a to je davek, ki se ga plača za novost. Danes smo vsekakor komaj na začetku in pravo vsebinsko soočenje o Demokratski stranki in slovenski manjšini se bo torej nadaljevalo. Vsi politično osveščeni Slovenci pa se ne prepoznavajo v novi stranki. Mnogi pripadniki manjšine volijo za leve stranke in si najbrž tudi želijo večjo enotnost in združevanje na levici, do katerega bo moralo prej ali slej priti. Težav je sicer precej, a tudi Demokratska stranka je bila še do pred par leti utopija, danes pa postaja stvarnost. o GTQ § r-K ^ cd u i- fk _ o I £ s o ^ bo * u> ^ k) os O ^ on 5 O ä ITALIJA - Na današnjih primarnih volitvah Uvodna preizkušnja za Demokratsko stranko Na državnih in deželnih listah tudi mnogi Slovenci BARCOLANA 2007 - Danes vrhunec Na startu več kot 1800 jadrnic in kar 22 velikank Današnje 39. Barcolane se bo udeležilo več kot 1.800 jadrnic, kar je več kot lani, v razredu super-maxi pa tekmuje kar 22 velikank. Vremenoslovci napovedujejo burjo kroma Nabrežina: spet ostre polemike o urbanističnih načrtih Na 4. strani Na Goriškem dolgoročni strateški načrt za razvoj slovenskega šolstva Na 10. strani Glavni svet Kmečke zveze o aktualnih vprašanjih Na 5. strani GOSTILNA VALERIA od leta 1904 odprti vsak dan Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 GOSPODARSKA VOZILA @h@s päkttklilia GUSTIN sne Villa IRIS Uài a nami! Pooblaščena Mehanična Delavnica in Avtokaroserija OBRTNA CONA ZGONIK Ul. Proseška Postaja, 29/a ZGONIK (TS) Tel. 040.225343 • Fax 040.2529507 e-mail: assistenza@gustin.autogerma.it ajj modo ^Pmalalan obutev • usnjena galanterija NeroGiardini JANET & JANET (J^ janetisport FRAU Jlà Narodno UL, 28 Opčine T0I. 040.212136 TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona TS, ul. Travnik,10 Tel. 040/8990110 agraria 040/8990100 rezervni deli KMETIJSKA MEHANIZACIJA (kopačice, motokultivatorji, "spaccalegna"- cepilci, traktorji FERRARI) OB NAKUPU NOVIH MOTORNIH ŽAG JONSERED IN ALPINA ODVZEM STARIH ZA ODPAD K0MP0STER za iztrebitev organskih odpadkov Ekstra-deviško olivno olje Sadike povrtnin \ Vse za kmetijstvo (mk \ in enologijo J Semena Sadike in cvetje ' Velika izbira krizantemov raznih velikosti in barv BUKOVA DRVA ZA KURJAVO po ugodni ceni 2 Nedelja, 14. oktobra 2007 ALPE-JADRAN / dolina - Jutri posvet o flori naravnega rezervata V dolino Glinščice s pomočjo dlančnika Nova didaktična pobuda občine Dolina DOLINA - Jutri,ob 10. uri, se bo na sedežu Občine Dolina začek posvet Flora Doline Glinščice, v sklopu katerega bo predstavljena znan stve no-di dak tič na po bu da do -linske občine v sodelovanju z evropskim projektom KeyToNature, ki ga vodi profesor Luigi Nimis: Interaktivni vodnik flore Doline Glinščice. Posvet se bo odvijal v jutranjih urah in se ga bodo udeležile osebnosti iz slovenskega in italijanskega znan stve ne ga ter in sti tu ci o nal ne ga sve ta. Občina upravlja Naravni rezervat Do li ne Glin šči ce in med po bu -dami, ki jih promovira za vrednotenje rezervata, je tudi priprava infor- slovenija - Razstava Šelhausovefotografije na ogled v Škofji Loki EDI SELHAUS LJUBLJANA - V galeriji Ivana Groharja v Škofi Loki so do prihodnje nedelje, 21. oktobra na ogled fotografije Edija Šelhausa, ki so posvečene njegovi materi, tudi fotografinji. Šelhaus (letnik 1919) je rojen v Pod-kraju nad Vipavo, njegovo življenje in ustvarjalnost pa sta močno vezani na Trst in na naše kraje. Bil je med drugim fotoreporter Primorskega dnevnika, s katerim sodeluje še danes. Šelhausovo razstavo sta skupaj pripravili galerija Ivana Groharja in Loški muzej. matičnega instrumenta, s katerim se bodo lahko ljudje sprehajali po dolini Glinščice in ob tem spoznavali rastline in cvetje kar s pomočjo dlan čni ka ozi ro ma mo bi te la. Gre za prvi interaktivni vodnik flore doline Glinščice. Poleg prof. Nimisa sta pri pripravi vodnika sodelovala tudi prof. L. Poldini in dr. S. Martel-los, slike pa je pripravil dr. A. Moro, vsi pa so za pos le ni pri Od del ku za biologijo Tržaške univerze. Dolina Glinščice, kije oddaljena le ne kaj ki lo me trov od mest ne -ga sre diš ča Tr sta, je zna no ob moč -je za iz let ni ke in ple zal ce: mno gi po -znajo njeno zanimivo floro, a le redki jo lahko v celoti cenijo. Novi interaktivni vodnik, ki je sad več desetletij navdušenih raziskovanj na tem področju in uporabe najnovejših informatičnih tehnik, predstavlja veliko novost in pomemben doprinos poznavanju flore doline Glinščice, ki je pravi rezervoar biološke raznolikosti, v katerem se nahaja nad tisoč rastlinskih vrst. »Klasična« flora vsebuje ključe za določi tev dru ži ne, ro du in vrs te z zna -čil nost mi, ki so ve za ne na to ge she -me biološke klasifikacije. To floro pa je uredil informacijski sistem s pri-vi le gi ra njem zna čil nos ti, ki jih lah -ko prepoznajo tudi začetniki, na tak način pa lahko vsakdo najde pravilno znan stve no ime ne ke rast li ne. To bo ze lo ko ris ten in stru -ment za dijake in ljubitelje narave. Zaradi njegovega inovativnega pristo pa bo do mno gi lah ko za res spo -zna li bio lo ško raz no li kost, ki na ob -močju doline Glinščive med številnimi obiskovalci vzbuja radovednost, spoštovanje in zanimanje. Spletne strani nudijo različne možnosti izbire in peljejo po poti, ki vodi k imenu neke rastline. Vse informacije so izčrpno podane in opremljene s slikami z visoko resolucijo. Interaktivni vodnik predstavlja učin ko vit in mo čan in stru ment za širjenje okoljskih odlik enega izmed naj bolj po memb nih bio to pov na še dežele. Pobuda omogoča tudi pripravo poenostavljenih spletnih strani za po seb ne po tre be ali pa za di dak tič -ne projekte šol vseh stopenj. Vodnik je tre nut no na raz po la go v pe tih je -zikih (italijanščini, slovenščini, angle šči ni, nem šči ni in špan šči ni), kmalu pa bo na voljo tudi v francoščini. V kratkem bodo delovale tudi spletne strani Rezervata na katere bo mož no vpi sa ti brez plač no različico za najnovejše dlančnike in mobitele, kar bo obiskovalcem omogočilo, dajo neposredno uporabijo kar na terenu. 15. oktobra (jutri) bo na razpolago na naslovu »www.dry-ades.eu«. Spo red po sve ta: 10. Pozdrav Županje Fulvije Premolin. 10.15 Poseg Laure Riccar-di Stravisi, odbornice za javna dela, okolje in evropske projekte, 10.30 po seg En za Mar si li a, de žel ne ga od -bornika za kmetijske, naravne, gozdne vi re in gor ske pre de le, ob 11. uri pavza, nato ob 11.30 prof. Tone Wraber iz Slovenskega muzeja naravoslovne zgodovine iz Ljubljane, ki bo predaval na temo »Rast lin stvo do li ne Glin šči ce«. Ob 11.50bo sledil referat prof. Livia Pol-dinija z Oddelka za biologijo tržaške uni ver ze » Nov at las kraš ke ga rast lin stva«. OB 12.10 bopProf. Pier Luigi Nimis zoOddelka za biologijo univerze v Trstu predaval na temo »Interaktivni vodnik rastlinstva doline Glinščice: instrument za spoznavanje bio loš ke raz lič nos ti« Ob 12.30 bodo na vrsti zaključki odbornice Laure Riccardi Stravisi in profesorja Pier Luigija Nimi- jutri - Na pobudo SKGZ in SSO Srečanje s kandidati za predsednika Slovenije TRST - V nedeljo 21. oktobra bodo državljanke in državljani Republike Slovenije izbirali novega predsednika države. Za predsedniško funkcijo se potegujejo Danilo Türk, Lojze Peterle, Mitja Gaspari, Zmago Jelinčič, Elena Pečarič, Darko Krajnc in Monika Piberl. Slo ven ska kul tur no-go spo -darska zveza in Svet slovenskih organizacij prirejata javno srečanje, na katero so bili vabljeni vsi predsedniški kandidati in kandidatke. Srečanje se bo odvijalo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v ponedeljek (jutri), 15. oktobra, ob 17. uri. Soočenje s kandidati bosta vo- dila novinarja Ivo Jevnikar in Dušan Udovič, ki bosta pogovor usmerjala na tematike čezmej-nega sodelovanja in odnosov med Slovenijo in Italijo s posebnim po udar kom na vlo go slo -ven ske na rod ne skup nos ti v de -želi Furlaniji Julijski krajini. Priložnost bo, da tudi zamejska javnost neposredno spozna kandidate, ki se potegujejo za naj-viš jo in sti tu ci o nal no funk ci jo v matični domovini. Govor bo tu di o zdaj šnjem po li tič no-go -spodarskem stanju v Sloveniji v času, ko se država pripravlja na ukinitev Schengenske meje z Italijo in na semester predsedovanja Evropski uniji. • štipendijo v znesku tri tisoč euro, za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. ]/prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 30. novembra2007. Vsepotrebne informacije lahko dobite na spletni strani ummi.skladsardoc.it in pri naslednjih članih odbora: Boris Peric (048132545), Zdravko Custrin (0432707408), Karlo Čemic (048178100) in Marica Škerk (3356553150). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 31. oktobru 2007 v ^aprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Studio Legale -OdvetniškapisarnaSANZIN, ulica Dia^št. 11,34170 Gorica. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Nedelja, 14. oktobra 2007 APrimorski ~ dnevnik 3 politika - Nastanek nove levosredinske stranke Danes volitve za Demokratsko stranko Volišča bodo odprta od 7. do 20. ure Volilno pravico imajo vsi, ki so dopolnili 16 let - Potrebni sta osebna in volilna izkaznica Danes bodo primarne volitve za Demokratsko stranko, katere glavni pobudniki so na državni ravni Levi demokrati in Marjetica. Nastanek nove stranke odpira pot razpustitvi teh dveh strank, kot so njuni člani odločili na nedavnih kongresih. Kdo lahko voli in kako V tržaški pokrajini bo vsega skupaj 23 volišč (seznam objavljamo posebej), ki bodo odprta od 7. do 20. ure. Volitve so odprte vsem, ki predhodno podpišejo pristopno izjavo k ustanovitvi Demokratske stranke (to še ni članstvo v novi stranki) in ki plačajo prispevek v višini najmanj enega evra. Volilec mora priti na volišče z osebnim dokumentom in z volilno izkaznico, ki potrjuje njegovo pripadnost določenemu volilnemu okrožju oziroma volišču. S tem se hočejo izogniti, da bi lahko kdo volil dvakrat ali večkrat. Volilno pravico imajo tudi državljani, ki so dopolnili 16 let in tujci z uradnim dovoljenjem za bivanje pri nas. Zanje je dovolj osebni dokument, njihov volilni sedež pa je na Trgu Cavana. Na razpolago bosta dve glasovnici. Sinje barve bo za izvolitev državne skupščine nove stranke, sive barve za deželno skupščino. Voli se tako, da se prekriža simbol izbrane liste. Glas velja za listo in obenem za kandidata za tajnika. Preference so prepovedane. Volilni štab domuje na sedežu Levih demokratov v Ul. Geppa (telefon 040366833). Vse informacije se lahko dobi na spletnih naslovih: www.ds-ts.it in comi-tatopdtrieste.blogspot.com. Kdo so kandidati Tisti, ki se bodo udeležili nedeljskih volitev, ne bodo direktno izvolili ne državnega in niti deželnega tajnika nove stranke. Izvolili bodo člane dveh skupščin -državne in deželne - ki bosta na prvi seji izvolili tajnika. Našo pokrajino bo v državni skupščini (več kot dva tisoč članov) zastopalo devet predstavnikov, ki bodo izvoljeni v dveh volilnih okrajih (mestnem in predmestno-okoliškem). V deželni skupščini DS bo vsega skupaj 96 članic in ds - Primarne volitve članov, katerim je treba prišteti še štiri kandidate za tajnika FJK, ki so Enzo Barazza, Gianfranco Moretton, Francesco Russo in Bruno Zvech. Slovenska manjšina Glavnina Slovencev, ki želi pristopiti v novo stranko, za državnega tajnika podpira Walterja Veltronija. Za rimskega župana so se opredelili tako Levi demokrati, kot Slovenska skupnost. Deželna svetnica LD Tamara Blažina je nosilka Vel-tronijeve kandidatne liste v predmestnem in okoliškem volilnem okrožju. Za deželne volitve se je slovenska komponenta LD opredelila za Zvecha, ki v obeh volilnih okrožjih uživa podporo dveh kandidatnih list. Prvo listo v okoliškem okraju vodi vladni podtajnik Miloš Budin, drugo kandidatno listo pa odpira Mariza Škerk, vodja LD v pokrajinski skupščini. Slovenska skupnost je predložila listo "Slovenci za Morettona', ki za deželnega tajnika podpira podpredsednika Dežele. V mestnem okrožju je nosilec liste Igor Švab, v okoliškem Fulvia Premo-lin. Igor Gabrovec je med kandidati na listi, ki za deželnega tajnika podpira Rus-sa. Gabrovec je tudi kandidat za državno skupščino DS v podporo Enricu Letti. Kakšna bo udeležba? Ker bo to prva tovrstna izkušnja organizatorji volitev neradi napovedujejo volilno udeležbo. Levi demokrati in Marjetica imajo na pokrajinski ravni skupaj približno 1300 članic in članov. Franco Co-dega, predsednik odbora 14. oktober, je omenil možnost, da bi se lahko primarnih volitev na Tržaškem udeležilo 4 tisoč ljudi. Volitve bodo sovpadale z Barcolano, kar bi znalo negativno pogojevati udeležbo. Primarne volitve pred dvema letoma so zadevale celotno levosredinsko Unijo, ljudje pa so takrat izbirali kandidata za predsednika vlade in za tržaškega župan. Primerjava s temi volitvami po mnenju Codege ni možna. U M * V V • Kje so nameščeni volilni sedeži OBČINA TRST Odsek za zgodovino NŠK (stavba Kulturnega doma)-Ul. Petronio 4 za vo-lilke in volike, ki volijo na šolah Gaspar-dis, Giotti, Petrarca in Manzoni). Krožek ACLI v Ul. Muzio (Com-bi, Stock, Nordio). Krožek ACLI-Trg Sv. Jakoba 15( šole Slataper, Laghi, D'Aosta, Nordio, LO-visato, S. Giusto, Bergamas in Galvani). Krožek ACLI pri Sv. Alojziju-Ul. Aldegardi 15 (Lucchini in Galilei). Društvo Ivan Grbec-Škedenj (Ma-rin,Lovisati, De Marchi, Gentili, Bergamas, Galvani in S. Giusto). Gropada, Padriče in Bazovica: sedež društva Lipa v Bazovici (Tomažič in zadruga Bazovica). Društvo Barkovlje - Ul. Bonafata 4 (Battistig). Šotor na Trgu Cavana (Carli, Sau-ro, Carducci in Manna). Šotor na Garibaldijevem trgu (Galilei, Manzoni in Fonda Savio). Šotor v Rojanu - Trg tra i Rivi (Ad-dobbati, Tarabocchia in Brunner). Šotor v Naselju Sv. Sergija - Trg 25. aprila (Don Marzari, Roli, Bosco Magi- co in Rodari). Šotor v Ul. Flavia - bar Flavia (Fo-schiatti in Rossetti). Melara - Ater (Collodi, Giotti, Laghi, Milčinski in Rismondo). Prosek - Kontovel: telovadnica na Kontovelu (vrtec Silvestri in proseška nižja šola). Svet slovenskih organizacij - Ul. Donizetti 3 (Dante, Manna, Volta, Divi-sione Julia, Suvich, Galilei in Longo). Stadion 1. maj - sedež SZ Bor (Co-dermatz, Slomšek, Župančič in Prešeren). Opčine - Prosvetni dom (De Tommasini in Lona). Križ - bivši Ljudski dom. OKOLIŠKE OBČINE Devin-Nabrežina: Kamnarska hiša v Nabrežini. Zgonik: občinska telovadnica. Dolina: gledališče Prešeren v Bo-ljuncu. Milje: sekcija LD v Ul. Battisti 8. Repentabor: Kulturno društvo na Colu. Šotor v Ul. Cavana, kjer bodo danes volili za novo Demokratsko stranko kroma group navtično podjetje išče sodelavce za ladjedelnico MONFALCONE/ TRŽIČ: kadrovik Opis del: poznavanje metod kadrovanja in spremljanja kadrov; poznavanje postopkov zaposlovanja, poznavanje delovno-pravne zakonodaje v Italiji, zakonodaje s področja zdravstvenga, socialnega, pokojninsko-invalidskega zavarovanja v Italiji. Potrebna znanja: Vil. ali VI. stopnja izobrazbe družboslovne, organizacijske ali ekonomske smeri; aktivno znanje angleškega in italijanskega jezika, zaželeno znanje slovenskega jezika; delovne izkušnje na kadrovskem področju; vozniški izpit B kategorije. Profil: komunikativna, pozitivno naravnana, vestna oseba, pripravljena za spremembe in pri uvajanju novih metod della razvojni inženir Zadolžen za: razvoj izdelkov z uporabo 3D CAD modeliranih orodij, spemljanje svenovnega stanja novih materialov in tehnologij na področju mehatronike, detailiranje, urejanje in pripravo dokumentacije za produkcijo - risbe, kosovnica. Potrebna znanja: Vil. ali VI: visokošolska izobrazba strojne, elektrotehniške ali lesarske smeri, opravljeno formalno izobraževanje iz katerihkoli orodij CAD oblikovanja. Potrebne Izkušnje: vsaj 3 leta delovnih Izkušenj v razvoju Izdelkov In Izkušnje Iz produclranja tehnične dokumentacije, Iz principov urajanja dokumentacije In principov kreiranja kosovnice mizar Potrebna znanja: željena izobrazba mizarske smeri. Poznavanje mizarskih del in delo z ročnim orodji, mizarskimi stroji. Poznavanje tehologije lesa in dela z lepili. Ročne spretnosti. Potrebne Izkušnje: Dvoletne delovne Izkušnje na področju lesarstva. elektromehanik Potrebna znanja: Srednja ali poklicna izobrazba elektro smeri. Poznavanje dela z razvodi in priklopi inštalacij na porabnike. Delo z ročnim orodjem. Ročne spretnosti. Sposobnost dela vskupini. Potrebne Izkušnje: Dvoletne delovne Izkušnje na področju montaže elektro sistemov in inštalacij. montažni delavec Potrebna znanja: Srednja ali poklicna izobrazba tehnične smeri (oblikovanje kovin, lesarstvo, ipd.) Poznavanje montaže palubne opreme. Delo z ročnim orodjem. Zaželjeneso ročne spretnosti. Potrebne Izkušnje: Dve leti delovnih izkušenj v proizvodnji. strojni mehanik Potrebna znanja: Srednja ali poklicna izobrazba strojne smeri. Poznavanje vgradnje motorja in sistemov kot so voda, ,hidravlika, klima. Delo z ročnim orodjem. Ročne spretnosti. Sposobnost dela vskupini. Potrebne izkušnje: Dvoletne delovne izkušnje na področju montaže strojnih sistemov in inštalacij. plin oblikovalec laminatov Potrebna znanja: poklicna izobrazba tehnične smeri (z možnostjo priučitve na tehnologije laminiranja) za izdelavo trupov, delov plovil in pomožnih orodij. Ročne spretnosti. Sposobnost dela v skupini. Potrebne Izkušnje: Dve leti delovnih izkušenj na področju laminiranja ali na drugih tehničnih področjih. finišer Potrebna znanja: Srednja ali poklicna izobrazba pleskarske ali avtoličarske smeri..Poznavanje obdelave površin s postopki brušenja, kitanja, ličanja ter različnih barvanj In lakiranj. Potrebne Izkušnje: Dve leti delovnih izkušenj na področju finiširanja Vloge za zaposlitev sprejemamo v upravi podjetja do 21.10.2007 na naslov: Seaway group d.o.o., Pot na Lisice 2, 4260 Bled, Slovenija ali e-mail: polona.krmek@seaway.si Vloge za profila kadrovnika in razvojnega inženirja sprejemamo samo v angleščini. 4 Nedelja, 14. oktobra 2007 TRST / urbanistična politika - Spremembe regulacijskega načrta Nabrežina: leva sredina napoveduje »vojno« za ugovore V torek prva od petih občinskih sej - Jutri v Kamnarski hiši javna pobuda opozicije Devinsko-nabrežinski občinski svet bo na torkovi seji začel obravnavo 170 ugovorov in pripomb na nedavne spremembe regulacijskega načrta (t.i. varianti 24 in 25). Župan Giorgio Ret je sklical kar pet zaporednih občinskih sej, ki se obetajo vroče in polemične. Svoja stališča bodo svetniki leve sredine predstavili občanom jutri ob 18.uri v Kamnarski hiši v Nabre-žini na sre čanju, ki so mu da li na slov "Občinski regulacijski načrt sramote". »Pri tem je najbolj škandalozno dejstvo, da je župan Ret posredoval ob čin skim svetni kom pre ko sto stra -ni obsežen sklep, ki naj bi ga svetniki preučili v pičlih nekaj dneh, saj zadnji termin za predstavitev ugovorov zapade v kratkem. V osnutku sklepa so drug za dru gim naš teti vsi predlo ženi ugovori, ki jih spremlja le tehnično (navadno negativno) mnenje uradov, ni pa niti besedice glede mnenja uprave«, poudarja v tiskovni noti občinski svetnik leve sredine Igor Gabrovec, ki se zato sprašuje, na osnovi česa lahko opozicija in ostali občinski svetniki izrazijo svoje popravke in morebitne ugovore. Hudo napeto je zato tudi v samih vrstah večine, saj je načelnik pristojne komisije Fabio Eramo (For-za Italia) županu Retu že zagrozil z od-sto pom. Varianta regulacijskega načrta je bi la že v vo lil ni kam panji predmet obširne razprave in ostrih polemik. Leva sredina je priredila celo vrsto srečanj po teritoriju in sad teh sre čanj so bili številni, tudi kolektivni ugovori, ki jih je podpi sa lo na sto ti ne ob čanov. Leva sre di na je že takrat Re tov ur ba-nistični dokument ožigosala kot »odkrito darilo prijateljem uprave in grad benim špe ku lan tom«. »Na še mne nje je da nes ne spre -menjeno: tako zamišljena urbanistična varian ta predstavlja pra vi gol pe na teritoriju, saj odpi ra mož nost ob sež -nih divjih pozidav naših vasi«, poudarja svetnik Igor Gabro vec, ki v is ti sapi izpostavlja dejstvo, da so pristojni občinski uradi izrazili negativno mnenje skoraj vsem tistim posameznim občanov, ki so spraševali omejene za-zidljivosti, navadno za upravičene dru žin ske potre be. »Tako zadržanje Retove uprave je atentat na teritorij in hkrati jasen znak glo boke ga ne spoštovanja do de mo kra -tične institucije občinskega sveta in vseh občanov«, zatrjuje Gabrovec, ki bo v primeru, da bo Retova uprava licej prešeren Volitve v zborne organe Jesen je tradicionalno obdobje, ko na šolah potekajo volitve za obnovo zbornih organov. Tako so se v petek začele volitve na Liceju Franceta Prešerna, ko so v poznih popoldanskih urah starši glasovali za svoje predstavnike v razrednih svetih. Včeraj dopoldne so prišli na vrsto dijaki, ki so volili svoje predstavnike v razredne svete, medtem ko za dijaško konzulto ni bila predstavljena nobena lista. Kar se tiče ostalih višjih srednjih šol, so datumi sledeči. Na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška bodo volitve v razredne svete in dijaško konzulto potekale 23. oktobra, na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa in na Poklicnem zavodu Jožefa Štefana pa 26. oz. 27. oktobra (prvi dan bodo volili starši, drugi pa dijaki). Letos bodo obnovili tudi zavodske svete: volitve bodo povsod potekale 11. in 12. novembra. V Nabrežini spet napovedujejo »vroče« in polemične občinske seje arhiv kroma vztrajala pri svojem, predlagal, v znak pro tes ta, odstop vseh svetni kov opo -zicije. »Če pride do ugotovitve, da je vloga politične opozicije izčrpana, naj se potemtakem z Retovo upravo ukvarja kar sodstvo«, zaključuje svoje sporočilo javnosti občinski svetnik Gabrovec. Zelo kritičen do uprave je tudi načelnik Komunistične prenove v občin skem sve tu Adria no Fer folja. Žu - pan Ret je po njegovem sprva pristal na široko soočenje o teh ugovorih, pri katerem naj bi sodelovala tudi opozicija, potem pa je za to naenkrat »zmanjkal čas«. Ferfolja pri tem ugotavlja, da se prvih sestankov za obravnavo ugovorov ni udeležil pristojni odbornik Walter Bradas, odsoten pa je bil tudi ob čin ski taj nik. V krogih Retove uprave zavračajo vse obtožbe in očitke leve sredine. Ob čin ski svet mo ra do 24. ok tob ra izčrpati obravnavo vseh ugovorov, saj dan kasneje stopijo v veljavo pravila iz no ve ga de žel ne ga ur banis tič ne ga zakona. »V levi sredini so nekateri prezrli dejstvo, da so volitve mimo in da torej nismo več v volilni kampanji, zato so prenapeti toni, ki jih uporablja opozicija, res neumestni in nepotrebni«, dodajajo še v devinsko-nabrežin-ski občinski upravi. polemika Ezuli ostro napadajo Prodija Italijanska vlada še naprej odkrito goljufa istrske begunce in njihove organizacije. Obtožba prihaja iz vrst Unije Istranov, ki je na včerajšnji novinarski konferenci zagnala vik in krik pro ti finanč ne mu zako nu za pri hod nje le to. V njem naj bi Prodijeva vlada popolnoma spregledala nekatere sodne pritožbe, ki so jih ezuli zmagali pro ti skrb stve ne mu zavo du INPS pri izpla čevanju odško -dnin. Predsednik Unije Massi-miliano Lacota je navedel podatek, da so ezuli zmagali skoraj tisoč tožb proti INPS, vlada pa jih je spregledala. Lacota, ki vo di naj bolj skrajno ezulsko združenje, je pre pri čan, da se s to vla do sploh ni ma smis la pogaja ti in pogo -varjati, »saj potem itak ne drži sprejetih obvez«. Unija Istranov je pre pri čana, da ni ma smis la vztrajati na t.i. omizju ezuli-vla-da, ki ga je si cer ustano vil že prejšnji zunanji minister Gian-franco Fini. Lacota se je včeraj s tem v zvezi polemično spravil na zdru že nje Venez ia giu lia-Dalmazia ter poimensko kritiziral njuna voditelja Renza Coda-rina in Licia Totha, ki naj bi se pred kratkim celo zahvalila sedanji levosredinski vladi za pozornost, ki jo izkazuje istrskim beguncem. To vsekakor ni prvič, da Lacota polemizira zlasti s Co-darinom, kateremu očita sprav-ljivost tako do prejšnje, kot do sedanje vlade. Gre za odprte in nerazčiščene račune v razburkanih vo dah ez ul ske ga gibanja. Lacota je na srečanju z novinarji zagrozil, da bo Unija Istranov prijavila Italijo Evropske mu sodiš ču v Stras bou r gu zaradi kršenja človekovih pravic. Lacota in nje go vi so v pre -teklosti tudi več krat nas topi li pro ti začet ku pris top nih pogajanj med Hrvaško in Evropsko unijo. V zvezi s tem so polemizirali ne samo s Codarinom in njegovim združenjem, temveč tudi s teda njim podtaj ni kom na zunanjem ministrstvu Robertom Antonionejem, ki se je zavzemal za sodelovanje z Zagrebom. kultura - Pobude ob 50-letnici smrti Umberta Sabe Spomin na velikana poezije Pomembno obletnico bodo obeležili z dvema posvetoma, razstavo in predstavitvijo sprehodov po pesnikovih krajih Pred 50 leti, 25. avgusta 1957, je v goriški bolnišnici umrl največji tržaški pesnik in eden vidnejših predstavnikov italijanske poezije dvajsetega stoletja - Umberto Saba. Jeseni bodo na vrsti razne kulturne pobude, ki bodo obeležile pomembno obletnico. V Trstu in Milanu bosta potekala med seboj povezana mednarodna posveta, v tržaški palači Costan-zi bo na ogled razstava, nazadnje pa bodo predstavili še itinerar sprehodov po najljubših pesnikovih krajih v Trstu. Sklop pobud so na včerajšnji tiskovni konferenci opisali ravnateljica mestne knjižničarske službe Bianca Cuderi, profesor Giorgio Baroni z milanske katoliške univerze Sacro Cuore, profesor Renzo Crivelli s Tržaške univerze in tržaški občinski odbornik za kulturo Massimo Greco. Skupen nastop omenjenih ustanov in nekaterih sponzorjev je omogočil uresničitev pobud, pokrovitelj »sprehodov s Sabo« pa je Dežela FJK. Prvi dogodek bo mednarodni študijski posvet »Si pesa dopo morto«, ki bo 25. oktobra v konferenčni dvorani muzeja Revoltella od 15. ure dalje in dan zatem na sedežu leposlovne in filozofske fakultete od 9.30 dalje. Pozornost bo namenjena Umbertu Sabi ter njegovemu gledanju na tržaško stvarnost in na različne kulture, ki so se v njegovih letih prepletale na tem območju. Posvet se bo nadaljeval na univerzi Sacro Cuore v Milanu med 14. in 16. novembrom, ko bo nosil naslov »Saba extravagante«. Govor bo predvsem o pesnikovih letih v Milanu, Bologni in drugih italijanskih mestih, pa tudi o manj poznanih stikih s tujino, npr. s črnogorskimi književniki. Dveh konferenc se bo udeležilo 280 izvedencev iz celega sveta (prišli bodo celo iz Azije in Južne Amerike). S predavanji bodo sestavili 1.500 strani obsegajočo publikacijo. V palači Costanzi bodo 9. novembra odprli razstavo, na kateri bo imelo glavno vlogo dopisovanje med Sabo in prijateljem iz bolonjskih let (po 1912) Aldom Fortuno. Stalno sta si izmenjavala mnenja, neutrudno sta debatirala o književnosti, Saba je celo sprejemal popravke, ki jih je Fortuna dodajal k njegovim verzom. Renzo Crivelli je omenil še projekt »Trst - literarni park«, v sklopu katerega se bodo sprehodi po Sabovih krajih pridružili že obstoječima Joyceovi in Svevovi poti, v kratkem pa bo čas še za Rilkejev itinerar. (af) Fotografski portret Umberta Sabe / TRST Nedelja, 14. oktobra 2007 5 OPČINE - Na zasedanju glavnega sveta Kmečke zveze Kmetje pričakujejo ponovno ustanovitev KGS Kmetijska varianta občine Devin - Nabrežina bo z omejitvami ohromila kmetijsko dejavnost Na glavnem svetu Kmečke zveze, ki je potekal v četrtek zvečer v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, so prisotni člani in odborniki načeli celo vrsto problemov, ki so se pojavili ob nedavnih sklepih krajevnih oblasti. Uvodne minute so posvetili sprejemu novih članov, nato sta tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec in njen predsednik Alojz Debelis orisala trenutno stanje. Dežela je namreč pred kratkim sprejela nov podeželski razvojni načrt, ki bo v nekaterih krajih naše pokrajine dodobra spremenil pristop h kmetijski problematiki. Nejasna je tudi usoda gorskih skupnosti. Leta 2003 je bila ukinjena Kraška gorska skupnost, kmetje pa si še vedno nadejajo, da bi prišlo do njene ponovne ustanovitve, je pa ta možnost vseeno malo verjetna. Na državni ravni se namreč pojavljajo vedno glasnejše zahteve po ukinitvi vseh gorskih skupnosti v Italiji. Posebnost tržaške pokrajine je seveda ta, da je zelo majhna, mesto Trst pa odločno vpliva na njeno zunanjo podobo. Zato bo tudi v prihodnje težko za to področje pridobiti status goratega območja, kar bi seveda prineslo celo vrsto olajšav. Teritorij, identiteta in narodnost so med seboj zelo tesno povezani. Nova kmetijska varianta v občini Devin-Nabrežina, ki uvaja celo vrsto omejitev glede kmetijskih in prostorskih posegov v nekatera področja v okolici Grmade in Timave, bo dodobra ohromila kmetijsko dejavnost na tem območju. Pri Kmečki zvezi menijo, da bo na ta način hudo ogroženo preživetje tukajšnjega, predvsem slovenskega kmetijstva. Prebivalci določenega območja so namreč tisti, ki najboljše poznajo svoje potrebe, zato je početje krajevnih oblasti toliko bolj nerazumljivo. Stanovska organizacija slovenskih kmetov bo zato skušala osvestiti javnost o posledicah takih ukrepov, ki bi imeli zelo hude posledice za tamkajšnje prebivalstvo. Posebno protestno noto bodo zato naslovili tudi na predsednika in vlado Republike Slovenije ter na Ministrstvo za kmetijstvo RS. Kmečka zveza je nadalje pristopila k pobudi italijanske konfederacije kmetov (CIA), ki se je zavzela za popolno prepoved gensko spremenjenih organizmov v Italiji. Ob prazniku sv. Martina na Prose-ku in v Miljah bo KZ priredila kmečki sejem domačih proizvodov. Trgovinska zbornica naj bi v kratkem objavila razpis za podporo kmetijskim podjetjem, uvedli pa naj bi tudi zaščitni znak za vinsko trto glera in kraški pršut. Govor pa je bil tudi o kmečkem sejmu, ki naj bi ga tržaška občina začela redno prirejati na Rusem mostu. (ps) Na četrtkovem zasedanju glavnega sveta stanovske organizacije na Opčinah kroma SKGZ - v prihodnjih dneh predstavitvi brošure pri Domiu in v Briščikih Pravica do imena in priimka Vse več ljudi se odloča za izvorno obliko AISM - Pobuda v podporo raziskovanju multiple skleroze Eno jabolko na dan drži zdravnika stran, polna vreča pa 000 Multiplo sklerozo diagnosticirajo vsak dan šestim osebam v Italiji, v Sloveniji se s to boleznijo trenutno bori preko 2.500 ljudi. Gre za najbolj pogosto nevrološko obolenje, ki je kronično, nepredvidljivo in povzroča invalidnost. Najpogostejši simptom multiple skleroze je utrujenost, njena značilnost pa je, da napada mlade ljudi, saj so ji najbolj podvržene osebe med 20. in 30. letom. Ženske predstavljajo dve tretjini vseh obolelih. Ob fizičnih učinkih ne gre pozabiti na psihološke, ekonomske in socialne posledice. Vzroki bolezni niso znani, zaradi tega tudi ni zdravila. Ve se, da bolezen ni dedna in ni nalezljiva, rehabilitacija pa bolnikom pomaga. Še danes so po Trstu mizice združenja AISM, ki zbira sredstva za raziskovanje te bolezni. Na Borznem trgu, na trgih Goldoni, Sv. Antona in Sv. Jakoba, na Opčinah (Narodna ulica) in v Rojanu (Trg tra i rivi) so v ta namen na prodaj sočna jabolka (foto Kroma). Če eno jabolko na dan drži zdravnika stran, lahko cela vreča jabolk naredi še kaj več... (af) Avtorica brošure Marjetica Možina in Igor Gabrovec na predstavitvi v tržaškem Narodnem domu kroma Za nami so že tri javne predstavitve (Milje, Bazovica, mesto Trst) najnovejše publikacije na področju uveljavljanja slovenskega jezika z naslovom »Pravica do imena in priimka«, ki jih SKGZ prireja v sodelovanju z društvi in včlanjenimi organizacijami. Naslednji predstavitvi bosta v torek, 16. oktobra, ob 19. uri na sedežu KD Fran Venturini pri Domju in v četrtek, 18. oktobra, ob 20.30 v kul tur nem do mu v Briš či kih. V zadnjem času vse več pri i padnikov slovenske manjšine v Italiji odloča za ponovno pridobitev izvornega priimka ali za pridobitev slovenske oblike imena. Po odobritvi za ščit ne ga za ko na je tu di pos to -pek mno go eno stav nej ši in brez pla -čen. Priročnik Slovenske kulturno gospodarske zveze je nastal z namenom, da strnjeno povzame osnove pravnih virov, ki zagotavljajo vsakemu državljanu neodtujljivo pravico do svojega imena in priimka v izvorni ob li ki kot tu di nu di pre gled nad zakonskimi določili, ki urejajo postopke za udejanjenje te pravice in ponazarja potek postopkov s prak-tič ni mi na pot ki in pri me ri. Bro šu -ra zbi ra nad vse upo rab ne in for ma -cije, pa tudi pričevanja vidnih pri-pad ni kov na še skup nos ti, ki so se v mi nu lih le tih že od lo či li za spre -mem bo pri im ka. Bernard Nežmah jutri v DSI Alenka Puhar bo jutri v Društvu slovenskih izobražencev predstavila dr.Bernarda Nežmaha in njegovo knjigo Zrcala komunizma, ki je pred kratkim izšla pri ljubljanski založbi Modrijan. Gre za triindvajset intervjujev, ki jih je Nežmah v zadnjih desetih, petnajstih letih objavil v reviji Mladina, pri kateri dela. Njegovi sogovorniki so vidne osebnosti, ki obravnavajo komunizem in postko-munizem bodisi kot režimski ljudje, disidenti ali zgolj zunanji proučeval-ci. Namen pogovorov je bil razkrivati neznano, zamolčano, skrito in spregledano. Misliti komunizem - pravi Nežmah v predgovoru - kot vojaško formacijo, kot ideološko strukturo, kot obliko politične vladavine, kot vsakdanjo in nedolžno mentaliteto, kot okvir bivanja, kot dediščino, ki sega v postkomunizem. Predstavitev bo jutri v Peterlinovi dvorani, ulica Donizetti 3 ob 20.30 Z zgodovinskim vlakom okrog Trsta Združenje Ferstoria prireja danes vožnjo s parnim vlakom »po neznanih tračnicah« okrog Trsta. Odhod bo danes ob 9.15 s postaje pri Sv. Andreju - Campo Marzio (Opčine, Na-brežina, Miramar, glavna železniška postaja), odhod za povratno vožnjo pa z glavne železniške postaje ob 14.24. Obvezne so rezervacije pri Modelland Train v Ul. Vidali 8/b od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 16. do 20. ure, tel. 040/765336, informacije tudi po tel. 335 5311348. Ta teden pestro v šempolajski Štalci V Štalci v Šempolaju bo ta teden, kar pestro. Jutri ponedeljek, 15 oktobra bo od 16.do 17. druga vaja v novem šolskem letu otroške pevsko-glasbe-ne skupine Vigred, ki jo vodita Aljoša Saksida in Sara Matijačic.Od 18.00 do 20.00. ure pa bo prvo srečanje delavnice priprave narodnih noš in šivanja, z gospo Adriano Cibic.V torek od 17.00 do 19.00.ure bo drugo srečanje tečaja vezenja z gospo Marico Peric.V sredo ob 20.30 pa prihaja v goste h SKD Vigred, v Šempolaj, mladinska dramska skupina Igo Gruden. Igralci se bodo na odru predstavili z gledališko prestavo, Moliere za mlade. In sicer s prizoroma: »Namišljeni bolnik« in »Žlahtni meščan«, pod režijo Gregorja Geča. Za uporabo javnih prevozov Da bi spodbudilo uporabo javnih prevozov in informiralo uporabnike o številnih avtobusnih progah in povezavah, je prevozno podjetje Trieste Trasporti v sodelovanju s Pokrajino Trst začelo deliti plan mesta, na katerem so označene vse avtobusne povezave in Listino storitev 2007 na svojih sedežih in višjih šolah. Interesenti se lahko torej zglasijo na sedežu TT v Ul. dei Lavoratori 2, pri uradu za odnose z javnostjo Pokrajine in Občine Trst, na okrožnih sedežih, pri Aiatu na Velikem trgu in na občinskih oziroma pokrajinskih se-dežih.Trieste Trasporti obenem obvešča, da bo z jutrišnjim dnem ukinilo pomorsko povezavo med Trstom, Barkovljami in Grljanom. Do aprila prihodnjega leta bo tako delovala samo povezava med Trstom in Miljami. Mladeniča rešili s helikopterjem Bil je nedaleč od kriškegaa portiča, ko ga je obšla slabost. Osebje službe 118 se je za pomoč obrnilo do gasilcev, saj je 32-letni mladenič tehtal okrog 130 kg in bi ga sami le stežka nesli do Obalne ceste, kjer so imeli vozilo. Prišla je posebna ekipa gasilcev, ki pa je poklicala helikopter: bil je prav v bližini zaradi vaje, ki so jo imeli na morju. Fanta so zatem odpeljali v bolnišnico 6 Nedelja, 14. oktobra 2007 TRST / barkolana - predstavili humanitarni projekt Od Trsta do Genove s sporočili bolnih otrok Z jadrnico bo potovalo Margherita Peloschier V jutranjih urah so v InfoPo-intu Barcolane na tržaškem nabrežju predstavili projekt »Libera la vita, libera la vela«. Hčerka znanega tržiškega jadralca Maura Pela schi e ra Mar ghe rita se bo mar -ca meseca prihodnjega leta sama z novo jadrnico Adriatico 38' poda la iz Trsta pro ti Geno vi. S seboj bo ime la ris be in spo roči la, ki so jih pripravili ortoci kirurškega oddel ka otroške bol niš ni ce Bu r lo Garofalo za male paciente genovske bolnišnice Gaslini. Gre za izziv, ki ponazarja vsakodnevno bor bo dru žin in otrok, ki se rodi -jo z težavami. Pobu da že li bi ti do -kaz, da se bole zen lah ko pre ma -ga, da vsakdo lahko slavi zmago. »Že ko sem bila stara 14 let,« je na tiskovni konferenci izjavila Margherita, »sem sanjala, da bi se odpravila na samotno križarjenje. Oče mi je svetoval, naj najprej preizkusim timsko jadranje, saj samotno križarjnje ni lahko. Sedaj, ko sem končno odrasla, bom lah ko uresni či la po zaslu gi zdru -ženja ABC (Associazione peri Bam bi ni Chi rur gici del Bu r lo on -lus) svoje otroške sanje.