Štev 48. Cena edne številke dinar 1 Poštnina v gotovčini plačana. 29. novembra 1925. Leto XII. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. „Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“. Vrednik: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M.List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cn2 dva dinara v „Poslanon“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“. Po njüvih delaj jih spoznavamo. Dokeč so bili radičovci v opoziciji, se neso pokazali v pravoj svetlosti. Doma so sedeli i obečavali ljüdem vse mogoče i nemogoče stvari. S temi obečanji so si pridobivali ljüdi i si pridobili skoro ves hrvatski narod. Lepa obečanja so se vsakšemi dopadnola, to pa nikomi — izmed tistih, šteri so šli za Radičom — ne spadnolo v glavo, da bi se pitao, ali bodo mogli radičovci tüdi spuniti svoja obečanja. Prišla je sprememba. Radičovci so se podali v Belgrad, tam so zapüstili opozicionalne vrste i stopili v vladno koalicijo. S tem stopanjom se je začno za nje čas, da tüdi z djanji pokažo, ka so, prišlo je vreme, da začnejo spunjavati svoja obečanja i zvršavati svoj program, za šteroga v šestih letaj pridobili telko jezer pristašov. Čas probe je napočo i oni so pokazali, ka so i ka znajo. Priznali so centralistično ustavo. Sprejeli so dvanajstine i zakonske predloge, štere je izdelala bivša Pašič-Pribičevičova vlada. Štirje ministri, štere ma stranka, v teh štiraj mesecaj neso napravili nikaj takšega, o čem bi se moglo praviti, da spunjavanje prle danih obečanj. Nasprotno. Proti njim so celo prišle pritožbe od večih strani. Spomnimo samo pritožbe proti ministri agrarne reforme, Pavli Radiči, šteri je v večih krajih — kak navajajo omenjene pritožbe — odvzeo zemlo sirmaškim kmetom, šteri so jo hasnüvali i jo dao nazaj veleposestnikom i šteri je odbio silnost za predlog ednoga zemloradniškoga poslanca, da bi se v Bosni kem prle rešilo pitanje agrarne reforme. Vsa ta dela pa je presegeo Štefan Radič. Komaj je postao minister, je že podao takše izjave, da se moramo pitati, je li to tisti Radič, šteri je govoro o popolnoj enakopravnosti i samoupravi vseh treh jugoslovanskih narodov. Poslao je šolski (prosvetni) minister. Ka nam obečavle? Šola bo laična. Za versko vzgojo teda ne v njoj mesta. (Tak je mislo tüdi Pribičevič.) V njoj (v šoli) bo vladao centralizem (tak je govoro tüdi Pribičevič.) Organizacije v šoli ne bodo meli mesta. (Tüdi Pribičevič je prepovedao Orla, Marijansko kongregacijo i drüga kat. dijaška drüštva i je püsto samo „Jugoslovanskoga Sokola.“ Tak šče Radič vse prepovedati i bo smeo obstojati — kak se od večih strani čüje — samo „Hrvatski Sokol.“ To je samo nekelko misli, štere je podao Radič. Zvün teh je povedao še vnogo drügoga. Celo to se nam ne bo smelo čüdno viditi, če bi za kratek čas doživeli, da se ukinjeno v Sloveniji se nešterne srednje šole i mogoče celo ljubljanska univerza. O nas Slovencaj se je Radič jako žalivo izrazo. Pravo je naimre, gda je govoro o nadarjenosti jugoslovanskih narodov: „Slovenci so najmenie na- darjeni.“ Istina, ka dobra, da so najbole solidni, a samo tisti — pravi — šteri neso klerikalci. Radičovci so pokazali, da je obečavati jako lehko, žmetno — včasih nemogoče — pa je obečanja spuniti. Je že prav. Če smo prle na obečanja gledali, bomo sodili od zdaj naprej po delaj. I kakor vse kaže bo morao biti Radič s svojov strankov po delaj jako obsojen. K izidi volitev na Čehoslovaškom. V nedelo, 15 novembra so se na Čehoslovaškom vršile parlamentarne volitve. Volilni boj je bio kratek, a silen; do 30 strank je postavilo kandidatne liste, i na te način probati srečo na političnom polji. Volitve so končane. Izid je takši, da smo na njega lehko ponosni vsi, ki smo pristaši na krščanskem fundamenti sloneče autonomistične slovenske ljüdske stranke. Veselimo se lehko, ar sta našoj ljüdskoj stranki bratski stranki (česka — i slovaška ljüdska stranka) s takšov zmagov izišli iz volilnoga boja, kakše mogoče zdašnji zmagalci sami neso pričaküvali. Izid volitev je pokazao dvoje. Na ednoj strani se da opaziti močno nazadüvanie liberalne i socialno demokratske stranke, na drügoj strani zmagoslavno napredüvanje strank, šteri program stoji na krščanskom (katoličanskom) fundamenti. Šramekova katol. lüdska stranka si je priborila častno mesto na Češkom — dobila je 30 mandatov, med tem gda jih je mela prle samo 21 — Hlinkova ljüdska stranka pa je z absolutnov večinov zmagala na Slovaškom — pridobila je 14 mandatov, tak da jih zdaj ma 25. Obe stranki bota tvorili v novom parlamenti najmočnejšo grupo i bota meli v vodstvi politike še vnogo vekši vpliv, kak do zdaj. Od čehoslovaških katoličanov, pristašov Šramekove i Hlinkine stranke se vnogo lehko včimo. Razmere so posebno v zadnjem časi na Čehoslovaškom takše, da se ne bi mogli i smeli čüditi, če tevi stranki niti prlejšega števila mandatov ne bi mogli obdržati. Tam se bije boj med katoliškov cerkvov i med odpodniškov cerkvov i med odpadniškov narodnov cerkvov. Te boj je zmečao vnogim glave. Zvün toga liberalizem divja z vsemi i silami i sredstvi