« Jadrnica, s katero bo potovala Margherita Pela schi e r, bo povsem eko loš -ka in zelo lahka, saj bo zgrajena iz lesa. Projekt podpirata še podjetji Sasa in Trudi. V SPOMIN - Viktorija Skok Prenehalo biti srce dolgoletne učiteljice Viktorije Skok se s hvaležnostjo spominjajo cele generacije nekdanjih osnovnošolcev, katerim je sledila z ljubeznijo, jih vzgajala in pripravljala na življenje. Leta 1998, ob njeni 85-letnici, se je nanjo spomnila tudi naša dolgoletna dopisnica in sodelavka Neva Lukeš in ji zaželela predvsem zdravja. Leta so neusmiljeno tekla tudi za Viktorijo Skok in njeno plemenito srce je sedaj za ved no pre ne ha lo bi ti. Kdor je poznal Viktorijo Skok, je vedel, kako težko življenje je imela za sabo. Očeta je izgubila že v rani mladosti, tudi bratu in materi nesreča ni prizanesla. Verjetno so prav te bole če izkuš nje ob li ko vale njen značaj in pogled na življenje. Poklic učiteljice je začela opravljati še v obdobju narodnoosvobodilne ga boja, uči la je na teda nji par ti -zanski šoli v Škocjanu pri Divači. Tedaj so vla da le raz me re, ki jih sedanji osnovnošolci, a tudi njihovi starši, le stežka razumejo: ni bilo na razpolago šolskih potrebščin, knjig, ni bi lo do vo lj peda goš ke ga in stro -kovnega znanja, česar tudi navdušenje in prizadevanje ter dobra volja niso mogli povsem nadomestiti. Voj ne in vse ga hude ga, kar je bi lo z njo pove zano, je bi lo na pos -led ko nec in Vik torija Skok je lah -ko spet polo žila uči telj ski izpit. Začelo se je nje no službovanje na na -ših šolah, bila je pri Domju, v Šem-polaju, Saležu, Barkovljah, naposled je bila več kot desetletje na šoli Karel Ši rok v Ul. Dona do ni. Tedaj, ob 85-letnici, smo zapisali, da je rojstni dan pre žive la v dru žin skem kro gu, ob njej so bi li sin Lino, pri zna ni nevrolog, ki je že vrsto let vodil v Trentu posebno ekipo za zdravljenje epilepsije in se je udeleževal strokovnih srečanj in posvetovanj po vsem sve tu, od Ame rike do In -dije, Japonske, vključno s kliničnim centrom v Ljubljani, ter žena Ori-etta in vnu kinji Eli sa beta in Bar bara. Tedaj je Vik torija Skok pove da -la, da jo na njeno dejavnost »vežejo lepi spomini. Vesela sem, če se srečam s svojimi bivšimi učenci, vesela, če lah ko še obi ščem na še pri -reditve in se pogovorim s svojimi ljudmi. Večkrat se počutim sama, pa pomislim na družino, na prijatelje, znance, na bivše učence in mi je lažje pri srcu.« SRECANJE Zavzetost finančne straže se bo nadaljevala Zaradi vstopa Slovenije v schen-gensko območje ne bo zavzetost finančne straže pri opravljanju njenih dolžnosti prav nič manjša. To je je prišlo do izraza včeraj, ob koncu srečanja med glavnim poveljnikom finančne straže, generalom Cosimom DArrigom, ter deželnim predsednikom Riccardom Illyjem. Kot so pojasnili pri deželni upravi, so na srečanju poudarili voljo, da nadaljujejo s širjenjem sodelovanja, ki se je že pričelo med deželo in krajevnimi upravami v okviru institucionalnih nalog finančne straže. Srečanja sta se udeležila tudi meddeželni poveljnik za seve rovzhod dr žave pri finanč ni stra ži, ge ne ral Ed oar do Esposi to, ter deželni poveljnik FJK, general Gianlu-ca Mi glio li. Illy in D'Arrigo sta proučila no-vos ti na go spo dar skem področju v FJK in sodelovanje, ki se širi po državi, med krajevnimi avtonomijami in finančno stražo na raznih področjih, na katerih je pristojna prva finančna straža. D'Arrigo je še posebej zahvalil deželi za dogovor, s katerim je finančni straži dodelila štiri vozila, opremljena za dejavnost na goratem področju. Za to dejavnost so agenti zadolženi v okviru civilne zaščite. Drevo na obalno cesto Včeraj pozno popoldne se je na Obalno cesto, pri odcepu za Križ, podrlo drevo, zaradi česar so morali poseči gasilci. Dokler ovire niso odstranili, je bil promet prekinjen. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 14. oktobra 2007 VESELKO Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 18.22 - Dolžina dneva 11.03. Luna vzide ob 9.48 in zatone ob 19.22. Jutri, PONEDELJEK, 15. oktobra 2007 TEREZIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,6 stopinje C, zračni tlak 1020 mb raste, veter 23 km na uro vzhodnik se-vero-vzhodnik, burja, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,1 stopinje C. OKLICI: Moreno Simonit in Daniela Škabič, Fabrizio Goina in Graziella de Feo, Severino Macovaz in Ludi Rebeca Herrera, Robert Wallace in Loredana Sossi, Gorazd Bajc in Silvia Pontin, Manuel Bussani in Lorella Curci. [I] Lekarne Nedelja, 14. oktobra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Oširek Piave 2 (040 361655), Ul. Felluga 46 (040 390280), Ul. Bernini 4 (040 309114), Borzni trg 12 (040 367967), Ul. dell'Orologio 6 (Ul. Diaz - 040 300605), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998), Opčine - Proseška ulica 3 (040 214441). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). Od ponedeljka, 15. , do sobote, 20. oktobra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (040 7606477), Škedenj - Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9121294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Škedenj - Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9121294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M& Kino EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 21.00 »In que-sto mondo libero...«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.15, 21.15 »Funeral Party«. FELLINI - 17.00, 20.30, 22.15 »Waitress»; 18.45 »La ragazza del lago«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Becoming Jane: Ritratto di una donna contro«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 11.00, 14.30, 15.50, 17.55, 20.05, 22.15 »Stardust«. KOPER - KOLOSEJ - 18.10 »Zvezdni prah«; 16.00, 20.40 »Ljubezenski recept«; 21.00 »28 tednov pozneje«; 16.10, 18.40, 21.10 »Super hudo«; 15.50, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00 »3D manija«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Resident evil: extinction«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 15.30, 19.00, 20.30 »I Simpson - Il film«; 17.30, 19.00, 20.40, 22.20 »Invasion»; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 15.50 »Surf's up - I re delle onde«; 16.00, 17.30, 20.30, 22.15 »SMS - Sotto mentite spoglie«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.00 »Shrek terzo«; 17.15, 19.00, 20.45, 22.30 »Hairspray«. SUPER - 16.45, 20.30, 22.15 »Un' impresa da Dio«; 18.30 »Cemento armato«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »Micheal Clayton«; Dvorana 2: 15.40, 17.45, 20.00, 22.00 »Resident Evil: extinction«; Dvorana 3: 15.10, 17.30, 19.50, 22.15 «Stardust»; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »Sms: sotto mentite spoglie«; Dvorana 5: 15.30, 17.30, 20.00 »Surf's up i re delle onde«; 22.00 »Un'impresa da Dio«. Čestitke Za našega PICOTA!! Da ne bi pozabil na prijatelje, ki te imajo radi, ti voščimo vse najboljše za tvoj 18. rojstni dan in da bi se vse tvoje želje uresničile!! 12. oktobra sta NONA VANČI in NONO LOJZE slavila 60. obletnico poroke. Obilo zdravja in sreče jima želita Jan in Katarina. Danes na Proseku ALEŠ PE-GAN18 let slavi. Vse najboljše mu želijo tata, mama, brat in vsi, ki ga imajo radi. S Izleti ALCIONE - 16.30, 20.30 »Le vite degli al-tri»; 15.00, 19.00 »Soffio«. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Michael Clayton«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.20 »Espia-zione«. CINECITY - 13.05, 15.20, 20.00 »I Simpson - Il film«; 10.50, 12.45, 14.40, 16.35, 18.30, 20.20, 22.10 »Un'impresa da Dio«; 10.50, 13.05, 17.20, 19.40, 22.00 »Hairspray«; 22.00 «Rush hour: missione Parigi»; 11.00, 12.50, 14.35, 16.25, 18.10 «Surf's up: i re delle onde»; 17.00, 19.45, 22.05 «Michael Clay-ton»; 10.50, 12.45, 14.40, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Resident evil extinction«; 10.45, 14.45, 17.15, 19.45, 22.15 »Stardust«; 10.50, 13.00, 15.15, 17.30, 20.00, 22.00 »Invasion«; 11.00, 13.10, 15.00 »Shrek terzo«. 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE obveščajo, če se misliš udeležiti izleta, ki bo v soboto, 17. novembra 2007, na Bled in v Begunje k Avsenikom. Javi se čimprej do četrtka, 18. oktobra, na tel. št.: 335-6174714 (Marjan) ali 040228302 (Marija). SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za Kraško Območje vabita na izlet na Trsat-Reka v soboto, 27. oktobra 2007. Za vpis in podrobnejše informacije kličite številke: 040-2024053 in 3484440474 (g. Pahor) ter 040-327229 (g.a Milič). SPDT NA BURNJAK- SPDT prireja v nedeljo, 21. oktobra 2007, izlet na »Praznik kostanja v Burnjak«, v Gorenji Tarbi, Srednje (Tribil Superio-re, Stregna), tradicionalna prireditev Nadiških Dolin. Predviden je pohod v organizaciji Planinske družine Benečije, ogled razstav in sejma kostanja. Ker je izlet avtobusni naj se člani in prijatelji čimprej prijavijo na tel. št.: 040-220155 (Livio) ali 0402176855 (Vojka). IZLET NA BURNJAK: Kmečka zveza prireja v nedeljo, 21. oktobra izlet na praznik kostanja BURNJAK v Gorenji Tarbij, ki spada med tradicionalne prireditve Nadiških dolin, kjer se četrto leto zapored srečujejo slovenski kmetje iz treh dežel: Koroške, Slovenije in FJK. V programu je predviden ogled Stare gore, ogled razstav in sejma kostanja in obrti, sv. maša in procesija, koncert moškega okteta » Odmevi« iz Saleža in ogled mesta Čedad. Cena izleta, ki vključuje potovanje z avtobusom in kosilo, je 30,00 evrov. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 7.30 po tradicionalnih poteh: Bazovica, Opčine, Sesljan. TRADICIONALNI IZLET OLJKARJEV, ki ga organizira Tržaška Kmetijska Zadruga, se bo odvijal v dneh 23., 24. in 25. oktobra in vas bo peljal na ogled Istre in bližnje Dalmacije. Poleg oljčnih nasadov in oljarn si boste lahko ogledali Brijone, Opatijo in Otok Krk. Če ste zainteresirani, pokličite na tel.št. 040/8990103 Laura ali 040/8990108 Roberta. / TRST Nedelja, 14. oktobra 2007 7 MB Slovenska kulturno gospodarska zveza Svet slovenskih organizacij prirejata OKROGLO MIZO "PREDSEDNIŠKE VOLITVE V SLOVENIJI" Mitja Gaspari, Zmago Jelinčič, Darko Krajnc, Lojze Peterle, Elena Pečarič, Monika Piberl, Danilo Turk SREČANJE S PREDSEDNIŠKIMI KANDIDATI Pogovor bosta vodila novinarja Dušan Udovič in Ivo Jevnikar Srečanje bo jutri, 15. oktobra 2007, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu (Ul. Petronio 4) SLOVENSKI KLUB vabi na debatni večer ob predstavitvi novega zbornika NARODNI DOM PRI SV. IVANU Preteklost - sedanjost - bodočnost? Raziskovalci - avtorji objavljenih prispevkov bodo o svojih izsledkih govorili v TOREK, 16. OKTOBRA, OB 20.30 V GREGORČIČEVI DVORANI (UL. SV. FRANČIŠKA 20). 13 Obvestila 45-LETNIKI IZ KRASA! Kdor bi se rad udeležil skupne večerje naj pokliče na tel. št. 040-213760 (Egon) ali 040214526 (Marko). ATELIER DEGLI ARTISTI vabi do 20. oktobra (ko bo ob 17.30 tudi nagrajevanje) na ogled kolektivne kulturne razstave »Jadra in marine našega morja« (Dvorana - Sala Victoria - Pomorska postaja, Molo Bersaglieri št. 3). Razstava je odprta s sledečim urnikom: od 8. do 12. ter od 15. do 20. ure. AŠD POLET-ŠPORTNA ŠOLA PO-LET-AŠD KONTOVEL Motorika+mi-nibasket+preventiva+športna vzgo-ja+zabava za dečke in deklice od 3. do 11. leta starosti. MINIBASKET-dečki in deklice letniki od 1996 do 1999: ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15, petkih od 16.15 do 17.15; samo dečki: ob sredah od 17.15 do 18.15, v telovadnici na Rouni - Briščiki (bivši Ervat-ti). Novost!!! Deklice (letniki od 1997 do 2001): ob sredah od 17.15 do 18.15 trenirajo posebej v telovadnici OŠ Franceta Bevka na Opčinah. MO-TORIKA-letniki od 2000 do 2002: ob ponedeljkih in sredah od 16.15 do 17.15, v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Ervatti). MINIMOTORIKA-letniki 2003 in 2004: začne v oktobru, ob sobotah od 10.30 do 11.30 v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Er-vatti). Ne zamudi priložnosti! Info: »poletkosarka@libero.it«, Andrej Vremec tel.: 338-5889958. AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 - sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 3475292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdina.org«. AŠD-SK BRDINA vabi vse zainteresirane člane na informativni sestanek za uvod v tekmovalno sezono 2007/08. Sestanek bo na sedežu društva v Merčedolu v ponedeljek, 15. oktobra 2007, s pričetkom ob 20. uri. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292085. Vljudno vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 15. oktobra, na predstavitev knjige Bernarda Nežmaha »ZRCALA KOMUNIZMA«. Knjigo bo ob avtorjevi prisotnosti predstavila Alenka Puhar. Večer bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 20.30. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveno regato. V nedeljo, 21. oktobra, s pričetkom ob 11. uri. Prijave v tajništvu v soboto, 20. oktobra, od 16. do 18. ure in v nedeljo, 21. oktobra, od 8.30 do 10.30. KRUT obvešča udeležence skupinskega bivanja v Strunjanu, da bo odhod avtobusa danes, 14. oktobra, kot sledi: ob 14.30 iz Sovodenj (pred cerkvijo), ob približno 15. uri iz Seslja-na (avtobusna postaja) ter ob 15.30 iz Trsta (Trg Oberdan-Deželna palača). KRUT obvešča, da ob sredah redno poteka vadba v termalnem bazenu v www.teaterssg.it vabilo k abonmaju ¿bf+m hUm L-fi 0 i flrfSd Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. KRUT vabi v nedeljo, 28. oktobra 2007, na predstavitev »Starosta mali princ«. Poleg koncerta je organizirana ekskurzija z obiskom Čedada in Benečije. Informacije in vpisovanja na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. KULTURNO DRUŠTVO ROVTE-KO-LONKOVEC vabi na predavanje »Amerika v sliki in besedi« Taisije Cesar, v soboto, 20. oktobra 2007, ob 19.30 v Ul. M. Sernio 27. Avtorica večera je obkrožila, si ogledala in posnela svetovno znani Los Angeles, Hollywood, Disneyland in celo bivši zapor Alcatraz med trimesečnem bivanjem v ZDA (država Kalifornija). Obeta se poseben prikaz tega predela onkraj »velike Luže«. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata Net Point center v Nabrežini, brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik, pa tudi na zabaven način ustvarjati svoje spletne strani in deskati po spletu. V učilnici v Grudnovi hiši bodo za to na razpolago računalniki in usposobljen učitelj. Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob petkih od 15. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah in četrtkih tudi od 14. do 17. ure. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repenta-bor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel.: 040-327122) najkasneje do 15. novembra 2007. OBČINA ZGONIK - Občinska Uprava prireja v ponedeljek, 15. oktobra 2007, ob 20. uri, na balinišču v Sa-matorci javno srečanje za občane iz Samatorce, Saleža in Brišč. Dnevni red: Pregled delovanja občinske Uprave; Prošnja Lovske družine Sa-lež za najem nekaterih jusarskih zemljišč; Razno. ODBORNIKI JUSA KONTOVEL obveščajo članstvo, da sprejemajo prošnje za sečnjo svežih drvi in pobiranje suhljadi do 31. oktobra. SKD F. PREŠEREN vabi na tečaj TAM-BURIC za otroke in najstnike pod vodstvom diplomiranega učitelja Ser-gia Zigiottija iz Ferrare. Tečaji se bodo odvijali vsak petek v popoldanskih urah. Možne so individualne in skupinske vaje. Začetek tečajev bo v petek, 19. oktobra. Info: Sergio 347 4735017. SKGZ v sodelovanju s KRD Dom Briščiki vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »PRAVICA DO IMENA IN PRIIMKA« v četrtek, 18. oktobra 2007, ob 20.30 v Domu Briščiki (Briščiki 7). SKGZ v sodelovanju z društvi iz dolinske občine vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »PRAVICA DO IMENA IN PRIIMKA« v torek, 16. oktobra 2007, ob 19. uri, na KD ZA UMETNOST KONS IMiililifiUIM Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave 5 ¿¡¡UM/ili uflrnmiT Večdisciplinarne umetniške delavnice V petek, 19. oktobra ob 19.00 V GALERIJI KC L. BRATUŽ, Drevored XX. septembra 85 (Gorica) Ob 21.30 sledi performans na Jazbinah (PROJEKT FINANCIRAN IZ PROGRAMA INTERREG III* UA-SLO; teater s sg pika zur /. obj jZu.f i ■■■'. tilia sedežu KD Fran Venturini (Dom Anton Ukmar-Miro pri Domju). STROKOVNI TEČAJ V IZPOPOLNJEVANJU SLOVENSKEGA JEZIKA Namenjen je šolnikom, prevajalcem, časnikarjem in vsem, ki jim ni vseeno, kako obvladajo svoj materni jezik. Od oktobra do maja z visoko kvalificirano izvedenko. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TOP TEEN, v sodelovanju z društvom KRD Dom Briščiki, organizira ciklus 12. srečanj modernega plesa z zaključnim nastopom, za najstnike od 12. do 16. leta starosti, bivajoče v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Tečaj bo vodila Daša Grgič vsak torek, od 23. oktobra 2007 dalje, od 18. do 19. ure, v društvenih prostorih, v Briščikih, 77 (Občina Zgonik). Za vpise kličite na tel. št. :335-7611598 (Monica) ob torkih in četrtkih, od 14. do 16. ure, najkasneje do torka, 16. oktobra 2007. Storitev je brezplačna, število je omejeno, zato pokličite čimprej! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 16. oktobra, ob 20.45, pevska vaja. SLOVENSKO KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA IN SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ prirejata okroglo mizo »Predsedniške volitve v Sloveniji« Mitja Gaspari, Zmago Jelinčič, Darko Krajnc, Lojze Peterle, Elena Pečarič, Monika Piberl, Danilo Turk. Srečanje s predsedniškimi kandidati. Pogovor bosta vodila novinarja Dušan Udovič in Ivo Jevnikar. Srečanje bo jutri, 15. oktobra 2007, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu (Ul. Petronio 4). 35-LETNIKI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Repnu. Zbirališče bo ob 20.uri. Katja (v svoji trgovini sadja in zelenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Za info pokličite Barbaro na št. 040-226167 od 12. do 19. ure. OBČINE Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z zadrugo Le Briciole organizirajo tečaj telovadbe s psihomotricistko dr. Loreno Ravbar, v igralnem kotičku »Palček« v naselju sv. Maura št. 124, Sesljan. Ob ponedeljkih: od 17. do 18. ure za ženske in/ali mame: v tem času lahko mamice pridejo na tečaj s svojimi otroki. Mesečna cena vključuje namreč tudi sodelovanje vzgojiteljice igralnega kotička »Palček«; od 18. do 19. ure za ženske in mamice; v tem času vzgojiteljica ne bo na razpolago, zato morate poskrbeti za domače varstvo otrok. Tečajnina: 20 evrov mesečno. Tečaj bo potekal od 17. septembra 2007 do 30. junija 2008. Za informacije in prijave vam je na voljo Igralni kotiček «Palček« v Naselju sv. Maura št. 124 - Sesljan: dr. Antonella Celea, tel. 040-299099 od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30. TEČAJ ANGLEŠČINE: začetne in nadaljevalne tečaje, konverzacijo in individualne lekcije bosta vodili izvedenki za poučevanja angleščine za otroke, za odrasle in za ciljne skupine s specifičnimi željami. Začetek v oktobru. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA TUJCE Vodila ga bo izvedenke z dolgoletnimi izkušnjami na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Začetek v oktobru. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJI TAI CHI: 4 srečanja mesečno od oktobra do konca junija s specializiranim vaditeljem. Vpisi vsak dan razen ob sobotah od 10. do 14. ure na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. Informacije: tel. 040212289. SKD VIGRED obvešča, da bodo v šolskem letu 2007/2008 v društvenih prostorih v Šempolaju potekale sledeče stalne dejavnosti: PLESNA SKUPINA za osnovnošolske otroke, mentorica Jelka Bogatec vsak četrtek od 16. do 17. ure. OTROŠKO-MLADINSKA pevska -glasbena skupina Vigred za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in prvo srednjo, vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Mentorja Sara Ma-tijačič in Aljoša Saksida. TEČAJ PRIPRAVE narodnih noš in tečaj šivanja z gospo Adrijano Regent ob ponedeljkih od 18. do 20. jure. Prvo srečanje in prijave v ponedeljek, 15. oktobra ob 18. uri. Informacije na tel. št. 380-3584580. SKD IGO GRUDEN prireja dve delavnici ročnih spretnosti za otroke od 7. do 13. leta v oktobru in novembru, ob četrtkih z urnikom od 17. do 18.30: šivanje bleščic in biserčkov (začetek 11. oktobra) tel. 338-8475906 ( Sandra Poljšak); oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 333-8980166 (Erika Ko-janec). GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA v sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Informacije na tel. št. 3476849247 (Erik) ali na sedežu društva vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje. AŠD SOKOL obvešča, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra pričel prvi trening odbojke za letnike 1996 - 1997 in 1998 (minivolley) v telovadnici v Sesljanu od 17.00 do 18.30. Za vse informacije poklicati Cirilo 3355313253. Vabljeni vse deklice, ki bi se rade ukvarjale z odbojko. TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »in-fo@melanieklein.org«. NARODNI DOM PRI SV. IVANU Preteklost - sedanjost - bodočnost?Pred-stavitev zbornika o delovanju pri Sv. Ivanu do obdobja fašizma bo morda tudi priložnost za razgovor o bodoči namembnosti te zgradbe. Raziskovalci - avtorji objavljenih prispevkov bodo o svojih izsledkih govorili v torek 16.t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20). Vljudno vabljeni! OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo Le Briciole, organizirajo informativno srečanje na temo zdravja in družinskih odnosov. Srečanje je brezplačno in bo potekalo v torek, 16. oktobra 2007, od 17.30 do 18.30 v prostorih socialne službe Devin-Nabrežina v Naselju Sv. Mavra št. 124, Sesljan. Program bo naslednji: 16. oktobra 2007 - preda- vatelj dr. Enrico Bruno, primarni pe-diater in predavateljica dr. Maria Antonella Celea, psihologinja, bosta obravnavala temo »Prehrambene motnje: anoreksija, bulimija in debelost, iz zdravstvenega in psihološkega vidika«. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »in-fo@melanieklein.org« in na spletni strani »www.melanieklein.org«. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanie-klein.org«. PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se nadaljuje vpisovanje začetnikov v dva tečaja: prvi se bo začel 20. oktobra. Urnik: sobota od 9. do 10. ure in torek po dogovoru. Drugi bo stekel 23. oktobra. Urnik: torek od 17. do 18. ure in petek po dogovoru. Prijave in info: 040-200620 (Mileva). 45-LETNIKI dolinske občine bomo skupno ugasnili svečke na torti v petek, 26. oktobra. Prijave zbirajo najkasneje do 19. oktobra Fausto - 335 5465636, Robi - 333 6557822, Boris - 347 3591855 in Ksenja - 320 0717920. ^ Zapustila nas je naša draga Vittoria Scocchi dolgoletna učiteljica na slovenskih šolah v Trstu Žalostno vest naznanjajo sin Lino, snaha Orietta ter vnukinji Barbara in Elisabetta Trento, 14. oktobra 2007 ZAHVALA Franc Škerlavaj (Grbin) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Svojci Opčine, 14. oktobra 2007 ZAHVALA Jolanda Vecchietti por. Komar Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše ljubljene. Posebna zahvala župniku Antonu Be-denčiču, doktorju Marku Jevnikarju ter dragemu Guidu. Svojci Fernetiči, 14. oktobra 2007 14.10.1997 14.10.2007 Vera Cristin - Maver Z ljubeznijo se te spominjamo vsi tvoji Boljunec, Opčine, 14. oktobra 2007 B Nedelja, 14. oktobra 2007 TRST / GODBENO DRUŠTVO - SOCIETA' BANDISTICA »NABREZINA« 1897 - 2007 vabi na 2 * OR PURA «H MARATON LJUBniUIV »RUM« CIAS8C m pričetek v soboto, 20. oktobra 2007 ob 19.00 zaključek v nedeljo, 21. oktobra 2007 ob 19.00 V PRAPROTU, V OGREVANEM ŠOTORU, NA »ŠAGRI POD BOROVCI« m v <£? vaški veseljaki, godbe, skupine narodnozabavne glasbe, ,S> ljudski godci in vsi, ki znate zaigrati »eno po domače'« PRIJAVE IN INFO: tel. 3476849247 (Erik) ali info@godbanabrezina.it ali fax 040-2529063 DEI0VAII BODO DOBRO ZALOŽENI KIOSKI Slovenska kulturno- gospodarska zveza v sodelovanju s KD Fran Venturini in ostalimi društvi v dolinski občini VLJUDNO VABI NA predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »PRAVICA DO IMENA IN PRIIMKA« v torek, 16. oktobra, ob 19. url v Domu Anton Ukmar-MIro pri Domju 0 Prireditve KD IVAN GRBEC iz Škednja priredi v nedeljo, 21. oktobra 2007, ob 18. uri, v društvenih prostorih »Jesenski koncert«. Nastopajo: Tamburaški ansambel F. Prešeren iz Boljunca, pod vodstvom Ervina Žerjala in solistka Marjetka Popovski. KD ZA UMETNOST KONS KC L.BRA-TUŽ vljudno vabita na odprtje razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti/Večdisciplinar-ne umetniške delavnice« v galeriji KC L.Bratuž, Drevored XX. septembra, 85 (Gorica), v petek, 20. oktobra ob 19. uri. KONCERT CERKVENE GLASBE bo danes, 14. oktobra, ob 17. uri, v cerkvi sv. Martina na Proseku. Soprani-stka Dana Furlani in Manuel Toma-din (orgle) izvajata glasbe Cherubi-nija, Rossinija, Donizettija, Faureja,... Toplo vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI vabi v nedeljo, 21. oktobra 2007, ob 18.30, v društvene prostore na ogled satirične komedije »Kdor išče, najde!« Avtorja Fabrizio Polojaz in Paolo Tance; igra gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba; režija Lučka Susič. Popoldan bodo uvedli gojenci Glasbene matice iz oddelka za zabavno glasbo in jazz, iz razreda prof. Andrej-ke Možina. RIM, 20. OKTOBRA: manifestacija levice za obrambo socialne države in proti izkoriščanju mladine s časovno negotovimi delovnimi pogodbami, skratka za spoštovanje Prodijevega Jväiv- AURORA Izbirajte iz naše pestre ponudbe izletov in potovanj: Tura po SICILIJI »¡» 29.10. -5.11. LOŠINJ* 1.-4.11. DUNAJ 1.-4.11. PRAGA in južna Češka * 1. - 5.11. RIM z okolico 1.-5.11. IRAN antična Perzija 5.-18.11. ČEDAD in ŠTEVERJAN * 11.11. Martinovanje v Otočcu 10.-11.11. Božični nakupi v Londonu 30.11.-4.12. Advent v INNSBRUCKU 1.-2.12. Advent v BUSSOLENGU in VICENZI 2.12. Advent v LINZU 8,- 9.12. Advent v LJUBLJANI 16. in 23.12. Advent v GORNJEM POADIŽJU 16.-17.12 Sanjsko potovanje MALEZIJA in BORNEO 20.1.-3.2.2008 ^ Zadnja razpoložljiva mesta Privoščite si konec tedna ali celo cel teden v enem od slovenskih zdravilišč, jesenski čas je najbolj primeren in učinkovit. Posebni kombi odpelje iz Trsta vsako nedeljo. Od 18.11. do 2.12. v hotelih SAVA/ZAGREB v Rogaški Slatini velja posebna ponudba 5 = 7 Ne zamudite priložnosti za kratko bivanje v privlačni Opatiji, paket: 2 polpenziona, vstop v bazen in tur. taksa - že od 70,00 evrov po osebi. Ulovite še zadnje tople žarke na peščenih plažah v Tuniziji. Polet iz Ljubljane in transfer iz Trsta, hotel 4 zvezdice, polpenzion - že od 463,00 evrov. Za poročna potovanja, rojstne dneve in razne obletnice smo vam na razpolago z nasveti za pripravo nabiralne spominske knjige. ZM^jtl IfijoMfrbM&l Potovalna agencija AURORA, ul. Milano, 20 TRST tel 040 631300 fax 040 365587 Urnik: ponedeljek - petek 9.00 -12.301 15.00 -18.30 četrtek no stop 9.00 -18.30 / sobota 9.00 -12.00 , e-mail: aurora@auroraviaggi.com - www.auroraviaggi.com Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst VABI NA programa. Iz naše dežele bo v Rim odpeljal vlak v petek, 19. oktobra 2007, v večernih urah iz Trsta. Ustavil se bo v Tržiču, Vidmu in Porde-nonu. Iz Rima bo odpeljal v soboto zvečer, povratek v nedeljo zjutraj. Okvirna cena prevoza je 30,00 evrov, za študente in upokojence 50% popust. Stranka slovenskih in italijanskih komunistov sprejema prijave na telefonskih številkah 040-3773359 v uradnih urah, 347-2551807, po mai-lu: »federazione@comunisti-italia-ni.ts.it«. SKD VIGRED vabi v sredo, 17. oktobra, ob 20.30, v Štalco v Šempolaju, na gostovanje mladinske dramske skupine Igo Gruden z gledališko predstavo Moliere za mlade: »Namišljeni bolnik in Žlahtni meščan«. Režija Gregor Geč. ZALOŽBA PIAZZETTA STENDHAL 1 vabi v ponedeljek, 15. oktobra 2007, ob 17. uri, v konferenčno dvorano državne knjižnice (Trg Papa Giovanni XXIII) na srečanje »Bruno Pin-cherle: zdravnik in zgodovinar medicine. govorili bodo Claudio Bevi-lacqua, Dino Faraguna, Gloria Nemec, Fabio Pagan in Alessandra Ri-naldi. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV TRST vabi na 8. Revijo zborov devinske dekanije, ki bo v cerkvi sv. Pelagija v Šempolaju, danes, 14. oktobra ob 17. uri. SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v sredo, 17. oktobra 2007, ob 20.30, predavanje »Kras - tako znani, tako neznani«, ki ga je pripravil Paolo Sos- 8. Revijo zborov devinske dekanije, v cerkvi sv. Pelagija v Šempolaju, danes, 14. oktobra, ob 17. uri. si; v nedeljo, 21. oktobra 2007 »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke; v ponedeljek, 22. oktobra ob 20. uri Riccardo Illy: La rana cinese. Ob prisotnosti avtorja bo srečanje vodil Bojan Brezigar; v nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 18.00 - »Openska glasbena srečanja«: duo Martina in Marko Feri. Čakamo vas! TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODI-NAMIČNO KMETOVANJE prireja v petek, 19. oktobra ob 20. uri v Kulturnem društvu Ivan Grbec, Ške-denjska ul. 124 - Trst, predavanje na temo: PREHRANA IN BIODINA-MIČNO KMETOVANJE, primerjalna analiza med industrijsko, biološko in biodinamično metodo kmetovanja. Predavatelj je dr. Michele Co-dogno, univerzitetni raziskovalec, docent rastlinske ekologije. Vstop prost. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »24 ur pleha ali maraton ljubiteljev pleh glasbe«. Pričetek v soboto, 20. oktobra 2007, ob 19. uri, zaključek v nedeljo, 21. oktobra, ob 19. uri v Praprotu, v ogrevanem šotoru na šagri pod borovci. Vabljeni vaški veseljaki, vse godbe, skupine narod-nozabavne glasbe, ljudski godci in vsi, ki znate zaigrati eno po domače. Prijave in info: tel. 347-6849247 (Erik) ali info@godbanabrezina.it ali fax 0402529063. ZSKD obvešča, da se bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu, odvijala deželna zborovska revija »COROVIVO«. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: societa polifonica »S.Maria Maggiore« (TS), Insieme »Lumen vocale« (Videm), Officium Consort (PN), Coro Guar-neriano (videm), associazione corale »Citta di Gradisca« (GO), coro polifonico »Citta di Pordenone (PN), vokalna skupina »Ars Musica« (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ »Le note allegre« (GO), vokalna in instrumentalna skupina »Cantare« (TS), OPZ »Fran Venturini« (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale »A. Salie-ri« (Videm), vokalna skupina »Citta di San Vito« (PN), associazione corale »Audite Nova« (GO), ŽPZ »Multifariam« (videm); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo »Cappella Tergestina« (TS), zbor 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL Drevored Campi Elisi 1/1 Q8 Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri, 15. oktobra, na pogovor ob knjigi Bernarda Nežmaha ZRCALA KOMUNIZMA Sodeluje Alenka Puhar Večer bo v Peterlinovi dvorani v UL Donizetti 3 ob 20.30. »Cjastelir« (Videm), OPZ Del Contra (PN), Catticoro/Katizbor (TS), Mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45. S Mali oglasi 27. SEPTEMBRA smo v bližini tržaške bolnišnice na Katinari našli mlado samico črne barve nemškega ovčarja. Nosi microchip: 968000004104211. Lastnik verjetno slovenske narodnosti. Klicati društvo Capofonte: 3408735155. MUCA oranžno-bele barve, stara 5 mesecev, že sterilizirana, nujno išče nov dom z vrtom. Ni izbirčna in živi na prostem. Tel.: 040-231549. PODARIM dva simpatična psička mešane pasme manjše rasti. Tel. na št.: 040-228365. 30-LETNO DEKLE z znanjem angleščine, slovenščine in italijanščine ter z izkušnjami kot natakarica in prodajalka išče resno službo. Tel. na št.: 328-2060951 (ob obrokih). DAJEM V NAJEM novo dvosobno stanovanje z garažo v Sežani. Pokličete lahko v večernih urah na tel. št.: 3289699156. DVOSOBNO, zelo sončno, opremljeno stanovanje, dam v najem na Krasu, približno 70 kv. m., mesečnina 450,00 evrov. Tel. na št.: 348-4462664. GOSPA SREDNJIH LET z znanjem italijanščine išče delo kot varuhinja starejših oseb ali za katerokoli hišno delo. Tel. na št.: 389-0558458. GOSTILNA KAPRIOL obvešča cenjene goste, da v zimskem času bo ob vikendih kuhinja odprta non-stop od 11. do 24. ure. Za rezervacije: 048178114. DERMATOLOG DR. ERIKA BRI-SCIK SPOROČA, da sprejema v novi ambulanti na Opčinah, nad lekarno all'Obelisco, Trg Monte Re 3/2, tel. 040-211.001 mob. 335.6192199 in tudi, kot doslej, v Trstu, Foro Ulpiano 2, tel. 040662.122 - 040-361.871. IŠČEMO OSEBJE za čiščenje stavb. Tel. 040-639540 (urnik urada). NA GLAVNI ULICI V BAZOVICI dajemo v najem primeren prostor za trgovino pod ugodnimi pogoji. Tel. 3332996301 PODJETJE GUŠTIN VW AUDI Obrtna cona ''Zgonik'' zaposli resnega in sposobnega mehanika in resnega vajenca. Tel. 040225343 PODJETJE V KOPRU išče osebje od 25 do 50 let za lažje uradniško delo. Polovični delovni čas in možnost redne zaposlitve. Resno zainteresirani in motivirani naj kličejo na tel. 00386-5-6641074 (od 13. do 19. ure). V OBRTNI CONI ''ZGONIK'' dajem v najem prostor, ca 150-200 kv.m, prvo nadstropje. Tel. 3482812360 V SESLJANU NUDIM stanovanje za 1-2 osebi v samostojni hiši v zameno za prisotnost in pomoč starejši gospe. Tel. 040-299454. OBRTNA CONA ZGONIK, prvo nadstropje, 120 kv.m. v prodajo ali v najem. Tel. št.: 338-4719734. PRODAM lestve (kobilice) po ugodni ceni. Tel. na št.: 040-228447. PRODAM peč na drva, obloženo s ploščicami, rabljena samo 2 meseca. Tel. na št.: 349-4342293. PRODAM pralni stroj whirpool 6th sense, zelo malo rabljeno, zaradi dvojnega darila, za 300,00 evrov. Tel. na št.: 348-5183106. PRODAM suha drva. Tel. na št.: 3397456210. SKD TABOR išče fotografije z družbenega, kulturnega, športnega, verskega, političnega, gospodarskega življenja na Opčinah izključno v letih 1967-1968. Fotografije s pripisom 40-letnica, v kuverti in naslovom iz-posojevalca/ke sprejemamo v društveni knjižnici P. Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. Za informacije: tel. 040-213945, 040-211923 (Živka , v večernih urah) ali »info@skdta-bor.it«. Že vnaprej se zahvaljujemo za sodelovanje! SKLADIŠČE v dolinski občini (cona Domjo) oddam v najem, v izmeri 240 kv. m., z uradom, prostorom za vozila, wc-jem, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah: 040-828861. V BOLJUNCU dajemo v najem opremljeno stanovanje: dnevna soba, kuhinja, dve spalnici, kopalnica, balkon in parkirni prostor. Tel. na št.: 3356036609. V DOBERDOBU smo ponovno odprli agriturizem pri Cirili. Na voljo smo vam ob petkih od 16. do 24. ure, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 24. ure. Bliža se Sveti Martin; tudi letos vas vabimo, da se prijavite za Martinovo večerjo na tel. 0481-78268. V DOLINI dajem v najem poslovni prostor. Zainteresirani naj se zglasi-jo na tel. št.: 040-228390. ZARADI SELITVE prodam po ugodni ceni skoraj novo opremo za dnevno sobo. Tel. na št.: 040-228174 ob uri kosila. Id Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel.: 040-299442. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno in nudi domači prigrizek. NA PROSEKU v »kutu« sta odprla osmico Vesna in Žarko. OSMICO je odprl Miro Žigon. Zgonik 36, tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Zahar, Boršt 57. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Samatorci 17. Tel. 040229449. PRI PIŠČANCIH sta odprla osmico Andrej in Erika Ferfolja. Toplo vabljeni! Loterija 1 B. oktobra 2007 Bari 42 BB BB B0 2B Cagliari 6 15 50 2B 51 Firence 44 2 2B 27 15 Genova 74 67 79 7 69 Milan B0 BB 52 19 B9 Neapelj 41 22 5B 54 14 Palermo B6 50 40 6B 20 Rim 12 B4 56 70 2B Turin 27 15 2 B7 B1 Benetke B7 B9 B0 27 B Nazionale 46 B5 B0 77 42 Super Enalotto Št. 123 12 41 42 44 80 86 jolly 37 Nagradni sklad 3.908.896,93 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 25.075.864,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 14 dobitnikov s 5 točkami 55.841,39 € 2.023 dobitnikov s 4 točkami 386,44 € 63.179 dobitnikov s 3 točkami 12,37 € Superstar 46 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 8 dobitnikov s 4 točkami BB.644,00 C 166 dobitnikov s 3 točkami 1.2B7,00€ 2.915 dobitnikov z 2 točkama 100,006 19.823 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 44.496 dobitnikov z 0 točkami 5,00 C / DNEVNE NOVICE Nedelja, 14. oktobra 2007 9 WASHINGTON - Težke izjave nekdanjega poveljnika oboroženih sil v Iraku Za generala Sancheza vojna v Iraku prava katastrofa Ameriška administracija obtožena korupcije in popolne nesposobnosti WASHINGTON - Ameriški arma-dni general Ricardo Sanchez je včeraj naslovil na ameriško administracijo morda doslej najostrejšo kritiko v zvezi z vojno v Iraku. Dejal je, da gre za pravo moro in katastrofalen faliment, ameriške politične voditelje pa je označil kot ne-kompetentne, skorumpirane in brezvestne. General Sanchez je novinarjem povedal, se vojna v Iraku izkazuje kot tragična in popolnoma zgrešena strateška izbira, ameriški vodilni politiki pa bi gotovo prišli pred vojaško sodišče, če bi njihovo delo in izbire presojali z vojaškimi merili. Izjave generala Sancheza imajo toliko večjo težo, v kolikor gre za vojaka, ki je poveljeval vojaškim silam v Iraku in je v Pentagonu visoka šarža. Ameriško vlado je napadel brez dlak na jeziku, Busheva administracija je po njegovih trditvah za napad na Irak pripravila katastrofalen načrt, poln napak in nerealističnega optimizma, odločitev, da se v Irak pošlje še nov vojaški kontingent, pa je odraz obupa. Amerika po preko štirih letih nadaljuje svojo vojno brez uspeha in brez vsakršnega načrta, ki bi jo peljal do zmage. Sanchez je svoje izjave podal v Arlingtonu na srečanju s številnimi novinarji, izvedenci v vojaških zadevah. General je dejal, daje bil prepričan v neuspeh ameriške avanture v Iraku takoj potem, ko je prevzel poveljstvo vojaških operacij junija leta 2003. Ameriški civilni funkcionarji v Iraku so bili po njegovi oceni povsem nekompetentni in jih je gnala samo sla po oblasti. Sanchez je prepričan, da bi se morala celotna ameriška administracija mobilizirati za stabilizacijo razmer v Iraku. Nekateri mislijo, da je možno reševati položaj samo z vojaško akcijo, vendar je to iluzija, zmage ni mogoče pričakovati, je povedal Sanchez, na tak način Amerika le zavlačuje s porazom, ki je neizbežen. General Ricardo Sanchez je bil lansko leto upokojen, ameriškim četam v Iraku pa je poveljeval eno leto od junija 2003 dalje. Poveljstvo je izgubil po škandalu v zvezi z mučenjem ujetnikov v zloglasnem vojaškem zaporu Abu Ghraib. Ameriška vlada njegovih izjav doslej še ni komentirala. General Ricardo Sanchez je sprožil doslej najhujši napad na ameriško administracijo v zvezi z vojno v Iraku ansa MOSKVA - Izjava ameriške državne sekretarke ob obisku v Rusiji Condoleezza Rice pozvala Turčijo, naj bo zadržana do kurdskih upornikov ¡wR MOSKVA/ANKARA - Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je včeraj pozvala Turčijo, naj bo zadržana v ravnanju do kurdskih upornikov na severu Iraka. Obenem je priznala, da so po sprejetju predloga resolucije v ameriškem kongresu, ki turške poboje Armencev od leta 1915 opredeljuje kot genocid, sedaj »težki časi« za odnose med ZDA in Turčijo, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. V Ankaro sta sicer včeraj na pogovore s turškim vodstvom prispela visoka ameriška diplomata.»Sedaj so težki časi za odnose,« je včeraj dejala Rice-ova med obiskom v Rusiji. »Mislili smo, da bi bila dobra ideja, če bi v Turčijo odpotovala visoka predstavnika, ki bi se pogovorila s turško stranjo in dala Turkom zagotovilo, da resnično cenimo te odnose,« je dodala. Ameriška administracija je v Turčijo poslala podsekretarja na obrambnem ministrstvu za politične zadeve Erica Edelmana, ki je nekdanji ameriški veleposlanik v Turčiji, ter pomočnika Rice-ove za evropske zadeve Dana Frieda. Od- bor za mednarodne odnose ameriškega predstavniškega doma je prejšnjo sredo s 27 glasovi proti 21 potrdil predlog simbolične resolucije, ki turške poboje Armencev od leta 1915 označuje za genocid. Demokratsko vodstvo predstavniškega doma namerava resolucijo dati na glasovanje pred celotnim članstvom prihodnji mesec. Resoluciji odločno nasprotujeta Turčija in administracija predsednika Georgea Busha. Kot je povedala Riceova, se je o resoluciji po telefonu pogovarjala s turškim predsednikom, premierom in zunanjim ministrom. »Bili so osupli,« je dejala. V pogovoru o njihovem odzivu na resolucijo in dejavnostih kurdskih upornikov na severu Iraka pa jih je, kot je povedala, »pozvala k zadržanosti«. »Turška vlada si prizadeva, da bi se odzvala odgovorno. Vsekakor si prizadevamo, da bi omejili konkretne korake, ki bi jih lahko storila turška vlada, in upam, da bomo lahko to preprečili,« je dodala. »Še naprej se bomo ukvarjali s protiameriškim vzdušjem, ki se je zao- strilo zaradi tega glasovanja. Situacija je zelo težavna,« je dodala. Po ameriških podatkih je na južni turški meji z Irakom nameščenih 60.000 turških vojakov. Ameriška vojska sicer ne poroča o aktivnostih, ki bi kazale na skorajšnjo ofenzivo proti kurdskim upornikom na severu Iraka. Vendar naj bi turški parlament po pričakovanjih ugodil prošnji vlade, naj prihodnji teden odobri začetek kampanje v Iraku. ZDA nasprotujejo turškemu vdoru na sever Iraka, ki je eden od razmeroma stabilnih iraških regij, in pozivajo k diplomatski rešitvi problema med Irakom in Turčijo. Turške oblasti že dolgo časa jezi, ker si vse več kurdskih upornikov poišče zatočišče v sosednjem Iraku. Poleg tega naj bi Kurdska delavska stranka (PKK), ki jo imajo Turčija, ZDA in večji del mednarodne skupnosti za teroristično organizacijo, svoja oporišča na severu Iraka uporabljala za napade na turške cilje. Prejšnji teden so uporniki ubili več kot 15 turških vojakov, teden prej pa je bilo v zasedi ubitih 12 ljudi. (STA) SPLIT Vabilo v Nato prihodnje leto SPLIT - Države članice Jadranske listine, ki vključuje Hrvaško, Albanijo in Makedonijo, pričakujejo, da bodo na vrhu zveze Nato prihodnje leto v Bukarešti prejele povabilo za članstvo v zavezništvu. To je včeraj v Splitu po koncu srečanja Adriatik - Baltik - Atlantik povedala hrvaška ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije Kolinda Grabar Kitarovic, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Predstavnica ZDA, ki so bile pobudnik in sopodpisnik Jadranske listine, podpisane leta 2003 v Tirani s ciljem vključiti omenjene tri države v Nato, je na srečanju izrazila zadovoljstvo nad izvajanjem potrebnih reform v vseh treh državah. »Dosežki so presegli naša pričakovanja,« je dejala namestnica pomočnika ameriške državne sekretarke Rosemary DiCarlo. Pri tem ni želela ugibati, ali je povabilo omenjenim trem državam za članstvo v Natu na vrhu v Bukarešti zagotovljeno, temveč je le dejala, da so članice listine »naredile viden napredek«. »Nadaljevali bomo svoj angažma pri vzpostavljanju dolgoročne stabilnosti in integracije v Nato. Kot je rekel predsednik George Bush, bomo storili vse, kar je v naši moči, da se iz teh držav naredi najboljše možne kandidate za Nato,« je povedala DiCarlova. Na vprašanje, kaj meni o referendumu za vstop v Nato, pa je odgovorila, da je to »odločitev hrvaške vlade«. Po zadnjih raziskavah inštituta GfK na Hrvaškem vstop v Nato podpira 52 odstotkov prebivalcev, je poročala Hi-na. Namestnik pomočnika generalnega sekretarja Nata za politične zadeve in varnostno politiko Robert Simmons je izrazil upanje, da bo pred vrhom v Bukarešti podano »ugodno poročilo« o državah kandidatkah. Poudaril je tudi, da države Jadranske listine že zdaj »prispevajo k miru in stabilnosti v svet«. Na srečanju v Splitu so sodelovali zunanji in obrambni ministri držav Jadranske listine, baltskih držav in držav, ki sodelujejo v Na-tovem programu Partnerstvo za mir. Tokrat so se srečali tretjič. (STA) ITALIJA - Izpad voditelja skrajnega gibanja "La destra" Storace se je spravil na predsednika republike Napolitana Prodi: To so neodgovorne in obsodbe vredne besede V Rimu manifestacija Nacionalnega zavezništva proti levosredinski vladi - Na shodu tudi Mussolinijeva in Brambillova RIM - »Predsednik republike Giorgio Napolitano ne more nikomu dajati lekcij o etiki in institucionalni korektnosti«. Tako se je senator in bivši minister Francesco Storace, danes vodja skrajnega gibanja "La destra", spravil na državnega poglavarja in ga tudi obtožil, da pomaga »umirajoči« vladi Romana Prodija. Slednji je njegove beseda označil za ne od go vor ne in ob sod be vred ne. Storace, ki se sam ima za fašističnega nostalgika, je pred nekaj dne vi gro bo na pa del in ža lil pri let -no doživljenjsko senatorko Rito Levi Mon tal ci ni, ki je - kot ve mo - no -belova nagrajenka. Očital ji je pomoč le vo sre din ski vla di in ji »da ro -val« bergle, ki so jih dobili tudi ostali doživljenjski senatorji. Na Stora-cejevi spletni strani so se tudi pojavila žaljiva sporočila na račun Mon-talcinijeve in na njeno židovsko poreklo. Skratka pravi linč proti svetovno zna ni znan stve ni ci, ki je, za raz - liko od Storaceja, ponesla ugled Italije v svet. Storace je pred nekaj meseci polemično zapustil Nacionalno zavezništvo, ki je včeraj v Rimu demonstriralo proti Prodijevi vladi. Gianfranco Fini, ki je na shod prišel kar z mo pe dom, je oči tal vla di, da viša davke in da državljanom ne jamči varnosti, zato mora za dobrobit Italije čimprej odstopiti. Organizatorji pravijo, da se je na manifestaciji zbralo najmanj sto tisoč ljudi. Med udeleženkami sta bili tudi Alessandra Mussolini in Berlus-conijeva politična ljubljenka Miche-la Brambilla. Mussolinijeva, ki se je svojčas sprla s Finijem in z njegovo stran ko, je da la raz ume ti, da so ti spori dejansko stvar preteklosti in da se je že vrnila pod okrilje Doma svo bo ščin. Bram bil lo va pa je po ve -dala, da popolnoma soglaša s cilji manifestacije NZ in tudi sama izrazila upanje, da bo Prodi čimprej odšel. Gianfranco Fini je prišel na včerajšnjo manifestacijo NZ kar z mopedom in torej z obvezno čelado ansa 1 0 Nedelja, 14. oktobra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Ravnateljice na soočanju z vodstvom krovne organizacije Šolstvo in manjšina Pobuda za koordinacijo ravnateljstev goriških šol - Utrjevanje jezika ključna skrb I GRADIŠČE - Zeleni, SKP, SIK in DL Levičarske stranke na poti sodelovanja Zeleni, Stranka komunistične prenove - Evropske levice, Stranka italijanskih komunistov in Demokratična levica iz goriške pokrajine stopajo na pot sodelovanja z namenom, da bi potrdili veljavnost levičarskih vrednot, obenem pa da bi spodbudili reševanje konkretnih socialnih vprašanj. V ta namen so se člani pokrajinskih tajništev Zelenih, Stranke komunistične prenove - Evropske levice, Stranke italijanskih komunistov in Demokratične levice sestali v Gradišču v torek, 9. oktobra, na srečanju pa so se lotili pisanja skupnega programskega manifesta. V dokumentu, priprava katerega je v začetni fazi, bodo potrdili veljavnost levičar skih vred not, obe nem pa se bo -do zavzeli za reševanje socialnih problematik, ki so vezane na zdravstvo, delovna mesta in bivališča. Pokrajinska tajništva bodo ob tem podprla ustanovitev skupščine, v kateri bodo poleg izvoljenih predstavnikov omenjenih levičarskih strank lahko sodelovali tudi neodvisni posamezniki, ki bodo želeli dati svoj doprinos k reševanju težav socialne narave. Vsak nasvet bo dobrodošel, saj želijo ustanovitelji novega te le sa upo šte va ti mne nje čim večjega števila ljudi, seveda pa želijo obenem dati glas predvsem socialno ogroženim posameznikom, ki jim drugače javnost in politika nasploh ne prisluhneta. Skupščina bo zato delovala po principih čim večje participacije, odprtosti in solidarnos ti. Ze le ni, Stran ka ko mu nis tič ne prenove-Evropske levice, Stranka italijanskih komunistov in Demokratična levica ob tem potrjujejo strateško veljavnost levosredinskega zavezništva, obenem pa si prizadevajo za enoten nastop, ki bi še dodatno okrepil koalicijo in njeno sposobnost reševanja konkretnih težav. GORICA - Waltritschevo svetniško vprašanje Praznik naj bo na Škabrijelovi ulici Občinski svetnik Foruma za Gorico Aleš Waltritsch je vložil svetniško vprašanje, s katerim spodbuja goriškega župana Ettoreja Romolija, naj se praznovanje ob vstopu Slovenije v območje izvajanja Schengenskega spora zu ma pri re di na mej nem pre ho du med Škabrijelovo in Erjavčevo ulico. Po uspelem prazniku ob širitvi Evropske unij e leta 2004 j e bila po Waltrit-schevem mnenju Gorica povsem upravičeno ponovno izbrana za kraj praznovanja dokončne odprave mej in vstopa Slovenije v Schengensko območje. »Samo deset mesecev manjka do zgodovinskega mejnika,« opozarja Waltritsch in poudarja, da se morata Gorica in Nova Gorica čim prej lotiti organizacije skupnega dogodka. »Integracijo obeh mestnih jeder podkrepimo s praznovanjem ob mejnem prehodu med Škabrijelovo in Erjavčevo ulico, ki neposredno veže mestni središči in bo v prihodnjih letih še pridobil na pomenu,« poudarja svetnik Foruma Aleš Waltritsch Slovensko šolstvo na Goriškem potrebuje dolgoročno razvojno strategijo, ki jo bodo šolniki oblikovali v navezi z manjšinskimi organizacijami. V preteklosti se takšna skupna omizja niso obnesla, sedaj pa je skrajni čas, da manjšina potisne šolo na prvo mesto svoj ih skrbi. Zato da pa bo slika šolskih potreb popolna, naj se čim prej ustanovi koordinacija ravnateljstev. Tako lahko povzamemo vsebino temeljite razprave, ki je v petek potekala na goriškem sedežu Slovenske kulturno gospodarske zveze. Ob članih pokrajinskega vodstva krovne organizacije so se je udeležile ravnateljice Mirka Braini, Sonja Klanjšček in Elizabeta Kovic, soočenje pa sta usmerjala Livio Semolič in Rudi Pavšič. »Izhajamo iz dejstva, da je šola ključni element za razvoj naše narodnostne skupnosti še posebno v trenutku, ko okrog nas narašča zanimanje za slovenski jezik in kulturo. Zato potrebujemo dolgoročno strategijo, ki mora sloneti na sistemski in tesni povezavi med šolo in manjšinsko organiziranostjo. Predvsem pa moramo razumeti, kako slednja lahko pripomore k še bolj kakovostnemu šolstvu,« pravi Semolič. Med osnovnimi problemi je utrjevanje slovenskega jezika spričo priliva italijanskih otrok. Krovne organizacije lahko prevzemajo vlogo posrednika v navezovanju stikov s šolami v Sloveniji, od koder bi lahko prišla specifična in strokovna pomoč. Dragoceno priložnost nudi vključevanje naših otrok v slovenski šolski sistem, za krajša obdobja seveda, kar bo po dokončnem padcu meje še laž- Debatno omizje s tremi ravnateljicami na goriškem sedežu SKGZ bumbaca je. »Primerno je, da manjšinske organizacije sodelujejo tudi pri dodatnih pobudah, ki so na predlog šol namenjene staršem otrok, naj bodo tečaji ali konference, zato da stroški ne bodo nepremostljive ovire,« dodaja Semolič ter se zavzema za poglobljeno in trezno oceno šolske organiziranosti, ki naj bo usklajena z razvojno vizijo manjšine. Sonja Klanjšček je kot primer dobre prakse na področju povezovanja šole in okolja izpostavila konvencijo z ZSŠDI-jem, ki jo bodo nadgradili. Omenila je, da zaradi porasta otrok primanjkuje vrtcem in šolam didaktičnih pripomočkov in opreme, in povedala, da bosta v letošnjem šolskem letu skupini romjanskih osnovnošolcev in doberdob-skih srednješolcev preživeli en teden v slovenski šoli v Piranu, kjer so pripravili specifičen učni program za zamejske učence. Problemi so še nedoseženo priznanje za Sindikat slovenske šole, skupne lestvice z italijanskim organikom ter razpis natečajev za ravnatelje in glavne tajnike, prioriteta pa je ustanovitev deželne komisije za slovensko šolstvo, ki je predvidena po zaščitenem zakonu«. Elizabeta Kovic je opozorila na pomanjkanje učnega osebja s področja matematike in znanstvenih predmetov, v kolikor slovenska mladina vse manj ubira pot poučevanja. Mirka Braini, ki je navedla svoj nevzdržni položaj na čelu dveh zahtevnih ravnateljstev, je poudarila, da mora imeti slovenska šola pogum, da se prenavlja in da skrbi za neprestano izobraževanje vzgojnega kadra. (ide) GORIŠKA VOLIŠČA Volitve za novo stranko Danes potekajo v Italiji primarne volitve Demokratske stranke, na katerih levo-sredinski volivci izbirajo državnega in deželnega tajnika ter državno in deželno ustanovno skupščino nove politične sile. Volišča so odprta v 24 občinah goriške pokrajine od 7. do 20. ure; izjema je Gra-dež, kije bil vključen v južno furlansko okrožje z voliščem v dvorani avditorija Biagio Marin v Červinjanu (ulica Marchesini 49). V Gorici so uredili volilni sedež v športni palači UGG na vogalu med ulico Rismondo in Bat-tistijevim trgom, v Tržiču v konferenčni dvorani galerije na trgu Cavour, v Ronkah v občinski palači na trgu Unita, v Sovodnjah v prostorih občinske knjižnice, v Doberdobu na sedežu društva Jezero, v Števerjanu na sedežu društva Sedej, v Krminu v občinski dvorani na trgu XXIV Maggio, v Koprivnem v večnamenskem centru na trgu Vittoria, v Marianu v socialnem centru v ulici Manzo-ni, v Moraru v bivši osnovni šoli v ulici Ma-meli, v Vilešu v občinski dvorani v ulici Roma, v Fari v občinski telovadnici v ulici Con-venti, v Gradišču v palači na trgu Unita, v Medeji in v Mošu v občinski dvorani, v Za-graju na občini, v Šlovrencu v občinski dvorani v ulici Boschetto, v Štarancanu v knjižnici v ulici Zambon, v Foljanu v knjižnici v ulici Madonnina, v Škocjanu v večnamenskem centru v ulici Trieste, v kraju San Pier v knjižnici, v Dolenju pred občinsko palačo, v Romansu v socialnem centru v občinski knjižnici in v Turjaku v občinski dvorani na trgu Liberta. Volilno pravico imajo občani, ki so dopolnili 16. leto starosti; pri sebi morajo imeti osebni dokument ali volilno izkaznico, glasujejo pa v okrožju, kjer se udeležujejo rednih volitev. Za kritje stroškov glasovanja bo vsakdo prispeval en evro. Volivec bo prejel modro in sivo glasovnico; prva je namenjena izvolitvi državnega tajnika in državne ustanovne skupščine, siva pa izvolitvi deželnega tajnika in skupščine. Treba je prekrižati listo, ne pa imen posameznih kandidatov. Za tajnika bo izvoljen kandidat, ki bo v skupščini dobil absolutno večino delegatov: deželna skupščina jih bo štela 98, med katerimi jih bo štirinajst iz goriškega volilnega okrožja, v državni skupščini pa bo 2.400 delegatov, med katerimi bo sedem Goričanov. V nasprotnem primeru bo prišlo do balotaže, vendar bodo v tem primeru odločali člani ustanovne skupščine. bumbaca za Gorico. Po Waltritschevih besedah bodo od 22. decembra državljani Evropske unije lahko prosto prehajali ita-lijansko-slovensko mejo, kot to že danes počenjajo na meji med Italijo in Francijo oz. Avstrijo. »Kateri prehod bo ob širitvi Schengenskega območja najbolje simboliziral prosto prehajanje mej, če ne tisti med Škabrijelovo in Erjavčevo ulico,« se sprašuje Waltritsch in odločno poziva goriškega župana, naj se čim prej od lo či v ko rist mej ne -ga pre ho da, ki bo po pad cu Schen gen -ske meje še tesneje zbližal mesti. GORICA - Praznik zveze ANMIL Nesreč na delu še vedno preveč Nesreč na delu je v Italiji še vedno preveč, z večjo pozornostjo do spoštovanja varnostnih predpisov pa bi se lahko rešilo marsikatero življenje. V to so prepričani pri zvezi delovnih invalidov ANMIL, ki bo danes praznovala svoj 57. vsedržavni praznik. V Gorici se bodo preminulih delavcev spomnili z mašo v stolnici ob 9. uri, ob 9.40 pa bo sprevod obšel mestne ulice in se zaključil pred pokrajinsko palačo, v kateri bo ob 10.15 spominska svečanost. Poleg predsednika pokrajinskega odbora zveze ANMIL Emila Jelena so na današnji slovesnosti svojo prisotnost napovedali poslanec Iacopo Venier, Antonio Spol-di za goriško prefekturo, deželni odbornik Roberto An-tonaz, pokrajinski odbornik Marino Visintin, goriški občinski odbornik Stefano Ceretta, direktorica goriškega inšpektorata za delo Nicolina Cavallaro in direktorica goriškega urada zavoda INAIL Carmen La Bella. Po podatkih zveze ANMIL so lani v Italiji našteli 1.302 smrtni nesreči, kar je za 2,2 odstotka več od leta 2005. Med žrtvami je bilo veliko žensk in mladih, ki se morajo pogosto zateči po zdravniško pomoč tudi za najrazličnejše poškodbe. Lani je v Italiji prijavilo poškodbo na delovnem mestu 8.747 mladoletnikov in 350.751 delavcev od 18. do 34. leta starosti. »Smrtnim nesrečam in poškodbam bi se lahko izognili, če bi bili varnostni predpisi bolj spoštovani,« poudarja Emil Jelen. GORICA - Tečaji SDZPI-ja Od jezikov do informatike Na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje v Gorici se bo v kratkem začel 72-urni tečaj angleščine. Selekcija udeležencev bo potekala jutri, na razpolago je še nekaj prostih mest. V teku so tudi vpisovanja za tečaje slovenščine (nadaljevalna stopnja, 80 ur), informatike oz. priprave na ECDL (72 oz. 48 ur), nemščina (osnovna stopnja, 48 ur; nadaljevalna stopnja 72 ur) in hrvaščine (osnovna oz. nadaljevalna stopnja, 80 ur). Na tečaje se lahko vpišejo zaposleni v zasebnih podjetjih, ki delujejo v Furlaniji-Julijski krajini; tečaji so namenjeni tudi delavcem z atipičnimi delovnimi pogodbami, kot so pogodbe za določen čas, part time, vaje-ništvo, projektno delo, občasno delo, pogodba o vključevanju; vpišejo se lahko tudi delavci, ki imajo več kot 45 let starosti, in delavci, ki so dokončali osnovno šolo oz. so zaključili obvezno šolanje. Stalno bivališče v deželi ni pogoj za vpis. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro tečaja; plačila so oproščeni delavci v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti. Tečaji bodo potekali enkrat ali dvakrat tedensko v večernih urah na goriškem sedežu SDZPI v KB Centru na korzu Verdi v Gorici. Vse potrebne informacije nudi tajništvo Zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na telefonski številki 0481/81826 ali na naslovu elektronske pošte go@sdzpi-irsip.it. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 14. oktobra 2007 1 1 gorica - Pokrajinska odbornica povzema poročilo čezmejne komisije o Livarni Potrebno bo spremeniti obratovalni proces Del dima uhaja v ozračje, ne da bi ga filtri prečistili - Pokrajina se spopada tudi z azbestom Obratovalni proces solkanske Livarne bo potrebno spremeniti, saj nekaj dima in hlapov uhaja v ozračje, ne da bi jih prečistili v filtrih tipa »scrub-ber«. Omenjeno ugotovitev so člani čezmejne tehnične komisije izpostavili v poročilu o delovanju industrijskega obrata na Solkanskem polju, ki ga bodo prvič predstavili javnosti na sredinem zasedanju pokrajinskega sveta. Poročilo zaključuje večmesečno raziskovalno delo čezmejne komisije, ki sta jo poleg italijanskih izvedencev sestavljala tudi Branko Kontič z instituta Jožef Stefan in Polonca Krebše s Primorske univerze. »Komisija je ugotovila, da predstavljajo glavno problematiko neprijetne vonjave, ki prihajajo v severni del Gorice iz Livarne, ob tem pa je posredovala tudi svoje predloge za reševanje težav,« je pojasnila pokrajinska odbornica za okolje Mara Čer-nic. Po njenih besedah je komisija v svojem poročilu izpostavila, da bi bilo treba izpeljati analizo vonjav s tako imenovanim »sniff testom«, obenem pa bo treba raziskati sociološke in psihološke učinke nadležnega smrada, ki ga zaznavajo v goriški severni četrti. »Po mnenju izvedencev komisije bi morala Livarna spremeniti svoj obratovalni proces, saj del dima ne gre v filtre tipa "scrubber", pač pa uhaja v ozračje,« je povedala Černičeva in k temu pristavila, da namerava pokrajina sodelova- ti pri podelitvi okoljevarstvenega dovoljenja solkanskemu podjetju. V prihodnjih mesecih bodo namreč v Sloveniji stopile v veljavo nove evropske okolj-ske direktive, tako da bodo morali industrijski obrati dokazati, da njihovo de lo va nje ni ma ne ga tiv nih učin kov na okolje. Po besedah odbornice na goriški pokrajini razmišljajo, da bi poročilo mešane komisije posredovali slovenskemu ministrstvu za okolje, ki bi nato lahko uporabilo gradivo in podatke za oceno delovanja solkanske Livarne. Na pokrajini bodo v prihodnjih dneh posvetili pozornost še drugi pereči okoljski problematiki, in sicer odstranjevanju azbestnih kritin s poslopij v zasebni lasti. Pokrajina bo v ta namen dala na razpolago 100.000 evrov, s katerimi bo financirala specializirano podjetje, ki bo poskrbelo za odstranjevanje azbestnih kritin. Po besedah Mare Černic bodo lastniki skladišč in garaž, prekritih z azbestnimi strehami, v bistvu koristili popust pri odstranjevanju nevarnih vlaken, saj bo specializirano podjetje svoje stroške delno krilo s pokrajinskim prispevkom. Černičeva je ob tem pojasnila, da bodo v po-štev prišle strešne kritine z maksimalno površino 50 kvadratnih metrov. Podjetje, ki bo poverjeno za odstranjevanje azbesta, bodo izbrali z javnim razpisom, ki ga bodo na pokrajini predstavili jutri. (dr) štandrež - Zaključek kiparskega srečanja Skultura ima mednarodni odmev ■i 1 ^ i I Na štandreškem glavnem trgu se je sinoči zaključilo četrto kiparsko srečanje, ki je potekalo med domačijami Jeremitišča v organizaciji društva Skultura 2001. Vimenu prirediteljev je uvodoma pozdravil Marjan Brescia in poudaril, da seje pobuda začela leta 2001 kot pustolovščina, danes pa je pri njej soudeležena vsa vaška skupnost in je deležna podpore Fundacije Goriške hranilnice, občine Gorica, goriške pokrajine in dežele FJK. Ravno včeraj popoldne si je deželni odbornik Roberto Antonaz prišel ogledat kiparska dela na Jeremitišču, kjer se je pogovarjal z umetniki, in nato še v župnijskem parku. Na sinočnjem sklepnem večeru je občinski odbornik Antonio Devetag pohvalil Štandrežce za zanimivo kiparsko razstavo in Zaključni večer na vaškem trgu s podeljevanjem priznanj bumbaca naglasil, da povezujejo umetnike iz različnih držav, »kar je za Gorico, ki bo decembra dokončno odstranila mejo, še ena hvalevredna pobuda«. Čestitko je prirediteljem Skulture izrekel pokrajinski odbornik Marko Marin-čič, ker negujejo smisel za lepoto, ki ga svet izgublja, saj prevladujejo materialne skrbi, »les, ki so ga umetniki obdelovali, pa simbolizira tudi vez s preteklostjo, iz katere črpaj-mo navdih za prihodnost«. Navzoče je pozdravil še predstavnik občine Šempeter-Vrtojba Zdenko Šibau. Vsi sodelujoči na kiparskem srečanju so prejeli priznanje; njihove kipe, ki jih je z Jeremitišča pripeljal v Štandrež Marko Kovic iz Sovodenj, pa bodo namestili po vaških ulicah. (VaS) Odbornica Mara Černic in solkanska Livarna bumbaca števerjan-štandrež - Skled odbora Z deželnim prispevkom prenova vaških jeder Deželni odbor FJK je na zadnji seji porazdelil denar na podlagi zakona št. 2 iz leta 1983 in iz ostankov evropskega sklada Cilj 2. Med prejemniki je veliko občin iz goriške pokrajine. »Med temi je tudi občina Števerjan, ki bo prejela 700 tisoč evrov za prekvalifikacijo in obnovo vaškega jedra,« je sporočil deželni svetnik stranke Slovenske skupnosti Mirko Špacapan, ki mu je pristojni deželni odbornik Gianfranco Moretton na nedavnem obisku s predstavniki SSk pri števerjanskem županu Hadrijanu Corsiju namignil namen odbora, v petek pa mu je potrdil dodelitev denarja. Deželni prispevek v znesku 600.000 evrov je prejela tudi goriška občina, in sicer za preureditev vaškega središča v Štandrežu. Predsednik krajevnega sveta Marjan Brescia je že napovedal, da bodo dodeljeni denar namenili obnovi trga pred cerkvijo in izgradnji novih parkirišč, ki so zaradi novogradenj krvavo potrebna. Špacapan izraža veliko zadovoljstvo nad sklepom dežele FJK, saj se je posebej zavzemal za uresničitev omenjenih projektov in je v ta namen večkrat popeljal deželnega odbornika Morettona v kraje, ki bodo z nakazanim denarjem končno lahko izpeljali posege za prenovo in preureditev vaškega okolja. gorica - Nesreči brez hujših posledic Trk v ulici Brigata Pavia, padec v ulici Zorutti V Gorici sta se včeraj pripetili dve nesreči, ki sta se zaključili brez hujših posledic. V ulici Brigata Pavia sta trčila avtomobila, v ulici Zorutti pa je moški padel z lestev, medtem ko je pleskal pročelje svoje hiše. Zaradi izsiljevanja prednosti je ob 12.15 prišlo do trka med dvema osebnima avtomobiloma na križišču med ulico Brigata Pavia in ulico Colombo; za volanom vozila tipa volkswagen polo črne barve je sedel 37-letni Roberto Zotti, temno rdeči avtomobil innocenti Y10 pa je upravljal 33-letni Luca Rogantini. Oba voznika imata bivališče v Gorici, sicer pa je v nesreči zadobil lažje poškodbe le Zotti, ki so mu pri izstopu iz avtomobila pomagali goriški gasilci, zatem pa je potreboval tudi pomoč osebj a službe 118. Na kraj u so posredovali agenti prometne policije, ki vodijo preiskavo o vzrokih nesreče, gasilci pa so poskrbeli tudi za odstranitev poškodovanih avto- mobilov s cestišča. V ulici Zorutti se je nesreča pripetila nekaj po 11. uri. 70-letni P.J. je lep jesenski sončen dan izkoristil za prepleskanje svoje stanovanjske hiše. Na ste no je nas lo nil les tev in se lotil dela, nenadoma pa je izgubil ravnotežje in padel na tla z nekaj metrov višine. K moškemu so takoj pritekli njegovi družinski člani, ki so nemudoma klicali na pomoč službo 118. Na kraju je posredoval rešilni avto, priletel pa je tudi helikopter, vendar posledice padca k sreči niso bi le ta ko hu de, da bi moš ke ga mo -rali prepeljati na Katinaro ali v Videm. Upokojenca so sprejeli na zdravljenje v goriški bolnišnici, kjer so z rentgenskim slikanjem in z drugimi izvidi ugotovili, da sije lažje poškodoval hrbtenico. Doživel je zlom devetega vretenca, sicer pa so mu zdravniki že v popoldanskih urah dovolili, da se je vrnil na svoj dom. Okre val naj bi v ne kaj dneh. Jutri brez vode V raznih predelih občin Foljan-Redipulja, Krmin in Gradišče bodo jutri med 8. in 17. uro začasno brez vode, saj bo družba IRIS opravljala vzdrževalna dela na vodovodnem omrežju. Na Plešivem in Ce-glem se bo vzdrževalni poseg nadaljeval tudi v torek. Prevoz na volišča Ob primarnih volitvah za Demokratsko stranko stranka Slovenska skupnost nudi brezplačen prevoz na goriško volišče v telovadnici UGG v ulici Rismondo; prijave na tel. 0481-537447. Druženje ob kostanju SPDG prireja danes tradicionalno druženje ob kostanju, ki bo potekalo na domačiji pri Štekarju v Števerjanu od 12. ure do mraka. Pohodniki in kolesarji se bodo zbrali ob 9.30 pred podgorsko športno palačo; ob 10. uri se bodo kolesarji odpravili na 35 kilometrov dolgo vožnjo po briških gričih, pohodniki pa bodo z vzponom v Števerjan zaključili letošnjo Kekčevo pot. Voden ogled razstave Na novem sedežu Fundacije Goriške hranilnice v ulici Carducci v Gorici bo danes ob 16. uri brezplačen vodeni ogled razstave Od Alp do Jadrana po Južni železnici in Bohinjski progi; ogled bodo vodili Marina Bressan, Marino De Gras-si in Alessandro Puhali. Nadškof v knjižnici Knjižnica Damir Feigel iz Gorice začenja niz srečanj z vidnimi osebnostmi, da bi jim predstavili delovanje ustanove, ki že dve leti domuje v novih prostorih KB centra, in njen doprinos Goriški. Prvo srečanje bo v torek ob 10. uri, ko bo knjižnico obiskal nadškof Dino De Antoni. Za začetek Slovenci »Altre espressivita« je geslo desetega niza gledaliških predstav in delavnic, ki jih prireja konzorcij CISI v sodelovanju z goriško pokrajino. Pobudo podpirata še od-porništvo za kulturo dežele FJK, Fundacija Goriške hranilnice ter občine Gorica, Tržič, Gradišče, Krmin in Gradež. V goste bo prišlo petnajst gledaliških skupin iz Slovenije in Italije. Prva predstava bo jutri ob 10.30 na odru goriškega Kulturnega doma, kjer se bodo predstavili gledališčniki društva gluhih in naglušnih severne Primorske; ob 11. uri bo sledil nastop skupine Muzeum iz Ljubljane. (VaS) Jesenska pustolovščina Skupnost družin Sončnica se odpravlja v nedeljo, 21. oktobra, na jesensko pustolovščino z nabiranjem in pečenjem kostanja. Ob 10. uri se bodo zbrali pri solkanskem mostu, ob 11. uri bo maša v romarski cerkvi Marijino Celje; informacije na tel. 0481-882726 (Mojca). Krožni pohod v Jamljah Športno-kulturno društvo Kremenjak in krajevna skupnost Sela na Krasu prirejata v nedeljo, 21. oktobra, 12. krožni pohod. Vpisovanje bo ob 9.30 pri večnamenskem središču v Jamljah, od koder se bodo ob 10.30 pohodniki povzpeli proti Selam na Krasu. Tu bo ob 11.30 topla malica, v šolskih prostorih pa si bo mogoče ogledati razstavo. Sledila bo vrnitev v Jamlje, kjer bo ob 13. uri kosilo, ob 14. pa še igre za prehodni pokal in družabnost. Jesenski pohod na Sabotin V nedeljo, 21. oktobra, bo 18. jesenski pohod na Sabotin, ki ga prireja istoimensko kulturno društvo iz Štmavra v sodelovanju s krajevno skupnostjo in župnijo. Zbirališče pohodnikov bo v Štma-vru (na mostu čez sabotinsko cesto) od 8.30 ure dalje, start pa bo ob 9. uri. Po vzponu na goro bo ob 10.30 med ruševinami cerkvice sv.Valentina maša, po sestopu bodo pohodnike pogostili v Štmavru. Po potrebi bodo nudili prevoz na Sabotin. Večer prej bodo Štmaverci pripravili kulturni večer z nastopom ženskega pevskega Jezero iz Doberdoba in domačega moškega zbora; odprli bodo tudi razstavo slikarke Stanke Golob. (vip) 12 Nedelja, 14. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / sovodnje - Potegnili obračun in začrtali smernice delovanja Pri društvu se spopadajo z vprašanjem identitete Ustanovljen otroški zbor - Mladinski odsek prireja plesni tečaj Člani Kulturnega društva Sovodnje so se pred nedavnim zbrali na rednem občnem zboru, da bi pregledali opravljeno delo in predvsem začrtali bodoče smernice, tako v vsebinskem kot v finančnem smislu. Osrednje poročilo je podal predsednik Erik Fi-gelj. Poudaril je, da »kulturno društvo ni le skupina ljudi, ki se ukvarja z organizacijo in izvajanjem prireditev v vasi, ampak je najpristnejši prikaz vaškega kulturnega življenja v vseh svojih odtenkih. Društvo samo se ne sme torej omejevati le na konkretno ustvarjanje, ampak mora delovati s prepričanjem, da se v njegovi sredi odraža kulturno življenje vaške skupnosti«. Predsednik je navedel nekaj možnih motivacij, ki ženejo člane k ljubiteljskemu delu na kulturnem področju. Za nekatere je to želja po spoznanju nečesa novega, drugi se radi srečujejo s prijatelji in znanci, tretji dejansko uživajo ob ustvarjanju in prirejanju dogodkov. Vprašanje zase, je pristavil Fi-gelj, zadeva pojem identitete in soočanja s sosedom večinskega naroda; kaj naj društvo ponuja oz. kako naj deluje v okolju, kjer se prisotnost italijansko govorečih ljudi stalno veča tudi znotraj družin samih odbornikov in članov društva. »Bi morda morali ostati na sedanjem stališču in širiti lastno kulturo le v ma-ternem jeziku ter se tako zapreti v ožji krog, ali pa bi morali začeti razmišljati o uporabi dvojezičnosti tudi na društvenih prireditvah in sejah, da bi tako lahko privabili v društvo večjo skupino ljudi, ki so že del naših družin?