proti vsemi, ka je versko, katoličansko. Vse je delalo proti katoličanstvi. A zavednih katoličancov pristašov katoličanski strank vse to ne omajalo. Nasprotno še bole so se oklenoli svojih voditelov, a ne so se jih oklenoli samo oni, nego se je zbralo pod njüvimi zastavami na jezere novih bojevnikov. Na Čehoslovaškom je zmagao program krščanskega demokratizma i autonomizma. Do zdaj je tüdi pri nas zmagüvao pa bo tüdi od zdaj naprej. Vabijo nas liberalci, radičovci, radikali, socijalni demokrati i Bog zna što vse šče, a to nas ne sme nigdar premotiti. Zavednost i odločnost čeških katoličanov nam naj bo vsigdar za vzgled. Katoličanci smo, zato je naše mesto v stranki, štera ma za fundament krščanska načela zato moramo biti autonomisti, ar vsestranski razvoj Slovenije zahteva autonomijo. NEDELA I adventna. Evang. sv. Luk. 21, 25 — 33. — I te bodo vidili Sina človečega priti na oblaki z velkov močjov i slavov. Tisti dnevi bodo dnevi groze straha i trepeta. „Sunce otemne i mesec ne bo davao svoje svetlosti i zvezde bodo kapale z neba i nebe- ska moči se bodo jokali vsi narodi zemle,“ nam pravi sv. pismo. Dnevi obračuna bodo, dnevi plače i kaštige, blaženstva i pogübe, dnevi radostnoga smehlanja i škripanja z zobmi, slavospevov i preklinjanja... Zadnja sodba se bo vršila. O Bog, kakša Sin človeči pride — po rečaj sv. pisma — na oblaki z velkov močjov i slavov ino pošle svoje angele ob mogočnom glasi trobent, šteri bodo zazavali vse rodove od vseh krajov sveta. Zberali se bomo pred njim. Vsi pridemo vküp i čakali, da Gospodar strašnoga dneva odpre svoja vüsta. Kakšo sodbo z spregovori? — Od nas samih je odvisno. Znamo ka nam je včiniti, kak moramo živeti, ka delati i česa se ogibati. Če se ravnamo po navuki Odrešenikovem, se nam ne trbe bojati. „Veren si bio v malom, zato te postavim nad veliko“ — nam bo pravo i nam odpre kralestvo svojega Očeta. Če pa smo njemi neverni, nas čaka trepet, Strašna sodba nas zadene. Večna kaštiga, škripanje i besno tüljenje v peklenskom ognji. Glasi. Slovenska Krajina. Dopis iz Chicaga. Tü v Chicagi se v naši župniji Sv. Štefana prav dobro razvijamo. Od kec so se vrnili nazaj k nam naš g. župnik, smo meli več lepih slavnosti. Gda so prišli gospod župnik iz Europe na postajo, smo jih farani čakali z dvajsetimi automobili i jih spremili v župnišče. Pred župniščom je bila zbrana vsa župnija. Zvonovi so zvonili i vsi farani so navdüšeno klicali živio! dobrodošli! gda so stopili iz automobila. Otroci so se gnjeli okrog njih, kak okrog očeta i jim stiskali roke. V pondelek potem smo jim pa farani priredili velik banket, večerjo, štere se je udeležila zopet cela župnija. Govorniki so v imeni drüštev pozdravljali gospoda i njemi klicali: Dobrodošli! V imeni prekmurskih žen jih je pozdravila najprej v šaljivom govori Mrs Magdalena Brišar, ki je prišla na oder v prekmurski narodni noši. Vse se ji je smejalo. Nato je prišla nazaj kot Amerikanka i jih pozdravila v imeni kotrig tretjega reda. Vse to kaže, kak majo farani svojega župnika radi. Nekoliko nedel potem smo meli blagoslov nove šole, ki je krasno poslopje. Naša šola je Slovenska šola i tüdi vsa naša Prekmurska deca hodijo le v to šolo. Tü podučujeju Slovenske sestre Frančiškanke iz Maribora. Prekmurski stariši, pridite pogledat to našo slovensko šolo i se preselite vsi, ki daleč stanüjete, k nam, se k sv. Štefani! Kak lepo se tü naša dečica včijo tüdi lepo naše materinščine! Kak lepo znajo slovensko! Spomnite se, kak le na primer naša mala Kolenkova Veronika, ki je komaj osem let stara, že tak igrala na našem odri. I tak tüdi drügi, naprimer mali sinček Martina Gaborja. Meli smo tüdi štirideset urno pobožnost, da smo meli tri dni sv. Rešne Telo izpostavljeno. Dosta faranov je sprejelo svete zakramente. Prekmurski Slovenci, bliža se zopet lepi božič. Za te svetke prihajate tüdi od daleč sem v cerkev Sv. Štefana. Prav lepo Vas zovemo, da gotovo pridete tüdi letos nas pogledat i bote videli, keliko smo napredovali od lanskoga leta! Kak lepo bi bilo, či bi Vi vsi, ki ste raztreseni po celoj Chicago, prišli vküp, preselili se sem i bi mi vküp bili tü v cerkvi Sv. Štefana. Vidite sedaj so nam gospod župnik dali vsako nedelo posebno sveto mešo, ki se imenüje prekmurska sv. meša, to je vsako nedeljo ob pol desetih. Mamo v našoj cerkvi ešče štiri drüge sv. meše vsako nedeljo, itak mi Prekmurci prihajajmo vsako nedeljo vsikdar k toj svetoj meši. Pri toj svetoj meši se vsikdar spevlejo samo naše lepe prekmurske slovenske cerkveni pesmi 2 NOVINE 29. novembra 1925. i spevlejo samo prekmurski pevci. Gospod župnik bi jako radi videli, da bi mi pri toj svetoj meši vsi tak lepo spevaIi naše pesmi cela cerkev, kak so čüli, gda so bili v Črensovcih i se jim je tak jako dopadlo, ka so povedali. Zato Prekmurci, kaj se bomo prepirali med seboj i se grdo gledali, vej smo bratje! bodimo prijatelji i si pomagajmo eden ovomi i vküp drži-mo! či bomo pri toj slüžbi božoj napolnili cerkev, nam bodo dali ešče edno posebno sv. mešo za nas. Vidite, tak se lahko doma počütimo v toj lepoj cerkvi. Pozdravljamo