« se je spraševal Figelj. V okviru društva se je lansko sezono obnovilo delovanje mladinskega odseka, o katerem je na občnem zboru poročala Maja Devetak. Mladi so izvedli marsikatero zanimivo pobudo, zdaj pa se pripravljajo na plesni tečaj, ki se bo ob zadostnem številu zainteresiranih začel v kratkem. Tajnica društva Kat- Letošnja novost, sovodenjski otroški zbor, ki je nastal po želji staršev bumbaca ja Ožbot je nanizala vse prireditve, ki so bile izvedene v sezoni 2006-2007, od izletov, tečajev, pustnih po-vork do tradicionalnih pevskih revij in gostovanj. Zanimivi načrti se kujejo tudi za tekočo sezono, pravzaprav so nekateri že stekli. Med temi gre omeniti ustanovitev otroškega zbora, pri čemer je odbor prisluhnil željam skupine staršev, da bi najmlajši imeli v domači vasi možnost prepevanja. Na prvih vajah seje zbralo osemnajst otrok, kar predstavlja velik uspeh. Glede vzdrževanja Kulturnega doma se je odbor odločil za nekaj nujnih obnovitvenih del, ki bodo opravljena v naslednjih mesecih. Po odobritvi obračuna in proračuna, ki ju je orisal blagajnik Edi Pe-licon, se je občni zbor sklenil z optimizmom in prepričanjem, da bo tudi letošnja sezona z običajno mero dobre volje in zagnanosti obrodila sadove. gorica - V Dijaškem domu Jezikovno kvalitetna ludoteka V sredo se bodo ponovno odprla vrata ludoteke Pi-kanogavičke, ki deluje v Dijaškem domu od leta 1999. Namenjena je specifično otrokom iz vrtca ter ponuja vsako leto zanimive in raznovrstne delavnice. V lanskem šolskem letu je ludoteko obiskovalo približno 25 otrok, ki so se preizkušali v angleščini, plesu, petju in likovni umetnosti, zabavali pa so se ob pravljičnih uricah in drugih dejavnostih. Za letošnje šolsko leto so se v Dijaškem domu odločili za reorganizacijo ludoteke, saj bo delovala samo enkrat tedensko, to je ob sredah med 15.30 in 17.30 (poskrbljeno bo za prevoz iz vrtcev v ulicah Brolo in Max Fabiani). Ponujala pa bo kvaliteten program, ki ga bodo oblikovali štirje zelo priznani animatorji: poleg Stena Vilarja, ki ludoteko obiskuje od vsega začetka, se v domu izredno veselijo novega sodelovanja z Majdo Zavadlav. Poleg njiju bosta program vodili še Andreja Stare, animatorka in igralka, ki je v Pragi doštudirala alternativno gledališče, ter Damjana Go-lavšek, igralka in pevka, zmagovalka letošnje Slovenske popevke. Izbrana skupina strokovnjakov bo udeležence ludoteke - deset otrok iz zadnjega letnika vrtca - popeljala v čudoviti svet animacije, pravljic, glasbe in petja, igre in zabave, s posebno pozornostjo do slovenske besede. Organizatorji so se ravno zaradi tega primarnega cilja - utrjevanja in poglabljanja slovenskega jezika - odločili, da ponudbo sicer časovno skrčijo (na en dan), a jo ciljno usmerijo v jezikovno sfero in na tem področju poskusijo ponuditi kvalitetno jezikovno metodologijo. Ta se bo izvajalapredvsem preko igre, glasbe in pravljic, v sproščenem vzdušju in v lepo opremljenih prostorih. Začetek nove sezone bo torej v sredo, 17. oktobra, ko bo otroke animiral Sten Vilar z novimi dogodivščinami Pike Nogavičke; zainteresirani starši naj pohitijo in pokličejo v Dijaški dom v popoldanskih urah, saj je razpoložljivih mest samo še pet. nova gorica - Forum in Zveza borcev o bodoči pokrajini 3.000 podpisov za Goriško Poslali jih bodo ministru Žagarju - Predlagajo kompromis, ker mnenja ostajajo deljena Stojnica na Bevkovem trgu foton.n. šmartno - Oživljajo vas Sredi Brd Moskva-Petuški V srednjeveški vasici Šmartno agencija Jota iz Dobro-vega že tri leta izvaja projekt »Oživljamo Šmartno«. V okviru projekta se v tamkajšnji Hiši kulture in znotraj obzidanega dela vasi dogaja marsikaj. Letošnja sezona prireditev se je začela v petek z odprtjem slikarske razstave Andija Pahorja »Hiše iz preteklosti«. Danes ob 18. uri bo znotraj obzidanega dela vasi gledališka komedija Moskva-Petuški Ve-nedikta Jerofejeva v izvedbi dijakov novogoriške umetniške gimnazije. V primeru slabega vremena bo predstava, ki bo tako kot vse ostale prireditve, brezplačna, v Hiši kulture. Do konca meseca bo v Šmartnem živahno še v nedeljo, 21. oktobra, ko bodo nastopili štirje pevski zbori, in teden dni kasneje, ko se bo s komedijo Modr' Hlapc Izidorja Predana predstavilo amatersko gledališče Neblo. Že zdaj pa potekajo priprave na martinovanje, na katerem bo mogoče od 9. do 11. novembra poskusiti vina večine briških vinarjev. (nn) V organizaciji Foruma za Goriško in novogoriškega Združenja borcev je v tednu dni - od sobote, 6. oktobra, do sobote, 13. oktobra, - na Bevkovem trgu v Novi Gorici potekalo zbiranje podpisov podpore za poimenovanje bodoče upravne pokrajine Goriška. Nekaj dni je bila stojnica postavljena tudi v Šempetru pri Gorici, skupaj pa se je nabralo okrog tri tisoč podpisov, kar je organizatorje pozitivno presenetilo. Po besedah predsednika Foruma za Goriško Borisa Nemca je s tem številčnim odzivom pobuda prerasla v zavezo. Ker so si stališča glede oblikovanja bodoče upravne pokrajine in njenega imena še vedno zelo različna, nekateri pa bi radi imeli sedež v Vipavi, drugi v Tolminu, je Nemec omenil tudi neke vrste kompromis, in sicer, da bi se šest občin, ki so včasih tvorile novogoriško občino in se strinjajo s poimenovanjem Goriška, združilo v Goriško pokrajino, ostali pa naj se potem oblikujejo po svoje, s sedeži, kjer se jim pač zdi naj bolj pri mer no. V tako zas no vani Goriški pokrajini bi živelo približno 60.000 ljudi in bi bila primerljiva s Koroško. Podrobnejše rezultate o zbranih podpisih bosta Forum za Goriško in Združenje borcev Nova Gorica predstavila na no vinar ski kon feren ci, ki bo predvido ma v sre do. Kopi -je vseh podpi sov bodo v pri hod njih dneh posla li mi nis tru brez resorja, zadolženemu za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Ivanu Žagarju, originale pa bodo shranili v Goriškem muzeju. (nn) lig - Tradicionalni praznik Prodali bodo dve toni kostanja Danes ob 14. uri se bo na Ligu začel tradicionalni praznik kostanja s pestrim kulturnim in zabavnih programom ter bogato ponudbo kostanja, peciva, marija-celjskih kolačev in domačih spominkov. Organizatorji, turistično društvo Kolovrat Lig in krajevna skupnost Lig, pričakujejo ob dobri vremenski napovedi do 2.000 obiskovalcev. Kar nekaj naj bi jih prišlo tudi z italijanske strani meje, še posebej s tržaškega konca, kjer velja po besedah Slavka Jereba iz turističnega društva Kolovrat Lig za praznik kostanja letos še posebno zanimanje. Organizatorji pričakujejo, da bodo pečenega in svežega kostanja prodali od 1,5 do 2 toni. Kulturno-zabav-ni program s predstavitvijo knjige, nastopom folklorne skupine, kostanjevimi igrami, kmečko tombolo in še čem bo povezoval igralec Radoš Bolčina, zvečer pa bo še ples z ansamblom Čuki. (nn) doberdob - Prvošolci letnika 1953 Učiteljici Miri Štih so izkazali hvaležnost Zgoraj na prazniku z učiteljico (foto Karlo Ferletič), desno pa na spominski fotografiji prvega razreda doberdobske osnovne šole leta 1953 »Saj ni prav, a se včasih zgodi, da se učitelj naveže bolj na ene učence kot na druge,« je po skoraj 60 letih zaupala danes 80-letna učiteljica Mira Štih Leota skupini takratnih doberdobskih osnovnošolcev, ki so pred nedavnim priredili zanjo praznik, zato da se ji zahvalijo za to posebno vez, ki je čas ni zrahljal. »To velja tudi za učence,« je povedal Karlo Černic v imenu petnajsteri-ce, ki je leta 1953 prestopila prag prvega razreda osnovne šole. Mira Štih jih je tedaj prijazno nagovorila z gosposko slovenščino, kakršne prej še niso slišali. Učiteljica je bila nekaj več kot dvajsetletna, za sabo pa je že imela zahtevno zgodbo. Rojena je bila v Sužidu, na Kobariškem. Leta 1932 so očeta, ki je bil ravno tako učitelj, pre- mestili v Marke, kjer je delil usodo s številnimi drugimi slovenskimi učitelji in železničarji, ki so se zbirali na njihovem domu. Opravila je italijanske šole, maturo pa na slovenskem učiteljišču v Gorici po vrnitvi v rodne kraje. Pošteno se je nagarala na slovenskih knjigah, tudi zato je bil njen jezik lep in privlačen. Kot su-plentka je poučevala na Vrhu, v Števerjanu, Doberdobu, Jamljah, Zagraju, Krminu in Martin-ščini, nakar je opravila habilitacijski izpit in s staležem odšla na italijanske šole. In vendar se je trajno zapisala v spomin prvošolcev, ki so ji želeli izkazati hvaležnost. Od petnajstih jih je prišlo enajst, Vilko Frandolič je prijel za harmoniko, zaplesali so in zapeli pesmice, ki so se jih naučili od tedanje učiteljice in jih danes hranijo med najbolj dragocenimi spomini. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 14. oktobra 2007 1 1 - ZDRUZENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ." SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO E. KOMEL vabijo na „Srečanja z glasbo" ORGELSKI KONCERT Mirka Butkoviča Izvajal bo avtorje iz različnih obdobij. Med njimi so Buxtehude, Kerll, Bach, Janaček in Jericijo. CERKEV SV. IVANA - SOBOTA, 20. OKTOBRA 2007, OB 20. URI KD ZA UMETNOST KONS INtllMiWH Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave 7Z —_. Večdisciplinarne umetniške delavnice V petek, 19. oktobra ob 19.00 V GALERIJI KC L. BRATUŽ, Drevored XX. septembra 85 (Gorica) Ob 21.30 sledi performans na Jazbinah (PROJEKT FINANCIRAN IZ PROGRAMAIHTERREG III« ITA-StO; M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča izletnikom v dolino Neretve »Na mandarine«, da bo v sredo, 17. oktobra, odhod avtobusa ob 7. uri iz Štandreža, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu pred cerkvijo, v Jamljah in na mejnem prehodu pri Fernetičih na italijanski strani. Priporačajo točnost in opozarjajo, udeležence, naj s seboj prinesejo veljaven dokument. SPDG organizira od 2. do 6. januarja 2008 zimovanje v Valzoldani. Vpisovanje v sredo, 24. oktobra, med 18. in 20. uro na sedežu društva na korzu Verdi 51 int. v Gorici. Ü3 Obvestila AŠKD KREMENJAK IN KS SELA NA KRASU prirejata v nedeljo, 21. oktobra, 12. krožni pohod Jamlje - Sela na Krasu - Jamlje. Vpisovanje ob 9.30 pri večnamenskem kulturnem centru v Jamljah, start ob 10.30. Ob 11.30 v Se-lah na Krasu topla malica in ogled razstave v šolskih prostorih. Ob 13. uri v Jamljah kosilo, ob 14. uri igre za prehodni pokal in družabnost. GORIŠKA SEKCIJA CAI organizira tečaj gorskega pohodništva prve stopnje od 23. oktobra do 25. novembra. Teo-ričnim lekcijam na sedežu CAI-a v ul. Rossini 2, bo sledil praktični del z gorskimi ekskurzijami; informacije vsak četrtek med 21. in 22. uro na goriškem sedežu ali na tel. 0481-535330 (Benito Zuppel). KD DANICA organizira občni zbor v četrtek, 25. oktobra, ob 20.30 v KŠC Danica na Vrhu. Izvolili bodo nov odbor, zato vabijo člane, da se množično udeležijo. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici prireja tečaj sprostilne telovadbe za odrasle v baletni sobi KC Bratuž ob sredah od 20. do 21. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure. Tečaj vodi Nataša Sirk; informacije in vpisovanje na tel. 0481-531445 od ponedeljka do petka od 9. do 12.30. MLADINSKI ODSEK KULTURNEGA DRUŠTVA SOVODNJE organizira plesni tečaj. Na osmih srečanjih, ki bodo potekala enkrat tedensko, se bodo tečajniki učili baznih korakov dunajskega in angleškega valčka, foxtrotta, slowfoxa, cha cha cha in drugih plesov; informacije nudi Maja na tel. 3282580940. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinski svet sprejel varianto št. 7 k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu. Sklep bo na razpolago 30 dni (do 13. novembra) na tehničnem uradu županstva v Rimski ulici 30. V navedenem roku (od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, ob sredah med 15. in 17. uro) lahko vsakdo pregleda sklep in ustrezno gradivo ter pisno predloži in naslovi na doberdobskega župana opombe in nasprotovanja. Občinska uprava bo upoštevala le opombe in nasprotovanja, predložena v predvidenem roku. OBČINA ROMANS sporoča, da je lan-gobardska dvorana v občinski stavbi v Romansu z razstavo »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki« na ogled od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA sporoča, da so planinske postojanke - dom Klementa Juga v Lepeni, Gomiščkovo zavetišče na Krnu in Planinski dom pri Krnskih jezerih - zaprte. Ob napovedi lepega vremena bo ob sobotah in nedeljah v oktobru odprt Planinski dom pri Krnskih jezerih; informacije ob četrtkih od 15. do 18. na tel. 003865-3023030. JAVNI RAZPIS Priznanje Kazimir Humor 1) Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. 2) Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. 3) Priznanje se praviloma podeli v mesecu februaiju za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izj emne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. 4) Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. 5) Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2007 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: "Predlog zapriznanje" BIBLIOTECA STATALE ISONTINA - GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Vljudno Vas vabimo na predstavitev knjige Branka Marušiča IL VICINO COME AMICO REALTA' O UTOPIA? La convivenza lungo il confine italo-sloveno Delo bo predstavila prof. Liliana Ferrari Torek, 16. oktobra 2007, ob 17.30 Konferenčna dvorana Državne knjižnice, Ulica Mameli 12 - Gorica Sodeloval bo prof. Sergio Tavano in KRAJEVNA SKUPNOST PEVMA-ŠTMAVER-OSLAVJE vabita na 18. J€S€NSKI POHOD NA SflßOTIN PETEK. 19. OKTOBRA. OB 20.30 na sedežu društva, Znorišče 4 l nastop MPZ Štmaver in ženskega pevskega zbora Jezero ► otvoritev likovne razstave STANKE GOLOB NEDELJA. 21 .OKTOBRA. OB 9. URI start Jesenskega pohoda ^ob 10.30 maša ob ruševinah cerkve sv. Valentina t ob 12.30 kosilo na sedežu društva SEKCIJA VZPI-ANPI DOL JAMLJE prireja tradicionalni partizanski piknik danes, 14. oktobra, ob 16. uri v gostilni Pahor v Jamljah; informacije in vpisovanje na tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in na tel. 0481-78192 (Joško Vižintin). SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana prireja 24. redni občni zbor. Potekal bo v petek, 19. oktobra, v župnijskem domu Sedej, prvo sklicanje ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30. ZDRUŽENJE »CUORE AMICO« bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v četrtek, 18. oktobra, v župnijski dvorani v Koprivnem. ŠD OLYMPIA vabi na tečaj splošne telesne vzgoje za tretjo mladost vsak četrtek od 15. do 16. ure v telovadnici na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici; informacije in vpisovanje med urami vdabe ali na tel. 0481-82087 v jutranjih urah. 13 Prireditve DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ organizira revijo ljubiteljskih gledaliških skupin: Lahko noč, mama (28. oktobra ob 17. uri), Zadrege v bolnišnici dr. Egidija Sršena (18. novembra ob 17. uri), Butalci (16. decembra), premier-na komedija Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije in vpis abonmajev tel. 048120678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. DOBRODELNI GLASBENI VEČER v pomoč poplavljencem v dolini reke Sore bo v ponedeljek, 22. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Nastopali bodo pevski zbor Jezero iz Doberdoba, ženski pevski zbor Danica z Vrha, pevski zbor iz krajev, ki jih je prizadela ujma, večer bo zaključila godba društva krvodajalcev iz Vileša. Večer prirejajo sekciji krvodajalcev iz Sovodenj in Doberdoba ter Kulturni dom; informacije na tel. 0481-33288. DRŽAVNA KNJIŽNICA V GORICI IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev knjige Branka Marušiča »Il vicino come amico - Re-altà o utopia? La convivenza lungo il confine italo-sloveno.« Knjigo bo predstavila Liliana Ferrari v torek, 16. oktobra, ob 17.30 v konferenčni dvorani Državne knjižnice v ul. Mameli v Gorici. Sodeloval bo Sergio Tavano. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 3. novembra, v restavraciji Kapriol v Dolu. Iz Gorice bo na razpolago avtobus. Vpisovanje se bo začelo 16. oktobra. FILMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA bo tudi letos potekalo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici; razpis abonmajev za petnajst filmov med 15. in 26. oktobrom vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure oz. uro pred predstavami pri blagajni Kulturnega doma. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici v petek, 19. oktobra, ob 20.30 gledališka skupina Estravagarioteatro iz Verone, »Se devi dire una bugia dilla grossa« Raya Cooneya; informacije in pred-prodaja pri knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 0481-30212). GORICA KINEMA, Kinoateljejeva sezona filmov v izvirniku z italijanskimi podnapisi: 18. okrobra »Angel« (režija Francois Ozon), 25. oktobra »Il rab-domante« (režija Fabrizio Cattani), 8. novembra »Les amours d'astree et de celadon« (režija Eric Rohmer), 29. novembra »The magic flute« (režija Kenneth Branagh), 6. decembra »Yasamin kiyisinda« (režija Fatih Akin). Filme bodo vrteli v goriškem Kinemaxu na Travniku ob četrtkih ob 17.45 in 20.45; vstopnina s člansko izkaznico Kinoateljeja. KD ZA UMETNOST KONS IN KC L. BRATUŽ vabita na odprtje razstave »Interars - Mednarodni projekt vizualnih umetnosti / večdisciplinarne umetniške delavnice« v petek, 19. oktobra, ob 19. uri v galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. SEMENIŠKA KNJIŽNICA v ul. Seminario v Gorici odpira razstavo o svojem fotografskem arhivu z naslovom »Sacra Itinera«, in sicer v četrtek, 18. oktobra, ob 18. uri. Ob tej priložnosti bodo predstavili publikacijo o arhivu Liliane Mlakar in Liubine Debani. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2008 ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. KULTURNI DOM NOVA GORICA se pripravlja na odprtje sezone 2007-08: 22. oktobra ob 20.15 Simfonični orkester RTV Slovenija; 12. novembra, ob 20.15 Godalni kvartet Paizo (Danska); 17. decembra, ob 20.15 Slovenski komorni zbor; 14. januarja 2008 ob 20.15 Dušan Sodja (klarinet), Tatjana Kaučič (klavir), Marta Močnik Pirc (sopran); 25. februarja 2008, ob 20.15 kvartet Čajkovski (Rusija); 10. marca, ob 20.15 orkester »Spirit of Europe«; 21. aprila 2008, ob 20.15 Komorni orkester Talich (Češka), 12. maja, ob 20.15 Denys Masliuk (klavir). Izvenabonmajski koncerti: 12. oktobra, ob 20.15 Ruska klavirska glasba; 3. novembra, ob 20.15 Primorske impresije Zlata Kaučiča z gosti; 9. novembra, ob 20.15 Večer samospevov (Mirjam Kalin - alt, Gabriel Lipuš -tenor, Bojan Gorišek - klavir); 30. novembra in 1. decembra, ob 20.15 Oliver Dragojevic & skupina Dupini; 20. decembra, ob 20.15 Orkester Slovenske vojske z gosti. Art sredica: 21. novembra, ob 20.15 Vida Mokrin -Pauer »Čutnost - smeh - duhovnost«; 19. decembra, ob 20.15 Etnoploč trio. Festival Jesenski glasbeni tris: etno, 20. oktobra, ob 20.15 Dišpet (ženska klapa, Hrvaška) in Bracijera (moška klapa, Hrvaška); blues, 16. novembra, ob 20.15 R.J. Mischo (ZDA-Italija); gospel, 15. decembra, ob 20.15 Terri McConnel Quintet (ZDA); informacije na tel. 0038653354010. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 200708: 27. decembra (mladinska predstava) Cica v metroju (Raymond Queneau); 3. januarja 2008 Letoviščarji (Maksim Gorki); 6. marca 2008 Stekli psi (Quentin Tarantino); 27. marca 2008 Skrivni strahovi na javnih krajih (Alan Ayckbourn); 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Presnjakov); 19. junija 2008 Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. V CENTRU »MARE PENSANTE« v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: ponedeljek, 15. oktobra, od 16.30 do 18. ure prebiranje tekstov iz knjige »La vergogna« avtorice Eve Pierrakos. Večer bo povezoval Allan Sponza. V CENTRU GRADI NA v Doberdobu bo v četrtek, 25. oktobra, ob 20.30 predstavitev knjige Alfia Scarpe in Daria Blasicha »Il lago vecchio - il lago di Doberdo«. V PARKU CORONINI CRONBERG v Gorici bo v ponedeljek, 15. oktobra, ob 17.30 predavanje Ferdinanda Šerbel-ja o zbirkah Coronini Cronberg iz niza »Visto e non visto: conversazioni sui beni Coronini esposti o non esposti«. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo danes, 14. oktobra, ob 16. uri brezplačni vodeni ogled razstave Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906). Ogled bodo vodili Marina Bressan, Marino De Grassi in Ales-sandro Puhali. ZDRUŽENJE SERGIO AMIDEI, odbor-ništvo za kulturo pri goriški občini in filmska smer DAMS Videmske univerze bodo 16. in 17. oktobra priredili filmski poklon madžarskemu režiserju Miklosu Jancsoju. V torek in sredo, 16. in 17. oktobra, bodo v goriškem Kinemaxu vrteli njegove filme (Ljudje brez upanja, Zvezde in vojaki, Molk in krik ter »Nekem lampast adott kezembe az Ur Pesten«). Posebno nagrado za izjemni doprinos k filmski umetnosti mu bodo podelili 16. oktobra. Prispevki Ob 30. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB v Dolu darujejo Boris Peric 100 evrov, Mirko Peric 30 evrov, Milka Peric vd. Cijan 30 evrov, Viktor Vižintin 50 evrov, Ivanka Boneta 50 evrov, Bernarda Boneta 50 evrov, Milka Boneta 50 evrov in NN 25 evrov. Pogrebi JUTRI V RONKAH: 11.00, Anna Maria Storni vd. Romanin v cerkvi vs. Lovrenca in v Spineo za upepelitev. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ OVM - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 14 Nedelja, 14. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MEDEOT-GABBI (PRI MOSTU), ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Michael Clayton«. / Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.15 »Resident Evil: Extinction«. / Dvorana 3: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »Beca-ming Jane: ritratto di una donna con-tro«. CORSO Rdeča dvorana: 15.00 - 17.30 -20.00 - 22.20 »Stardust«. / Modra dvo- rana: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.15 »Invasion«. / Rumena dvorana: 15.30 -17.45 - 20.00 - 22.15 »In questo mondo libero«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Michael Clayton«. / Dvorana 2: 15.40 - 17.45 - 20.00 - 22.00 »Resident Evil: Extinction«. / Dvorana 3: 15.10 - 17.30 - 19.50 - 22.15 »Stardust«. / Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »SMS: sotto mentite spoglie«. / Dvorana 5: 15.30 - 17.30 - 20.00 »Surf's up - I re delle onde«; 22.00 »Un'im-presa da Dio«. NOVA GORICA: 19.00 »Napumpana«; 21.30 »Nikomur ne povej«. H Šolske vesti GLASBENA ŠOLA NOVA GORICA Cankarjeva ulica 8, Nova Gorica (tel. 003865-3351050) organizira pouk električne kitare, ki ga bo izvajal eden najboljših električnih kitaristov v Sloveniji, Robert Pikl; informacije in prijave na tajništvu Glasbene šole Nova Gorica do 15. oktobra. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da je v teku vpisovanje na večerne tečaje, ki spadajo v okvir Deželnega kataloga permanentnega izobraževanja in so financirani s sredstvi zakona 236/93: slovenščina - osnovna in nadaljevalna stopnja (80 ur), angleščina A2 (72 ur), tečaj informatike priprava na ECDL (72 oziroma 48 ur), nemščina - osnovna (48 ur)oz. nadaljevalna stopnja (72 ur); hrvaščina - osnovna oz. nadaljevalna stopnja (80 ur); informacije na tajništvu Zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na telefonski številki 048181826 ali po elektronski pošti go@sdzpi-irsip.it. NOVA GORICA - Annibel Cunoldi Attems O padcu meje pred dejanskim umikom meje EDELJSKE Nedelja, 14. oktobra 2007 "] ^ APrimorski r dnevnik M Španija se je med zahodnoevropskimi državami zadnja rešila totalitarnega režima. Francova vladavina, ki se je začela z zmago v državljanski vojni, je trajala do druge polovice sedemdesetih let, ko se je po diktatorjevi smrti 20. novembra 1975 začel prehod na demokracijo. Ta prehod ni bil lahek, saj so bile v Španiji še množično prisotne sile, ki so podpirale Francov režim; oblikovala sta se dva bloka, desno konservativni in levo socialistični, ki sta se v teh desetletjih nekajkrat zamenjala na oblasti. Kljub prehodu v demokracijo, o čemer res ne more biti dvomov, pa so nekatera vprašanja iz preteklosti vendarle ostala nedorečena. Med temi je tudi odnos do diktature in do ljudi, ki so v času diktature trpeli. Sedaj se je Zapatero lotil tega vprašanja in v prejšnjih dneh je socialistična stranka dosegla sporazum z nekaterimi manjšimi parlamentarnimi strankami, točneje z združeno levico, z baskovskimi nacionalisti in z mešano skupino v parlamentu o zakonu, ki se mu je v začetku prilepilo ime Zakon o zgodovinskem spominu. Vodstvo socialistične stranke je v ponedeljek sporočilo, da je postopek za odobritev tega zakona končno odm-rznjen, kar pomeni, da se sedaj začenja postopek oblikovanja dokončnega besedila, ki naj bi, kot so povedali ob koncu srečanja, »popravilo škodo, ki so jo utrpele žrtve državljanske vojne in diktature«, v skladu z načeli sprave in tranzicije. Ljudska stranka in katalonska republikanska levica s tem besedilom ne soglašata. Zakon naj bi odobrili pred koncem leta; stranke, ki z njim soglašajo, so opozorile na odgovornost do tistih, ki že desetletja čakajo na ta zakon. Socialisti sicer upajo, da se bo število poslancev, ki bodo pri glasovanju podprli novi zakon, še povečalo. Računajo predvsem na podporo druge baskovske stranke Eusko Alkartasuna in baskovske stranke iz Navarre Nafarroa bai, odprto pa je tudi zadržanje katalonskih nacionalistov, stranke Convergencia i unio. Pač pa so se socialisti odpovedali poskusom, da bi prepričali obe stranki, ki sta se že izrekli proti zakonu, to sta, kot že rečeno, ljudska stranka (Partido popular - PP) in katalonska republikanska levica (ERC). Razlogi za tako zadržanje teh dveh strank so seveda različni: ljudska stranka PP pravi, da predstavlja ta zakon napad na tranzicijo, ERC pa je z besedilom nezadovoljna, ker ne razveljavlja vseh razsodb Fran-covih sodišč. To je bilo pravzaprav eno najbolj spornih vprašanj tudi med pogajanji, saj je združena levica IU-ICV prav tako zahtevala razveljavitev teh razsodb; dosegli so kompromis s formulacijo, da so bila ta sodišča nezakonita, za vsako posamezno razveljavitev razsodbe pa se bodo morali zainteresirani obrniti neposredno na sodnike. Besedilo sicer teh vrat ne odpira na stežaj, vendar postopka ne preprečuje; zakon torej ne posega v pristojnosti sodstva, zaradi česar je desničarski tisk že obsodil socialiste, da želijo zvrniti vso odgovornost na sodnike. Priprave na ta zakon tečejo že dve leti in Zapatero je moral premostiti veliko težav, da je dosegel ta dogovor. Prav prizadevanja, da zakon ne bi vseboval mehanizmov, ki bi imela neposredne in avtomatske učinke na sodne aspekte, so bila ena glavnih skrbi strank in tudi vlade. Ljudska stranka pa je ta postopek vseskozi ovirala, saj je trdila, da je ta zakon dejansko sredstvo za delitev Špancev. Generalni sekretar te stranke, nekdanji notranji minister Angel Acebes, je tako dejal, da je Zapatero dosegel delitev Špancev na dva tabora in »ponovno odprl rane naše zgodovine«. Prav nič ni pomagalo, da so uradni naslov zakona spremenili, tako da v njem ni več sklicevanja na zgodovinski spomin, ampak na reparacije žrtvam, s poudarkom, da gre za vse žrtve. S tem poskusom kompromisa, da bi se približala desnici, pa se je socialistična stranka zamerila katalonskim nacionalistom, ki so želeli izrecno obsodbo tistega dela republikanskega tabora, ki je odgovoren za pokole cerkvenih dostojanstvenikov in vernikov. Med bistvenimi točkami tega zakona gre podrobneje navesti tri vprašanja. Zakon predvsem obsoja fran-kizem sklicuje se na resolucijo, ki jo je leta 2002 odobril španski parlament in v kateri je rečeno, da nima nihče pravice, da, kot se je to dogajalo v preteklosti, uporablja nasilje za dosego prevlade svojega političnega mišljenja in za oblikovanje totalitarnih režimov, ki so v nasprotju s svobodo in z dostojanstvom vseh državljanov ter jih demokratična družba obsoja in zavrača. Zakon povzema tisto besedilo, kot tudi obsodbo frankizma, ki jo je lansko leto izglasovala parlamentarna skupščina Sveta Evrope. Drugo pomembno vprašanje zadeva nezakonitost sodišč. V besedilu je jasno zapisano, da so bila sodišča, ki so bila ustanovljena v času državljanske vojne z namenom, da iz političnih ali ideoloških razlo- gov, ali pa zaradi verskega prepričanja, kogarkoli obsodijo, nezakonita. Prav tako so nezakonite odločitve teh sodišč. Isto velja za obsodbe in sankcije izrečene iz političnih ali ideoloških razlogov, ali pa zaradi verskega prepričanja, ki jih je v času diktature izreklo katerokoli sodišče proti ljudem, ki so zagovarjali predhodno institucionalno ureditev ter so zahtevali vzpostavitev demokratičnega sistema v Španiji, ali pa so živeli v skladu z načeli pravic in svoboščin, ki jih sedaj priznava španska ustava. Tretje vprašanje zadeva neposredne pravne posledice. Zakon jasno izloča iz španske zakonodaje možnost kakršnegakoli sklicevanja na pravna določila, s katerimi so bila kršena temeljna načela pravičnega sojenja in poštene sodne obravnave. Ta določila so izločena iz španskega pravnega reda. To še ne OSNUTEK ZAKONA Z OBSODBO FRANCOVEGA REŽIMA »Sprava« po Zapateru Bojan Brezigar vsebuje avtomatizma revizije procesov oziroma izničenja razsodb, ampak omogoča vsakomur, ki je bil žrtev diktature, da to doseže pred sodiščem; pot bo verjetno lahka, ker nobeno sodišče ne bo mogoče potrditi razsodbe, če je bila slednja izrečena na osnovi določil, ki niso več del španskega pravnega reda. Za dosego tega sporazuma so bili potrebni nekateri koraki, ki jih je socialistična stranka naredila v zadnjih dneh. Eno od vprašanj je zadevalo črtanje določila o avtomatski razveljavitvi procesov. Prejšnje besedilo je namreč predvidevalo ustanovitev petčlanske »komisije modrecev«, ki naj bi o tem odločala. Za imenovanje komisije bi morale glasovati tri petine članov parlamenta, kar je pomenilo, da bi ljudska stranka z obstrukcijo lahko onemogočila njeno imenovanje. Ta predlog ni bil nikomur všeč in je zato izginil iz končnega besedila. Drugo vprašanje je zadevalo simbole frankizma. Prvotno besedilo je vsebovalo le prepoved simbolov frankizma na državnih ustanovah oziroma njihovo odstranitev, rečeno pa je bilo tudi, da bodo odstranili spomenike in obeležja, ki spominjajo samo na eno stran, udeleženo v državljanski vojni ali se identificirajo z režimom, ki je nato prevzel oblast; nekdo je polemično tolmačil, da bi to pomenilo tudi odstranitev spomenika nekdanji komunistični voditeljici Dolores Ibarruri... V novem besedilu ni več sklicevanja na »obe strani« in je govor samo o spomenikih, ki poveličujejo državljansko vojno, zapisano pa je tudi, da bo vlada sodelovala z deželami za sestavo popolnega seznama obeležij, ki spominjajo na državljansko vojno; skratka, tudi deželne vlade so poklicane k izvajanju tega zakona. Tretje vprašanje je sodilo v interesno sfero katalonskih nacionalistov in zadevajo številne uboje v Kataloniji med državljansko vojno. Ker je šlo v številnih primerih za duhovnike, so Katalonci dosegli vključitev sklicevanja na versko prepričanje. Med manjšimi vprašanji velja omeniti še dejstvo, da so Baski sprožili zahtevo po vračanju arhivov, saj so arhivi državljanske vojne spravljeni v centralnem arhivu v Sa-lamanci, na drugem koncu Španije. Vlada s tem ne soglaša in Baski, ki želijo, da bi bil ta arhiv urejen in dostopen čim večjemu številu ljudi, so napovedali, da bodo vztrajali pri svoji zahtevi. Za konec pa velja še opozoriti na evolucijo pri pisanju tega zakona; besedilo je nastalo z namenom, da se prizna čast žrtvam državljanske vojne in Francovega režima, dejansko pa vsebuje končno besedilo izrecno obsodbo Francovega režima, brez opravičil in brez dvoumnih besed. Zapatero se torej ni odločil za kako medlo spravo, ampak je šel svojo pot in je, potem ko pred leti Felipe Gonzalez tega ni hotel ali ni bil sposoben izvesti, ter tega seveda niso naredili voditelji iz vrst Ljudske stranke, sicer s težavo združil večino poslancev ob besedilu, ki pa vsebuje veliko kompromisov; rekli bi, da vse, razen enega: obsodba Francovega režima je namreč sedaj nedvoumna in žrtve tega režima bodo z odobritvijo zakona končno prejele zadoščenje, na katerega čakajo že več kot 30 let. To pa je dejansko preobrat v odnosu španske države do lastne preteklosti. 1 6 Nedelja, 14. oktobra 2007 BARCOLANA 2007 / barcolana 2007 - Danes ob 10. uri na startu več kot 1.800 jadrnic Nastopilo bo kar 22 su Metereologi napovedujejo na startu burjo z jakostjo od 15 do 18 vozlov - Bo zmagovalec porušil hitro Ameriškega pokala bi se morali zgledovati po Barcolani« - James Spithill (RC 44): »Jara Furlanija želim iMMOBILIARE yy^Mira Bole^^J (7^ cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodaja TRST Ul. Cicerone 8, Tel. 040 662111 Fax. 040 634301 www.immobiliarepuntocasa.it .POTOVALNI URAD ^aiB^r ArU IUVHLI1IUIIHU __V r m Aurora viaggi TRST - ul. Milano, 20 - tel 040631300 fax 040365587 - www.auroraviaggi.com La Combustibile s.r. 4© / BARCOLANA 2007 Nedelja, 14. oktobra 2007 17 per-maxijev Dstni rekord? - Vincenzo Onorato: »Organizatorji m imeti v ekipi tudi prihodnje leto« Tržaški zaliv bo v današnjih zgodnih jutranjih urah preplavilo morje pisanih jader, saj ob desetih bo strel topa naznanil start 39. Jesenskega pokala. Na startu bo več kot 1.800 jadrnic. Rekord vpisanih ni padel (jih je pa več kot lani), padel pa je rekord super-maksijev, to je velikank morja. Letošnje Barcolane se bo namreč udeležilo kar 22 velikank. Med temi je nedvomno glavni favorit Alfa Romeo 2 novozelandskega ladjarja Nevilla Crichtona. Vendar se v boj za končno zmago lahko vmeša tudi Maxi Jena, edini super maxi, ki včeraj ni bil zasidran pred Velikim Trgom, saj se bo na start podal direktno iz Kopra. Mitja Kos-mina je slovensko jadrnico posodobil in treningi so dokazali, da je izredno hitra, tako da lahko resnično zameša šterene Alfi. BURJA BO! - Zadnjo besedo bo pa nedvomno imelo vreme, predvsem burja, ki je v minulih dneh pometala po tržaškem zalivu in jadralcem povzročila ne malo težav. Idea je zlomila jambor in bo jutri žalostno »opazovala« ostale jadrnice zasidrana pred Velikim Trgom. Zadnje vremenske napovedi deželne metereološke opazovalnice Arpa pravijo, da bo na startu ob 10. uri pihalo z jakostjo od 15 do 18 vozlov, z možnostjo sunkov do 30 vozlov, v teku jutra pa naj bi se veter polegel. Če se bodo napovedi uresničile, bi lahko zmagovalec Barcolane tudi porušil hitrostni rekord, ki pripada jadrnici Skandia, s časom 58 minut 20 sekund pa ga je dosegla leta 2005. Takšna jakost burje bi nedvomno favorizirala velikanko Alfa Romeo 2, ki je med favoriti najdaljša in kar sedem metrov daljša od Kosminove Maxi Jene. VINCENZO ONORATO - Vremenske razmere pa so bile včeraj izredno uged-ne, kar je na nabrežje privabilo res ogromno število ljubiteljev tega športa. Med oseb-nostimi, ki so se sprehajale med jadrnicami, je bil tudi znani Neapeljčan Vincenzo Onorato, lastnika jdrnice Mascalzone latino, ki se je udeležila zadnje America's Cup. Onorato je bil dobesedno brez besed ob pogledu na število jadrnic zasidranih pred Velikim Trgom: »Takega spektakla nisem še videl v svojem življenju. To je pravi praznik morja in jadranja. Organizatorji ameriškega pokala bi morali priti malo na ogled v Trst. V zadnjih letih se je ameriški pokal oddaljil od ljudi, postal je pravi business, čisto nasprotje Barcolane.« RC 44 IN JARO- Včeraj pa se je zaključil Trieste Cup monotipov RC44, ki sodi v sklop regat, ki jih organizirajo širom po svetu in je v Trst privabil najboljše jadralce na svetu. Tržaška etapa je bila slovensko obarvana. Najvišjo stopničko so sicer osvojili člani posadke Združenih arabskih emiratov Aqua, ki je osvojili kar tri prva mesta in dve drugi. Na drugo mesto pa se je uvsrtila posadka Bora Ceeref Slovenca Igorja Laha, na kateri je jadral je tudi naš Jaro Furlani, ki je regate v tržaškem zalivu takole ocenil: »Prvi dan, ko sem krmaril barko, je pihala burja in smo bili tretji. Včeraj in danes pa je vozil lastnik Igor Lah in moram priznati, da se je odrezal zelo dobro, saj smo prehiteli Russella.« Kako pa je bilo regatirati proti jadralcem takega kova kot so Spitthill, Coutts in Barker? »Enkratno. To so najboljši trenerji, kar jih lahko imaš.« Z nastop našega jadralca je bil zelo zadovoljen tudi znani James Spi-thill, ki je bil na Ceerefu taktik: »Jaro je res fantastičen. Ima odličen pristop. Na jadrnici je miren in vedno ve katero smer ubrati. Želim ga imeti v ekipi tudi naslednje leto.« Tudi tretje mesto je odšlo v Slovenijo, osvojila ga je Ekipa 44. Skratka, slovenski jadralci so se v Trstu izkazali. KONČNI VRSTNI RED: 1. Team Aqua 20 točk (2,1,4,1,2,1,5,4). 2. Team Cee-ref 26 (3,5,1,5,1,7,3,1). 3. Team Ekipa44 35 (7,4,3,6,4,4,2,5). 4. Team Omega 39 (1,2,7,3,9,5,4,8). 5. Es Bankers 41 (5,6,2,7,3,10,1,7). 6. Mascalzone Latino 48 (8,9,10,2,8,2,6,3), itd. RADIO IN TV - Regata bo neposredno po Tv raitre in pa na valovih Radia Punto zero s komentarjem Bertija Brusa in Andra Merkuja. Audi GOSPODARSKA VOZILA GUŠTIN sne SERVICE PARTNER Pooblaščena Mehanična Delavnica in Avtokaroserija OBRTNA CONA "ZGONIK" Ul. Proseška Postaja, 29/a - Zgonik (TS) Tel. 040.225343 MAURI Ulica Ponziana 3 moška - ženska oblačila vljudnost in ' ugodne cene Široka ponudba novih izdelkov Tudi za močne postave moška in ženska oblačila od 46 do 74 ROJSTVO.,NOVE AVTOMOBILSKE SMERI i % DO 31.12.07 ESP + FAPÛ PONUDBA KONCESIONARJEV NOVI PEUGEOT 308. NATURE EFFICACE. PEUGEOT priporoča TOTAL. TM Rugby World Cup Limited. 1986-2007. All rights reserved. Ponudba koncesionarjev Peugeot: "ESP + FAP , v višini 1000,00€ popusta, velja tudi za vozila na bencin in za vozila registrirana do 31.12.2007. .. _ .-.■-+, Omenjena oprema je lahko serijska ali kot opcija glede na izvedenko. Poraba goriva l/100km: mestna od 6 do 9,8; izvenmestna od 3,9 do 5,6; kombinirana od 4,7 do 7,1; emisije C02 g/km: od 125 do 167. ko serijska ali kot opcija glede na izvedenko. 308 PEUGEOT KttNt£iiünAti PEUGEOT ZA TfiST, Gùk/co ¡n Taiii TR$Tt ul. flavta 47 tél. 040 627782 GORICA, Majnica Í2 tel. 0481 391808 TRŽIČt ul. Timavo 24 tel. 0481 790505 www. p adov j n ef igti„ i l 18 Nedelja, 14. oktobra 2007 NEDELJSKE TEME / POMEMBNE, A NAM NEPOZNANE TRŽAČANKE Maša Dolenc Grom (javna delavka, 1872 -1949) Pred prvo svetovno vojno je bila v Trstu zelo znana in požrtvovalna javna delavka tudi Sežančanka Maša Gromo-va. Uporabljam to obliko, danes »prepovedanega« priimka, ker so jo vsi v njeni dobi poznali kot Mašo Gromovo, in ne kot Marijo Grom, kakor bi se morala danes uradno imenovati. Maša (Marija) Grom se je rodila v Sežani 27. februarja 1872. leta s priimkom Dolenc. Njen oče Jakob Dolenc je imel v Sežani znano kavarno, njena mati pa je bila Frančiška Kariž. Že kot dvajsetletno dekle se je Maša z vso mladostno vnemo lotila dela v tamkajšnji ženski podružnici CMD. (V najnovejšem Slovenskem pravopisu je zabeleženo cirilo metodijsko društvo, ki je društvo slovenskega katoliškega duhovništva, in ga ne smemo zamenjati z nekdanjo Družbo sv. Cirila in Metoda ali tudi Ci-ril-Metodovo družbo, uporabljali sta se obe imeni). CMD je nastala ob tisočlet-nici Metodove smrti (1885.leta). Komaj sedem let pozneje so 1892.leta Sežan-čani ustanovili svojo žensko podružnico. 1895.leta je bila Gromova izvoljena za tajnico Družbe; na tem mestu je ostala do svojega odhoda v Trst. Medtem se je namreč poročila s carinskim uradnikom Antejem Gromom in se 1898.le-ta preselila v Trst, kjer je takoj poprije-la za delo pri tržaški ženski podružnici CMD. Opravljala je tajniške ali blagajniške posle, dokler ni postala podpred-sed ni ca te druž be in to os ta la do 1915.leta, ko je zaradi vojne zapustila Trst in se z družino umaknila v Ljubljano. Ob njenem prihodu v Trst je začel v našem obmorskem mestu delovati Zavod sv. Nikolaja. Prišla je prav ob nastanku tega zavoda, zato se je takoj pridružila Mariji Skrinjarjevi. Nekateri jo celo navajajo kot soustanoviteljico tega zavoda za mlada dekleta, ki so množično prihajala v Trst iskat boljši kos kruha. Iz dokumentov vemo, da je v pripravljalnem odboru še ni bilo, je pa res, da se je vsi njeni sodobniki spominjajo kot ene izmed najbolj neutrudnih druš-tve nih de lavk tis te ga ča sa. Z vsem mla -dostnim zanosom je iskala učiteljice in prirejala učne tečaje za brezposelne služkinje, ki so se jih udeleževale tudi zaposlene. Zaradi njene pripravljenosti pomagati povsod, kjer se je pokazala potreba, so jo volili tudi v odbore drugih društev, bila je tajnica ali blagajničarka, ker je znala vestno poskrbeti tudi za prepot-rebna denarna sredstva. V Zavodu sv. Nikolaja so kmalu stekli prvi tečaji kuhanja, likanja in šivanja, učile pa so se dekleta tudi ročnih del. Gromova je bila odlična organizatorka, ki je s svojo prepričljivo besedo pritegnila za to delo več učiteljev. Sploh so bile učiteljice v tistih časih dosti bolj zavzete javne delavke, kakor so danes, ko jih komajda kje srečamo, še na predavanjih jih ni. Gromova pa se ni ustavila samo pri društvenem delu, ampak se je zavzemala tudi za delavske pravice. Bila je namreč odlična govornica, kar je bilo takrat pri ženskah redka odlika. Znano je, da so ženske nastopale kot recitatorke in igralke, organizirale razne kulturne in druge prireditve, medtem ko jih zaman iščemo na političnem polju, saj tam niso imele nobenih pravic, niti volilne ne. Gromova je bila torej izjema. O tej njeni dejavnosti bi ne vedeli dosti ali celo nič, če bi nam o njenih govorniških sposobnostih ne zapustila dragocenega pričevanja Pavla Hočevar, ki je prišla v Trst 1910.leta, ko je bilo v našem mestu, v nasprotju z Ljubljano, že zelo živahno in močno razširjeno javno delovanje na raznih področjih. Narodno in socialno delo tržaških Slovenk jo je prevzelo takoj, ko se je malo razgledala. »Tukaj je delo, potreba,« je zapisala v svojih spominih in presodila, da je njena dolžnost, poleg šole, tudi javno delo, zato je poiskala Gromovo, o kateri je že takoj prve dni slišala samo pohvalne besede. Gromova ni izgubljala besed, ko se ji je mlada učiteljica predstavila; prisrčno jo je objela in ji takoj dala v roke delo, s ka te rim se je uba da la prav ta krat, ko je prišla Pavla k njej. »Vi ste še novinka, šele dobro iz šole in imate svežo glavo -dajte, prosim, napišite nekaj prošenj! Boste videli, da bomo uspešne!