vas vse v domovini! — Poročevalec. — Poročil se je dne 26. nov. g. Štefan Zorko z gospodičino Viktorijo Erménji v Dol. Lendavi — Častitamo. Nagla smrt. Dne 23. novembra je na vrti zadela kap (božji žlag) Mihala Bažika iz Gaberja star 70 let. Shod naše stranke se je vršo 22. t. m. v Črensovcih, 23 pa v Soboti. Govornik na obema so bili g. Klekl Jožef narodni poslanec. Na prvom je bilo zastopano celo Dolnje Prekmurje okoli 2500 ljüdi, na drügom pa v Dittrichovoj dvorani zavüpniki agrarnih interesentov iz M. Sobote i okolice do 200 düš. V obema mestoma so govorili od političnoga položaja i od agrarnoga zakona pa toga pravilnika, kak ga je izdao minister Pavle Radič. Ednoglasno i burno so se strinjali vsi z izvajanji g. poslanca. Sprijem v dekliško Marijino družbo v Dolnji Lendavi se bo vršil dne 8. dec. Dekleta bo sprijel mnogočastiti g. dekan i kanonik Florijan Strausz. Dekleta bodo pri 8 moj sv. maši pri skupnem sv. Obhajili. Po sv. maši pa bo slovesni sprijem i predga. Mohorske knjige so prišle na župnijski urad v Dolnjo Lendavo, zato naj vsi tisti, šteri so lansko leto pri g, Matiji Škafar naročili, je naj prevzemejo pri č. g. kaplani Ferdo Herman; tam se tüdi lejko naročijo za leto 1926. Stanejo 20 Din. Zahvala. Celoj tišinskoj pa bogojanskoj fari se predstojniki i gojenci v Martinišči srčno zahvalimo za bogate dare v živeži. Pri tom nabiranji smo meli priliko spoznati kak je lüstvo s celim srcom za naše Martinišče. To nam da trdno vüpanje, ka da nas ešče v bodoče podpiralo ne samo z živežom nego tüdi s penezi. Na potlike se začne zidati i de potrebno dosta penez, foringe, težakov itd. Dragi dobrotniki, bodite prepričani, ka se ne spozabimo z vas v naših vsakdanešnjih molitvah. Včasi znabiti ne zapazite, ka vam Bog neklanja svoje milošče po teh molitvah, nego gvišno vam Bog ne ostane dužnik. V drügih farah smo ešče ne vsega pobrali. Gda poberemo, vse objavimo. IZJAVA. Dne 8. nov. je „Mörszka Krajina“ priobčila članek v šterom pravi, ka dijaki v Martinišči nemajo zadosta dobre hrane i to tak piše, kak či bi jaz pripovidavala, ar mam sina v Martinišči, izjavlam pred vsem poštenim svejtom, ka sam jaz uradniki nikaj takšega ne pripovidavale nego si je sam zmislo i zato naj sam nosi vso odgovornost za obrekovanje. Markišavci 15/XI. Dovica Bartaky. Javna prošnja. Prebivalstvo mariborske oblasti je zadela teška nesreča. V noči na 11. november t. l. so pod strašnimi nalivi reke i potoki prestopili bregova, voda je poplavila nižino, razdrla ceste, odnesla moste, i razdrla vnogo človeških naselbin. Najbole prizadeti so srezi Murska Sobota, Ljutomer, Dolnja Lendava. Ptuj, Celje i dr. Materialna škoda je velikanska. Celi kraji so se pogreznili v vodo, vnogo drüžin je brez strehe, brez obleke i obüvala. Blato je zasülo ceste i kulture, vničeni so po spravleni polski pridelki, ozimina je v nevarnosti. Poginolo je vnogo domače živina, vnogo domov je razrüšenih, velki dao narodovoga premoženja je postao aldov valov. Človekolübje zove nas vse, v prvoj vrsti tiste, šterim je nesreča prizanesla i ki so z življenjom i imetjom ostali na zavitji, da trpečim pridemo na pomoč s prostovoljnimi prispevki. Podpisani odbor se obrača do javnosti s prošnjov, naj aldüje, ka more, da olajša na srečo, naj z lastnimi denarnimi prispavki, pa tüdi z nabiranjom darov v najširših krogih pomaga skladi. Pomožni sklad za oškodovance po poplavi v mariborskoj oblasti, iz šteroga bi se mogla črpati sredstva za nadaljno pomoč. Prispevki se sprejemajo pri pristojnih sreskih poglavarjih kak predsednikih Sreskih pomožnih odborov i pri velikom župani mariborske oblasti kot predsedniki Oblastnoga pomožnoga odbora. V Maribori, dne 15 novembra 1925. Pomožni odbor za oškodovance po poplavi v mariborski oblasti: Dr. Andrej Karlin s. r. dr. Otmar Pirkmaier s. r. Dr. Josip Leskovar s. r. dr. Rudolf Ravnik s. r. dr. Vekoslav Kukovec s. r. dr. Franjo Lipold s. r. Ivan Roglič s. r. Anton Liporšek s. r. Viktor Grčar s. r. Matija Maister s. r. lnž. Josip Zidanček s. r. Dr. Radoslav Pipuš s. r. Franjo Bureš s. r. Pozdrave pošiljajo svojim domačim, vojaki, ki slüžijo pri 4 četi 1 bataljon 23 pp. Kočane Macedonija: Martin Žilavec iz Dokležovja, Ivan Virag z Žižkov. Dari za Martinišče. N. N. Iz Črensovec 20, trgovec Brumen v M. Soboti 45, vlč. g. župnik Kuhar iz Petrovec 40, N. N. iz Petrovec 10, Ludovik Rapoša dijak nabrao v lend. goricah 93, Dr. Bratina nabrao v M. Soboti 600, N. N. iz Topolovec 10, romarji na Sladko goro iz beltinske fare 40. Žižek M. v lžakovcih nabrao 148.25, Bakan Št. v Nedelici nabrao 78.50, Dr. Kollaršova gospa 100, Kociper M. G. Bistrica 10, Svetec Jožef orožnik 15, Kerec Mih. Prosečkaves 100, Horvat Št. iz Odranec 20, Jerebic Štefan iz Lakavec 20, na gostüvanji pri Donša Št. v Bakovcih nabrao Ivanoša Št. 82 dinara. Predavanja, oz. tečaji o brezalkoholni uporabi grozdja i sadja. Protialkoholno gibanje napredüje skoro v vse državaj. Tüdi pri nas stopa vsigdar bole naprej. Večina gospodarjev pa pita, kak se grozdje i sad tako uporabi, da se ne bo pretvarjalo v alkohol, temveč slüžilo