« Napisati je bilo treba prošnje za podporo Zavodu sv. Nikolaja. Gromova jih je napisala že veliko, in ker ni več našla prepričljivih in novih besed, je to delo kar takoj zaupala mladi učiteljici, kije bila najprej v zadregi, saj je morala prošnje kar iz rokava stresti, na kar ni bila niti še pripravljena. Ostalo pa ni le pri pisanju prošenj. Prepričljive besede Gromove so jo kmalu potegnile v sredo dogajanja in Hočevarjeva je pomagala v Zavodu tudi pri tajniških poslih. Skrinjarjeva je takrat že izgubila nogo, ostala je njihova te, ki so dvomile ali omahovale. In tudi delo se je takoj našlo. Hočevarjeva je skupaj z Gromovo nosila stole na oder in pred oder. Na trgu je bila že velika gneča. Potruditi sta se morali, da sta opravili svoje delo. Na odru sta se zvrstila prva dva govornika, drugi je bil italijanski delavec. Takoj za njima je stopila na oder Gromova. Hočevarjeva je ostrmela in pozneje v svojih spominih zapisala njene besede: »Dragi zborovalci in zborovalke! Zdaj bom še jaz povedala nekaj besed. Ne bom jih povedala, zagrmela bom, saj nisem zastonj Maša GROMOVA! Zagrmela bom, da bodo slišali našo pritožbo tisti tam, ki nočejo slišati naših mater, naših ubogih mater, ko joka- ni za pomembno pričevanje o Maši Grom kot aktivni bojevnici za socialne pravice tržaških delavcev. Ko je 1915.leta Italija stopila v vojno proti Avstriji in se je Gromova s svojim možem preselila v Ljubljano, njeno javno delo ni zamrlo. Prilagodila se je novim razmeram in zgrabila za delo tam, kjer so jo potrebovali. Tako kot v Trstu, je tudi v Ljubljani kmalu stala v prvih vrstah. Skupaj z drugimi Primorkami je bila med ustanoviteljicami Kluba Primork, v katerem je bila vsa leta od-bornica, potem blagajničarka in nazadnje, konec dvajsetih let predsednica. Od-borniško mesto je zasedla tudi v Kolu Jugoslovanskih sester, v Splošnem ženskem društvu in v Ciril-Metodovi družbi. Društva, v katerih je nesebično de- svetovalka, kaj več pa ni zmogla, zato so morale veliko dela prevzeti odbornice. Hočevarjeva je bila že po prvih pismih polna dvomov in skrbi. Ali j e pravilno zastavila besede in kako se bo sploh znašla med že izkušenimi tržaškimi delavkami, se je spraševala. Gromova pa je imela zanjo nove naloge, še preden je sama mogla podvomiti o svojih sposobnostih. Že prvi dan jo je ob odhodu poklicala nazaj, da bi ji povedala nekaj o protidraginjskem zborovanju, ki bo v nedeljo pri Sv. Jakobu. »Veste«, ji je rekla, »draginja je res taka ... moramo kaj napraviti. Tudi me žene se moramo oglasiti. No, pridite, saj vas bo zanimalo, pa še kaj pomagali mi boste, če bo treba. Prav gotovo pridite! Saj bo še v Edinosti!« Hočevarjeva je sicer obljubila, da pride, a takoj zatem zapadla v dvome, kako naj pomaga, saj teh problemov sploh ne pozna. V nedeljo po-pold ne pa je kljub vsem dvo mom po is -kala trg Sv. Jakoba, kjer je bilo zborovanje. Zmagalo je prepričljivo povabilo Gromove, ki je znala pritegniti tudi tis- jo, kadar štejejo drobne krajcarje in ne morejo kupiti svojim otrokom... Kaj pravijo tisti tam, ki sramotno plačujejo žulje naših zgaranih mož...« Hočevarjeva je poslušala Gromovo z občudovanjem in v svojih spominih na 67.strani zapisala, da »je govorila neutrudno, zdaj resno in preteče, zdaj šaljivo in v narečju, množica ji je še glasneje ploskala, ženskam je šlo do srca, otroci so uživali. Jaz pa sem jo občudovala: res, prava ljudska govornica! In kako pozna življenje, kako v živo zadene! Takega nastopa si prej še misliti nisem mogla... To je torej protidraginjsko zborovanje. Zdaj šele lahko rečem, da vsaj malo poznam življenje, ki ga morajo Slovenci, delavci, občutiti še veliko huje, kakor njihovi gospodarji, ki jim režejo kruh... « Ta spomin na protidraginjsko zborovanje pri Sv.Jakobu v Trstu je dokaz o izjemno prepričljivem nastopu javne govornice Gromove. Če bi bil ta nastop medel, bi Hočevarjevi ne ostal tako živo v spominu in danes bi bili prikrajša- lala, so ji 13.februarja 1929.leta priredila v prostorih Kazine časten večer, na katerem ji je častna dvorna dama kraljice Marije Franja Tavčarjeva, izročila za njeno vsestransko dejavnost visoko odlikovanje, red sv.Save IV.stopnje. Ob tej priložnosti so ji fantje prinesli domačo sežansko zemljo, kar je ganilo vse udeležence večera. Kljub pomanjkljivi izobrazbi, saj je imela samo sežansko osnovno šolo, je bila Gromova zelo razgledana. Ogromno je brala in se sama vse življenje izobraževala. Govorila je poleg slovenskega jezika tudi italijansko, nemško in srbohrvaško. Dobro se je zavedala, da je mladini nujno potrebna izobrazba, zato je v Ljubljani s spodbujanjem in tudi z denarnimi prispevki podpirala dijake in univerzitetne študente. Vsi so jo poznali in se s prošnjami obračali nanjo. Materinsko je skrbela za begunce, ki so zaradi fašizma zbežali preko meje. Tisto leto, ko je prejela odlikovanje, je Marija Lamutova zapisala v Ženskem svetu (štev.8/str. 226): »Srečamo jo povsod. Neumorna brzi iz trgovine v trgovino, iz hiše v hišo, nabirajoč perila in drugih potrebščin za splošno žensko bolnico, nemeneč se za izlive ogorčenih trgovcev, ki jim je bil ravnokar odmerjen previsoki davek; ona mirno posluša, nato pogovarja in prosi, lepo prosi. Uspeh je velik, rjuhe in drugo perilo je na vozu nagromadeno in nabiralka je srečna. Sedaj je v bolnici ob postelji izgnanca - delavca, nato stopa prva za krsto brezposelnega begunca, govori ob odprtem grobu... Srečaš jo ob vsaki uri v kletnih in podstrešnih stanovanjih, kamor nese žarke sonca...prodaja vstopnice za koncerte naših umetnikov (da ne bodo nastopili v prazni dvorani), ...intervenira pri oblasteh, išče služb, prosi milosti...« in še bi lahko nadaljevala in s temi besedami Mare Lamut zarisala podobo drugačne Gromove, kamor smo jo spoznali iz tržaških let Pavle Hočevar -jeve v knjigi Pot se vije. »Maša je samonikla... Od nje se učimo, da si vsaka dovzetna žena lahko sama razširi duševno obzorje«, pravi Lamutova. Mnogo je tistih, ki jim je Gromova pomagala do izobrazbe. Med vsemi pa je najbolj znano preprosto sežansko dekle, ki je pobegnila čez mejo in se v Ljubljani zaposlila kot služkinja. V nobeni službi ni zdržala dolgo, dokler je ni vzela k sebi Gromova in ji pomagala, da je šla v Beograd v šolo za zaščitne sestre. Ker je imela tudi precej pisateljskega daru, je začela pisati, najprej črtice, potem povesti. 1933.leta je Mohorjeva družba v Celju izdala povest Njene službe, o katerih so pisali takratni znani kritiki. Podnaslov te knjige je Povest služkinje. V njej se njena avtorica Marija Hus spominja gospe Marije, ki ji je odprla in omogočila pot v novo življenje. V gospe Mariji z lahkoto prepoznamo Mašo Gromovo; spoznamo njen globok socialni čut, pa tudi njen stvaren in trezen pogled na svet, ki ga začutimo v njenih nasvetih, s katerimi pospremi dekle na novo pot. V povesti je dobila Mara ime Zora, saj je vsa pripoved avtobiografska. V njej najdemo tudi tele stavke: Zora je prišla v novo službo..., v gospe Mariji je spoštovala ženo iz taborske dobe. Eno izmed tistih redkih žena, ki so na mejah naše domovine toliko storile za narod. Za sprejem Zore v zavod je gospa res morala napeti vse sile. Toda uspela je. Na jesen se je Zora poslovila od gospe. »Zdaj so ti vrata odprta; le glej, kako boš vozila. Mislim, da te je življenje zadosti izmodrilo. Ponos je lepa reč; toda v življenju ti hodi pogosto navzkriž. Prebila si se skozi življenje. Ostani zvesta sebi vedno!« Ta zapis Mare Hus v povesti Njene službe je kamenček, ki dopolnjuje portret Maše Grom, ki je rada pravila, da dobra gospodinja res podpira tri hišne vogle, vendar naj vsaka kolikor zmore dela tudi zunaj doma, v raznih organizacijah, kjer ni nikdar dovolj pridnih rok, pa naj gre za kulturno ali socialno delo. Delo mora biti pestro in ne enostransko. Žena, ki se popolnoma izgubi v domačem delu, zasužnji samo sebe in postane prostovoljen jetnik, je menila Gromova. »Od ranega jutra do poznega večera poje zvonec na tvojih vratih. In ti odpiraš, sprejemaš in poslušaš...poslušaš s srcem... Zvonilo je v Trstu na Sca-li Santi; nadaljuje se na Dolenjski cesti v Ljubljani.« je zapisala 1932.leta v Ženskem svetu Lamutova. In proti koncu tega Odprtega pisma Maši Gromo- vi jo premaga čustven navdih: «V Tebi je poosebljeno Primorje, v Tvoji bližini šelestijo oljke... Dih juga je v Tvojih besedah in žar južnega sonca v Tvojih očeh.« S temi besedami, ki so živo nasprotje podobe ljudske govorice, ki je »grmela« na zborovanju pri Sv. Jakobu v Trstu, končujem ta portret Maše Gromove. Lejla Rehar Sancin / NEDELJSKE TEME_Nedelja, 14. oktobra 2007 1 9 manjšine - Predsednik baskovske vlade napovedal postopek za osamosvojitev Kam gre Baskija? Vprašanje je popolnoma na mestu, če le obrnemo pozornost na naslednje besede. »Napočil je trenutek, da prekinemo spiralo in odpremo novo zgodovinsko obdobje. Mir in politična normalizacija sta v naših rokah, v rokah baskovske družbe. To dolgujemo sami sebi in to si zaslužijo prihodnje generacije.« S temi besedami je predsednik baskovske vlade Juan José Ibarretxe 28 septembra zaključil svoj govor v baskovskem parlamentu: govoril je o splošni politiki, dejansko pa je napove dal začetek pos top ka, ki bi v ne kaj letih lahko privedel do neodvisne baskovske države. Proces v štirih stopnjah Ta postopek je Ibarretxe razvil v štirih stopnjah. Prva stopnja zadeva ponudbo predsedniku španske vlade, naj z baskovsko vlado sklene politični sporazum. Slednji naj bi temeljil na dveh načelih: etičnemu načelu zavračanja nasilja in obveze baskovske družbe, da bo svoje probleme reševala izključno po politični in demokratični poti, ter demokratičnemu načelu spoštovanja volje baskovske družbe z obvezo, da se to načelo vključi v pravno ureditev. Ta sporazum bi imel za cilj dosego dveh dogovorov: dogovor, da bi prišlo do sporazuma o prenehanju nasilja na osnovi pogojev, ki jih je španski parlament že navedel v resoluciji, odobreni leta 2005, in dogovor o začetku pogajanj med baskovskimi strankami za dosego političnega sporazuma, ki bi bil osnova za ratifikacijo na referendumu s strani baskovskega ljudstva. Ta stopnja naj bi se iztekla do junija 2008 V istem mesecu, to je v juniju leta 2008, naj bi sklicali posebno zasedanje baskovskega parlamenta, na katerem bi potrdili politični pakt med strankami, da bi baskovsko ljudstvo o njem lahko odločalo na pravno zavezujočem referendumu, ali pa samo razpisali referendum, da premostijo blokado, v kateri se nahaja baskovska družba; s tem referendumom bi baskovsko vlado pooblastili, da po eni strani začne z dialogom z namenom, da doseže konec nasilja, po drugi strani pa poišče rešitev političnega konflikta. Če parlament ne bo hotel sprejeti nobenega od teh sklepov, ga namerava Ibarretxe razpustiti in razpisati predčasne volitve v oktobru 2008. Za tretjo stopnjo je predsednik baskovske vlade že določil datum: 25. oktober 2008 bo potekal referendum o eni dveh opcij, ki ju je nakazal v prvi fazi. V prvem primeru, če bodo stranke do junija prihodnjega leta dosegle sporazum, bosta referendum razpisala skupno predsednik španske vlade in predsednik baskovske vlade z namenom, da baskovsko ljudstvo potrdi doseženi politični sporazum in torej začne proces za rešitev baskovskega političnega konflikta; mimogrede, iz konteksta je jasno, da Ibarrtetxe ne verjame v to možnost, ampak jo navaja le kot nekakšno željo, idealno hipotezo. V drugem primeru bo prepuščena volivcem naloga, da odločajo o odprtju procesa reševanja konfliktov; v tem primeru Ibarretxe ocenjuje, da odločitev še ne bo pravno obvezujoča, bo pa politično zelo pomembna, saj se bodo morali volilci izreči o dveh vprašanjih: o tem, da Zaradi pomanjkanja prostora bomo nadaljevanje pregleda jubilejne številke revije Razprave in gradivo ob 80. obletnici Inštituta za narodnostna vprašanje objavili prihodnjič. morata španska vlada in ETA začeti dialog z namenom, da se preneha vsakršno nasilje, seveda pod pogoje, da se ETA odpove teroristični dejavnosti, in o zadolžitvi vseh baskovskih političnih strank, da začnejo s pogajanji za dosego »sporazuma o politični normalizaciji«. Ibarretxe je tudi jasno napovedal, da namerava po tem referendumu, ne glede na izid, razpustiti deželni parlament in razpisati volitve. Četrta stopnja pa vsebuje nadaljnji postopek pogajanj in končni referendum, do katerega naj bi prišlo v drugem polletju leta 2010. Izhajajoč iz stališča, da imajo politiki dolžnost, da spoštujejo demokratično izraženo voljo ljudstva ter da je ta volja sploh zavezujoča za vse, bi bila ETA dolžna spoštovati voljo ljudstva, da preneha s teroristično dejavnostjo, vse baskovske politične sile pa bi morale vzpostaviti proces dogovarjanja za dosego sporazuma o politični normalizaciji. O tem sporazumu bi glasovali leta 2010. Ibarretxe se zaveda, da bo to težak proces, ker je »na koncu veliko težje zgraditi mir kot napovedati vojno«. Že sedaj pa se je treba obvezati o datumu, ko bo z referendumom ta proces končan; po mnenju predsednika baskovske vlade bo primeren čas za to v drugi polovici leta 2010, saj je do takrat dovolj časa za pogajanja med političnimi strankami in za »odgovor utrujeni in skeptični družbi, ki od politikov terja resnosti, dogovorov in rešitev«. Ibarretxejeva izhodišča Te svoje predloge je Ibarretxe iz-nesel v sklepnem delu svojega več kot poldrugo uro trajajočega govora. Zanimiva pa so vsekakor tudi njegova uvodna izhodišča, ki se začenjajo s pomenljivim naslovom »Nov zgodovinski ciklus« in s prvim podnaslovom, ki vključuje trditev da se Baski nočejo več zapirati v preteklost. Tu je Ibar-retxe navedel celo vrsto okoliščin, ki Baske potiskajo nazaj. Na prvem mestu je nasilje, ki ga ETA uporablja za dosego političnih ciljev. Na drugem mestu je zanikanje obstoja političnega konflikta, ki ni povezan z nasiljem in ki bi ga bilo treba rešiti z dialogom. Tretja točka zadeva izkoriščanje žrtev terorizma v politične namene, četrta pa istovetenje prizadevanj za mir in politično normalizacijo s terorizmom, kar pomeni prepuščati organizaciji ETA ključ terorizma. Na peto mesto je Ibarretxe postavil zakonodajo o strankah, s katero je bil del baskovske družbe izključen iz političnega dela, kar je v nasprotju z državljanskimi in političnimi pravicami, na šestem in zadnjem mestu pa je enostransko gledanje na človekove pravice: ni mogoče terjati pravic jetnikov in ne obsojati atentatov, po drugi strani pa prav tako ni mogoče obsojati terorizma in se ne ozirati na mučenje v zaporih. Sicer pa je Ibarretxe prav tako v šestih točkah nakazal dejavnosti, ki so potrebne za prehod v novo zgodovinsko obdobje. Na prvem mestu je nujnost, da se vsi zavedajo, da je treba delovati po dveh vzporednih tirnicah. Po prvi naj bi dosegli konec nasilja, po drugi pa naj bi se stranke dogovarjale za rešitev političnega konflikta. Konec nasilja in politična normalizacija sta namreč po oceni predsednika baskovske vlade ločena procesa in terjata različne sogovornike, instrumente, metode in vsebine. Ta ločitev je bila temeljna za rešitev severnoirskega vprašanja. Na drugem mestu je ugotovitev, da so pogajanja, ki so potekala v času nedavnega premirje, vendar privedla do nekaterih rezultatov; na primer do dejstva, da danes velika večina političnih sil priznava identiteto baskovskega ljudstva in prav tako priznava obstoj političnega konflikta. Tretja točka je predpostavka, da je treba z dialogom doseči konec nasilja. To je navsezadnje potrdila tudi poslanska zbornica v maju leta 2005. Tudi evropski parlament in druge mednarodne ustanove so podprle prizadevanja za vzpostavitev miru v baskovskih deželah. Jasno je torej, da uživajo prizadevanja za prekinitev nasilja na zadnjem območju v Evropi, kjer do njega prihaja, v interesu mednarodne javnosti. Na četrtem mestu je predpostavka, da sporazum ne pomeni izbire med avtonomijo in neodvisnostjo, ampak samo dogovor o postopku, po katerem bi se na demokratični ravni in ob enakopravnosti vseh sprejemale odločitve. Glede tega je demokratično načelo spoštovanja volje baskovske družbe in priznanja različnih oblik odločanja baskovskega ljudstva temeljno sporno vprašanje ki ga bo treba razrešiti. Peta točka vsebuje ugotovitev, da je pri kakršnemkoli odločilnem dialogu nujno, da vsi, ki v njem sodelujejo, potrdijo spoštovanje človekovih pravic in njihovo uveljavljanje po politični in demokratični poti. V šesti in zadnji točki pa je poudarjeno, da so zadnja dogajanja v zvezi s spodletelimi prizadevanji za dosego sporazuma o prekinitvi nasilja ponovno pokazala, da mora biti v vsem tem procesu baskovska družba glavni protagonist. Če do tega ne bo prišlo, bodo interesi in ovire posameznih strank in tudi medijev prevladali nad željo po pomiritvi. Uro mora torej naviti baskovska družba, pravi Ibarretxe, in baskovski družbi mora biti prepuščena končna odločitev. To je po njegovi oceni tista sprememba postopka, ki bi omogočila odprtje novega zgodovinskega ciklusa in nakazala baskovskemu ljudstvu novo prihodnost. Dokument se seveda ne končuje tu. Kot rečeno, je zelo dolg, in obravnava vse aspekte, od gospodarstva do sociale in kulture, vendar so omenjena politična izhodišča njegov daleč najpomembnejši del, saj prav s temi predlogi Ibarretxe odpira novo poglavje v odnosih z Madridom. Madrid zavrača pobudo Seveda ni treba posebej poudarjati, da v Madridu nad tem predlogom sploh niso navdušeni. Še več, zavračajo ga z vso odločnostjo. Tako je predsednik vladen José Luis Rodriguez Zapatero na seji vlade enostavno dejal, da referenduma ne bo, ker je to pravno in organizacijsko nemogoče. Dodal je, da Ibarretxe to predlaga iz zgolj volilnih razlogov in notranjih ravnovesij, pri čemer je izrecno opozoril na deljena mnenja v baskovski nacionalistični stranki PNV, to je stranki, ki jo vodi sam Ibarretxe. Trditev, da referenduma ne bo, pa je Zapatero utemeljil z določili, po katerih referendume sklicuje samo Madrid: predsednik vlade, parlament in kralj. Pravne razprave o tem sploh ne more biti, je pristavil premier. Trditev, da ima predsednik baskovske vlade pred očmi politično računico, pa v Za-paterovi stranki pojasnjujejo s trditvijo, da so po javnomnenjskih raziskavah socialisti v baskovski deželi močno napredovali in bi lahko postali prva stranka. Pri socialistih pa tudi dodajajo, da ne bo nikoli prišlo do sporazuma med baskovskimi strankami, saj bosta PSE in PP glasovali proti referendumu. Madridskim politikom je priskočil na pomoč, kot že pogosti v preteklosti, sodnik Baltasar Garzon, ki je dal pred dobrim tednom dni aretirati celotno vodstvo stranke Batasuna, ki se je sestajalo na nekem županstvu. Obtožba je splošna, sodelovanje z organizacijo ETA, kot običajno pa o njej ni drugih podrobnosti. Ta dogodek je seveda dodatno razburil Baske. Sicer pa trditev, da prihaja v zvezi s tem predlogom do nesoglasij v sami baskovski nacionalistični stranki, temelji na izjavah nekaterih predstavnikov stranke; tako je župan Bil-baa Inaki Azkuna izjavil, da po njegovi oceni Ibarretxe ne bo šel dlje od te svoje načelne izjave; po njegovi oceni bi sklic referenduma predstavljal resen problem; po njegovi oceni skoraj 50% ljudi ne soglaša s tem predlogom; trenutno je najpomembnejše vprašanje onesposobiti organizacijo ETA. Sicer pa ima o tem načrtu pomisleke tudi bivši predsednik baskovske vlade Josu Jon Imaz, ki je mnenja, da referenduma ni mogoče oklicati brez dogovora z Madridom. Imaz na zadnjih volitvah ni kandidiral prav zaradi nesoglasij z Ibarretxe-jem, ker se je zavzemal zgolj za spremembo baskovskega deželnega statuta, torej za večjo avtonomijo, vendar v okviru baskovske države. Tako je v ocenah Madrida, da Baski glede referenduma niso enotni, dejansko veliko resnice. Prav tako ni neutemeljena trditev, da se mora Ibarretxe soočati tudi s svojo volilno računico. Na zadnjih deželnih volitvah so socialisti in ljudska stranka sestavljali odločen promadridski blok, sedaj pa so se stvari spremenile, ker socialistom, zahvaljujoč se Zapaterovi reformistični politiki, ki v mnogočem odraža pričakovanja Baskov, narašča podpora tudi v baskovski deželi. Za Ibarretxeja je bila torej nujna neka motivacija, s katero bi po eni strani zajezil izpad glasov k socialistom, po drugi pa povečal priliv glasov skraj-nejših baskovskih organizacij oziroma tistih volivcev, ki se običajno odločajo za stranko Batasuna, ki pa je z zakonom, sprejetim v času Aznarjeve vlade, prepovedana. Sam Ibarretxe pa vztraja in Za-pateru sporoča, da z obrekovanjem ne bo mogoče doseči nobenega rezultata. Tako je izsilil srečanje v Madridu, kjer ga bo Zapatero sprejel 16. oktobra, takoj po vrnitvi z dolge latin-skoameriške turneje. Od srečanja si ni mogoče veliko obetati, že dejstvo, da do njega pride, pa je ob tej napetosti pomemben rezultat. Pri vsem tem pa ima Ibarretxe še enega zelo velikega sovražnika. Ves španski tisk se je krčevito zagnal proti njegovemu predlogu in sploh ne dopušča možnosti, da bi do uresničitve res prišlo, niti do referenduma, kaj šele do odcepitve. El Pais, dnevnik, ki je zelo blizu socialistom, celo v naslovih piše, da gre za protiustavno pobudo; v desno usmerjenem tisku so obtožbe še hujše. Pač pa v Kataloniji spremljajo razvoj teh dogajanj z določeno pozornostjo. Tako na primer dnevnik Avui, ko napoveduje sestanek med Zapaterom in Ibarretxejem, govori o dialogu med gluhimi, kar pomeni, da ustvarja nekakšno ekvidistanco med Madridom in baskovsko deželo. Previden je tudi odziv nekdanjega dolgoletnega predsednika Katalonije Jor-dija Pujola: kot poroča barcelonski španski dnevnik La Vanguardia je dejal, da o Baskiji ne ve veliko in zato se je vedno naslanjal na stališča PNV; sedaj pa tega ne more narediti, ker je PNV »globoko razklana«. Bojan Brezigar KULTURNI 18. SLOVENSKI SLAVISTIČNI KONGRES OD 18.DO 20.OKTOBRA V TRSTU Od 18. do 20. oktobra bo Trst prvič gostil Slovenski slavistični kongres, ki ga od leta 1989 prireja Slavistično društvo Slovenije. Z lanskim letom je Društvo načrtovalo vrsto kongresov zunaj slovenskih meja, točneje v Zagrebu, Trstu in Celovcu. Projekt je izraz volje po obravnavanju jezikovnih in filoloških vprašanj z upoštevanjem narodnostnega prostora, ki ga državne meje ne morejo uokvirjati. Po lanskem kongresu v Zagrebu, bo zdaj na vrsti mesto Trst, ki bo s svojo jezikovno in kulturno identiteto postalo snov za poglobljeno strokovno razpravo z naslovom »Živeti mejo«. Predavatelji bodo s svojimi posegi poglabljali vlogo slovenskega jezika v multikulturnem, obmejnem prostoru, na osnovi štirih tematskih sklopov: primorska večkultur-nost, aspekti slovenske književnosti v Italiji, slovensko-italijanske primerjalne vede in slovaropisje, učenje in poučevanje slovenščine v večjezičnem prostoru in dosežki slavistične medkulturnosti. Posebna okrogla miza bo obravnavala temo zamejske mladinske književnosti. Kongres je dogodek primarnega po- mena na področju študija in vrednotenja slovenskega jezika, ki bo privabil v tržaški Kulturni dom in v prostore Narodnega doma čez sto raziskovalcev in strokovnjakov in bo idealno povezoval univerze v Trstu, Vidmu, Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novi Gorici in Celovcu. Posegla bosta tudi oba letošnja nagrajenca Slavističnega društva Slovenije za življenjsko delo, Pavle Merku in Sergij Šlenc. Dogodek predstavlja izredno priložnost tudi za gostitelje, oz. za celotno zamejsko stvarnost, ki bo v tem obdobju v središču pozornosti kot objekt in subjekt strokovnega poglabljanja. V načrtu so pobude za vrednotenje beneškega jezikovnega in literarnega zaklada ter razstava o zgodovini in položaju slovenskega šolstva v Italiji, ki jo bodo priredile tržaške šole vseh vrst in stopenj. Poleg predavanj, bodo udeleženci kongresa imela na voljo tudi druge, zanimive kulturne pobude; lahko si bodo ogledali slavistični knjižni sejem tukajšnjih in osrednjeslovenskih založb, četrtkov večer pa bodo lahko posvetili gledališki umetnosti, saj bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo svojo uspeš- Pokroviteljstvo: Dežela Furlanija Julijska Krajina Zadružna kraška banka Slovenska kulturno gospodarska zveza Svet slovenskih organizacij Pokrajina Trst Občina Dolina Generalni konzulat Republike Slovenije vTrstu Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Agencija za raziskovalno dejavnost Rs Slovensko stalno gledališče Zveza slovenskih kulturnih društev Sklad Zora in Libero Polojaz Graphart TriesteTrasporti TAL SIOT Spa Slovenska Evrošola Mizarska delavnica Boris Grilanc, Prosek Livio in Irena Milič Slavistično društvo Slovenije- Organizacijski odbor 18. Slavističnega kongresa SLOVENSKI SLAVISTIČNI KONGRES ŽIVETI MEJO TRST, 18.- 20.OKTOBRA 2007 Otvoritev kongresa v četrtek, 18. oktobra 2007 ob 10.uri v Veliki dvorani Slovenskega stalnega gledališča Četrtek, 18.10. -Kulturni dom, ulica Petronio 4 (Velika dvorana) 11.15-12.30 Živeti mejo (predseduje: Miran Košuta) Ciril Zlobec, Matjaž Kmecl, Alojz Rebula, Boris Pahor 12.30-13.45 Slovenska književnost v stiku (predseduje: Ciril Zlobec) Boris Paternu, Aleksander Bjelčevič, Matjaž Zaplotnik, Marija Pirjevec 15.00-17.00 Slovenska književnost v stiku (predseduje: Matjaž Kmecl) Fedora Ferluga, Janez Vrečko, Nada Djukic, Marija Mercina, Loredana Umek, Vladka Tucovič 17.00-18.30 Slovenska književnost v stiku (predseduje: Boris Paternu) Urška Perenič, Milena Mileva Blažič, Nataša Špolad Manfreda, Sonja Žilavec Nemec Predstavitve knjig in projektov /15.00-17.00 Razstava tržaških šol vseh vrst in stopenj (atrij) Petek, 19.10. -Narodni dom, ul.Filzi 14 (Velika dvorana) 9.30-11.00 Slovenski jezik v stiku (predseduje: Živa Gruden) Roberto Dapit, Matej Šekli, Majda Kaučič Baša, Vesna Mikolič, Aleksandra Derganc, Tjaša Miklič 11.00-12.30 Slovenski jezik v stiku (predseduje: Vesna Mikolič) Pavle Merku, Suzana Pertot, Andreja Duhovnik Antoni, Jerca Vogel 15.00-17.00 Slavistika in slovaropisje v stiku (predseduje: Roberto Dapit) Sergij Šlenc, Lojzka Bratuž, Irena Orel, Metka Furlan, Kozma Ahačič, Peter Weiss, Nataša Jakop Predstavitve knjig in projektov /10.00-11.00 (Mala dvorana) Okrogla miza-Zamejska mladinska književnost (Mala dvorana) 15.00-17.00 / Igor Saksida, Dragica Haramija, Tilka Jamnik-Manca Perko, Darka Tancer Kajnih, Janja Vidmar nico „Devetsto" po tekstu Alessandra Ba-ricca. Sobota bo v celoti namenjena izletu kongresnikov po tržaški okolici. Za koordinacijo kongresa je bila potrebna ustanovitev priložnostnega organizacijskega odbora v kraju dogajanja. Odgovornost za logistične in promocijske aspekte dogodka je prevzela skupina tržaških profesorjev in kulturnih delavcev. Odboru, ki deluje v sklopu Zveze slovenskih kulturnih društev, predseduje Boris Pangerc, nad organizacijo kongresa pa nadzoruje predsednik Slavističnega društva Miran Košuta, ki urejuje zbornik „Živeti mejo". Ob predavanjih bodo predstavljene tudi slavistične in slovenistične strokovne publikacije. Kongres bo potekal v znamenju počastitve 400 letnice izdaje prvega italijansko slovenskega slovarja Grego-rija Alasie da Sommaripe, ki je izšel v Trstu leta 1607. iz o C i v o C i agenda - agenda - agenda - agenda - agenda - agenda PEVSKI ZBORI POZOR! ZSKD IZVAJA ANKETO O STANJU ZBOROVSTVA ZATO PROSIMO DA ČIMPREJ IZPOLNETE VPRAŠALNIK IN GA VRNETE NA SEDEŽE ZSKD. NA TRŽAŠKEM: COROVIVO_ Deželna zborovska revija COROVIVO se bo odvijala v nedeljo, 21. oktobra na Pomorski postaji v Trstu. Prvi koncert bo ob 10.00 uri, nastopajo: So-cieta Polifonica "S. Maria Maggiore" (TS), Insieme "Lumen Vocale" (VIDEM), Officium Consort (PN), Coro Guarneriano - (VIDEM), Associazione Corale "Citta di Gradisca" (GO), Coro Polifonico "Citta di Pordenone" (PN), vokalna skupina "Ars Musica" (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ "Le Note Allegre" (Go), vokalna in instrumentalna skupina "Cantaré" (TS), OPZ "Fran Venturini"(TS), Ensemble ArmoniA (PN), Cappella Musicale "A. Salieri" (VIDEM), vokalna skupina "Citta di San Vito" (PN), Associazione Corale "Audite Nova" (GO), ŽPZ "Multi-fariam" (VIDEM); Tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo "Cappella Tergestina" (TS), zbor "Cjastelir" (VIDEM), OPZ del Contra (PN), Cattico-ro/Katizbor (TS), Mladinska vokalna skupina VRH SV. MIHAELA (GO), Collis Chorus (PN). Zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20. 45. PREDSTAVITEV PRIROČNIKA »PRAVICA IMENA IN PRIIMKA« v organizaciji SKGZ: torek, 16.10.2007 ob 19. uri - DOM-JO (št. 227), dvorana Antona Ukmarja-Mirota (prostori SKD Fran Venturini); četrtek, 18.10.2007 ob 20.30 -BRIŠČIKI, prostori KRD Dom Briščiki NA VIDEMSKEM: Razstava »Il respiro dell'esistenza« umetnice Claudije Raza bo na ogled v prostorih »Centro Civico - Borgo di Ponte« v Čedadu do 21.10.2007. BURNJAK2007:_ danes, 14.10.2007ob 10. uri: otvoritev raz-stave-sejma kmetijskih in obrtniških izdelkov Nediških dolin 1. del koncerta v Cerkvi Sv. Marije Magdalene (Oblici) ob 10.30: pohod po kostanjevih gozdovih (od Oblice do Gorenjega Tarbija) 2. del koncerta v Cerkvi Sv. Janeza Krstnika (Gorenji Tarbij) ob 14.30: gledališka predstava »An oča za mojo hči«, nastopa Beneško gledališče ob 16. uri: nastop trobilnega orkestra Ljubljanske filharmonije, vodi Andreja Šolar sobota, 20.10.2007ob 15. uri: simpozij: »Novo skupnostno načtrovanje«, nove možnosti za mednarodno sodelovanje ob 18. uri: predstavitev pesniške zbirke Marine Cernetig »Nič ni še umarlo« 20. uri: koncert balkan rock glasbe, nastopajo »Kraški ovčarji« nedelja, 21.10.2007ob 9.30: pohod s Planinsko družino Benečije ob 10. uri: odprtje razstave-sejma kmetijskih in obrtniških izdelkov Nediških dolin ob 11.30: sv. maša in procesija ob 14. uri: Mali Burnjak: zabava za otroke ob 15. uri: koncert Okteta Odmevi sobota, 27.10.2007ob 18.00: predstavitev knjige, nastopa zbor »Monte Nero« iz Pre-marjaka nedelja, 28.10.2007ob 10.00: prvi del koncerta dua Kristina Nemeth (sopran) in Emanuele Battigelli (arpa) v Cerkvi Sv. Marije Magdalene v Oblici ob 10.30: pohod po kostanjevih gozdovih (iz Oblice do Gorenjega Tarbi- ja) ob 12.00: drugi del koncerta v Cerkvi Sv. Janeza Krstnika ob 15.00: koncert MePZ Hrast iz Doberdoba ZA IGRALCE, REŽISERJE IN MENTORJE GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH SKUPIN: JESENSKE DELAVNICE SODOBNIH SCENSKIH UMETNOSTI v organizaciji JSKD se bodo odvijale v novembru in decembru v Ptuju in Ljubljani. Rok prijave zapade 16. novembra 2007. VODJE IN PEVSKO NADARJENI ČLANI FOLKLORNIH SKUPIN POZOR! Seminar »Petje ljudskih pesmi« v organizaciji JSKD se bo odvijal v soboto, 10. novembra 2007 v Tolminu. Na programu: oblačilna dediščina in možnosti kostumi-ranja pevskih in godčevskih skupin, predavanje in učenje petja ljudskih pesmi. Rok prijave zapade 26. oktobra 2007. Rok za prošnje za redne pobude se izteče 31.12.2007. Obrazec IPP je na sedežih. PODELITEV NAGRADE IGNACIJ OTA ZA ZBOROVSKE SKLADBE BO V PETEK, 9. NOVEMBRA 2007 OB 20. URI NA SEDEŽU SKD VALENTIN VODNIK V DOLINI. VSE INFORMACIJE O TEČAJIH IN RAZPISIH NUDI ZSKD TEL. ŠT. 040 635 626, E-MAIL TRST@ZSKD.ORG Ime in priimek: Monika Sulli Kraj in datum rojstva: Trst, 23. 10. 1969 Zodiakalno znamenje: tehtnica Kraj bivanja: Boljunec E-mail: monifolk@tin.it Stan: srečno poročena Poklic: učiteljica Najboljša lastnost: potrpežljivost in odprtost Najslabša lastnost: trma in impulzivnost Nikoli ne bom pozabila: rojstva hčerke Hobiji: ples, petje, kulinarika, potovanja, jeziki in rolkanje Knjiga na nočni omarici: Praznično leto Slovencev Najljubša risanka: Heidi Najljubši filmski igralec/ igralka: Richard Gere Najljubši glasbenik: Elton John, Zuc-chero, Mozart Kulturnik/ osebnost stoletja: Princesa Diana Ko bom velika, ... si bom končno vzela čas tudi zase Moje društvo: TFS Stu ledi Moja vloga v njem: plesalka in voditeljica Otroške folklorne skupine Svojemu društvu želim: da bi ga preplavil val navdušenih mladih moči, ki bi znal ceniti svojo lastno kulturno dediščino in graditi mostove prijateljstva med narodi Moj življenjski moto: živi in pusti živeti ter uživaj vsak dan, kot da bi bil zadnji Moje sporočilo svetu: ljubezen prežene vse sovraštvo / NEDELJSKE TEME Nedelja, 14. oktobra 2007 1 21 svetovalna služba kmečke zveze Čas obiranja aktinidije določimo s stopnjo zrelosti strokovni nasveti Aktinidija, bolje poznana kot ki-vi, sadež, ki prihaja iz Nove Zelandije, je pri nas razmeroma razširjena sadna vrsta, čeprav smo jo spoznali šele v zadnjih dveh ali treh desetletjih. Gojitelji te kulture se tudi letos obračajo na svetovalno službo Kmečke zveze, ker želijo pojasnila o najprimernejšem času za obiranje plodov te sadne vrste. Ker smatramo, da utegne ta podatek zanimati tudi druge goji-telje te kulture, bomo skušali dati s tem v zvezi nekaj osnovnih navodil. Po zakonu je obiranje dovoljeno, ko so plodovi dosegli 6,2 stopinje sladkorja po Brixovi lestvici. Ta vrednost pa je po našem mnenju prenizka, kaj ti do kazano je, da če že li mo okusiti res sladke sadeže te kulture, morajo po enomesečnem skladiščenju doseči sladkorno stopnjo, izraženo v stopinjah navedene lestvice, ki ne sme biti izpod 16 stopinj, kar pomeni, da mora v času obiranja ta stopnja doseči najmanj 8 stopinj po ome-nje ni les tvi ci. Stopnjo sladkorja določamo po Brixovi lestvici z refraktometrom, ki je točno in zelo lahko uporabljivo sredstvo. Omogoča nam namreč ta- Latnik je bogato obložen s sadeži aktinidije ansa kojšnjo določitev vsebnosti sladkorja, za kar potrebujemo, le nekaj kapljic sadnega soka. V notranjosti ref-raktometra je lestvica, na kateri se lah ko takoj raz bere sto pi nje slad kor -ja. Cena refraktometra je dosegljiva, saj se suče okoli 150 - 180 evrov, inštrument je uporabljiv tudi za določanje sladkorne stopnje plodov drugih sadnih vrst, še posebej pa grozdja. Za tiste, ki nimajo refraktometra in bi radi pravočasno obrali plodove kivija, jim je na razpolago svetoval na služba Kmeč ke zve ze. NOVO Kmečka zveza ima spletno stran Oglaševanje preko svetovnega spleta - interneta je postalo neobhodno potrebno za vidljivost vsake dejavnosti, še posebno gospodarske. Zato je tudi Kmečka zveza s pomočjo prispevkov javnih ustanov (Trgovinska zbornica, deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA, deželna uprava) zasnovala splet no stran, ki no si na -slov www.kmeckazveza.com, kjer bodo objavljene vse aktualne teme in novosti, ki zadevajo dejavnost organizacije in nasploš no kme tij sko stvar nost iz fiskalnega, tržnega, gospodarskega in ostalih vidikov. Da bo in ter net na stran Kmečke zve ze čim us peš nej ša in ko rist -nej ša predvsem čla nom, bo na njej mož no gos ti ti na vse včla -njene kmetije, ki si tega želijo. Ta ko bo mo go če na splet ni strani stalno brez plačno oglaševanje osmic, turis tič nih kme -tij in drugih kmetijskih podjetij. Sta nov ska or gani zaci ja namerava dati pobudi čim večjo odmevnost, zato vabi kmetije, ki bi rade bile prisotne na tej spletni strani, da se čim prej javijo v uradih organizacije. pridelava žita v eu Prihodnost ...v preteklosti Zaradi presežkov pridelave in okoljsko varstvenih razlogov je EU uvedla obvezno stopnjo 10% prahe ( set - aside), kar praktično pomeni, da niso smeli kmetje obdelovati eno desetino svojih polj z žitaricami. Zgleda pa, da bo pri evropski kmetijski skupni tržni politiki prišlo s tem v zvezi v kratkem do sprememb. Evropska komisija je 13. septembra 2007 predlagala, da se obvezna stopnja prahe ( 3,8 milijonov ha površin) za setev jeseni 2007 in spomladi 2008 zniža na 0%, s čimer se je odzvala na vse bolj zaostrene razmere na trgu z žiti. V EU - 27 je pridelek iz leta 2006 ( 265,5 milijona ton), ki je bil nižji od pričakovanega, povzročil ob koncu tržnega leta 2006/2007 premajhno oskrbo in najvišje cene žit doslej. Intervencijske zaloge so se zmanjšale s 14 milijonov ton, kakršne so bile na začetku tržnega leta 2006/2007, na približno 1 milijon ton ( stanje zdaj v septembru), ki jih večinoma sestavlja koruza, skladiščena na Madžarskem. Pričakuje se, da se bo zaradi znižanja stopnje prahe z 10% na 0% proizvodnja povečala za najmanj 10 milijonovton. Prihodnost sistema prahe bo del razprave o skupni kmetijske politike v novembru. Ta razprava bo obravnavala tudi, kako ohraniti koristi za okolje, ki jih je prinesla praha. Znižanje stopnje prahe na nič odstotkovne nalaga kmetom obveznosti, da bi morali obdelovati svojo zemljo. Z izvajanjem prahe lahko nadaljujejo prostovoljno in uporabljajo okoljske sheme. Sadno drevje: jesensko škropljenje Ko listje odpada je čas, da škropimo sadno drevje proti raznim glivičnim boleznim. To škropljenje pripomore k zmanjšanju jakosti okužbe vnaslednjem letu. Pri izbiri pripravkov bomo dali prednost tistim, ki so dovoljeni v biološkem varstvu. V glavnem so to bakrovi pripravki, ki delujejo površinsko. Poleg tega, da so slednji učinkoviti proti raznim povzročiteljem bolezni, tudi nekako pomagajo posebno enoletnih vejam, da bolje olese-nijo in na ta način bolje prenesejo nizke zimske temperature. Poglejmo, kako bomo ukrepali pri posameznih vrstah dreves. JABLANA - Najbolj pogosta glivična bolezen jablane je jablanov škrlup (Venturia inaequalis). Bolezenski znaki se pojavijo na mladih listih v obliki madežev, ki pozneje potemnijo. V hujših primerih listi odpadejo. Madeži se pojavijo tudi na sadežih. Škoda je večja, čim je sadež mlajši. Medtem ko sadež raste, se lahko pojavijo razpoke in deformacije. Gliva prezimi tudi na odpadlih listih, zato je škropljenje učinkovito prav, ko listje odpada. Učinkovito je tudi, da jeseni listje pograbimo in odstranimo ali uničimo. Če smo imeli letos močan napad škrlupa, škropimo prvič, ko je polovica listov odpadla, drugič pa, ko je listje popolnoma odpadlo. Če pa je bila bolezen malo prisotna, je dovolj, da škropimo le enkrat, in sicer medtem, ko listi odpadajo. Po navadi uporabljamo bakrove pripravke (bakrov oksiklorid), na primer RAME CAFFARO (100 gramov na 10 l vode), ali CUPROVIT, (70 do 100 gramov na 10 l vode), ali pa druge površinske pripravke. V biološkem varstvu lahko uporabljamo tudi žveplov proteinat (50 gramov na 10 l vode). Proti škrlupu je učinkovito tudi, da v času, ko listje odpada, poškropimo krošnjo z ureo v 5 % koncentraciji. To pomaga, da listi hitreje razpadejo, zato gliva v njih težje prezimi. V tem času škropimo tudi proti raku, ki ga povzročajo razne bakterije (Nec-tria galligena, Phomopsis mali idr.). Slednje preidejo v rastlino preko točke, kjer se listi naravno odlomijo od veje ali preko ran pri obrezovanju. Proti raku škropimo predvsem v mladih nasadih. V ta namen uporabljamo bakrove pripravke, podobno kot proti škrlupu. Opravimo eno samo škropljenje za obe bolezni: rak in jablanov škrlup. HRUŠKA - Tudi hruško napada škrlup, pa čeprav v veliko manjši meri, kot jablano. Tudi hruško škropimo proti škrlupu in raku, z istimi sredstvi in na podoben način, kot jablano. BRESKEV - V času, ko listje odpada, zatiramo breskovo kodravost (Ta-phrina deformans). Bolezenski znaki se pojavijo spomladi, ko listi poženejo. Slednji postanejo skodrani, rumeno zelenkasti ali rdečkasti in krhki, ki lahko delno ali popolnoma odpadejo. Drevo se z leti izčrpa in ne oleseni. Če se bolezen pojavi pozneje, se list le delno nakodra. Na cvetovih lahko opazimo nepravilnosti, na plodovih pa rdečkaste izločke na kožici. Zelo važno je, da s škropljenjem dobro zaščitimo vse rastlinske dele, saj je bolezen precej trdovratna. Na splošno koščičarje lahko škropimo tudi takrat, ko je listje že odpadlo, a ne smemo čakati predolgo. Drugič bomo škropili spomladi, ko se listi napenjajo. Uporabljamo bakrove pripravke, kot smo opisali za pečkarje. Pri koščičarjih pa moramo biti bolj previdni, ker imajo lahko nekatere sorte ali v primeru, da les ni dobro dozorel, višjo občutljivost na baker. V takih primerih škropimo z ne biološkimi pripravki na podlagi thirama (TMTD-50, 60 do 70 gramov na 10 l vode), DITHANE ali drugimi. Z istimi omenjenimi sredstvi škropimo tudi proti luknjičavosti (Clastero-sporium carpophilum) in moniliji (Mo-nilia fructigena). Monilija v glavnem pre-zimi v obliki micelija med lubjem ali na mumijah. Mumije so napadeni sadeži od prejšnjega leta, ki so se posušili in ostali na drevesu čez zimo ali pa so padli na tla. Bolezenski znaki se najbolj pojavijo na sadežih v obliki plesni v koncentričnih krogih. Kmalu ves sadež postane gnil. Ob bolj suhem vremenu pa se posuši in spremeni v mumijo. Pri vseh sadnih vrstah je najbolje, da listje, gnilo, odpadlo sadje in mumije v tem času ali najkasneje pred brstenjem poberemo in uničimo, saj je pogostokrat v njih gliva, ki prezimi. Zemljo okrog drevesa nekoliko obračamo, da pokopljemo morebitne preostale sadeže. Ob hujšem napadu v prejšnjem letu je bolje, da tudi sedaj škropimo. Proti moniliji uporabljamo bakrove pripravke, lahko pa škropimo tudi z ne biološkimi pripravki na podlagi bitertanola (BAYCOR), vinklo-zolina (RONILAN) in drugimi. ČEŠNJA, VIŠNJA, MARELICA IN SLIVA - Tudi druge koščičarje v tem času škropimo proti luknjičavosti in moniliji, na podoben način, kot breskev. Na monilijo je najbolj podvržena marelica. OREH - Bolezni so na domačem orehu le redkokdaj prisotne. Oreh lahko napade glivična bolezen po imenu orehov ožig ali rjava orehova pegavost (Gnomo-nia leptostyla, Gnomonia juglandis). Listje se prekrije s številnimi temno rjavimi pegami, večkrat nepravilnih oblik. Listi se lahko posušijo in predčasno odpadejo. Druga bolezen pri orehu je bakterijskega izvora, orehova črna pegavost (Xantho-monas juglandis). Bolezen se izrazi podobno, kot orehov ožig, le da so pege večje, poškodbe na plodovih pa bolj izrazite. Orehi se krčijo in počrnijo, zato predčasno odpadejo. Omenimo naj tudi Orehovo listno plesen (Microstroma juglandis), ki je redkejša. Prvi dve opisani bolezni zatiramo precej podobno. Bolezni prezimita v odpadlih listih ali na vejah, zato času odpadanja listov škropimo drevo z bakrovimi pripravki (npr. RAME CAFFARO, 100 gr na 10 l vode), ali z ostalimi površinskimi sredstvi, (DITHANE, ANTRACOL). Če orehov še nismo pobrali, moramo paziti na karenčno dobo pripravkov. Odpadlo listje poberemo in uničimo. Na začetku pomladi škropljenje ponovimo. Proti orehovi listni plesni pa ukrepamo le v skrajnih primerih. Lahko tudi oreh jeseni obrezujemo z namenom, da vsaj nekoliko omejimo povzročitelja bolezni. OLJKA - Na koncu bomo omenili tudi oljko. V tem času sicer ne škropimo, saj oljke dozorevajo. Takoj po končanem pobiranju oljk pa škropimo proti oljčni kozavosti, seveda le, če se je bolezen pojavila in če smo opazili bolezenske znake. Slednje opazimo v obliki 10 milimetrov velikih okroglih sivkastih madežev, ki so obrobljeni s črno barvo. Listi kmalu nato porumenijo in odpadejo. Ob hujših primerih in če bolezen zanemarimo, se lahko cele veje posušijo. Proti oljčni kozavosti uporabljamo bakrove pripravke, kot na primer RAME CAFFARO, (100 gramov na 10 l vode), ali pa druge površinske pripravke, ki pa niso dovoljeni v biološkem kmetijstvu (DITHANE, ANTRAKOL,...). Še enkrat poudarimo, da v tem času ne škropimo, saj moramo prej pobrati oljke. Bakrovi pripravki imajo namreč karenčno dobo 20 dni. Magda Šturman 22 Nedelja, 14. oktobra 2007 NEDELJSKE TEME KONČNA ODLOČITEV PREDSEDNIKA HRVAŠKE VLADE SANADERJA Apoksiomen bo ostal v »svojem« Lošinju / Sidram na varnem privezu v Malem Lošinju. Sartije žvižgajo in drice neusmiljeno tolče po jamboru. Razmere, v kakršnih preživljam tele trenutke, mi ne dovoljujejo, da bi povsem odmislil Viharja in pozabil na njegovo in mojo varnost. Udarec vala ob bok strese barko, da podzavestno stisnem glavo med ramena, kot da bi se hotel zavarovati. Kakor hitro je vse mimo, se tok misli vrne v staro strugo. Sedim na pogradu, s stopali uprtimi ob rob mize, da se preveč ne zibljem. Na kolenih držim računalnik in iščem iztočnico za zgodbo, ki se mi že nekaj časa plete po glavi. V podobnih razmerah sem pred tolikimi leti na Istu čakal, da bo nevera šla mimo. Res je šla, ampak »opozorenje« na hrvaškem radiu je že najavljalo naslednjo. Med tisto, ki je odšla, in ono, ki je prihajala, smo se zbirali na rivi, kjer so v pričakovanju zvremenitve Hrvatje večere popestrili s svojimi lepimi dalmatinskimi pesmimi. Občasno so kot refren zapeli »Cin, cin, cin, dodje neverin,cin, cin, cin, opet ne-verin«. Tule, v Malem Lošinju - kjer čakam na zvremenitev, da bi čez Kvarner in mimo Istre prišel domov, v Sesljan - se vsako jutro odpravljam v mesto in vedno znova ugotavljam, koliko sprememb doživlja ta kraj. V hotelu Apoksiomen, poimenovanem po bronastem grškem kipu, ki so ga našli v bližini otoka, nekdanji Istri in še poprej Hotelu della Ville, ki stoji na najbolj uglednem kraju, na obnovljeni in urejeni Rivi lošinjskih kapitanov, popijem dobro kavo, preberem njihove časopise in skušam do kraja razvozlati besedo Apoksiomen, od kod in zakaj to ime. Kajti z Apoksiomnom, to sem ugotovil, imam nekaj skupnega. Tega dolgo časa nisem vedel. Na povratku iz Dalmacije sem nekajkrat sidral in prespal pri Or-julah, na jugovzhodu Lošinja. V zalivu med otočkoma je voda kristalno čista, dno pa prekrito z belim peskom. Ko sem zadnjič tam sidral, sem doživel nepozaben sončni zahod. Velika oranžna krogla na obzorju je zarisala prav do mene zlat pramen. Nisem ga mogel videti, ker je bila svetloba premočna, le slutil sem, da stoji tam da-leč,prav na njegovem začetku mogočni osorski zvonik. Razločno sem videl masiv Osorščice s Televrinom na levi, na desni pa Punto Križo na južnem rtu otoka Cresa. Sliko zahajajočega Sonca sem posnel z mobijem in jo imam še sedaj za naslovnico. V spokojnem miru sem spremljal umiranje dneva , v upanju, da bo trajalo čim dlje. Takrat še nisem vedel, da je na tem kraju, kdo ve, morda v enakih okoliščinah, svojo prvo življenjsko pot, da tako rečem, končal Apoksiomen, bronasti kip grškega atleta., ki so ga hrvaški podvodni arheologi po najdbi belgijskega potapljača, prav na tem kraju, pred nekaj leti potegnili iz vode in mu, če spet lahko tako rečem, po 2000 letih povrnili življenje. Apoksiomen je prvovrstna arheološka najdba, ki se lahko primerja z na Siciliji najdenima kipoma, znanima pod imenom Bronzi di Riace. V Zagrebu in Firencah so ga temeljito restavrirali,da bo svet videl, kaj vsega je bila starogrška civilizacije sposobna pred več kot dvema tisočletjema. Strokovnjaki sodijo, da so to skulp-turo, izdelano v Grčiji kakšnih 300 let pred našim štetjem, visoko 192 cm in težko 300 kg, približno sto let pred našim štetjem ali prav toliko po njem nameravali prepeljati v eno izmed številnih grških kolonij v Jadranskem morju, najverjetneje na Brione, kjer je že obstajala antična vila s številnimi umetninami, odkritimi med novejšimi izkopavanji. Kdo ve, kaj je gnalo stare Grke, ki so takrat bili v teh morjih doma, da so atleta pripeljali sem gori? Kakšnemu poganskemu bogu so ga nameravali posvetiti? Morda je tudi njih očaral ta kraj in so ga hoteli z nečim zaznamovati. Na najdbišču namreč niso našli sledu potopljene ladje. Lahko so ga pretovarjali, pa jim je ponesreči padel v vodo.Konec koncev je prav tu mimo vodila morska pot v Osor, biser-ček ob prekopu med Cresom in Osorjem, obljuden v antiki, v srednjem veku pa stičišče vzhodnega, bizantinskega, in zahodnega rimskega cesarstva. Premalo mi je iz gimnazijskih let ostalo v spominu profesorjevo navdušujoče, tega se spominjam, podajanje snovi iz grške zgodovine, da bi v njej našel navdihe za sprehajanje po tem,vsestransko boga- , » t tem klasičnem svetu in da bi videl v Apok-sionemu kaj več kot to, kar mi povedo oči. Zato naj spregovorijo poznavalci antike, ki so o najdbi že veliko povedali. Apoksiomen je bil atlet in je zaradi tega užival v svojem času veliko spoštovanje. Morda je bil zmagovalec na olimpija-di, lahko pa tudi poraženec. Grki so tudi njih častili in jih upodabljali. Okoli temeljev evropske civilizacije nekateri italijanski politiki zagovarjajo njene krščanske korenine, pozabljajoč, da so nam stari Grki dali prav vse, kar danes imamo, državno ureditev, kulturo, umetnost, znanost in še marsikaj drugega. Tudi čaščenje bogov: bili so namreč pogani. Na gornji sliki kip Apoksiomna, tako kot so ga našli, napol zakopanega v pesek. Desno restavrirani kip na razstavi v Zagrebu. Njegovo končno domovanje pa bo vendarle ostal Lošinj Preko Rimljanov in »Konstantinove dona-cije«, s katero naj bi kristjani podedovali propadli rimski imperij in postali njegovi nasledniki, so Cerkev, laične oblasti, gibanja itd. v hudih krčih skozi čas razvijali našo civilizacijo, jo oplemenitili in počlovečili z novimi spoznanji, ne nazadnje s prispevkom razsvetljenstva.Temelji so grška civilizacija. Naj se povrnem k Apoksiomenu. Preden se je naš junak šel v štadion borit z drugimi atleti, se je namazal z maščobami, da ga nasprotnik ni mogel tako zlahka prijeti. Boril seje namreč nag. Mila niso poznali, da bi se po tekmovanju z njim opral. Očistil se je tako, da se je najprej posul s peskom, prahom ali nečim podobnim in si vse skupaj postrgal s kože. Postopek čiščenja imenujejo »apoksiomen«. Tako so me podučili. Kje bodo namestili Apoksiomena. Lošinjčani ga hočejo imeti zase, Zagreb tudi, Reki se cedijo sline po njem; v zadnjem času se je v "čakalni vrsti" znašel še Zader. Otočani vodijo širokopotezno akcijo, da bi kip vrnili tja, kjer je bil najden, se pravi na otok Lošinj. V boju za njegovo zadnje domovanje se je polomilo veliko kopij. O odločitvi pa je bila prav v teh dneh izrečena zadnja beseda. Apoksiomen bo ostal v Lošinju, kar je edino prav. To je krajevnemu županu obljubil hrvaški premier Ivo Sana-der in se jeo tem tudi javnoizrekel. V mestu se zelo ogrevajo za odprtje muzeja, kjer bi zbrali čimveč gradiva o Cosulichih, daleč po svetu najbolj znani lo-šinjski rodbini Minulo poletje so ji namenili bogato razstavo eksponatov, ki jih je prispevala družina. Na pokopališču Sv. Martina pri Malem Lošinju imajo ladjarji svoje grobnice, ki so s kipi in drugimi obdelavami kamna zgovoren dokaz njihove nekdanje slave. Na otoku je bilo pred stoletji registriranih več sto ladij, veliko od teh v lasti Cosulichev, ki so si za svoj zaščitni znak izbrali kozla Za časa Avstroogrske so odprli ladjedelnico najprej pri Svetem Andreju v Trstu, potem pa v Tržiču, v kateri je bilo zaposlenih na tisoče Slovencev iz bližnjih in tudi oddaljenih kraških vasi Manj je znano, da so bili Cosulichi ( očeh treh sinov Antonio Cosulich je bil zagotovo barba Ante Kozulič) tudi graditelji hidroavionov, letal, ki so kot ladje imeli sidro. V Portorožu so odprli letalsko šolo in vzdržrvali letalske proge s Trstom, Portorožem, Zadrom, Turinom, Pavio itd. Ko so mu fašisti hoteli priimek spremeniti v kdo ve kakšno italijansko spaked-ranko, kot se je to dogajalo v Slovenskem primorju, v Istri in tudi drugje, je Cosulich osebno odšel k Mussoliniju in mu zagrozil: Če mi spremenite priimek in s tem uničite mojo blagovno znamko, se bom izselil in odpeljal vse ladje. Pred to grožnjo je Mussolini popustil.To podrobnost navajam po besedah mojega znanca, enega izmed njegovih kapitanov. Apoksiomen ni edina omembe vredna novica. Mesto bodo obogatili s plavajočim hotelom. Potniška ladja Marina je namreč ostarela. V Benetkah ji niso dali dovoljenja za vstop. Zasebnik, ki jo je kupil, jo je trdno privezal pri nekdanji postojanki vojne mornarice JLA, nasproti ladjedelnice. Obiskovali jo bodo tisti, ki si želijo spremembo. Podobno se dogaja s svetilniki, ki jih tržijo za lepe denarce. V zametku je še ena novost, ki se obeta Malem Lošinju. Trajektno luko nameravajo iz mesta preselili na južni del otoka, nasproti Ilovika. Tam bi zgraditi velik valobran. Po vrhu hriba bi speljali cesto do mesta, kjer so zaradi požarne varnosti že pred leti skozi asredozemsko makjo izse-kali širok pas, Za ta velikopotezni načrt so se odločili zato, da razbremenijo mestno lošinjsko nabrežje in ga usposobijo za velike jahte , ki se sedaj nimajo kje privezati in morajo sidrati sredi zaliva. Teh jaht je iz leta v leto več. Dalmacija se hitro spreminja. Ali bo čez nekaj let še zaželena destinacija za plitke žepe in tiste navtičarje, ki iščejo, ali so iskali skrite zalivčke in dajali duška svojim romantičnim nagnjenjem, Gorazd Vesel w Nedelja, 14. oktobra 2007 2 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it APrimorski ~ dnevnik nogomet - Kvalifikacije za Euro 2008 v Avstriji in Švici »Azzurri« niso blesteli Gruzija pa je bila za razred slabša V polno sta zadela Pirlo in Grosso - Številne zgrešene priložnosti - Vratar Buffon v brezdelju Skupina A Izidi Azerbajdžan - Portugalska 0:2, Belgija - Finska, Armenija - Srbija 0:0, Poljska - Kazahstan 3:1 Poljska 12 7 3 2 20:10 24 Finska 11 5 4 2 11:6 19 Portugalska 11 5 5 1 21:9 20 Srbija 11 4 5 2 13:8 17 Belgija 10 3 2 5 10:14 8 Armenija 9 2 3 4 4:8 9 Kazahstan 11 1 4 6 9:18 7 Azerbajdžan 9 1 2 6 4:19 5 PRIHODNJI KROG (17.10.) Kazahstan - Portugalska, Belgija - Armenija, Azerbajdžan - Srbija Skupina B Izidi Škotska - Ukrajina 3:1, Italija - Gruzija 2:0, Ferski otoki - Francija 0:6 Škotska 10 8 0 2 20:8 24 Italija 10 7 2 1 17:7 23 Francija 10 712 21:3 22 Ukrajina 9 414 11:12 13 Litva 9 315 7:11 11 Gruzija 10 217 14:17 7 Ferski otoki 10 0 0 10 3:35 0 PRIHODNJI KROG (17.10.) Ukraj na - Ferski otoki, Francija Litva, Gruzija - Škotska SKUPINA C Izidi Moldavija - Turčija 1:1, 3:2 Madžarska - Malta 2:0, Grčija - BiH Grčija 9 7 1 1 17:9 22 Turčija 9 5 3 1 22:9 18 Norveška 9 5 2 2 20:8 17 BiH 10 4 1 5 16:19 13 Madžarska 10 4 0 6 10:17 12 Moldavija 10 1 3 6 6:17 6 Malta 9 1 2 6 7:19 5 PRIHODNJI KROG (17.10.) Malta - Moldavija, Turčija - Grčija, BiH - Norveška Skupina D Izidi Ciper - Wales 3:1, Irska - Nemčija 0:0, Slovaška - San Marino 7:0 Nemčija Češka Irska Slovaška Ciper Wales San Marino 9 9 10 10 9 9 2 0 31:4 23 2 1 19:4 20 3 3 14:11 15 2 4 27:20 13 1 4 16:17 13 1 5 14:17 10 10 0 0 10 1:50 0 PRIHODNJI KROG (17.10.) Irska - Ciper, San Marino - Wales, Nemčija - Češka SKUPINA lil Izidi Anglija - Estonija 3:0 Hrvaška 9 72 0 24:4 23 Anglija 10 72 1 21:2 23 Rusija 9 43 1 14:4 18 Izrael 9 52 2 17:10 17 Makedonija 9 22 5 7:11 8 Estonija 11 11 9 1:18 4 Andora 9 00 9 2:36 0 PRIHODNJI KROG (17.10.): Rusija - Anglija, Makedonija Andora Skupina F Izidi Danska - Španija 1:3, Liechtenstein - Švedska 0:3, Islandija - Latvija 2:4 Švedska 9 71 1 20:4 22 Španija 9 61 2 17:8 19 S. Irska 9 51 3 14:11 16 Danska 9 42 3 14:8 14 Latvija 8 30 5 9:9 9 Islandija 10 22 6 10:21 8 Liechtenstein 9 11 7 4:25 4 PRIHODNJI KROG (17.10.) Liechtenstein - Irska, Danska - Latvija Švedska - Sev. Irska Skupina G Izidi Romunija - Nizozemska 1:0, Belorusija - Luksemburg 0:1, Slovenija - Albanija 0:0 Romunija 9 7 2 0 18:5 23 Nizozemska 9 6 2 1 11:4 20 Bolgarija 9 5 3 1 14:6 18 Slovenija 10 3 2 5 9:12 11 Albanija 9 2 4 3 8:7 10 Belorusija 10 2 1 7 11:20 7 Luksemburg 10 1 0 9 2:22 3 PRIHODNJI KROG (17.10.) Luksemburg -Romunija, Nizozemska - Slovenija, Albanija -Bolgarija Italija - Gruzija 2:0 (1:0) STRELCA: v 43. min. Pirlo in 84. Grosso. ITALIJA (4-3-3): Buffon, Oddo 5.5, Barzagli 6, Panucci 6, Grosso 7, Ambrosini 6.5 (42' dp Mauri), Pirlo 6.5, Gattuso 6, Quagliarella 5.5 (25' dp Foggia), Toni 6, Di Natale 6.5, trener: Donadoni. GRUZIJA (4-4-2): Lomaia 4.5, Saslukvadze 5, Khizanišvili 5.5, Asa-tiani 5.5, Šašašvili 5 (15' dp Kenia), Mentešašvili 5.5, Kankava 6, Tski-tišvili 5.5, Kvirkvelia 6, Demetradze 6, Mchedlidze 5.5 (15' dp Siradze), trener: Toppmöller. SODNIK: Megia Davila (Špa) 5.5. GENOVA - »Azzurri« niso podcenjevali Gruzije, vseeno pa so igrali slabo in pred vrati so zgrešili številne stoodstotne priložnosti. Nemški trener Toppmöller se je Donadonije-vim varovancem zoperstavil s »šolskim« 4-4-2, ki pa ni obrodil sadov. Italijani so bili s tehničnega, fizičnega in taktičnega vidika boljši nasprotnik, tako da vratar Buffon ni imel večjega dela. Kljub temu pa so gostitelji trepetali vse do pet minut pred koncem tekme, ko je Grosso (zadnje tedne so ga mnogi kritizirali, češ da ni v pravi formi) še drugič zatresel gruzijsko mrežo in pospravil izid pod streho. Tudi prvi zadetek Pirla (s prostega strela) je padel tik pred iztekom prvega dela. Pravzaprav Pirlov strel ni bil brezhiben, vso krivdo pa ima pri tem vratar Lomaia, ki je bil eden slabših na igrišču. Še prej je Italija imela kar nekaj zrelih priložnosti: Ambrosini, Di Natale in Quagliarel-la. Najlepšo priložnost pa je imel Ba-yernov napadalec Luca Toni (v odlični formi), ki je po predložku Di Natale-ja iz dobre pozicije z glavo preusmeril žogo naravnost v vratnico. Italija bo v prihodnjem kvalifikacijskem krogu prosta. Donadoni-jevi varovanci bodo v sredo igrali prijateljsko tekmo proti Južni Afriki. skupina g Jalovi napadi Slovenije Slovenija - Albanija 0:0 SLOVENIJA: Handanovič, Brečko, Moerec, Cipot, Jokič (od 77. Ilič), Žlogar, Koren, Kirm Birsa (od 82. Mihelič), Lavrič, Novakovič (od 62. Rusič). ALBANIJA: Beqaj, Vangeli, Dede, Curri, Rrustemi, Haxhi (od 60. Mukaj), Lala, Bulku, Duro (od 77. Bu-shi), Skela (od 90. Hyka), Bogdani. CELJE - Slovenskim nogometašem ni uspelo nadaljevati niza zmag. Z Albanci, neposrednimi konkurenti za četrto mesto v skupini G, so tako kot na prvi tekmi v Skadru igrali neodločeno, rezultat pa povsem ustreza dogodkom na igrišču. V ne posebej kakovostni tekmi, v kateri stoodstotnih priložnosti praktično ni bilo, je prvi polčas vsaj po pobudi pripadel domačim, drugi pa izbrancem hrvaškega stratega Otta Barica. Slovenci so tekmo začeli v skladu z napovedmi selektorja Matjaža Keka, na žalost navijačev pa napadali le po valovih. Albanci v prvem delu niso pokazali ničesar, v drugem pa doživeli preporod in igrali z veliko večjo željo po napadu. Gennaro Gattuso je, kot vedn,o pretekel veliko metrov, proti Gruziji pa se je izkazal tudi povratnik v reprezentanco Grosso ansa Škoti še prvi EDIMBURGH - V skupini Italije je včeraj z gladkim 6:0 zmagala tudi Francija proti Ferskim otokom, glavobol pa »azzurrom« predvsem povzroča Škotska, ki je s prepričljivim 3:1 odpravila Ukraji-no(peta zaporedna zmaga doma) in obdržala prvo mesto v skupini B. 2:0 je bilo že po 10 minutah (Lee in McCulloch), Ševčenko je zmanjšal zaostanek v 24. min., končni izid je v 68. min. postavil McFadden. Nemci so se že uvrstili na EP DUBLIN - Nemčija je prva reprezentanca, ki si je po si-nočnjem krogu že zagotovila uvrstitev v sklepno fazo evropskega prvenstva, ki bo prihodnje letos v Avstriji in Švici. V Dubli-nu so Nemci dosegli cilj - iztržiti najmanj točko. Rezultat je skoraj popolnoma pokopal vse upe Ircev, zelo pa povečal možnosti Češke. b-liga - Triestina danes v gosteh Ravenna ima luknjičavo obrambo Novinec v ligi je doslej prejel že 15 zadetkov Zaradi nastopa reprezentance je A lige prekinjena, njeno mesto v nedeljskem sporedu pa so prevzeli drugoligaši. Po gostovanju v Vicenzi bo Triestina vnovič merila moči daleč od domače publike. Danes ob 15. uri bodo Maranovi varovanci igrali v Ravenni. Ravenna je eden izmed novincev v ligi, saj je lani - mirno lahko dodamo tudi besedo nepričakovano, saj je presenetila bolj renomirane nasprotnike - napredovala iz C1 lige. Začetek prvenstva varovancev trenerja Pagliarija pa ni bil ravno spodbuden. Med poletnim prestopnim rokom se je Ravenna okrepila, med drugim je tja odšel lanski branilec Triestine Matte-o Pivotto, v prvih osmih krogih pa je moštvo iz Romagne zbralo skromnih sedem točk in torej zaostaja za Triestino. Trener Pa-gliari bo danes brez diskvalificiranega Fasana ter poškodovanih Fontane, Anzalone-ja, Barillaja in Buscarolija, lahko pa računa na glavna akterja lanskega napredovanja, to se pravi na napadalno dvojico Chianese-Succi, ki je v C1 ligi rešetala nasprotnikove mreže, letos pa ima nekaj več težav (Succi je sicer s tremi zadetki najboljši strelec ekipe). A glavni problem, ki ga trener ni uspel še rešiti, je obramba. Ravenna je v osmih nastopih prejela kar 15 zadekov, to se pravi skoraj dva gola na tekmo, s takimi statis- tikami pa je skoraj nemogoče, da se ekipa reši. Glavna naloga igralcev Triestine bo torej izkoristiti kako napako zadnje vrste ru-menordečih. Nekaj težav ima tudi trener Triestine Rolando Maran. Zlasti v obrambi, kjer sta istočasno diskvalificirana Petras (zaradi sobotne izključitve v Vicenzi) in Lima (dosegel je že mejo štirih opominov, a ne glede na to bi bil danes odsoten, saj ga čaka nastop z reprezentanco Andorre). Prav zato so na tem delu igrišča spremembe obvezne. Izbor je omejen, tako daje gotovo nastopil čas za Mezzana in Milanija. Kyriazisa bo trener premaknil na sredino obrambe, pasova pa bosta pripadala Milaniju in Peani. Pesare-sija je torej Maran postavil popolnoma ob stran. Postavitev Triestine ostaja nespremenjena, s štirimi veznimi igralci in dvema napadalcema. S povratkom Granocheja je mesto v konici že oddano, manj gotov nastopa pa je Sgrigna. Verjetno bo nazadnje prevladal nad Graffiedijem, a Maran zahteva maksimalno koncentracijo obeh, tako da noče še izdati začetne postave. Verjetna postava Triestine: Rossi; Milani, Kyriazis, Mezzano, Peana; Antonelli, Gorgone, Allegretti, Testini; Sgrigna (Graf-fiedi), Granoche. Sodil bo Pantana iz Macerate. (I.F.) U21: Finska ugnala Slovenijo HELSINKI - Mlada slovenska nogometna reprezentanca do 21 let je v kvalifikacijah za EP doživela prvi poraz. V Helsinkih jo je z 1:0 (1:0) premagala Finska, ki je gol dosegla že v 7. minuti. Finska je tako še povečala vodstvo na lestvici skupine 6, v treh tekmah je trikrat zmagala, Slovenija pa je s štirimi točkami še naprej četrta. Udinese - Domžale 2:2 PAVIA DI UDINE - V prijateljski tekmi je Udinese (brez devetih reprezen-tantov, Oboda, Pinzija in Chimentija) igral 2:2 s slovenskim prvoligašem Domžalami. Za Domžale je v drugem polčasu igral Kenneth Obodo, 21-letni mlajši brat Udinesejevega Cristiana. Loeb povečal prednost AJACCIO - Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je zadržal vodstvo po drugem dnevu relija po Korziki, letošnje trinajste preizkušnje za točke svetovnega prvenstva. Na drugem mestu je Finec Marcus Gronholm (Ford), ki zaostaja 27,5 sekunde. Danes bo na sporedu še šest hitrostnih preizkušenj. Važna zmaga Velenjčanov VELENJE - Rokometaši velenjskega Gorenja (Dobelšek 7, Kavaš 4, Vukovic 9, Golčar 7) so v 3. krogu evropske lige prvakov na domačem igrišču premagali Bosno iz Sarajeva s 30:27 (18:12). 1. SRL - Izida: Knauf Insulation - Gold Club 28:28, Cimos KP - Trbovlje 32:31. Liga NLB: zmaga Olimpije LJUBLJANA - Izidi 4. kroga košarkarske lige NLB: Budučnost - Crvena zvezda 79:74, Union Olimpija - Hemofarm 83:75, Široki Brijeg - Zadar 79:84, Split - Domžale 85:73, Slovan - Partizan 61:81, Zagreb - FMP 62:55 1. SKL UPC TELEMACH - Izidi 1. kroga: Electra Esotech - TCG Mercator 61:67, Rogla - Zagorje 90:84, Kraški zidar Jadran -Šentjur 81:70, Luka Koper - Laško 69:72, Krka - Polzela 90:75. 24 Nedelja, 14. oktobra 2007 ŠPORT / ATLETIKA - Svetovno prvenstvo v polmaratonu v Vidmu Hitra in ravninska proga primerna za nov svetovni rekord 171 tekačev iz 45 držav - Med moškimi favorita Wanjiru in Tadessee, med ženskami Kiplagat □ Obvestila Videm bo danes glavna kulisa svetovnega prvenstva polmaratona, ki bo petnajsto po vrsti. 21.097,50 metrov dolga proga se bo vila okoli mestnega središča: vsak tekač bo moral trikrat preteči krog 7,162 kilometrov. Proga bo hitra in razmeroma ravninska (višinska razlika 8 m) z nekaj spremembami smeri, ki pa ne bodo vplivale na tekaške preizkušnje: odličen skupek značilnosti, ki bo mogoče okronal tudi nov svetovni rekord. Pogoje za to so potrdili tudi delegati svetovne atletske zveze IAAF in merilci AIMS. Za lovoriko svetovnega prvaka se bo borilo kar 171 alte tov iz 45 držav. Med moškimi je glavni favorit Samuel Wanjiru iz Kenije, svetovni rekorder v polmaratonu (58.03, ki ga je dosegel letos). Želje po novi lovoriki ne skriva niti lanski zmagovalec v Debrecenu na Madžarskem Eritrejec Zersenay Tadesse, ki je odlično formo potrdil marca z naslovom svetovnega prvaka v krosu. Ob niju sta v krogu favoritov še Kenjica Evans Kiprop Cheruiyot in Patrick Makau Musyoki. Tekmoval bo tudi zmagovalec nev-joršekga maratona 2006 Brazilec Maril-son Dos Santos, Etiopijec Deriba Merga, Španec Julio Rey in Tanzanijec Fabio Joseph Naasi. Med Italijani bo nastopil tudi Ottaviano Andriani, ki je letos zmagal maraton v Trstu, ne bo pa olimpijskega prvaka Baldinija, saj je zlati iz Aten že usmerjen v Peking. V ženski konkurenci bo najnevarnejša Nizozemka Lornah Kiplagat, lanska zmagovalka in letošnja svetovna prvakinja na 20 km in v krosu: »Počutje je dobro, sicer pa ne vem, kako hitro lahko pretečen razdaljo. Mogoče lahko celo izboljšam osebni rekord, ki sem ga osvojila dalj časa nazaj,« je povedala fa-voritka, ki bo svoje moči merila še z Angležinjo Joanne Pavey in Kenjikama Susan Chepkemei in Pamelo Chepchumba. Med Italijanakami sta v dobri formi Anna Incerti in Fatna Maraoui. Prvenstvo bo v televizijskem prenosu od 10.30 dalje na Raitre, posnetek pa ob 22. po Rai Sport Satellite. ROKOMET Pallamano TS slavil tudi sredi Ferrare Ferrara - Pallamano TS 27:34 (15:13) PALLAMANO TS: Mestri-ner, Scavone, Benvenuti, Nadoh 7, Varesano, Visintin 8, Banelli, To-kic 7, Carpanese 6, Lo Duca 5, Sardoč, Kerpan 1; trener Radoj-kovič. Tržaška ekipa je v 2. krogu rokometne A2 lige zasluženo premagala Ferraro. Prvi polčas je bil izenačen, v drugem delu pa so varovanci slovenskega trenerja Fre-dija Radojkoviča pritisnili na plin in vodili tudi za največ devet golov razlike. Sedem minut pred koncem tekme so se jim gostje približali na tri gole prednosti, kar pa ni zmedlo izkušenih Tržačanov, ki se niso pustili presenetiti. Med boljšimi na igrišču je sinoči bil prav gotovo vratar Ivan Mestriner, ki je odlično branil. Marko Sardoč tokrat ni zatresel nasprotnikove mreže, Ivan Kerpan pa je dal en zadetek. V prihodnjem krogu bo Trst v soboto gostil Padovo. Ostali izidi: Venezia - Padova 28:20, Mestrino - Cassano 32:25, Paese - Eppan 30:19, Seregno - Raiffei-sen 30:32, Brixen - Rovigo 25:19. ORLI - Hokejski prvoligaš na ledu Aquile FVG iz Tablje je z 2:1 (1:1, 0:0, 1:0; strelca: Lefbvre in Ci-resa) premagal Alleghe. Ostali izidi: Renon - Bocen 2:1, Asiago -Pustertal 1:2, Cortina - Milano 2:0. TENIS - V Bangkoku Panetta izločila Venus Williamsovo BANGKOK - Italijanka Flavia Pennetta in Tajvanka Chan Yung-Jan sta finalistki teniškega turnirja WTA v Bangkoku z nagradnim skladom 200.000 dolarjev. Sedmopostavljena Pennetta je v polfinalu premagala drugo nosilko, Američanko Venus Williams, s 6:4 in 7:6 (8), Tajvanka pa je bila boljša od Kitajke Yan Zi s 7:5, 3:6 in 7:5. Za Panetto, 25-letnico iz Brindisija, je bil to že tretji zaporedni polfinale na turnirjih WTA. Z doseženimi točkami se bo od jutri na računalniški lestvici ženskih poklicnih igralk vrnila med prvih 40 na svetu. RUGBY - SP Anglija prvi finalist PARIZ - Na veliko žalost Francozov, organizatorjev prvenstva, je Anglija v pariškem Stade de France s 14:9 (5:6) premagala domačo vrsto in se kot prva uvrstila v finale svetovnega prvenstva v rugbiju, v katerem se bo pomerila z zmagovalcem današnjega dvoboja med Argentino in Južno Afriko. NACHBAR - Na pripravljalnih tekmah moštev košarkarske lige NBA se je zelo izkazal Slovenec v dresu New Jerseyja Boštjan Nachbar. Dravograjčan je namreč k zmagi svojega moštva, ki sicer ni igralo z vsemi najboljšimi, v Phi-ladelphii - tekma se je po podaljšku končala z 91:90 - dosegel kar 35 točk (met 10:22) v 41 minutah. Ob tem je v statistiko vpisal še šest skokov, blokado in ukradeno žogo, prislužil pa si je tudi tehnično napako. MOTOGP - Španec Dani Pe-drosa (Honda) si je v kvalifikacijah pred 16. dirko svetovnega prvenstva v motociklizmu v Phillip Is-landu tretjič v sezoni privozil najboljši startni položaj v razredu Mo-toGP. Ob njem bo VN Avstralije začel Valentino Rossi (Yamaha), s tretjega mesta pa bo startal domačin Casey Stoner (Ducati), ki si je že pred tem zagotovil naslov svetovnega prvaka za sezono 2007. TV ob 7. uri zjutraj. ODBOJKA - Moška A1 liga: Sisley Treviso - Cimone Modena 3:2 (24:26, 25:17, 18:25, 25:22, 17:15) AŠD ZARJA športni center v Bazovici, prireja telovadbo z drobnim orodjem in Pilates za dekleta, vsak četrtek, od 19.30 do 20.30. Prav tako prireja krepilne vaje in rekreacijo za moške, ob torkih in petkih, od 17.30 do 18.30. Za prijave in informacije: 339-2447832. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveno regato. V nedeljo, 21. oktobra, s pričetkom ob 11. uri. Prijave v tajništvu v soboto, 20. oktobra, od 16. do 18. ure in v nedeljo, 21. oktobra, od 8.30 do 10.30. SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da potekajo redni treningi za otroke vsak torek in petek, v zgoniški telovadnici, od 16. do 18. ure; za odrasle so treningi ob sredah (od 19. do 21. ure) in petkih (od 18. do 20. ure). AŠD POLET-ŠPORTNA ŠOLA PO-LET-AŠD KONTOVEL Motorika+mini-basket+preventiva+športna vzgo-ja+zabava za dečke in deklice od 3. do 11. leta starosti. MINIBASKET -dečki in deklice letniki od 1996 do 1999: ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15, petkih od 16.15 do 17.15; samo dečki: ob sredah od 17.15 do 18.15, v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Ervatti). Novost!!! Deklice (letniki od 1997 do 2001) : ob sredah od 17.15 do 18.15 trenirajo posebej v telovadnici OŠ Franceta Bevka na Opčinah. MOTORI-KA - letniki od 2000 do 2002: ob ponedeljkih in sredah od 16.15 do 17.15, v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Ervatti). MINIMO-TORIKA - letniki 2003 in 2004: začne v oktobru, ob sobotah od 10.30 do 11.30 v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Ervatti). Ne zamudi priložnosti! Info: »poletko-sarka@libero.it«, Andrej Vremec tel.: 338-5889958. AŠD-SK BRDINA vabi zainteresirane člane na informativni sestanek za uvod v tekmovalno sezono 2007/08. Sestanek bo na sedežu društva v Merčedolu jutri, 15. oktobra 2007, s pričetkom ob 20. uri. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292085. Vljudno vabljeni. AŠD SOKOL obvešča, da se bo jutri 15. oktobra pričel prvi trening odbojke za letnike 1996 - 1997 in 1998 (minivolley) v telovadnici v Se-sljanu od 17.00 do 18.30. Za vse informacije poklicati Cirilo 335-5313253.Vabljeni vse deklice i, ki bi se rade ukvarjale s odbojko NAMIZNI TENIS - Prvi turnir v ženski A2-ligi Kras ZKB pričel s pravo nogo S 4:1 odpravil Eppan in TT Genova - Prepričljiv krstni nastop Helene Halas MINIMOTO R. Purič prvakinja Slovenije KOPER - 22-letna Roberta Purič z Opčin je osvojila naslov prvakinje v amaterskem državnem prvenstvu Slovenije v motociklis-tični zvrsti minimoto. Tekmovalka osrednjega slovenskega društva Orjaki je na zadnji dirki v Kopru dosegla drugo mesto in tako sklenila niz šestih preizkušenj (odvijale so se v Kopru, Krškem, Novem mestu in Celju) na prvem mestu s tremi zmagami in tremi drugimi mesti. Pri ženskah je sicer tekmovalo le pet dirkačic. Jutri orientacijski tek SPDT za šole Slovensko planinsko društvo Trst bo jutri v Bazovici že drugo leto zapored priredilo orientacijski tek za učence in dijake slovenskih šol vseh stopenj. Prijavilo se je več kot 150 tekmovalcev, med temi so 104 osnovnošolci. Zbirališče bo na Stari ogradi v bližini sinhrotrona, cilj pa v središču Bazovice. SAN DONATO MILANESE - Kras ZKB je dobro pričel pot v ženski A2-ligi, ki poteka po novem turnirskem sistemu. Krasov-ke so včeraj odigrale dve tekmi in obakrat zmagale. Najprej so premagale Eppan, nato pa še ekipo TT Genova. Obakrat s 4:1. Še posebej pomembna je zmaga proti ligurijskim drugo-kategor ni cam. Proti južnotirolskemu Eppanu je trener Liang Feng poslal v boj Heleno Halas, Martino in Katjo Milič. Halasova je bila na začetku živčna in je proti Pichlerjevi izgubila uvodni set, nato je hitro prišla k sebi in iz seta v set igrala bolj prepričljivo, v drugem nastopu je suvereno premagala tudi Eppanovo Kitajko Li Na. Dve zmagi je prispevala tudi Katja, ki je pokazala odlično formo. Dosti težja je bila druga tekma,v kateri je Katjo zamenjala Eva Carli. Ob dveh lahkih zmagah Halasove in porazu Eve proti Fracchi-olli, je dobro igro in mentalno moč pokazala Martina, ki je s 3:1 ugnala neugodno Collio. Trda ji je predla tudi proti Zefirovi. Izgubljala je z 1:0 in 2:1. A je ohranila mirno kri in četrti set osvojila z 12:10, petega pa na pet. Danes bo Kras igral še proti TT Torino Allema-no. VČERAJŠNJA IZIDA Kras - Eppan 4:1 (Halas - Pihgler 3:1, M. Milič - Li Na 0:3, K. Milič - Vivarelli 3:0, Halas - Li Na 3:1, K. Milič - Pihler 3:0). Kras - TT Genova 4:1 (Halas - Zefiro 3:0, Carli - Fracchiolla 0:3, M. Milič - Collia 3:1, Halas - Fracchiolla 3:0, M. Milič - Zefiro 3:2). Ženska B liga: Kras A - Kras B 2:3, Kras A - Tramin 3:0, Rangers - Kras B 2:3. Moška C1 -liga: Kras GS Market - Vicen-za 5:1. Martina Milič je proti Collii zmagala s 3:1 in zadnja dva seta dobila na razliki 13:11 kroma Kras ekipno drugi na mladinskem turnirju Na prvem državnem mladinskem turnirju v Esteju blizu Monseliceja so Krasovi namiznoteniški igralci dosegli lep ekipni uspeh, dosergli so namreč drugo mesto med društvi. Najboljšo posamično uvrstitev je med deklicami z 2. mestom dosegla Elisa Rotella, mladinka Tjaša Kralj in kadeti Stefano Rotella pa sta bila četrta. Med osem najboljših se je med mladinci uvrstil Michele Rotella, enako uvrstitev je med kadetinjami dosegla Tjaša Doliak. Mladinca Tom Fabiani in Simone Giorgi se nista prebila iz skupine, povedati pa je treba, da sestavlja letos skupine tudi pet ali celo šest igralcev, tako da je preboj težji. Kras je nastopil tudi z najmlajšimi. Katerina Milič je bila 5., Dana Milič pa sedma, Tomaž Milič in Denis Doliak pa se nista prebila iz skupi-ne.Vsekakorso to za najmlajše šele prvi koraki in so bili spodbudni. / ŠPORT Nedelja, 14. oktobra 2007 25 košarka - Državna C1 liga Bor Radenska utrpel tretji zaporedni poraz Varovanci trenerja Mure odpovedali v napadu (20:55,36% pri metu) Bor Radenska - DB Group Montebelluna 54:66 (12:14, 25:28, 38:45) BOR RADENSKA: Krizman 4 (4:6, 0:3, 1:2), Visciano 4 (0:2, 2:6, -), Štokelj 6 (1:2, 1:2, 1:6), Babich 21 (2:4, 2:4, 5:12), Kralj 4 (0:2, 2:5, -); Burni 8 (-, 4:5, 0:3), Crevatin 4 (0:0, 2:2, 0:3), Madonia 0 (-, 0:1, -), Bole 0 (-, -, 0:1), Zeriali 0. TRENER: Andrea Mura. SON: 28; PON: Visciano. Bor Radenska je tudi v tretjem krogu državne C1 lige ostal praznih rok. Varovanci trenerja Mure so tokrat igrali solidno v obrambi, žal pa so povsem odpovedali v napadu. Škoda, saj Montebelluna sploh ni nepremagljiva peterka, tako da so Štokelj in soigralci izgubili edinstveno priložnost. Uvodne minute srečanja niso kazale najbolje. Peterki sta veliko grešili v napadu, tako da smo za prvi koš Radenske morali počakati 3 minute in 10 sekund (Ba-bich iz razdalje), za koš Montebellune pa skoraj 4 minute. Bor Radenska je vsekakor imel vajeti igre v svojih rokah, toda gostje so jim bili stalno za petami in v končnici jim je po nekaterih naivnih napakah v obrambi Bora (izgubljeni skoki) uspelo celo preiti v vodstvo. V drugi četrtini so borovci skušali z raznimi potezami prelisičiti nasprotnike (nekaj časa sta bila na igrišču istočasno oba organizatorja igre), toda gostje so obdržali prednost. Tretja četrtina je bila veliko bolj živahna, borovcem je uspelo celo izenačiti (37:37 minuto pred koncem četrtine), toda v končnici so se košarkarji iz Montebellune znova oddaljili. Ključnega pomena so bili prosti meti. Gostje so jih vse zadeli, najbolj natančen je bil Pizzolato (na koncu tekme 10:10 v prostih metih, skupno pa je zbral 19 točk), borovci pa so jih žal preveč zgrešili. V zadnji četrtini je imela pobudo stalno v rokah Montebelluna, ko je do zvoka sirene man-jakala 1:22 sekund je zgledalo, da bo gostiteljem le uspel preobrat: trojka Babich, nato dve točki Crevatina in zaostanek je znašal le sedem točk (52:59). A to je bilo tudi vse, saj do konca srečanja je Borovcem uspelo doseči še dve točki, Montebelluni pa sedem. Trener Bora Radenske Andrea Mura je bil ob koncu srečanja vidno potrt: »Ni kaj, to tekmo bi bili morali zmagati. Mogoče smo zgrešili pristop, Imeli smo preveč težav proti coni 3:2, kar je za ekipo, s tako tehnično podlago kot je naša, nesprejemljivo. V obrambi nismo igrali slabo, smo uspeli zaustaviti njihove napade, ampak v napadu smo danes igrali katastrofalno. Zgrešili smo preveč prostih metov in predvsem metrov iz izdelanih položajev.