narodi v prehrano i splošen dobrobit. Ta izredno važen problem rešavati si je nadela kot zvišeno nalogo osrednja zadruga „Brezalkoholna Produkcija,“ štera ma namen pospešavati brezalkoholno gospodarstvo sploh, posebno pa proizvajati i razpečavati grozdne i sadne izdelke ter sploh vse predmete, ki se rabijo za pospešavanje treznosti. Zadruga vrši s tem eminentno kulturno delo. Že letos je zadruga razodala vekše število posebnih priprav, s šterimi so interesentje ohranili sadjevec i vino v lagvaj brez alkohola. Radi toga je zanimanje za brezalkoholno uporabo grozdja i sadja jako naraslo. V interesu ljüdskega zdravja i narodnoga gospodarstva je, da se ta hasnovitna ideja razširi po celoj našoj domovini. Zadruga prireda na željo v vsakšom kraji (pa naj bo kraj še tako oddaljen od železnice) tozadevne predavanja s praktičnimi poizkusi. Na to opominjamo vse kroge, posebno gg. okrajne ekonome, podrüžnice sadjarskega i vrtnarskega drüštva, treznostne organizacije, županstva, gostilničarske zadruge (te vprašanje je znanja največjega pomena), javne i zasebne korporacije, pa tüdi posameznike, sploh vse, komi je za napredek i streznenje naroda. Predavatelji so na razpolago o vsakšoj priliki vsakomi ob vsakšem časi, pač pa je treba željo pravočasno sporočiti osrednji zadrugi „Brezalkoholna Produkcija“, r. z. z o. z. v Ljubljani, Poljanski nasip 10. da se more čimpreje sestaviti enoten načart predavanj. Kak so vlč. gosp. Josip Klekl vp. župnik in nar. poslanec iz Beograda v Prekmurje prišli, je njuva prva pot bila da poglednejo škodo, štero je voda naredila štero smo mij trpeli srmacke. Pomilüvali so naše srmaštvo in so nam podarili 2000 dinarov, štero nam je že razdelo tajnik SLS. Zdaj se njim pa prav lepo zahvalujemo na njuvom dari i mo se spominoli v molitvah za njih. Gosp. Bog njim naj zdravdjim plača te dar. Vsi vojaški begunci ki so odskočili od rekrutanja, ali od soldačije naj se do 1. januara 1926. javijo pri svojoj vojaški — ali civilni oblasti, tjer njim bo odpüščeno (amnestia) po vojniškom naredbi. Martinišče. Po groznoj povodni so dijaki vsi zdravi i jako veseli prišli nazaj. Te čas, kak so doma bili, smo si to vekše kaj djali vred nego vsešerom se ešče vidijo sledovje od povodni. Premočeno zrnje, posebno pa žito i grah je skoro vse za nikaj. Dosta lüdi hodi gledat vse to razdejanje i se vsem smilimo. Od države smo ešče nikaj ne dobili podpore. Nabiranje slik. Ar so me g urednik Ilustriranoga Slovenca naprosili, naj njim pošiljam kakše zanimive slike za njihov list, sem skleno nabirati slike iz našega Prekmurja. Zato vlüdno prosim vse naše prosvetne, izobraževalne, in telovadne organizacije, kak tüdi gasilna in drüga drüštva, naj pošiljajo kakše slike na moj naslov. Joško Casar Hiralnica pri sv. Jožefu v Ljubljani. Slike morejo odgovarjati širjim interesom ne pa posameznim osebam. Na zahtevo se slike vrnejo nepoškodovane, samo se mora priložiti znamka. Novi svet. Spisao: L Sziklai. Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc. Poslali so njemi na podstenji iz kukorčnoga bilja. Drügi den je spočito nadalüvao svoj pot. Naskori pa je znova morao henjati. Noge so njemi večkrat strepetale, ednok pa samo vküp spadnole. Odvlekeo se je v nekšo senco. Zamislo se je. Pred oči njemi je stopila žalostna preteklost vüpanje. Spanec ga je premagao. A niti frtao vöre ne mogeo spati, gda ga je trda roka zbüdila. Žandar je stao pred njim. Povsoj priliki ga ma za tepeša, ar domače vse pozna. Žandar je govoro, pa tüdi on. A razmila se nesta. Tak bogme nikam ne prideta. Elemér je naprej vzeo špitalsko svedočanstvo. Žandar njemi je kimao, naj ide dale. Sprevodi ga k župani, on že vse vredi. Pisanje je lehko tüdi vkradnjeno. Župan tüdi ne bi razmo, če na srečo ne bi bio dühovnik za tumača. Telko njemi je Elemér dopovedao, da ga je na morji doletela nesreča, da je betežen ležao v špitali i da ne hodi za to, da bi kodivao, nego da bi kak najprle delo našeo. S tem pa župnik ne bio zadovolen. Rad bi tüdi znao, kakše je düševno živlenje toga tihinca. Elemér je probo tak dobro prestao, da njemi je župnik na stisno roko i pravo župani, da za večer tihinci vse preskrbi, drügi den pa njemi naj on da kakše delo, da si bar kaj zaslüži i njemi ne bo trbelo peški nadalüvati pot. Župan je pravo, da njemi drügoga dela nemre dati, kak da bo na državnoj cesti kamenje drobio. To bota delala tüdi dva tepeša, šteriva so večera žandarje prignali. Njemi da tüdi obed. Elemér je ponüdbo sprejeo. Dozdaj takšega dela itak ne probao. Drügo jütro je začno z delom. V začetki je vzeo delo za špilarijo. Za edno vöro pa je začno že dreveniti. Omotica ga je obhajala. Na kakših dvesto stopajov je tekla mala vretina. Za hip se je ohlado. No, sledkar, gda se navadi, bo že bolše šlo. Mora se navaditi, ar je musaj velki gospod. Obladati mora trüd, Bog njemi že da moč, šteri ga tüdi do zdaj ne zapüsto. Tepeša, Šteriva sta z njim delala, sta bila močna kinjereša. Ar pa sta bila manjaka, je on dosta več opravo. Župan je večer pogledno, kak daleč so prišli. Tepešoma je izplačao i jiva včasi stirao, Z Elemérom je bio zadovolen. Vidite, vidite. Takši je delaven človek. Tüdi betežen več vala, kak drügi vnogi klantosi. Dobiš küpico vina. Sam sem pridelao. — Jütri bo že bolše šlo — ga je spodbüjao župan. Prenočišče njemi je v parmi dao. Elemér je legeo, a ne mogeo taki zaspati. Roke so njemi otekle i ga bolele. Do jütra je oteklina odišla, samo žile so ga bolele. Namesto ogledala, se je pogleda v vodi pri stüdenci. — No, kak sem se oprao, tak sem rdeči, kak da bi že pred dvema tednoma zapüsto špitao. Gotovo, da če bi ga zdaj videla sestra, kak kleči na küpi kamna z v cote povitimi nogami, v roki z žmetnim hamrom, na obrazi z vrelim znojom, bi njoj mogoče taki počilo srce. Ali pa ne joče tüdi mati tam gor v nebesaj, če gleda na njega? — Objoküvala si me že lüba mati. Bodi mirna. Ne bož dugo jokala. Za tri dni je bilo delo že ležeše. Zavest, da se naskori z lastnim delom reši, njemi je vtrjüvala žile. Drügi teden je delo končao. Dobo je deset pezet. Telko bo, da se pripela v Barcelono i se tam par dni prežive, dokeč dobi delo. Na zadnjoj postaji pred Barcelonov so vlak, v šterom je bio Elemér, stavili. Delavci štrajkajo i njüvi voditeli ščejo, da se vse stavi. Što se je pripelao, je morao iti peški v varaš. Eleméra so trije žandari gnali v varaš. Neso ga pitali što je, ka šče, ar so misli, da išče delo. Na morskoj obali so njemi med drügimi delavci v ednoj praznoj baraki dali prenočišče. Dali so njim dobro večerjo. Pravili so njim, da drügo jütro začnejo z delom. Razdelili so jih za delo po moči i znanji. 29. novembra 1925. NOVINE 3 — Što pa si ti? — ga je nagovoro nadzornik, šteri delio delavca. — Odkec prideš, ka znaš, ka moreš? — Nesam Španec — je odgovoro Elemér. — Mogoče Francoz? — Ne. A leži dopovem v tom jeziki. — Govori teda. Razmo bom. Elemér je s par rečmi povedao, kak je prišeo se i je pokazao svedočanstva. — I vi ste kamenje drobili? — je pravo začüdeno. Čisto inači, vljüdno nadzornik. — Ka pa bi naj delao, če že niti filera nesem meo. — Nezaslišano? Toga španski gospod nebi včino. Raj bi od glada prejšeo. — Toga pa že ne včinim. Živeti še ščem, če Bog dopüsti. — I vi ste elektrotehnik? — To sem se včio. — To je izvrstno. Kak če bi z nebes spadnoli. Inženera mamo, a nema pomočnika. Damo vam par delavcov, kürjača, tak lehko delamo bar s telkimi mašini, da edno delavnico razsvetimo. — Če bodo pomagali je mogoče. Nadzornik je z velkim veseljom šo naznanjat, da že ma človeka k električnim motorom; do večera naj spravijo naprej inženera. — Vi pa zdaj ite — je pravo Eleméri — i se sprehajajte v varaši. Večer bodite tü. Hvala za naklonjenost. To mali sprehod mi povekša moč. — Zato pravim. Trdnoga človeka potre- büjemo. Žao pa vam ne bo. Dvajsti pezet do- bite na den, dokeč bo štrajk. Potem pa — bomo videli. Istinsko nenavadna sreča. Volo bi meo taki napisati sestri. Jo bar razveseli. Prle pa itak mora iti v cerkev. Hvalo mora dati Bogi, šteri ga je tak čüdno vodo. Edna je ravno odprta. Na pamet njemi pride, da zvün dveh stvorenj, šterivi sta njemi tak blüzi pri srci, tüdi za nekoga drügoga mora moliti. Za brezvernoga kapitana, šteri se je norca delao iz molitve i svetinjice. Mogoče pa se njegova düša vseeno ne pogübila. Ka če se je v zadnjem hipi spreobrno. Molo bo za njegovo düšo. Gda šče vstopiti, njemi naednok krv, odrevene, kak da bi se telo spremenilo v kamnat steber. Kapitan je prihajao. Ali je prikazen, ali istina? Kapitan ga ne spoznao. Šteo je iti dol stubaj. Elemér ga je nagovoro. Kapitan ga mogoče ne čüo. Zdaj je skoro zakričao na njega. — Gospod kapitan! Ali ste vi? Starec se je obrno. — Me ne poznate? Na Liguriji sva se videla. — Ka-a-a-j? Ka ste vi pri živlenji ostali? — Po velkih težavaj. A Bog me je rešo. Ka pa vi? — Čüdite se, jeli? No, morje me še ne potrebüvalo. Tak se vidi, da starca ne mara. — Ste še zdaj šalivec? (Dale) Država. Pri Prizreni se pojavo vulkan. V bližini sela Šajinovča, v okraji Gorskom, se je nenadoma začno valiti na vrhi gore gost dim. Prestrašeni kmetje so mislili, da je to vulkan. Okrožni načelnik je taki odišeo na lice mesta i je včasi zaproso od ministerstva ekspedicijo, štera bi mela preiskati geološki sestav zemle. Komiti odgnali 460 ovc i 20 koz. Edna četa kačakov je pred kratkim prestopila granico i ponoči navalila na črede pri seli Ljubinja i odgnala s seov 460 ovc i 20 koz. Vmorili neso nikoga. Ovce i koze so bile last trgovca iz Prizrena. Aldov svojega zvanja. V bližini Beograda se je ednoga dne okoli 15. novembra odigrao strašen prizor. Na nepojasnjen način je prišeo pod vlak čuvar proge Milorad Jovanovič i ostao je na mesti mrtev. Svet. Dače na samske ljüdi na Törskom. V novoj türskoj republiki gotovo ne dneva, šteri ne bi prineso kakši zakon i uredbo, s šterov se zameni dozdašnji način živlenja törskih državlanov. Vse te naredbe iščejo dostakrat vnogo penez. Tak je izdao finančni minister naredbo, da morajo samski ljüdje plačati za 50% več dače kak zakonski. Nenavadne dijaške demonstracije v Müncheni. Pred nedavnim je bila cela policija mobilizerana i poslana v boj proti dijakom. Tej so