« Stefano Babich, 21 točk kroma Ostali izidi 3. kroga: Virtus PD -Eraclera 73:61, Limena - Vicenza 84:87, Spilimbergo - Caorle 55:63, San Daniele - Pool Venezia 69:61. Danes: Ronca-de - Corno di Rosazzo n.p., Cordenons - Virtus Udine n.p., Codroipese - Marghera n.p. C2-LIGA Jadran Mark danes doma ob 18. uri Krstni domači nastop Jadrana Mark v C2 ligi bo danes ob 18. uri v dvorani »Ervatti« proti videm-skemu moštvu Basket Time Geat-ti, ki je v tekmi 1. kroga s »stotico« premagal tržaški ACLI Fanin. Včerajšnji izidi 2. kroga: CBU - Ronchi 88:86, Tricesimo -Santos Trst 47:98, ACLI Fanin -CUS Udine n.p., Cormons - San Vito al Tagliamento 80:68, Cervi-gnano - Aviano 94:64, Ardita - La-tisana n.p.. Danes: Jadran Mark - Geat-ti UD in Portogruaro - Venezia Giulia Milje UNDER 21 Slab nastop v Trstu Santos - Kontovel/Sokol 82:54 (18:13, 35:25, 59:37) KONTOVEL/SOKOL: Sossi 5, Formigli 4, Bufon 4, Starc 16, Malalan, Šušteršič 9, Vescovi 6, Buka-vec 10, trenerja Danijel Šušteršič in Claudio Starc. Kontovelci so v zaostalem srečanju igrali brez prave volje. Le v začetku so delovali zadovoljivo in nekaj minut tudi vodili. Odtlej pa je nasprotnik le stalno večal prednost, gostje pa mu niso nudili pravega odpora. Santos je bil bolj organiziran in je izkoristil zlasti dejstvo, da so vsi njegovi igralci hitro tekali v napad. ŠPORTEL - Jutri Barcolana za Čupo in Sireno Jutrišnji Športel (TV Ko-per-Capodistria, od 22.30 dalje) bo v veliki meri namenjen da naš nji 39. Bar co la ni. V stu -diu bosta gosta Igorja Malala-na predsednika naših dveh jadralnih klubov Franc Mahnič (Čupa) in Livio Pertot (Sirena), od njiju pa bo voditelj oddaje sku šal pred vsem iz ve de ti, kaj Je sen ski po kal po me ni za na ša druš tva, se ve da pa ne bo manj -ka lo pos net kov z re ga te. Pes ter je tu di pre os ta li spored oddaje. Posneli so podvig 22-letne Openke Roberte Purič, ki je postala prvakinja Slovenije na minimotorju med ženskami. Spremljali so košarkar ski der bi D-li ge med Bre -gom in Kon to ve lom So ko lom ter krstni domači nastop Jadrana Mark v de žel ni C2-li gi. Pri -pravili bodo tudi reportažo z derbi tekme v Trebčah med Primorcem in Sovodnjami, ogledali pa so si tudi včerajš-njizmagoviti nastop Juventine v Tr ži ču Oddajo bo zaključila nagrad na igra Po glej me v oči. KOŠARKA - Na derbiju v Dolini polne tribune, naelektrena, a raztrgana igra Breg upravičil vlogo favorita Kontovel Sokol je svoje najboljše lice pokazal le v zadnjih minutah igre Breg - Kontovel Sokol 73:61 (21:9, 39:21, 55:35) BREG: Posar 9 (1:2, 1:2, 2:3), Pucer 1 (1:4, -, -), Sila 7 (1:1, 3:4, 0:1), Ciacchi 11 (7:9, 2:2, 0:4), Widmann 10 (1:4, 3:4, 1:3), Udo-vič 10 (3:3, 2:5, 1:4), Grazioso ( -, 0:1, -), Škor-ja ( (-, 4:5, -), Oblak 7 (1:3, 3:5, -), Laudano 4 (1:2, 0:3, 1:2), Križman 6 (4:9, 1:3, 0:2). KONTOVEL SOKOL: Paoletič 8 (2:2, 0:5, 2:6), Švab 6 (4:4, 1:7, 0:2), Godnič 2 (0:2, 1:3, 0:1), Doglia 11 (5:8, 3:6, 0:1), Budin 10 (2:3, 4:8, 0:1), Lisjak 8 (0:1, 4:8, 0:1), Adamič 2 (-, 1:2, -), Bukavec 2 (-, 1:1, -), Sossi st. 12 (0:2, 3:8, 2:4), Rogelja, Gantar n.v. Trenerja: Šušteršič in Starc. Tipičen derbi z značilnimi sestavinami: polno (in glasno) tribuno ter raztrgano in naelektreno igro, ki pa ni poskrbela za zanimivo predstavo, ki bi jo lahko na srečanjih pričakovali. Breg je vlogo favorita pričakovano potrdil, združena ekipa Kontovel Sokol pa je svoje pravo lice uspela pokazati le v zadnjih minutah, ko so z borbenostjo dokazali, da so sami zmožni več od tistega, kar kaže končni rezultat včerajšnjega srečanja. KrqMA Breg je že v uvodnih minutah takoj V Dolini ni manjkalo borbenosti KOŠARKA - Začetek promocijske lige na Goriškem Dom meri visoko Spremenjeno in pomlajeno postavo vodi letos Peter Brumen - Domače tekme ob torkih ob 21.15 v Kulturnem domu S torkovo (zahtevno) tekmo pro ti moš tvu Vil les se se bo za če la pr -venstvena pot Doma v košarkarski promocijski ligi. Letošnja ekipa je precej drugačna od lanske, že dejstvo, da j o bo vodil Peter Brumen pa pove, da bo bolj rekreacijski pristop pre-pus til mes to ago niz mu, če prav eki pa še vedno trenira le dvakrat na teden. »Mladim igralcem Vončini, Zavadla-vu, Pahorju in Čotarju bomo odmerili večjo minutažo,« je pojasnil Domov odbornik in igralec Luka Bresci-ani. Cilj je jasen. Dom se želi uvrstiti v play-off, po katerem se bodo za edi no mes to, ki vo di v D li go, po te - govale tri najboljše ekipe z Goriškega in tri s Tr žaš ke ga. Pot pa bo dol -ga, saj je v go riš ki sku pi ni kar de set moštev, treba bo torej odigrati 18 krogov. Poleg Doma igrajo v ligi še Pall. Monfalcone, Falconstar Tržič, Edera, Cormons, Isontina Ronke, Romans, Mossa in Grado. Dom David CEJ 1978 188 krilo Tassilo KRISTANCIC 1980 195 center Luka BRESCIANI 1981 182 branilec David AMBROSI 1972 193 center Saša PRIMOŽIČ 1976 180 play Massimiliano BELLI 1980 186 branilec Tomaž PAHOR 1989 190 krilo Albert VONČINA 1990 178 play Gabrijel ZAVADLAV 1990 188 krilo Matevž ČOTAR 1990 182 branilec David FAGANEL 1976 190 krilo Cristiano FRANCO 1972 186 branilec Miha GRAVNAR 1982 192 krilo Trener: Peter BRUMEN ušel in po petih minutah vodil 10:0. Šele takrat je združena ekipa Kontovel Sokol prebila led s Sossijem in kasneje z Budinom. Končni rezultat 21:9 po prvih desetih minutah jasno kaže, da je bila prevlada na Bregovi strani očitna. Začetek druge četrtine ni poskrbel za kakovostno igro, saj se je žoga vse do treh minut do konca izmenično odbijala iz obroča. Končno so brežani uredili vrste in v nekaj akcijah povišali vodstvo na 18 točk. Začetek drugega polčasa je bil sličen prvemu: Kontovel Sokol je zaradi neuigra-nosti večkrat zgubljal žoge, agresivna obramba Pregarčevih varovancev pa jim nikakor ni omogočala, da bi prodrli pod koš. Brežani pa so v vseh postavah zaigrali bolj odločno in zaradi ohlapne obrambe združene ekipe s hitro igro lažje prodirali pod koš. Razplet je bil na koncu tretje četrtine zato v korist Brega, ko je koš Mitje Oblaka zapečatil najvišje vodstvo 22 točk (55:33). Kljub visokemu zaostanku pa je Kontovel Sokol v zadnji minuti zaigral bolj prepričljivo, Breg pa je ostal brez idej. S trojko Paoletiča v 7. minuti zadnje četrtine se je tehnica prevesila na stran združene ekipe, ki je z razigranim Budinom znižala zaostanek na 10 točk (68:58), a je bilo takrat žal tekme že konec. Na klopi: David Pregarc, trener Brega: »Tekma je jasno pokazala, da manjka združeni ekipi še uigranost. Zaradi takega razpleta sem lahko preizkusil vse igralce. Določene napake moramo do naslednjega srečanja popraviti, predvsem sebičnost v napadu.« Danijel Šušteršič, trener združene ekipe Kontovel Sokol: »Pričakoval sem drugačen razplet. Kljub porazu pa sem videl napredek v nekaterih elementih igre: še vedno smo premalo agresivni v obrambi in pri skokih. V napadu pa smo predvsem v zadnji četrtini dokazali, da lahko igramo dobro. Vidi se, da smo začeli s skupnimi treningi zelo pozno.« Na igrišču: Marko Švab, igralec združene ekipe Kontovel Sokol: »Lahko bi pokazali kaj več, saj smo zmožni boljše predstave. Mi nismo igrali, tako da menim, da je rezultat nerealen.« Pavel Križman, igralec Brega: »Zame je bilo to posebno srečanje: napet sem bil že pred tekmo. Derbi je lahko vedno nevaren. Sploh nismo pričakovali tako lahkega začetka. Verjamem, da bo povratek bolj borben. Pohvalil bi Walterja Widmana, ki je po poškodbi res v dobri formi.« (V.S.) OSTALI IZIDI: Isontina - Romans 83:87, NAB - Drago basket 85:60, San Vito - Perteole 73:63, Radio Gorizia Uno - Pog-go 63:66. 26 Nedelja, 14. oktobra 2007 ODBOJKA / ŽENSKA C LIGA - Sloga List na gostovanju v Vidmu Točka je dobrodošla, a jim je zmanjkalo moči Pri vodstvu 2:1 so se morale slogašice soočiti z ostro reakcijo domače ekipe Volleybas Videm - Sloga List 3:2 (25:15, 19:25, 24:26, 25:17, 15:7) SLOGA LIST: Cvelbar 6, Fazarinc 2, Gantar 20, Pertot 17, Alice Spangaro 3, Starec 4, Chirani libero, Ciocchi 3, Maurovich 5, Michela Spangaro 0, trener Martin Maver. Uvodna tekma v C ligi je Slogi List prinesla tudi prvo točko in glede na to, da je igrala v gosteh smo lahko z izkupičkom zadovoljni. Naša ekipa ni mogla računati na Nicole Mamillo (zaenkrat še ne vemo, če bo sploh igrala), njeno mesto pa je prevzela Michela Spangaro, ki je tudi opravila svoj krstni nastop v deželnem prvenstvu. Slogašice niso začele najbolje, nekaj je bilo tudi treme ob prvem nastopu, in uvodni set so zlahka osvojile domačinke. Gladek poraz v prvem nizu slogašic ni zmedel in so v naslednjih dveh zaigrale neprimerno bolje, poostrile so servis, dobro branile in napadale, slabše pa so bile v bloku. Pri vodstvu z 2:1 pa so se morale soočiti z ostro reakcijo domačink, ki so zaigrale izredno agresivno in motivirano, Slogi List pa je začelo zmanjkovati moči in ostrega ritma naše igralke niso več zdržale, kar je prišlo do izraza še zlasti v zadnjem setu, ko so predvsem fizično povsem popustile. Ostali izid: Libertas TS - Virtus TS 3:0, Vivil - Palazzolo 0:3, Talmassons - Porcia 1:3, Biesse Triveneto - Lucinico 3:2, Marti-gnacco - Cormons 3:0, Rivignano - Chions 3:0. Vrstni red: Palazzolo, Libertas Ts, Porcia, Martignacco in Rivignano 3, Volleybas in Biesse Triveneto 2, Sloga List in Lucinico 1,Vivil, Libertas, Cor-mons in Chions 0. Ivana Gantar (desno) dosegla 20 točk, Michela Spangaro (zgoraj) debitirala na deželni ravni kroma ŽENSKA D LIGA - Ogledali smo si prvo tekmo združene ekipe Bor Breg Kmečka banka Nesrečen začetek 45 minut zamude, težja poškodba podajalke Grudnove, solidne nasprotnice so gladko prevladale Nastop združene ekipe Bora in Brega je zelo pogojevala mišična poškodba, ki jo je podajalka Tjaša Gruden (leva slika) staknila že v prvem setu kroma DEŽELNI POKAL Sloga Tabor vendarle v polfinalu Danjel Slavec kroma Sloga Tabor - Basiliano 3:0 (25:18, 25:19, 25:23) SLOGA TABOR: Bertali, Mirko in Vasilij Kante, Paganini, Peterlin, Privileggi (libero), Rioli-no, Slavec, Sorgo, Vanja Veljak, trener: Edi Božič. Sloga Tabor se je uvrstila v polfinale letošnjega deželnega pokala. Po porazu, ki so ga slogaši utrpeli v sredo na gostovanju, njihova naloga ni bila lahka, saj so morali nujno zmagati z 3:0 (v primeru zmage z 3:1 bi morali odigrati še en set, vsak drugačen rezultat pa bi jih izločil). Poleg tega so zaradi bolezni med tednom neredno trenirali, tako da je bila določena zaskrbljenost upravičena, na srečo pa se je takoj izkazalo, da je bila bojazen odveč. Slogaši so takoj prevzeli vajeti igre v svoje roke in zaigrali zelo odločno. Nicholas Privileggi je bil v drugi liniji zelo dober in je tako olajšal delo Vanji Veljaku, ki je lahko dobro razporejal podaje svojim tol-kačem. Prva dva seta je Sloga Tabor osvojila brez težav, v tretjem je vodila že z 23:17, ko so se ji nasprotniki nevarno približali na 24:23, vendar je nebranljiv napad naše ekipe dokončno zapečatil izid. Vbu - Sloga 3:1 (25:15, 25:19, 23:25, 25:16) SLOGA: Cettolo 3, Iozza 6, Romano 3, Rožac 8, Štrajn 7, Jakob Šček 2, Taučer 6, Rauber libero, trener Igor Štrajn Sloga je v Vidmu zaključila s svojimi nastopi v deželnem pokalu domači Vbu pa se je uvrstil v polfinale. Poraz proti tretjeligašu je bil seveda pričakovan saj so Vi-demčani boljši od Slogašev. Naša ekipa je bila slabša od domačinov predvsem v sprejemu, ki je velikokrat pogojeval nadaljnje igranje. Na mreži sicer naši odbojkar-ji niso zaigrali slabo, zasluženo so tudi osvojili tretji set, v preostalih pa jim je prav serija napak v sprejemu onemogočila, da bi dosegli kaj več točk. (INKA) Bor/Breg Kmečka banka -Cordenons 0:3 (18:25, 18:25, 21:25) BOR/BREG: Colsani 8, Vodopi-vec 6, Gruden 1, Della Mea 5, Spetič 5, Flego 6, Contin (L), Grgič 2, Sa-dlovski, Sancin 1. Trener: Kalc. Epilog uvodne tekme združene ekipe Bor/Breg vsekakor ni bil pozitiven: ob prvem porazu bo zaradi poškodbe mesec dni odsotna standardna podajalka Tjaša Gruden, ki si je že v prvem nizu natrgala mečno mišico. Tudi 45-minutna zamuda sodnikov je prav gotovo oškodovala obe ekipi. Prve dve točki sta tako odromali v Cordenons, ki je z boljšim blokom in obrambo zasluženo slavil. Uvoden niz se je začel s točko Colsanijeve. Izenačenost do 14. točke so prekinile številne napake v napadu gostiteljic in tako omogočile nasprotnicam, da so ušle na 6 točk (13:19). Dokončni udarec za Kalčeve varovanke je bil odhod Grudnove (zamenjala jo je Giulia Sadlovski), saj bo-rovke nikakor niso uspele vzpostaviti začetnega ritma. Nasprotnice so predvsem s preciznimi obrambami in bloki brez težav prevladale. Drugi niz je bil v bistvu že od uvodnih točk v rokah nasprotnic, ki so vsak napad s preciznimi obrambami nevtralizirale in tudi uspešno odigrale. Kalčeve varovanke pa so zaigrale neprepričljivo in vseskozi zasledovale na- sprotnice, ki so spet uveljavile boljši blok. Tudi v tretjem nizu so gostje prevzele vajeti v svoje roke že po uvodnih udarcih: kljub zaostanku (9:14 in 16:22) se domače igralke niso vdale in tudi vse do konca grenile nasprotnicam pot do zmage. Borbenosti prav gotovo ne manjka: trn v peti ostaja statična obramba in sprejem. Nedvomno pa lahko Kalc računa na dolgo klop, ki je že v uvodnem srečanju dokazala, da bo imela v prvenstvu važno vlogo. Marko Kalc, trener Bor/Brega: »Pohvalil bi Giulio Sadlovski, ki je zaigrala po daljši odsotnosti z igrišč. Mi smo začeli preveč počasi in igrali le do 12. točke. V drugem setu smo morali urediti svoje vrste in šele v tretjem nizu smo pokazali mero borbenosti.« Tjaša Gruden, igralka: »Ker smo na treningih namenili veliko časa atletski pripravi, smo z žogo trenirali manj in to se je tudi pokazalo na tekmi. Pohvala gre Giulii, ki me je odlično nadomestila: poudariti moramo, da ne igra že devet let. Ekipa Cordenonsa je vsekakor med najboljšimi v ligi, ampak je premagljiva.« (V.S.) Ostali izidi: Manzano - Cervi-gnano 0:3, Buia - Tarcento 1:3, Pasian PN - Il Pozzo 2:3, Roveredo - Paluz-za n.p. ŽENSKA D LIGA - Govolley nadoknadile dva seta zaostanka Govolley Kmečka banka - Fiume Veneto 2:3 (17:25, 22:25, 25:21, 25:20, 10:15) GOVOLLEY KMEČKA BANKA: Mania' 15, M. Za-vadlav 6, Bressan 5, Černic 20, Danielis 8, Visintin 6, Petejan 0, Antonič, Turus, G. Zavadlav. Poraz Govolleya v uvodni tekmi lige proti mladi ekipi iz Fiume Veneta je bil predvsem posledica slabega sprejema servisa v prvih dveh setih. V prvem je Fiume veneto po vodstvu Govolleya s 17:15 celo nanizal deset zaporednih točk), svoj davek pa je zahtevala tudi trema, ki je zajela predvsem mlajše igralke goriške ekipe. Povrhu se je zagotovo poznala tudi odsotnost izkušene Paole Uršič. Zelo pozitivno pa je, da je ekipa po prvih dveh izgubljenih setih odlično reagirala, pohvaliti pa je treba tudi trenerja Petejana, ki se je odločil za uspešno spremembo (Maniajeva je s centra prešla na krilo, njeno mesto pa je prevzela Bressanova), po kateri je bila igra Go-volleyja vsekakor bolj učinkovita, čeprav ne še optimalna. Goričanke bi na valu zmage v tretjem in četrtem se-tu na koncu lahko tudi zmagale, v tie breaku pa je bil zanje usoden slab začetek. Ob menjavi igrišča je namreč Fiu-me Veneto vodil z 8:3. Nato je Govolley vzpostavil ravnotežje, zaostanka pa ni mogel več nadoknaditi. Škoda, da sta ga v tem delu tekme za tri točke oškodovala tudi sodnika, ki sta drugače dobro opravila svojo nalogo. ŽENSKA D LIGA - Kontovel Čimprej se bo treba privaditi • v •• • - na višji ritem Kontovel - OBI Reana 0:3 (13:25, 16:25, 16:25) KONTOVEL: Bukavec 8, Lisjak 3, Micussi 2, Pertot 0, M. Starc 5, A. Zužič 8, Kapun (libero), Verša 5, Milič, V. Zužič, N. Starc. Trener: Cerne. Kontovelke so že v prvem krogu spoznale, da se bo treba za enakovreden boj v D ligi maksimalno potruditi na vsaki tekmi. Izkušene gostje iz Reane so včeraj v dvorani pri Briščikih gladko prevladale in potek tekme je bil skoraj vedno enosmeren. Kontovel je začel s postavo Pertot podajalka, Meta Starc korektor, Bukavec in Lisjak centra ter Micussi in Anja Zužič krili. Na začetku tekme se Kontovelke nikakor niso mogle otresti treme in v hipu je bilo 10:0 za Reano. Gostje so bile v polju boljše organizirane in so ves čas diktirale tempo igre. Izenačen je bil le začetek drugega seta, a le do izida 12:12. Kontovel je na splošno solidno sprejemal servis, vendar je bilo v napadu odločno preveč napak, obramba je bila prepočasna, v bloku so večkrat zamujale. Vse to pove, da je razlika z lansko 1. divizijo precejšnja in se morajo na višji ritem šele privaditi. Vsekakor so Kontovelke igrale precej slabše kot zmorejo, zato nikakor ne smejo obupati, čeprav začetek res ni bil spodbuden, v ligi pa bdo morda tudi slabši tekmeci od včerajšnjega, ki je svojo nalogo dobro opravil. / ŠPORT Nedelja, 14. oktobra 2007 27 NOGOMET - Vnaprej igrana tekma 4. kroga elitne lige v Tržiču Dragocena zmaga štandreške Juventine proti Fincantieriju Cristian Devetak je 28. rojstni dan praznoval z golom in odločilno podajo - Še ena izključitev Fincantieri - Juventina 0:2 (0:2) STRELCA: Mainardis v 12. in Devetak v 33. min. JUVENTINA: Furios, Ballaminut, Terpin, Buttignon, Sannino, Liut, Contin (Gaggioli v 89. min.), Pantuso, Devetak (Pe-teani v 84. min.), Giarrusso, Mainardis (De-grassi v 75. min.), trener Portelli. IZKLJUČEN: Sannino v 74. min. Tri zlata vredne točke v boju za obstanek. Štandreška Juventina je na včerajšnji vnaprej igrani tekmi 4. kroga elitne lige na igrišču Cosulich v Tržiču presenetila tudi največje optimiste in s klasičnim 2:0 premagala novinca v ligi Fincantieri, ki ima solidno napadalno linijo (Milan in Novati). Junak tekme je bil znova rdeče-beli napadalec Cristian De-vetak, ki je s prekrasnim zadetkom (86. prvenstveni gol v dresu Juventine) in odločilno podajo praznoval 28. rojstni dan (čestitamo, vse najboljše!). Začetek tekme je minil v znamenju Juventine. Moštvo »ladjedelničarjev« je igralo nezbrano in je najbrž podcenjevalo varovance izkušenega trenerja Danteja Portellija. Pred polno tribuno (tekmi je sledil tudi goriški župan Ettore Romoli) so rdeče-beli povedli že v 12. minuti. Deve-tak je podal na sredino in Nicola Mai-nardis je bil najbolj spreten ter lepo premagal vratarja, ki ima isti priimek (Diega Mainardisa). Gostitelji si niso še opomogli in že je bilo 2:0. V 33. minuti je sodnik dosodil prosti strel Juventini in pred žogo je stopil adut Cristian Devetak. Nekdanji predsednik Mladosti Mario Bagon je na tribuni že napovedal zadetek. Napoved je bila pravilna, saj je Cristianov strele poletel čez živi zid neubranljivo v vratarjev levi kot. »A-la« Recoba. Predsednik Juven-tine Marko Kerpan, diskvalificirani kape-tan Dario Kovic in ostali Štandrežci so se veselili ob mreži. Po drugem zadetku so se domačini opogumili in kar nekajkrat neuspešno ogrozili Furiosova vrata. Najprej Novati v 41. minuti, zatem Milan mi- Kapetan Juventine Mario Pantuso in branilec Massimo Liut (št. 6) na včerajšnji tekmi v Tržiču bumbaca nuto kasneje in nazadnje še lanski branilec Juventine Furlan v 45. minuti. V drugem polčasu so se Portellijevi varovanci v glavnem branili, čeprav so bili večkrat nevarni s protinapadi. Najlepšo priložnost je prav gotovo imel Devetak v 51. minuti, ko je v teku lepo zaustavil žogo in zatem streljal proti vratom (žoga je oplazila vratnico). Minuto kasneje so se navijačem Juventine naježili lasje. Sodnik je dosodil enajstmetrovko Fincantieriju, ki pa jo je Milan - kot Baggio na SP v Zda leta 1994 - nespretno brcnil visoko čez prečko. Domačini so še naprej napadali, toda v drugem polčasu je stopil v ospredje vratar Furios, ki se je izkazal v več primerih. V 74. minuti je Juventina ostala z desetimi igralci, saj je sodnik (mogoče nekoliko prenaglo) izključil Sannina. To je četrta zaporedna izključitev v štirih prvenstvenih krogih. Jan Grgič OSTALI VČERAJŠNJI IZIDI - Elitna liga: Azzanese - Casarsa 1:1 (De Zor-zi; Turchetto); promocijska liga: Mariano - Pro Romans 0:1 (Mosca); 1. AL: Turria-co - Pieris 1:0 (Inzerauto v 95. min.); 2. AL: Moraro - Mossa 0:1, Muglia - Zaule 0:3, Lu-cinico - Piedimonte 0:2. NAŠE OCENE Obrambna vrsta je bila večkrat vtežavah Napadalec Cristian Devetak (gol in odločilna podaja) si zasluži zelo visoko oceno (9). V napadu je lepo zadrževal žogo, izboril številne prekrške in ko je bilo treba, se je tudi vračal na sredino igrišča. Oceno 8 zaslužita še vezni igralec Mario Pantuso (veliko je pretekel) in vratar Giulio Furios, ki je predvsem v drugem polčasu večkrat odločilno posegel. Tudi mladi Raffaele Contin je igral solidno, čeprav bi lahko v več primerih poskušal izkoristiti svojo hitrost. Le obrambna vrsta se v nekaterih primerih ni izkazala. Predvsem sredinska branilca nista bila kos hitrima napadalcema Novatiju in Milanu, ki pa sta bila pri strelu vsakič nenatančna. Trener Portelli bo prav gotovo kmalu ukrepal in uredil vrzeli v zadnji liniji. IZJAVA PO TEKMI - Napadalec Dario Kovic: »Moram čestitati celotni ekipi, saj so se vsi - predvsem mladi - srčno borili vseh 96. minut. V obrambi nismo igrali še najbolj prepričljivo. Priznati pa moramo tudi, da so nasprotnikovi napadalci tokrat imeli zelo slab dan. Vsekakor smo dokazali, da smo solidna ekipa, ki lahko premaga vsakogar.« (jng) Domači šport Danes Nedelja, 14. oktobra 2007 KOŠARKA MOŠKA C2 LIGA 18.00 pri Briščikih: Jadran Mark - Basket Time Videm UNDER 17 MOŠKI 11.00 v Vidmu, Ul. Marangoni: CBU - Jadran ZKB ODBOJKA MEMORIAL MIKOLJ 10.00 v Trstu, 1. maj: nastopajo Sloga, Logatec in Rijeka UNDER 18 ŽENSKE 18.00 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Sloga NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2 LIGA 10.00 v San Donau Milanese: nastopa tudi Kras ZKB HOKEJ IN LINE MEMORIAL AGNUL 10.00 n Opčinah, Pikelc: prireja ŠD Polet (finale ob 17.00) NOGOMET ELITNA LIGA 15.30 v Križu: Vesna - Tricesimo PROMOCIJSKA LIGA 15.30 v Korenu: Virtus Corno -Kras Koimpex 1. AMATERSKA LIGA 15.30 v Trebčah: Primorec - So-vodnje; 15.30 v Vižovljah: Gallery -Primorje Interland 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Au-dax Sanrocchese - Zarja Gaja; 15.30 v Dolini: Breg - Ronchi 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Strassoldu: Strassoldo -Mladost NARAŠČAJNIKI 10.30 v Prata di Pordenone: Futuro Giovani - Pomlad NAJMLAJŠI 10.30 na Padričah: Pomlad - Ron-chi NAJMLAJŠI 1994 9.00 v Gradišču, Ul. San Valeriano: Itala San Marco - Pomlad Jutri Ponedeljek, 15. oktobra 2007 KOŠARKA UNDER 21 MOŠKI 21.15 v Trstu, 1. maj: Bor NLB - Falconstar DOLINA - Športno društvo Breg ima novega predsednika Sandy Klun nasledil Igorja Čuka Naloge novega odbora: hišnik, konvencija z Občino, razsvetljava nogometnega igrišča, društveni bar za večji priliv sredstev Amatersko športno društvo Breg ima novega predsednika. Dosedanjemu Igorju Čuku, ki se je po dveh mandatih (štirih letih) umaknil zaradi službenih obveznosti, je nasledil Sandy Klun. Nova podpredsednica je Suzan-na Sancin. Ostali novoizvoljeni odborniki (Edvin Bevk, Igor Čuk, Mira Klabjan Čuk, Antonio Ghersinich, Sonja Komar Berzan, Walter Mocor, Gi-uliano Prašelj, Denis in Boris Salvi, Aleš Štefančič in Silvio Tavčar) so po petkovem občnem zboru v prostorih kulturnega društva Valentin Vodnik v Dolini izvolili tudi člane nadzornega odbora, ki so Edvin Švab, Divna Sancin Čuk in Marino Coffoli. Poroči la ob čnega zbo ra so bi la pes tra in živah na. Predsed niš ko poročilo Igorja Čuka se je dotaknilo vseh društvenih problemov in nazadnje tudi uspehov, med katerimi je prav gotovo dokončano nogometno igrišče, pa čeprav so bili časovni termi ni ne ko li ko dalj ši od predvide nih. Čuk se je spomnil tudi prezgodaj preminulih članov Wilija Chermaza in Borisa Laurice. Taj niš ko poroči lo je pre bral Denis Salvi, ki je vse člane opozoril, da si bo tre ba odslej pošte no zaviha ti rokave, saj mora športni center delovati s polno paro. O finančnem stanju društva, ki ni na ze le ni ve ji (če prav je izguba manj ša kot pred dve ma le toma), je spre go vo ril bla gajnik Aleš Ste fan čič, ki je obe nem opo zo ril, da se bo kma lu ste kla pogod ba z Ob či no Dolina (31.12.2008), ki je doslej glav ni pokro vitelj Bre ga. Igor Čuk kroma Poročilo so zatem prebrali načelniki vseh športnih sekcij: Sonja Komar (odbojka), Boris Salvi (košarka), Giuliano Prašelj (nogomet) in Divna Sancin (otroška telovadba in rekreacija). Sledili pa so pozdravi ob čin ske ga odbor ni ka za šport Antonia Ghersinicha in predstavnika ZSŠDI Gorazda Pučnika. Na kon cu je sle di la še raz pra -va: kako sedaj naprej? Kratkoročni društveni cilji so: poskrbeti in urediti službo hišnika, izboljšati razsvetljavo na nogometnem igrišču ter z druš tve nim barom pos -krbeti za priliv novih finančnih sredstev. (jng) MLADINSKI NOGOMET - Deželni mladinci, začetniki in cicibani Uspešna sobota za večino mladinskih ekip naših društev DEŽELNI MLADINCI Ponziana - Vesna 2:2 (1:0) VESNIN STRELEC: Dajic v 48. in 53. min. VESNA: Sapienza, Zarba, Simonis, Križmančič, Milenkovic, Candotti, Zampino (Turello), Burni, Tuccio (Sandri), Debernar-di, Dajic (Ota), trener Toffoli. Končni neodločen izid je pravilno plačilo za prikazano igro obeh ekip. Pri Vesni se je znova izkazal Nemanja Dajic, ki je dal dva gola in zatem zapustil igrišče lažje poškodovan. Juventina - Gonars 3:2 (1:1) STRELCA ZA JUVENTINO: Peric 2 in Paziente. JUVENTINA: Staieri, Manni, La-manda (Bevilacqua), Patrone (Graba), Lo-russo, Galliussi, Simonetti, Stasi, Černic, Peric, Mohoric (Paziente), trener Currato. Juventina je dosegla prvo prvenstveno zmago. Mauro Peric je dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Ostali izid: Staranzano - Palmanova 0:4. ZAČETNIKI 11:11 S. Andrea A - Pomlad A 0:4 (0:0, 0:2, 0:2) STRELCI: Ban, Rebula, Arduini 2. POMLAD A: Krečič, Pertot, Skupek, Bolognani, Simeoni, Ban, Rebula, Sedmak, Arduini, Sardoč, Puntin, Vattovaz, Perko, trener Livan. Začetniki Pomladi A so dosegli prvo prvenstveno zmago. Livanovi fantje so prikazali lep nogomet in končni izid bi lahko bil še višji. ZAČETNIKI 7:7 Pomlad B - Ponziana C 1:3 (0:2, 1:1, 0:0) POMLAD B: Carli, Racman, Sancin, Stojkovic, Caselli, Guštin, Kovacic, Laschiz-za, Esposito, Ferluga, trener Tul. Gostje so bili tokrat boljši nasprotnik. Pomlad je častni zadetek dosegla po zaslugi avtogola nasprotnikovega branilca. CICIBANI 7:7 Chiarbola - Breg 2:4 (0:0, 1:1, 1:3) BREGOVI STRELCI: Glavina 2, Gen-zo, Deluisa. BREG: Kofol, Žerjal, Smotlak, Segulin, Glavina, Gregori, Genzo, Gruden, Baggedda, Giacca, Deluisa, trener Stojkovic. Aris San Polo - Mladost A 1:2 (1:1, 0:1, 0:0) STRELEC ZA MLADOST: Cosani 2. MLADOST A: Gergolet, Visintin, Furlan, Devivo, G. Terpin, N. Terpin, Cosa-ni, Danielis, Fajdiga, Kosič, trener E. Ferfoglia. Sovodnje - Monfalcone C 0:7 (0:0, 0:4, 0:3) SOVODNJE: Petejan, Devetak, Gles-si, Vasič, Nikolaj Pavletič, Lakovič, Bacicchi, Redzic, Dimitrij Pavletič, Pahor, Tomšič, Zot-ti, trener Assi. Vesna - San Giovanni D 5:0 (2:0, 1:0, 2:0) STRELCI: Covarelli, Ghersinich, Sartore, Rossi. VESNA: Paoli, Covarelli, Majcen, Ro-velli, Sartore, Rossi, Blasi, Fornasari, Ghersi-nich, Košuta, Nabergoj, trener Bencich. Piedimonte - Juventina A 1:4 (0:0, 0:3, 1:1) STRELCI ZA JUVENTINO: Musto, Pannone 2, Braini. JUVENTINA: Agnelli, Radikon, Ca-deddu, Waccher, Markovič, Musto, Panno-ne, Braini, Komjanc, Colamarino, trener Arena. San Sergio A - Pomlad 8:0 (5:0, 2:0, 1:1) POMLAD: Castellani, Najt, Košuta, Bi-cocchi, Gruden, Ukmar, Zuppa, DellAnno, trener Tomizza. CICIBANI 5:5 Pieris - Mladost B 0:7 (0:4, 0:2, 0:1) STRELCI: Juren 4, Gergolet, Trevisan, Čevdek. MLADOST B: Zanier, Gergolet, La-vrenčič, Juren, Petejan, Čevdek, Trevisan, Faj-diga, trener D. Gergolet. 28 + Nedelja, 14. oktobra 2007 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Risanka: Lupo Alberto - Išče se rockstar 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Sladke sanje (r. Sašo Podgoršek) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Sedem dni v parlamentu 6.30 Razvedrilna odd. o dobrem počutju: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 10.00 Linea verde - Obzorja 10.30 Verska odd.: A Sua immagine 10.45 Maša 12.00 Angelus 12.20 Aktualna odd.: Linea verde v živo iz narave 13.30 Dnevnik 14.00 Nedeljski razvedrilni variete: Do-menica in (vodi Massimo Giletti) 15.10 Domenica in... Roza (vodi Lorena Bianchetti) Jkh t 16.25 17.40 20.00 20.35 20.40 21.30 23.30 23.35 0.35 1.10 1.30 Vreme in dnevnik Domenica in... Včeraj, dane sin jutri (vodi Pippo Baudo) Dnevnik Rai Tg Šport Kviz: Affari tuoi TV film: La baronessa di Carini (It., '06, r. U. Marino, i. Vittoria Puccini, Enrico Lo Verso, Luca Argentero, 1. del) Dnevnik Aktualno: Posebna odd. Tg1 Aktualno: Oltremoda Nočni dnevnik/Knjige Kinematograf/Potihoma V^ Rai Due 6.00 6.45 9.45 10.05 10.30 11.30 13.00 13.45 17.30 18.00 18.05 18.50 19.10 19.30 20.00 20.30 21.00 22.30 23.20 Variete: Replay show Razvedrilni variete: Jutro v družini (vodita Adriana Volpe in Tiberio Timperi) Jutranji dnevnik Tg2 Dok.: Voyager Variete za najmlajše: Random, vmes Art attack Variete: Opoldne v družini Dnevnik/Tg2 Motorji Variete: Quelli che aspettano..., 15.00 Quelli che il calcio e... (vodi Simona Ventura), 17.05 Quelli che... tretji del Šport: Numero Uno Dnevnik Tg2 Tg2 Dosje Tg2 Eat Parade Športna odd.: Nedeljski sprint Reality show: Otok slavnih Nan.: Dva moška in pol Dnevnik Tg2 Nan.: NCIS (i. Sean Murray, Michael Weatherly, Mark Harmon, Cote de Pablo, Lauren Holly) Nan.: Crime Stories Športna nedelja ^ Rai Tre 12.00 12.15 12.45 13.15 14.00 14.30 15.00 15.30 18.10 18.55 19.00 20.00 20.10 21.30 23.25 23.35 Dnevnik, šport, vreme Aktualno: Telecamere Aktualno: Okkupati Dok.: Timbuctu Dnevnik, deželne vesti Aktualno: V pol ure Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro (vodi Licia Colo') Kolesarstvo: Pariz - Tours Šport: 90. minuta Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved Variete: Blob Variete: Che tempo che fa Aktualna odd.: Report Dnevnik, deželne vesti Variete: Govori z menoj (vodi Serena Dandini) Rete 4 9.30 10.00 11.00 11.30 12.10 13.30 14.00 15.20 18.00 18.55 19.35 21.10 23.55 9.30 10.05 11.00 12.00 13.00 13.35 16.30 18.50 20.00 20.40 21.30 23.40 Nan.: Velika dolina Pregled tiska Nan.: Dio ci ha creato gratis (It., '98, i. Nino Manfedi, L. Gullotta) Dok.: Čudovita Italija Maša Planet morje Dnevnik Tg4, promet Aktualno: Melaverde Dnevnik Tg4, vreme Komični filmi Film: I guerrieri (vojni, ZDA, '70, i. Clint Eastwood, Telly Savalas) Nan.: Hiša Vianello, 18.35 Colombo (i. Peter Falk) Tg4 dnevnik/Meteo4 Nan.: Colombo (i. Peter Falk) Film: Assassins (thriller, ZDa, '95, r. Richard Donner, i. S. Stallone) Film: Protagonisti (dram., ZDA, '92, r. Robert Altman, i. Tim Rob-bins, Greta Scacchi) ; Canale 5 Na prvi strani Promet - Meteo 5 Jutranji dnevnik Tg5 Verska odd.: Le frontiere dello spi-rito (vodita mons. Gianfranco Ra-vasi in Maria Cecilia Sangiorgi) Aktualno: Nesamomoda Film: Dunston... Licenza di ridere (kom., ZDA, '96, i. Eric Lloyd) Tg com/Meteo 5 Nan.: Novo življenje za Zoe (i. Joe-ly Fisher, Chris Potter) Dnevnik, vreme Nedeljski razvedrilni variete: Buo-na domenica (vodita Paola Perego in Stefano Bettarini) Tg com/Meteo5 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Paperissima Sprint Nan.: Ciklon v družini 3 (It., '06, r. Carlo Vanzina, i. Massimo Boldi, Barbara De Rosi, Virginie Marsan) Aktualna odd.: Terra! O Italia 1 3.50 8.00 10.25 10.55 11.20 12.25 15.00 16.00 17.50 18.15 18.30 19.30 20.40 23.25 SP v motociklizmu: VN Avstralije, 125 ccm, 5.15 250 ccm, 6.50 Mo-toGp Variete za najmlajše Risanke: Lupin Nan.: Phil iz prihodnosti SP v motociklizmu: VN Avstralije, 125 ccm, 13.00250 ccm, 14.00 Moto Gp Odprti studio, vreme Šport: Grand Prix - Fuori giri Film: Tarzan, skrivnost izgubljenega mesta (pust., ZDA, '98, r. Carl Schenkel, i. Caper Van Dien) Odprti studio, vreme Nan.: Mr. bean Film: Ritorno al futuro II (fant., ZDA, '98, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox) Tg com/Meteo Nan.: Heroes (i. Milo Ventimiglia, Adrian Pasdar, Hayden Panettiere, Santiago Carrera) Film: Matrix Reloaded (fant., ZDA, '03, i. Keanu Reeves) 6.00 Fuori orario 7.00 Variete za najmlajše 9.20 Variete: Screensaver 9.55 Jadranje: Barcolana 10.25 Atletika: Maraton iz Vidma ^ Tele 4 8.05 Dok.: L' opera selvaggia 8.55 Horoskop, svetnik dneva 10.35 Nad.: Marina 11.10 Aktualno: Muza TV 12.00 Papežev blagoslov 12.55 Automobilissima 13.20 Dok.: Steklo 13.35 Oddaja o kmetijstvu 14.05 Oddaja o kulinariki 14.45 Dok.: Pont Saint Martin 17.30 Risanke 19.45 ... in jutri je ponedeljek 23.10 Film: Sei iellato amico, hai incon-trato Sacramento (vestern, '72) LA 6.00 7.00 10.35 12.30 13.00 14.00 16.00 17.05 18.00 20.30 21.30 23.30 La 7 12.30, 20.00, 0.30 Dnevnik Omnibus Weekend Nan.: New Tricks Tg La7 šport Nan.: Na sodišču z Lynn Film: Il gobbo di Notre Dame (dram., ZDA, '82, i. Anthony Hopkins) Dok. oddaja TV film: Primer Lindbergh (dram., ZDA, '76, r. Buzz Kulik, i. Anthony Hopkins, C. De Young) Film: Ashanti (pust., ZDA, '79, i. Michael Caine) Variete: Šef za en dan Variete: Crozza Italia Live Nan.: Dirt (i. Courteney Cox, Ian Hart) 6.30 9.20 9.50 10.00 11.10 12.00 12.30 13.30 14.00 15.20 18.10 19.30 20.00 20.55 21.50 22.35 23.25 0.05 0.30 Koper 14.00 Čezmejna TV 14.10 Dok. oddaja 14.40 Q - trendovska oddaja 15.30 Odmev 16.00 Mediteran festival: Russkaja 17.00 Dok. odd.: City Folk 17.25 Potopisi 18.00 Program v slovenskem jeziku: Gla- sbeni spomini z Borisom Kopitarjem 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Il Disfatto (pripr. Franco Juri) 19.35 tednik 20.05 Vesolje je, 20.35 Istra in 21.05 Istra skozi čas: Srednji vek (3. del) 22.30 Vsedanes - TV dnevnik 22.45 Nedeljski športni dnevnik 23.00 Alpe Jadran 23.30 Pevski zbor Čarnice 0.15 Vsedanes-TV dnevnik 0.30 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.00 Videostrani 17.00 Duhovna misel 17.15 Kultura 17.45 Rally za SP - Katalonija 18.45 Miš Maš 19.30 Settimana Friuli 20.00 Razgledovanja 20.30 Spoznajmo jih 21.25 Tedenski pregled 21.40 Kulturni utrinek 21.45 Ne prezrite 22.00 Dobrodelni koncert za Podbrdo 23.30 Videostrani (t Slovenija 1 7.00 Živ žav 9.55 Žogarija - ko igra se in ustvarja mu- larija: Maribor 10.25 Dok. nan.: Skrivnosti divjine 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare/Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Na zdravje! 