naimre na čüden način demonstrerati. Z gnilimi belicami, smrdlivimi bombami i gnilim sadom so ometavali zidino tehnike. Ar navadna intervencija redarov ne mela uspeha, so začnoli boj proti dijakom z ognjegasnimi špricalkami. Te pa mladostnoga ognja neso mogle pogasiti. Dijakom se je posrečilo, da so vlovili i razovožili dvanajst policajov. Te so slekli, pofarbali jih z žutov farbov i posipali z žaganjom. Dijaki so bili premagani komaj te, gda so stopile v boj tüdi zadnje policijske rezerve. Deset dijakov je bilo vlovlenih. Napis na vojaškom spomeniki. Na nekšem spomeniki v Bolgariji na čast žrtvam, štere so spadnole v vojski, so napravili sledeči napis: „Rezultat (končni izid) vojne je: Na jezere nedužnih aldovov, na jezere dovic i sirot, na jezere invalidov i demoralizacija ljüdstva.“ Strašen doživlaj edne ženske. V Ameriškoj državi Colorado so se zadnji čas močno razširile nevarne kače — škrebetače. Da bi je vničili, vodijo večkrat proti njim lovino, kak proti zveram. Zatreti jih vseedno nemrejo. — Pred kratkim je doživela žena veleposestnika Slanterbacha strašen dogodek. S svojim triletnim sinčkom je jahala po svojih travnikaj. Gda je stopila s konja, da bi odprla edna vrata, začüla je škrebetanje, s šterim škrebetače naznanjajo svoj napad. Za bežanje je bilo prekesno i gospa je sprevidela, da joj ne preostane drügo, kak da se spüsti v boj za svoje živlenje i živlenje svojega deteta. Zgrabila je količ i bujla kačo, a za njov je prihajala že drüga; prihajale so na tucate. Po dve vürnom boji se je gospej nazadnje posrečilo skočiti na konja. Na konji je omedlela i je spadnola z njega. Tak jo je našeo mož. Gda je povedala, ka se je pripetilo, so šli gledat prostor, gde se je bojüvala. Tam je ležalo 140 mrtvih kač, štere je gospa bujla s količom. Navržek na kadilce. V mexikanskom malom varaši Tabasco je pred nedavnim stopo v velavo nenavaden zakon. Vse osebe, štere na javnih mestaj kadijo, ali pa se jih dobi, da so prekmerno vživali alkohol, spadajo pod posebno dačo. Na te način dobleni penezi se ponücajo za zatiranje nekših skakalcov, šteri v tistom kraji včinijo vsako leto preci škode. Število kandidatov i strank. Pri volitvaj v parlament je na Čehoslovaškom nastopilo ne menje kak 3578 kandidatov iz 29 političnih strank. Za senat, šteri ma vse vküp 150 mandatov, je bilo prijavlenih 1540 kandidatov iz 24 partij. Nazadüvanje rojstev v Angliji. Po uradnoj štatistiki je bilo na Angleškom i v Walesi v mesecaj juliji, augusti i septembri toga leta 4705 menje rojstev kak v istom časi lansko leto. Vsakih 15 minot edno dete. V Beči se je statistično dognalo, da se narodi tam vsakše frtal vüre edno dete. Samo en den se teda narodi tam do 100 dece. To se godi v varaši, šteri ma okoli 2 miljoni prebivalcov. Domača politika. Radič se ne spremeno. Radič je svetovno znan po tom, da večkrat kaj takšega pove, ka njegovim zaveznikom ne prav. V to pogledi smo ga meli priliko občüdüvati za Davidovičove vlade, štero je ravno njegov malo predugi jezik vrgeo, ponovilo se je to v Ženevi i se ponavla tüdi zdaj. — V svojem „Domi“ je napadno dalmatinske radikale. Kak pišejo listi, je včino to samo zavolo toga, da bi Pašiča malo dregno i si s tem skrajšao pot do ministerskoga stolčka, brez šteroga on — Štipica Radič — nikak nemre biti. Pašič se je nazadnje istinsko dao omehčati. Gda je Radič začüo, da njemi je stolček po dugom časi zagotovlen, je spremeno svoje mišlenje. Na Savskom mosti — kam je šo gledat povoden — se je spüsto v pogovor z novinari. V tom razgovori je hvalo Pašiča, Ninčiča, grajao papo, z ednov rečjov vse je govoro ravno nasprotno tomi, ka je pisao malo prle v „Domi.“ — Ja on si to lehko dopüsti. Lehko se obrača na levo na pravo, naprej i nazaj, samo da si zaslüži ministerski stolček. [Dobo ga je o. n.) Ar vlada med njima „sporazum“. Belgrajske „Novosti“ so ob priliki Pašičove odločitve, da Radiča sprejme v vlado, pisale, da je Pašič to včino samo za to, ar je morao to včinoti. On je Radiča sprejeo v vlado, a drüge strani je spravo iz nje ednoga ministra, šteri nastopa proti njegovoj politiki, a to je Velja Vukičevič. Dr. Korošec o političnoj borbi. Naš politični voditeo je držao shod tüdi v Mostari. O Pašiči je pravo: „Vsi znate, da zdašnja vladna koalicija Pašiči ne po voli, a ravno tak njemi ne po voli zdašnja situacija, ar on nešče, da dela z Radičom zajedno. Pašič je stari bojevnik velko-srbske ideje i on bi šteo raj dnes kak vütro, da ma velko radikalno stranke, štera bi mogla sama vladati po svojoj voli. On bi raj dnes šo na volitve, kak sütra. On misli, da bi radikalna stranka mogla dobiti 180 mandatov, a ja mislim, da bi mogla dobiti radikalna stranka ne 180, nego 200, a tüdi vse mandate (s pritiskom, o. u), ali v tom slučaji bi odišeo ves slovenski, ves hrvatski i ves muslimanski narod v krajno opozicijo. Kakši vpliv bi zapüstilo to v Europi? Na konci je Korošec povdaro: I če tüdi zdaj zgleda, da so prišli zadnji dnevi, ne trbe zgübiti batrivnosti, ar pridejo tüdi drügi dnevi. Bližajo se dnevi slobode, bližajo se dnevi sporazuma med Srbi, Hrvati i Slovenci. Mi ščemo v vladi meti isti delež, kak ga majo Srbi, Srbom se ne trbe bojati, če tüdi v vladi ne bodo meli večine, ar Hrvati neso ofenzivni, a muslimani so pošten i iskren element.