14.30 Razvedrilna odd.: NLP (vodita Tjaša Železnik in Dejan Pevčevic) 14.35 5 minut slave 14.45 Človeški faktor, Glasbeni dvoboj, 15.30 Grema se šport, 15.50 Klic -po, Nedeljsko oko 16.15 U-rbano 16.30 Hum.dok. odd.: Oglasni blok 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Razvedrilna odd.: NLP, Družabna: Nobelium zabava, Perpetuum Jaz-zile, Indexi 17.45 Čas za ... Boljše polovice 18.25 Zmagovalec glasbenega dvoboja 18.30 Žrebanje lota/Risanke 18.55 Vreme, dnevnik, šport 19.20 Zrcalo tedna, vreme, šport 19.55 Razvedrilna odd.: Spet doma (vodi Mario Galunič) 21.45 Palimpsesti življenja. Portret Nika Grafenauerja (r. Slavko Hren) 22.35 Ars 360 22.55 Poročila, vreme, šport 23.25 Film: Bolj čudno od raja - Stranger Than Paradise (kom., ZDA-Nem., '84, r. Jim Jarmusch, i. John Lurie) 0.50 Dnevnik 1.15 Infokanal Jr Slovenija 2 Zabavni infokanal 11.30 TV prodaja Skozi čas Kviz: Ljubljana, prestolnica EU 3. srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov glasbenih šol Slovenije Pomagajmo si Globus TV prodaja Film: Gola pištola Alpski večer 2007 Speedway: Grand Prix Jadranje: Barcolana Dok.: Sanjska potovanja Ruska nad.: Mojster in Margareta ('05, r. Vladimir Bortko, i. Aleksander Galibin, Valentin Gaft, Anna Kovalčuk) Športna odd.: Š Nad.: Hujšajmo! - Fat Friends (VB, '05, i. Jonathan Ryland, David Ha-rewood, Julian Kerridge) Umetnost glasbe in plesa: Plesna skupina DV8 - Cena življenja Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal RADIO TRST A 8.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.30 Vabilo v kino; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Flor-janc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.00 Dnevnik, sledi Na-povednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Iz studia D; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Koncert nagrajencev 5. medn. harmonikarskega natečaja Fisa... Armonie; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napo-vednik, nato Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 7.25 Danes na RK; 7.45 Kmetijski nasvet; 8.00 Noč in dan; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kroni-ka;9.15 Pregled prireditev;9.30 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila, osmrtnice; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.3019.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in promet; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Večer večnozelenih s Tuliom Furla-ničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 8.30, 10.30, 12.30; 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 9.45 Moje mnenje; 10.00 Kino-Gledališče; 11.00 7 dni; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Razglednica; 14.00 Izbrane strani; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.00 Ferry sport; 16.00 Sigla single; 18.00 Album charts; 19.00 Potopisna odd. ali Alpe Adria; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.30 Giulianine note; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 The magic bus. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.30 Sončna klinika; 8.05 Igra; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zbori; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.10 Pod lipo domačo; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.05 Zabavna igra; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom... ; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika, promet; 8.15 Dobro jutro, vreme; 8.40 Koledar prireditev; 9.10 Reportaža; 9.35 Popevki; 10.00 Izlet; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 13.00 Poročila, vreme; Športno popoldne, gost izbira glasbo; 15.00 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.50 Morda niste vedeli; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valo-drom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 23.00 Drugi val SLOVENIJA 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Maša; 11.05 Slovenski concertino; 11.30 Izbrana proza; 12.05 Koncert Evroradia; 14.05 Kako nastane gledališka predstava; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade: 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice 20.00 Glasbeni portret; 20.05 Koncert Let The Peoples Sing (prenos); 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.00 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.0018.00.- 13.30 ORF 2 HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Nova znan-stva vam bodo odpirala poti na poslovnem področju in tudi bogatila osebno življenje. Bodite odprti do ljudi, od vsakega se lahko nekaj naučite. BIK 21.4.-20.5.: Čeprav bosta s partnerjem različnih mnenj, se vajini poti ne bosta razdružili. Povezovalo vaju bo veliko lepega, nesoglasja se bodo stopila v trenutku, ko boste na njih pogledali s humorjem. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ste v plodnem obdobju. Poglobili se boste v vaše načrte in zanemarili težave. Na delovnem mestu se vam bo delo povrnilo na delovno mizo. Brez jeze priznajte napako in jo takoj rešite. RAK 22.6.-22.7.: V sebi čutite * neizmerno moč. Na delov- nem mestu vam ne manjka energije. Izrabite ta redek entuziazem in se lotite dela brez strahu pred zidovi, saj leti pomagajo v življenju rasti. y^ LEV 23.7.-23.8.: Ukrepi, ki ste (^^r jih sprejeli pri vodenju svojih financ, bodo učinkoviti. Za domače si zadnje čase vzamete premalo časa. Njihove potrebe in želje vzemite resno. DEVICA 24.8.-22.9.: Poglejte s ^^ srcem na lepote okoli sebe in videli boste veliko požrtvovalnosti, ljubezni, nesebičnosti. Imejte to pred očmi, kadar vas grabi obup in jeza! Denar: bolje vam gre. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Dela ^ ^ se boste lotili s polno odgovornostjo in dosegli tudi dobre rezultate. Z voljo in pogumom boste utirali nove poti in sklepali nova poslovna poznanstva. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Le težko umirite svoj nemirni duh, toda le umirjenost vam lahko omogoči, da boste na vsakdanje dogodke pogledali bolj realno. Ne presojajte stvari čustveno. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Odlično usklajujete svoje zasebno in poslovno življenje. V tem tednu boste večkrat začutili potrebo po počitku in sprostitvi. Sledite svojim občutkom in si vzemite več časa zase. KOZOROG 22.12.-20.1.: Pred vami je naporen teden. Veliko energije vam bodo vzeli odnosi z drugimi ljudmi. Iskali boste način, kako zadovoljiti tako svoje potrebe kakor potrebe drugih. VODNAR 21.1.-19.2.: Na delovnem mestu ne bo šlo vse tako gladko, kot ste načrtovali. Morali se boste lotiti dela, za katero ste že mislili, da je opravljeno. Oborožite se s potrpežljivostjo in vztrajnostjo. RIBI 20.2.-20.3.: V ljubezni vas čaka nekaj izkušenj. Če boste za seboj podirali mostove, bo skupna pot naprej težja. Zberite energijo za pogovor. Denar: obetajo se vam nepričakovani prihodki. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 14. oktobra 2007 29 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.30 6.45 10.35 10.40 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.00 23.05 Dnevnik, informacije o prometu Jutranja razvedrilna oddaja: Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes Dnevnik, Tg1 Turbo, Tg1 Zgodovina (vodi Roberto Olla), 9.30 Tg1 Flash Gremo v kino Deset minut za odd. pristopanja Aktualna odd. o nasvetih za dobre nakupe: Occhio alla spesa Vremenska napoved in dnevnik Razvedrilni variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Gospodarstvo Variete: Festa italiana zgodbe Nad.: Incantesimo (i. Paolo Ferrari, Delia Boccardo) Variete: Festa italiana Variete: La vita in diretta - Življenje v živo (vodi Michele Cucuzza) Tg parlament Dnevnik Tg1 in vreme Kviz: L' eredita' Dnevnik Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna) TV film: La baronessa di Carini (It., '06, i. Vittoria Puccini, Luca Argentero, Simone Gandolfo) Dnevnik Aktualno: Porta a porta Rai Due 6.35 6.55 7.00 9.30 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50 17.20 18.05 18.30 18.50 19.10 20.00 20.30 21.05 23.15 23.30 Otok slavnih Skoraj ob 7-ih Variete za najmlajše: Random, risanke Rubrika o protestantizm,u Tg2punto.it Variete: Piazza Grande (vodita Giancarlo Magalli in Monica Leo-freddi) Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.50 Zdravje Aktualno: Italija na 2. Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alba D' Eusanio) Nan.: One Tree Hill (i. Sophia Bush, Hilarie Burton) Tg2 Flash/Šport Dnevnik/Meteo Hum. nan.: Piloti Reality show: Otok slavnih Nan.: 7 življenj Dnevnik Dok. oddaja: Voyager Dnevnik Dok.: Mi smo zgodovina V" Rai Tre 8.05 9.05 10.05 12.00 12.25 12.40 13.10 14.00 14.50 15.10 17.00 17.50 18.15 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05 23.10 Mi smo zgodovina Aktualno: Verba volant (vodita Peter Freeman, Alessandro Robecchi) Cominciamo bene Tg3 šport, vreme Tgr Shukran Zgodbe - Italijanski dnevnik Nan.: Saranno famosi Deželne vesti, dnevnik Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis Variete: Terbisonda - The Saddle Club - Mladinski dnevnik Dok.: Druga Geo Dok.: Geo & Geo (vodi Sveva Sa- gramola) Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti Rai Tg Šport Variete: Blob Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio Rispo, Federica Apicella) Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi l' ha visto? (vodi Federica Scia-relli) Tgr Dnevnik, deželne vesti 23.25 Tg3 - Primo piano 23.45 Dok.: Pianeta Files (vodi Mario Tozzi) (J Rete 4 6.00 Pregled tiska 6.20 Kapljice zgodovine 6.25 Nan.: Quincy, 7.40 Hunter (i. Fred Dryer), 8.40 Pacific Blue 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Tg 4 dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur- gen Heinrich) 16.00 Nad.: Steze 16.20 Film: Mariti imperfetti (kom., ZDA, '95, i. Matthew Modine) 18.55 Dnevnik in vreme 19.25 Meteo 4 19.35 Aktualno: Zanimivosti Tg4 20.00 Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Rohl, Gregory B. Waldis) 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Il miglio verde (dram., ZDA, '99,r. Frank Darabont, i. Michael Clarke Duncan, Tom Hanks) Canale 5 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 23.20 1.20 Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Vaše mneenje Kronika v živo: Verissimo Tg5 borza flash Nan.: Končno sama Nad.: Vivere (i. Luciano Roman, Mariella Valentini, F. Mazzari) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Aktualna odd.: Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Nan.: 5 stelle - 5 zvezdic (i. Susanna Knetchl, Ralf Bauer) Tg5 minut TV film: Annuncio d' amore (kom., ZDA-Nem., '03, i. Teri Polo) Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio in Enzo Iacchetti) Film: Quel mostro di suocera - Mo-ster-in-Law (kom., ZDA, '05, i. Jennifer Lopez, Michael Vartan, Jane Fonda) Aktualna odd.: Matrix Nočni dnevnik C/ Italia 1 6.05 6.35 9.05 11.10 12.25 13.00 13.40 14.40 15.00 15.55 16.00 18.00 18.30 19.10 Nan.: Good morning Miami Variete za najmlajše Nan.: Mac Gyver, 10.10 Magnum P. I. (i. Tom Selleck) Nan.: A-Team Odprti studio, vreme Šport studio Risanke: Detektiv Conan Tg com/Meteo Nan.: Veronica Mars - Pošast z zelenimi očmi (i. Teddy Dunn, Kirsten Bell, Rachel Roth) Nan.: Malcolm - Mali genij (i. Frankie Muniz) Tg com/Meteo Mushiking, čuvaj gozda Odprti studio, vreme Nan.: Camera Cafe' 19.45 Dragon Ball GT 20.10 Variete: Candid camera 20.35 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Variete: Distraction (vodi Mammucari) 23.35 Variete: Urban Legends Teo Tele 4 8.05 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dogodki in odmevi 8.50 Oddaja o zdravju 10.35 Nad.: Marina 11.05 Koncert 13.30 Oddaja o živalih 14.45 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 18.30 Supernogomet Udinese Calcio, 19.00 Triestina 19.55 Športna oddaja 20.05 30 let Telequattro 21.00 Aktualna odd.: Stoa' 22.30 Nogomet: Ravenna-Triestina LA 6.00 9.20 10.30 11.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.00 23.15 La 7 12.30, 20.00, 23.45 Dnevnik Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: FX - Schivaree Nan.: Matlock Nan.: Na sodišču z Lynn (i. Kathleen Quinlan) Film: Che c' entriamo noi con la ri-voluzione (kom., It., '72, i. Vittorio Gassman, Paolo Villaggio) Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG1 Nan.: JAG Osem in pol Informativna odd.: Exit - Zasilni izhod (vodi Ilaria D' Amico) Film: Ladri per la pelle (krim., ZDA, '99, i. Alec Baldwin) venca in Aritmija 23.30 Film: Iz dežele tišine (dram., Iran, '04, r. Saman Saur) Koper (t Slovenija 1 6.25 Utrip 6.40 Zrcalo tedna 6.55 Eutrinki 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.05 Risana nan.: Mali Mozart 9.35 Iz popotne torbe: Izlet 9.55 Kratki dok. film EBU: Spoznavanje novih prijateljev na Kubi 10.10 Umkovizija - Veliki finale 11.05 Dok.: National Geographic 12.00 Dok.portret: Slikar Oskar von Pi- stor - legenda Dravske doline 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Razvedrilni variete: Spet doma (vodi Mario Galunič) 15.00 Poročila, promet 15.10 Dober dan, Koroška! 15.45 Risanka 16.15 Lutkovna nan.: Bisergoora - Raziskovalci so med nami 16.30 Otroška nan.: Sejalci svetlobe - Pobegla frnikola 17.00 Novice, kronika, šport, vreme 17.40 Poljudnoznanstvena nan.: Planet Zemlja 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme, šport 19.55 Predsednik za Slovenijo 20.50 Dok. feljton o idrijskih rudarjih: Tovariš 21.15 Dok.: Zasebno življenje Kim Jong Ila 22.00 Odmevi. Kultura, vreme, šport 23.05 Umetni raj 23.25 Glasbeni večer: Orkester Slovenske filharmonije, Marjana Lipovšek in George Pehlivanian |r Slovenija 2 6.30 8.05 Zabavni infokanal 8.30 14.55 TV prodaja 9.00 Razvedrilna odd.: NLP 12.45 Sobotno popoldne 15.25 Športna odd.: Š 16.10 Osmi dan 16.40 Ars 360 16.55 Alpe-Donava-Jadran 17.25 Mozaik 18.00 Poročila 18.05 Debatna odd.: Tekma 18.55 Hum. nan.: Totalna razprodaja - Nasmeh je gratis 19.25 Z glavo na zabavoo 20.00 Dok.: Goeringova poslednja bitka - Nurnberška sodna drama 21.00 Aktualno-informativna oddaja: Studio City (vodi Marcel Štefančič) 22.00 Oddaja o modi: Bleščica 22.30 Glas(be)ni večeri na Drugem: Frek- 14.00 14.20 14.50 15.20 16.45 17.45 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22.30 23.00 23.20 23.55 11.00 16.00 17.00 18.25 18.30 18.35 19.50 20.00 20.20 20.30 21.30 23.10 23.30 Čezmejna TV Alter eco Alpe Jadran Istra skozi čas: Srednji vek Vesolje je... , Istra in... Il disfatto (pripr. Franco Juri) Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Vreme Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Mladinska oddaja Sredozemlje Kulturni magazin: Artevisione Aktualna tema: Meridiani Vsedanes - TV dnevnik Vzhod - Zahod Program v slovenskem jeziku: Športel Primorska kronika Športna mreža Vreme i Tv Primorka Videostrani Brez strehe nad glavo z Rebeko Dremelj Dobrodelni koncert za Podbrdo Napoved dnevnika Videospot meseca Večer z Ano Avto za vas Dnevnik, vreme Kultura Športni ponedeljek Lent 2007 Dnevnik, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar, pravljica in na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioalktiv-ni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga - Marica Nadlišek: Na obali (r. M. Prepeluh); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00 do 12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočje, delo in življenje zamejskih Slovencev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Mista Pankur, Viktor Konopljev in Hip hop glasba, 0.00 Nočni pro. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Proza; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Svetnik dneva; 14.10 Šolsko leto, izmenično Doroty in Alice; 15.10 5x5; 16.0 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Giulianina noč; 20.00 Extra, extra; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole, ali Doroty in Alice; 23.00 Hot hits; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled slovenskega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Feljton; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Mala nočna glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofo-nija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika; 7.55 Ime tedna; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Koledar prireditev; 8.55 Glasovanje za ime tedna; 9.15 Samopredstavitev predsedniških kandidatov; 9.35 Popevki; 9.55 Ime tedna; 10.10 Strokovnjak svetuje; 11.00 Avtomo-bilsko-prometne minute; 12.00 Pogovor z izbrancem; 14.00 Drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.40 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Glasb. ju-tranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izobražev. pr.; 15.00 Divertimento; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slov. glasb. ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasb. generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Dvignjena zavesa; 20.05 Koncert Evropske zveze radijskih postaj (prenos iz Stockholma); 22.05 Zborovski panoptikum; 23.00 Jazz avenija; 0.05 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 30 Nedelja, 14. oktobra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVr nevihte veter megla Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Nad Evropo je obsežno anticiklonsko območje z razmeroma svežim prizemnim zrakom. Proti nam pritekajo vzhodni tokovi. V srednjevisokih slojih se zadržuje nekoliko bolj vlažen zrak. Nad zahodno in srednjo Evropo ter severnim Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnikom doteka nad naše kraje hladnejši in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 18.29. Dolžina dneva 11.03. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.48 in zatone ob 19.22. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden. Le nekatere težave v povezavi z boleznimi obtočil, dihal in revmo bodo okrepljene, pogostejše bodo tudi kolike in krči. MORJE Morje mirno, temperatura morja 19,2 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.17 najnižje -23 cm, ob 11.25 najvišje 39 cm, ob 18.11 najnižje -42 cm, ob 0.27 najvišje 21 cm. Jutri: ob 5.38 najnižje -15 cm, ob 11.54 najvišje 33 cm, ob 18.39 najnižje -35 cm, ob 0.35 najvišje 19 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............11 2000 m . 1000 m............9 2500 m . 1500 m............4 2864 m . UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg gtg! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona O GRADEC 3/12 TOLMEČ O 7/17 TRBIŽ O 2/15 O -1/12 KRANJSKA G. CELOVEC O 2/12 O TRŽIČ 1/13 o 1/12 S. GRADEC CELJE 2/13 O , MARIBOR O 3/12 PTUJ O M. SOBOTA 01/12 VIDEM O 8/18 O PORDENON 9/17 ČEDAD O 9/17 ^ GORICA O 12/18 O N. GORICA , 6/18 U/ I o o KRANJ O LJUBLJANA 3/14 7postojna O 2/13 KOČEVJE N. MESTO 3/13 „O ZAGREB 3/13 O REKA 8/18 PAZIN O ÎNAPOVED ZA DANESS Ponoči se je burja okrepila. Danes zjutraj bo na Tržaškem delno jasno, pihala bo zmerna burja. V zahodnih predelih dežele bo oblačno, v gorah spremenljivo. Čez dan se bo povsem razjasnilo. Burja bo oslabela. Hladneje bo. Danes bo pretežno jasno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla, v zatišnih legah pa bo možna slana. Burja na Primorskem bo postopno oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 3, na Primorskem 8, najvišje dnevne od 12 do 14, na Primorskem okoli 18 stopinj C. CELOVEC O 1/14 O -2/14 KRANJSKA G. O GRADEC 2/15 ^O -1/13 S. GRADEC O ¡¿¿i TRŽIČ 0/15 o KRANJ0^1 LJUBLJANA 2/16 POSTOJNA O 1/16 KOČEVJE CELJE 1/16 O „ MARIBOR O 2/15 PTUJ O M. SOBOTA 01/14 N. MEST01/16 O ZAGREB 2/15 O (NAPOVED ZAJUTRI Povečini bo pretežno jasno. V nočnih urah bo ponekod v zahodnih nižinskih predelih zamegljeno. Ob morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi. Proti večeru se bo ponekod povečala oblačnost. Jutri in v torek bo pretežno jasno, jutri zjutraj bo ponekod slana. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. V torek bo nekoliko topleje, čez dan bo ponekod zapihal jugozahod-nik. SERVIZI IMMOBILIARI DAMIAN CRU-ANC Narodna ulica, 40 34151 Opčine (TS) Tel. in faks: 040 2158112 www. artes-immobiliare. com e-mail: artes-ts@tiscali.it DOPIS IZ PARIZA Sanje in vsakdan Med defileji in rugbyjem Jesen se je komaj začela, toda v svetu mode je že pomlad in prejšnkji teden so v Parizu predstavili kolekcije pret-a-porter pomlad/poletje 2008. Defileji se odvijajo tudi v Londonu, Milanu, New Yorku in ponovno je zavrelo tekmovanje med modnimi prestolnicami. London konceptualen, Milan glamour, New York urban in Pariz eleganten. Prepletanje raznoraznih tkanin, materialov, nians, rezov. Kratko, dolgo; postrani, ravno; kontrasti, usklajevanja; revival šestdesetih, osemdesetih itd. Sicer pa obstaja tudi skupni imenovalec: inovacija in edinstvenost. Originalnost se seveda išče tudi v predstavitvah kolekcij in defileji so se spremenili v prave predstave. Louis Vuitton: barve in linije se prepletajo ob zvočni podlagi v Lou-vrovih vrtovih; magični atmosferi je dodatno pripomoglo sivo vreme. Ruska hiša Chapurin: sanje, projekcija videa na ozadje, inspiracija na vojaške uniforme, mrzle barve kreacij. Hermes: reprodukcija indijske atomosfere s primerno glasbo in stilist Jean-Paul Gaultier je turbanom dal najrazličnejše obike. Paul & Joe: oder se spremeni v džunglo, glasba iz 70 in 80. M+F Girbaud: glasovi balen, morje in ekološki duh. Nicolas Ghesquiere: volumen in igra blaga, obleke se spremenijo v skulpture. »In« in »out« program tedna mode, veliki in še nepoznani stilist. Med novimi zvezdami je gotovo Ghesquiere, mladi stilist hiše Balenciaga, ki se je prikupil tako kritiki kot publiki. Med njegovimi neštetimi oboževalci je tudi Catherine De-neuve, ki je letošnjo kolekcijo označila za »tres chic«. Nekateri menijo, da je njegova sreča (tudi) v dejstvu, da je Balenciaga opustil visoko modo, kar pušča stilistom večjo svobodo pri delu. Med starimi veterani je tudi letos požel ovacije John Galliano, sicer pa v hiši Dior vre že vse leto, saj praznuje letos šestdesetletnico. Bilo je leta 1947, ko je Dior s svojimi kreacijami revoluci-oniral žensko modo. Leta 1957 je stilist umrl, toda saga se je nadaljevala. Vajeti njegovega imperija je prevzel Yves Saint Laurent, nato Bohan, Ferre in nazadnje Galliano. Ekscentrični angleški stilist se drži linije inovacije in provokacije, predvsem pa je v desetih letih kvadrupliciral dohodke hiše. In medtem ko se bitke za slavo in dobiček nadaljujejo, nekateri veterani odhajajo. Z letošnjo kolekcijo se je po 45 letih poslavlja Valentino. Pari-žani so mu tako zaželili »dobro penzijo«. Toda ni vse zlato kar se sveti in nekateri menijo, da je svet mode v krizi: kljub neprestanemu iskanju so se nekatere stvari ponavljale. Pravzaprav izgleda, da so stare prestolnice utrujene in da se centri premikajo drugam, tako na primer v Tokio. Zanimivo vre tudi v afriških velemestih, toda za spremembo centrov bo treba še dolgo časa, saj je znano, da svet ne sledi umetnosti, ampak drugim interesom. Druga črna pika so gotovo anoreksične manekenke. Letos je bilo veliko govora o tem, saj je prišlo tudi do tragičnih zaključkov; tako na primer, smrt osemnajstletne Ane Caroline. Marsikatere hiše so zato prepovedale okostnjaška telesa, sicer pa se vsi ne strinjajo s tovrstnimi ukrepi, tako stilist Karl Lagerfeld. Ne glede na vse to, med bolj ali manj plemenitimi aferami, kolo velike modne industrije melje dalje. In kako vse to občutijo navadni smrtniki? Večkrat so me namreč vprašali, kako doživljamo modo v prestolnici »haut couture« (visoke mode). No, kot jo doživljajo v Italiji, saj so modne piste precej oddaljene od pločnika. Nekaj drugega razburja Francijo zadnje čase: svetovno prvenstvo rugbyja. Poleg tega, daje privabilo v Pariz še toliko več turistov, je Francija v soboto premagala All Black (Novo Zelandijo) in se tako uvrstila v polfinale. Ta zmaga je bila praktično nemogoča, tako da je pariške ulice prevzela prava evforija: hupanje, kričanje, petje. Praznovanje se je nato nadaljevalo do jutranjih ur, saj je bila med drugim Nuit Blanche (Bela noč) in mesto je nu di lo bo gat pro gram. Nudimo tehnično in pravno pomoč pri nakupu in prodaji ter možnost kredita z dogovorjenimi bankami. /— GLEDALIŠČE Nedelja, 14. oktobra 2007 31 ZAKLJUČILA SE JE TRŽAŠKA REVIJA Jesenski sprehodi Pihalnega orkestra Ricmanje Revijo prireja pokrajinska sekcija združenja godb ANBIMA V nedeljo se je zaključila tržaška revija "Jesenski sprehodi', ki jo zadnja leta prireja pokrajinska sekcija vsedržavnega italijanskega združenja godb ANBIMA. Nastopi so potekali v nedeljskih dopold-nevih v septembru in teden čez. Prizorišča koncertov pa so bili izmenično trgi Zedinjenja Italije, Cavana in Verdi. Anbima je za zaključek niza koncertov letos spet povabila Pihalni orkester Ricmanje in mu s srečno roko izbrala prostor na Verdijevem trgu tik operne palače. Vse tam okoli so se pripravljale ali po te ka le tu ris tič ne po nu dbe in športne prireditve, ki so jih številni meščani in turisti opazovali na sprehodu med morjem in palačami. Burja, ki je že prej opravila z oblaki, se je navihano vrtela med pročelji ponosnih od sonca obžar-jenih stavb. Člani pihalnega orkestra Ricmanje so iskali, kam postaviti lok notnih stojal, zavzeli najmanj "razburjeno" površino in se posedli nasproti operi. Večala se je skupina gledalcev, zvestim prijateljem so se pridružili naključni mimoidoči v pričakovanju dogodka, ki bo lep kakor v tem svežem jutru pogled na umirjeni živžav mladih godbenikov. Z nasmehom so zaploskali tudi njim, ko se je dirigent prišel priklonit. Tomaž Nedoh je prvikrat vodil ricmanjski sestav prav na lanskem Jesenskem sprehodu. Z njim so od takrat njegovi mladi šli še naprej, in dolgih korakov. Igrali so točno in samozavestno, in lepo jih je bilo poslušati ves čas, ploskanje je bilo odločno in iskreno radodarno ob vsaki skladbi. Enkrat tudi med izvedbo, ko je dirigent virtuoz z enim svojih saksofonov vodil glasbeni dialog z orkestrom tudi z improvizacijo. Spored je bil bo gat še s kla sič ni mi sklad -bami, priredbama filmske glasbe in koračnicama. Začetno mnenje, da so dobri, je potrdil vsak komad pes tre ga pro gra ma, ki so mu z opaznim užitkom sledili res številni po slu šal ci. Mimogrede, malokdo je vedel, da mlade Ricmanjce gleda v čisto novih uniformah. Za izdelavo so odborniki trkali na vrata ustanov in ljudi s posluhom. Prispevali so: Zadružna Kraška Banka, podjetje Wartsila, Občina Dolina, avtomehanična delavnica Mo-kor, lastnik bara Rosandra Elvio Savoldelli, karoserijska delavnica Ve sco vo in mes ni ca Re mo. Z Do -lenjske je pred časom prišel mojster merit člane in ponudit vzorce in pred dnevi pripeljal kombi, s hlačami, telovnikom, kravato in srajcama za vse. V nedeljo so bili samo nazunaj kot iz izložbe novi, v ostalem pa kot jih poznamo in se jim poda že od prej, prizadevni in marljivi, predani glasbi. Ves čas se je bruja zaganjala v partiture, dvigala doneče akorde do streh in jih po di la v so sed nje ulice in trge, da je od tam privabila še več ljudi. Lepo je bilo pogled dvig ni ti v si nje ne bo in ga spet spustiti na te lepe pridne mlade moj stre, ki so vsem tam okrog še dodatno razveselili lepo nedeljsko jutro. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada Sabatti - Macedonio: »Vola colomba«. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: danes, 14. ob 16.30, v torek, 16. ob 16.30, v sredo, 17., v četrtek, 18., v petek, 19. in v soboto, 20. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 21. oktobra ob 16.30. Gledališče Rossetti Bertolt Brecht: »Vita di Galileo«. Urnik: danes, 14. oktobra ob 16.00. V petek, 19. in v soboto, 20. oktobra ob 20.30 / »Ercole in Polesine«. Napisal, vodi in podaja Natalino Balasso. DVORANA BARTOLI Renzo S. Crivelli: »Il maestro e Cico-gno«. Režija: Manuel Giliberti. Urnik: danes, 14. oktobra ob 17.00, v torek, 16. ob 21.00, v četrtek,18. ob 19.00, v petek, 19. in v soboto, 20. oktobra ob 21.00. Gledališče Silvio Pellico - L'Armonia Patrizia Sorrentino: »Le tre Marie«. Režija: Laura Salvador. Urnik: danes, 14. oktobra ob 16.30. GORICA Kulturni dom V petek, 19. oktobra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia" »Se devi dire una bugia dilla grossa«. Nastopa gledališka skupina "Estravaga-rioteatro" (Verona). _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 14. oktobra ob 18.00 / Branislav Nušic: »Oblast«. Gostovanje KUD "Oder treh herojev" iz Pirnič. V torek, 16. oktobra ob 20.00 / Rado-slav Zlatan Doric: »Kako smo ljubili tovariša Tita«. V petek, 19. oktobra ob 20.00 / Georges Feydeau: »Bolha v ušesu ali kaplja čez rob«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V torek, 16. oktobra - 19.30-21.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V sredo, 17. in v četrtek, 18. oktobra - 19.30-21.50 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V petek, 19. oktobra - 19.30-21.30 / Janusz Glowacki: »Četrta sestra«. Gostuje Gradsko dramsko kazalište Gavella Zagreb. V soboto, 20. oktobra - 19.30-21.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Gostuje Gledališče Koper. V ponedeljek, 22. oktobra - 19.3021.50 in v torek, 23. oktobra - 18.0020.20 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. Mala drama Jutri, 15. oktobra - 20.00-22.10 / Conor McPherson: »Jez«. V torek, 16. oktobra - 20.00-21.45 / Yasmina Reza: »En španski komad«. V sredo, 17. in v petek, 19. oktobra - 20.00-21.40 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. V soboto, 20. oktobra - 20.00-21.30 / Yasmina Reza: »Art«. V torek, 23. oktobra - 20.00-22.30 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder Jutri, 15., v četrtek, 18. in v petek, 19. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V torek, 16. oktobra ob 19.30 / Jean-Marie Chevret: »V drugo gre rado«. V sredo, 17. oktobra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V soboto, 20. in v ponedeljek, 22. oktobra ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V torek, 23. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. Mala scena MGL V torek, 16. oktobra ob 20.00 / Rok-gre: »O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni«. V sredo, 17. oktobra ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje«. Šentjakobsko gledališče V sredo, 17. oktobra ob 16.30 / M. Bor: »Vrnitev Blažonovih « (partizanski vestern), režija Jure Novak. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 14. oktobra ob 17.30 / Peti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi in igra na klavir Frédéric Chaslin. V petek, 19. ob 20.30 in v nedeljo, 21. oktobra ob 17.30 / Šesti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Marko Leton-ja, Isabelle Faust - violina. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL Jutri, 15. oktobra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Manuel Tomadin - orgle. V torek, 16. oktobra ob 20.30, Milje -stolnica / Marianna Prizzon - sopran in Manuel Tomadin - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 Danes, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Tro-bilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkùja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ POSTOJNA Jamski dvorec V četrtek, 18. oktobra ob 20.30 / »Postojna blues festival«, Raphael Wressnig & Enrico Crivellaro Organ Trio (A/I). ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Prenovljena ribarnica: še danes, 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Mascherinijeve skulpture. Poštni in telegrafski muzej: še danes, 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. Pomorska postaja - dvorana Victoria: do 20. oktobra, bo na ogled kolektivna razstava »Jadra in marine našega morja«. Odprto od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 20.00. Palača Gopčevic: »La voce dell'infanzia nelle Collezioni dei Civici Musei di Sto-ria ed Arte di Trieste«, odprto do 4. novbembra od 9.00 do 19.00. Galerija LipanjePuntin: Zhang Haun »My Rome«, odprto do 20. oktobra od 19.00 do 22.00. Galerija LipanjePuntin: »Corpicrudi beatiful untrue people«, odprto do 15. novembra od 19.00 do 21.00. Državna knjižnica: do 31. decembra je na ogled razstava Rossane Longo. Občinska umetnostna dvorana: »Wind emotion«, fotografska razstava Ga-brieleja Crozzolija. Možnost ogleda do 17. oktobra vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje PRIREDITVE skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com. DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 28. novembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. V razstavnih prostorih KC Lojze Bra-tuž, (Drevored 20. septembra): še danes, 14. oktobra je na ogled razstava »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti« slikarja Karla Pečka; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter ob prireditvah. Na sedežu zavoda Banca di Cividale Kmečka banka (Verdijev korzo 40) bo do 19. oktobra na ogled samostojna razstava goriškega slikarja Andreja Kosiča: od ponedeljka do petka od 8.20 do 13.20 in od 14.35 do 15.35. Kavarna Teatro Verdi: do 31. oktobra je na ogled razstava Roberta Mariana. Vstop prost. V gostilni »Ai tre Amici« v Ul. Oberdan, bo do konca oktobra na ogled fotografska razstava z naslovom »Flowers« Gerharda Steinwenderja. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 31. oktobra na ogled razstava z naslovom »Dario Delpin - Incisioni 19982007«. Kulturni dom: na ogled je fotografska razstava »9. fotosrečanje«. V državni knjižnici v Ulici Mameli bo do 12. novembra na pobudo združenja italijanskih grafologov AGI na ogled razstava o Rilkeju in njegovem svetu s posebnim poudarkom na duševnih vidikih njegovega pisanja. LOČNIK V občinskem centru na Trgu San Giorgio 37, je še danes, 14. oktobra na ogled fotografska razstava Tullia Co-lauttija z naslovom »Femme«; urnik 17.30 - 19.30 (delavniki) 10.30 - 12.30 (prazniki). Vstop prost. ČEDAD Centro Civico - Borgo di Ponte: do 21. oktobra bo pod naslovom »Il respiro dell'esistenza« razstavljala slikarka Claudia Raza. LESTANS Vila Ciani, galerija John Phillips: do 18. novembra bo razstavljal fotografije Andrej Perko pod naslovom »Pripovedi«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom, Mala galerija: fotografska razstava, Share International Slovenija »Otroci sveta«. Kosovelov dom: na ogled je razstava gledaliških objektov in mask Ljuba Bizjaka z naslovom »Deske, ki pomenijo življenje«. ŠTANJEL Galerija na Stolpu: razstavljena so dela Homaž Spacalu v organizaciji društva Kons. Razstava bo odprta do 21. oktobra. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). Kulturni center Mostovna (Cesta IX. korpusa 99 A):do konca oktobra bo pod naslovom »Moj svet« razstavljala Tanja Nataša Moškrič in sicer med tednom od 11.00 do 15.00, izven urnika po dogovoru. Vstop prost. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. Galerija Frnaža, (Erjavčeva ulica 4): do 19. oktobra bo na ogled razstava Andreja Trampuša z naslovom »V začet- ku je bila svetloba«. Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): do 30. oktobra je na ogled razstava Annibel Cunoldi Attems. Urnik: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro; ob sobotah med 9. in 12. uro; ob nedeljah in praznikih zaprto; informacije na tel. 003865-3330173. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Kosiča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 003865-3959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. NASA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (13. 10. 2007) Vodoravno: scarpa, hala, Marjan, aker, Ankara, Most, I. T., V. A., banka, lucldnost, anion, o2e, Nabrežl-na, E. T., Omar, N. R., tele, Maribor, oves, blenale, Onorato, pare, aktiv, Z. T., Dakar, klarinet, Clano, ena, OI, orač, D. I ., kozllk, navadnost, Aden, Ileana, as, Nanos, Nana, Rem, A. J.; na sliki: Nabrežlna. NAROČNINA 2008 o oo x S lo o to ^ co o .-H '—I LO § Š o o o o o "D Q_ M Q in O O 00 CM O CM CM o .. < oo en g CL CM £ co o "D >o to d. to £= > o £= >o TO >o o (D O LO s ° g ^ o ^ Ll_ != to >o £= 2 >U TO ^J I o 00 O M > TO >i i - (D £ Ig I— W oo CM CM CM 3 LO t O o o o CM CM O t oo t LO O £= >o (T (T CM O O ° R LO O 2 S ° s o o CM O o CM lO O LO 03 3 O CM CO CO O LO n 00 Cl O TO CC 3 TO >U £= TO 3 o >w C I "D o Cp TO >o (D "D (D 00 O o CM _o to INI o >o CD to £= o £= TO ^ >INI TO 'E != M NI t CO CO t (T "D O > TO TO £ ^ § S "D O TO M (D £= (D TO £= INI >00 >o § - >0 ^ £= "D cn kn o cp to o Cp o Q_ TO £= ,TO _o ti < TO O £= TO >o (D "D O Cp £= TO "O > CJ (D "D O > O 00 C .Q O T3 (D .Q O Q TO £= O CO o O O O O O O CO O CM CM O 00 O 00 C3 o r— ¡z u >o TO £= > (D £= "D TO M (D > TO TO TO O £= TO CQ .Q 3 "D TO M £= TO > TO Cl 3 ZA NAKAZILA: ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.it C 4 Naročite se na Primorski dnevnik, izkoristite PREDNAROČNINSKO AKCIJO, ki je letos s e posebno ugodna. Storite to čimprej: do konca leta 2007 bodo vsi novi naročniki prejemali dnevnik na dom povsem brezplačno! Znižana naročnina za leto 2008 znaša 195,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2008. Vsak izvod časopisa Vas bo torej stal samo 0,65 evra! Za vse naročnike, nove in stare, smo tudi letos pripravili prijetna presenečenja. Vse leto pa bodo lahko brezplačno objavljali male oglase in čestitke. Ne zamudite priložnosti! Brezplačno Primorski Spravno fleiani^ dnevnik SLOVENSKO STALNO GLEOALlieT^S, r,per, Primorski dnevnik