“ — Kak vsi Korošcovi govori, je tüdi govor v Mostari zbüdo velko zanimanje i so ga prinesli kak belgrajski tak zagrebečki listi v vekših ali menših odlomkaj. Pribičevič o sporazumi. Predsednik kluba samostojnih demokratov je obdržao v Belgradi javen shod. V svojem govori je obsodo zdašnjo „sporazumaško“ vladno koalicljo. O sporazumi samom pravi: „Ar gda se je štela vpelati ta politika sporazuma, se je mislilo nekaj drügo, te se ne mislilo na to, da se stranke pogodijo okoli toga, kak bodo vladale i kak bodo delile upravna mesta v državi, nego se je mislilo, da se rešijo na pitanja, štera to zahtevala to politiko sporazuma, z drügimi rečmi... mislilo se na to, da se reši hrvatsko pitanje. Jaz zdaj pitam pred celov zemlov, pred celim narodom, ali je hrvatsko pitanje to, ali je rešenje hrvatskoga pitanja to, da Radiči (Štinica i Pavlek op. ur.) bodo v vladi?“ — O vladi samoj pravi Pribičevič, da ne dela nikaj: „V teh 4 mesecaj je naša Vlada samo potüvala. Niti ednoga pomembnoga načrta ne pripravila za narodno sküpščino. Rešila je samo invalidski zakon, s šterim zakonom nihče ne zadovolen, celo niti tisti neso zadovolni, ki so za njega glasali. Dnešnja vlada ne pripravila nikših drügih zakonskih predlogov i nega ničesa, ka bi mela narodna sküpščina rešavati i mogla delati, a tüdi to, ka ma, to je delo prlejših, bivših ministrov, predhodnikov zdašnjih ministrov.“ (Večkrat smo povdarjali, da je Pašič-Radičova vlada samo nova oblika stare Pašič-Pribičevičove vlade. To povdarja tüdi Pribičevič sam.) Svetovna politika. Volitve na Čehoslovaškom. Kandidatnih list je bilo 31. Izmed teh je dobilo mandate 16 i to: agrarci 45, komunisti 41, češka ljüdska stranka (podobna našoj ljüdskoj stranki) 31, češki socialisti 28, nemška kmet. zveza 34, slovaška ljüdska stranka 23, nemški soc. demokratje 17, narodni demokratje 15, češka obrt. stranka 13, nemški kršanski socijalisti 13, nemški nacionalci 10, nemški nar. soc. 7, vogrski krščanski socialisti 4, poljska zveza 1, Karpatorus K. Z. 1. — Katoličanskivi stranki (češka ljüdska i slovaška ljüdska stranka) sta dobili 1 miljon 164 jezere 158 glasov. Če bi prišlo med njima do zdrüžitve bi bile najmočnejša stranka v državi. Vzrok bodoče vojne leži bližje Donavi, kak Renu. Ka je angleški zvünejši minister Camberlain parlemti predložo locarnsko pogodbo, da bi ga sprejeo, je tüdi voditeo delavske stranke Mac Donald meo govor, v šterom je med drügim pravo, da je za njega to, da Nemška v Drüštvo narodov stopi, več vredno, kak 20 locarnskih pogodb. Mir pa ne bo prle zakvüsen, dokeč ne pride do razorožitve, do odprave veleposlaniške konference i do pravične manjšinske politike. Vzrok prihodnje vojne leti bolje blüzik Donavi, kak Renu i zato trbe revidirati mirovno pogodbo. V Maroki še ne mira. Listi poročajo, da so Marokanci znova začnoIi obstrelavati nešterne varaše. Iz varaša Tetnana je zbežalo prek 6000 osob. 4 NOVINE 29. novembra 1925 Prekmurski dijak. b-: KRONIKA. Izredni občni zbor. Stari predsednik: Moram k vojakom. Gre večina našega letnika, zato morava tudi midva z Bakanom in predavanje se začasno ukine. Predlagam, da se izvoli nov predsednik. Na program je predvsem dijaški tečaj. Bodoči predsednik je že gotovo kaj slišal o njem. Drugi naj čujejo sedaj. Dobro bi bilo, da se uprizori tudi kaka igra. Danica je z denarjem pri kraju. Nov predsednik naj ukrene vse potrebno. Jaz ostanem sicer še en mesec doma, toda dela imam dovolj drugod. Dela imam čez glavo. Predlagam toraj, da se izvoli nov predsednik, ostali odbor pa naj ostane neizpremenjen. Predlagani: Nisem pripravljen. Čas počitnic imam že razdeljen. Potovanje na jug, nato študij. O tečeju vem malo ali pa nič; kakor ostali člani. Programa za delo nimam nobenega. Vse je prišlo nenadoma. Občni zbor: Premalo razlogov. Volitve. Živijo: Novi predsednik: Neka bude! Hvala za zaupanje. Tečaj izvedem. Iger ne bo. Naredimo dva izleta; poučna in zabavna. Na kolesih in peš. Po naši krajini! Na Goričko s kolesi in peš na Goričko. Morda tudi malo naokoli. S potoma se kaj pomenimo. Spoznamo in spoprijaznimo se med seboj spoznamo zemljo in rod, ki biva tod. Ta rod, tisočletni, iz kristaliziran v pesmih in joku in žuljih. — Utile cum dulci. Morda pride še kaj. Sedaj druzega ne vem. Náci dobrodušni: Viš ga! Pravi, da nima programa! Tečaj, dva izleta, na njih kaj pametnega povedati, — šta ščete još više? Ili ni to dovolj? Živijo! Dober program! Živijo! IZLET. Na kolesih. Deset iz Bogojine, šest iz ravnim, Náci kažipot. Sveže cvetlice in polni nehrbtniki. Krasno jutro! Šesnajst zvoncev zazvoni, šesnajst mladih lic se zasmeje in lahno ko na krilih iz Bogojine proti Kobilju. Nova Kapela! Prenizka, stolp preozek, umetnosti ni drugače precej draga. Naša zidbnja: Pogodba se sklene v gostilni. Prefriganec je umetnik, klepetavec modrijan. Pametnega svetovalca — nikjer. In vendar je v nas ponos častnih izjem! Naprej! S ceste! Ob meji krone sv. Štefana. Naši orožniki: Bojijo se nas Madžari! Tam patrulje po deset, tukaj po dva. Včasih streljajo. Iz strahu. Mi se ne zmenimo. Ste sami dijaki? Da. Pazite, da ne zaidete čez. Vas lahko zajamejo. Imajo posebno veselje nad tem. Sicer nič hudega. Hvala za prijaznost. Prijatelski pozdrav. Zanimivo. Kamenit mejnik SHS + MO. Sto in sto let naš gospodar, sedaj strog mejnik med njim in nami. V davni davnini — Pribina in Kocel, vajina moč in naš ponos tja so Donave! Potem steletni podaniki tujcev stisnjeni v naš kotiček mil in drag. Sedaj — nekoliko — nekoliko jasnejše nebo. A stoletja nas niso uničila in tudi sedanjost nas ne bo. Ni prijetno s kolesi iti s ceste. Novkreber. Čez bližnjice do razgledov. Cesta! Oh to Prekmurje! Dežela čudovita! Sibirija Slovenije — ravan brezkončna, ceste nobene, blata do ramen. Sela, hiše — iz ruske stepe, sam Bog ve kakšna. Ljudstvo — najstarejše človeške dobe — slovanske nacije. In vsak kaznjenec, pregnan v to mračno deželo, se nerad loči od tod... Pa ti okusi! Bog jih razumi! Državotvorni učitelj v edino verodostojnem Jutru: Prekmurje — gotovo najbolj pusti kraj v naši državi. Ljudstvo, sila nazadnjaško, lahkoverno, slepo pokorno farovju... Dolgočasni drevoredi naredijo pokrajino še bolj pusto... Pri premestitvi iz Prekmurja se je — pritožil..! Univerzitetni profesor, učenjak evropskega slovesa: Povsem deviška zemlja. Ljudstvo domalega nepokvarjeno... Posebnost za nas, krasni, veličastni drevoredi. Naši politični eksploaterji pa naravnost skrmijo to deželo. Naš župnik v prijaznem domačem kraju: Še jezera nam manjka in prekosimo Bled. Čudoviti okusi! (Dalje) Pošta. Činč Franc, Kuhar Marija Bakovci. Dobili smo 40 Din i je spisali na Vaš račun vašemi širiteli. Če bi peneze na drugim namem poslali, obvestite nas. — Elizabet Gomboc. M. Sobota. Tisto ka smo v Novinaj objavili se ne tiče Vaših penez, nego samo posojilnic. Obračun Vaših penez se zvrši kda naša i Madjarska država pogodbo podpišeta. — K. J. V. Dolenci. Kalendare najdeš kak želeš na tajništvi v M. Soboti. — Zlebič Štefan Markovci. Dobili smo 75 Din ne ste dužni več. Ček je za novo leto, ali kalendare. — D. J. Markišavci. Lastnoročno Slovensko izjavo nam dopošljite. — Žilavec Jožef Tropovci. Trije M. Listi i Novine so brezplačni kak prosite. Gospodarstvo. 1. Zrnje. 100 kg. pšenice 250 Din., „ žita 175 „ „ ovsa 175 „ „ kukorice 160 „ 2. Živina: govenska: teoci: svinje: v Zagrebi 1 kg. 16—18 D. 14 D. 20 D. v Ljubljani „ 16—18 D. 14 D. 20 D. 3. Krma. Sena m. 90—125 D., slame m. 70—100 D. Zagrebečka borza dne 25. novembra 1925. Amerikanski dolar, 1 dolar D 54.50 Schiling D 7.90 Čeho-Slov. krona, 1 K D 1.66 20 kronski zlat D 205 Francoski frank, 1 frank D 2.20 Madjar. K 100 (nova em.) D 0.075 Švic. fran., 1 fr. D 10.85 Talijanske lire, 1 lira D 2.25 Zürich: Dinar, 100 Din Šv. frcv 9.175 MALI OGLASI. AMERIKANCI TO JE ZA VAS! Pri Sv. Križi pri Lotmerki je k odaji jako lepo posestvo obstoječe iz zidine i 12 plügov zemlje. Cena se zve pri A. KLEMENČIČI v BELTINCIH. PINTARSKE POMOČNIKE (detiče) sprejme pri dobroj plači, prostoj (brezplačnoj) hrani, stanüvanji i perili FRAN REPIČ, pintarski majster, Ljubljana, Kolezijska ul. 18. DOBROIDOČA GOSTILNA poleg cerkvi se da v najem v Velkoj Polani 27. decembra t. l. za 3 letno dobo na javnoj dražbi ob 2. vüri popodnevi nalici mesta v gostilni so priprani prostori tüdi za trgovino več se zvejdi na den dražbe. Podpirajte Novine! Slovenska Banka d. d. podružnica DOLNJA LENDAVA plača najbolje dolarje in zlate peneze. Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Posestvo 4½ orala v ŽEPOVCIH, pošta Apače je takoj na prodaj. Lepa velika zidana hiša z gospodarskim poslopjem i lepim sadovnjakom, ter zraven se nahajajočim poljem. — Vpraša se pri POSOJILNICI v GORNJI RADGONI. Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill: je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotriga drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna j kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštvo 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvena seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vüri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago Ill. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj. Odbor za leto 1925: Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Mihal Grüškovnjak, tajnik Štefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjörek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditela Štefan Ritlop i Naci Markoja, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar. Veleposestvo grofa Szaparya ima v Mačkovcih v Šalamoncih v Vučji Gomili ter na skladišču v M. Soboti lepa trda drva odajo. Trda drva koštajo v šumi na mesti 80 din. na dom postavljeno 130 din. Uprava zamini drva za žito. V Šalamoncih se dobi lep stavbeni les. Obrtna Banka d. d. v Ljutomeru. Ovlaščeni zavod za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja, daje kredite po najugodnejših pogojih ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.