DEMOKRACIJA
Sfrnimo svoje vrsie proii vsem nasprofnikom slovenskih
L
pravic - V slogi je moč!
KLIC DANAŠNJIH DNI
Leto XV. - Štev. 6
Trst-Go ica, 15. rr.arca 1961
Izhaja 1. in 15. v mesecu
PLENARNO ZASEDANJE ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV
Komunistični naskok na Kongo
Moskva se načrtom za svetovno komunistično nadvlado ni odrekla, zato je zanj prebujajoča se afriška celina izredne važnosti. Z osvojitvijo južnega roba Sredozemlja bi bila Evropa obkoljena. Crna Afrika južno od Sahare pa ni zgolj politično pomembna, ampk tudi gospodarsko, saj je ta afriški del neprecenljiv dobavitelj surovin. Kremelju se je že posrečila zgraditev komunističnega oporišča v Gvineji. Z nadaljevanjem alžirske vojne bi bila tudi Severna Afrika čedalje bolj izpostavljena komunistični infiltraciji. Podtalno komunistično rovarjenje v Kamerunu postaja že kar očitno, saj je ta afriški predel važna postojanka za afriške stratege v Kremlju.
Vsa ta oporišča pa visoko presega pomembnost bivšega Belgijskega Konga, saj to obsežno področje ne leži samo v osrčju Afrike, ampak vključuje v svoje meje najvažnejšo afriško zakladnico, Katango, Notrania kongoška razcepljenost nudi komunističnim najemnikom naravnost idealno področje za subverzivne naklepe.
Bitko za Kongo vodi Sovjetija istočasno na dveh bojiščih: v manjšem obsegu v samem Kongu, v glavnem pa v OZN, ki v tem času ponovno zaseda. To je postalo neizogibno v trenutku poloma kratkotrajnega Lumumbovega režima, ki se je postavil na noge kot provizorična oblast in upravni nadomestek po odhodu Belgijcev iz dežele. Po mnenju Zahoda naj bi bila glavna naloga Varnostnega sveta preprečitev vmešavanja katerekoli velesile v notranje kongoške zadeve. Tega mnenja je bila tudi večina afriških in azijskih držav, da bi se na afriški celini ne ponovila »korejska situacija«.
Na ta način je Hammarskjoeld, kateremu je bila zaupana izvedba te naloge, postal nujna ovira komunističnih načrtov in s tem nasprotnik Sov jetije št. 1. Od tega trenutka dalje poskuša Nikita Hruš-čev z vso histerijo izvagonirati Hammar-skjoelda in s tem ohromiti vsako delavnost Združenih narodov v Kongu, po možnosti pa Združene narode sploh izločiti iz Konga. Kremelj se upira slehernemu prispevku za kakršpokoli podporno akcijo v Kongu,*Hruščev ,je hujskal ^evtralistične dežele, da odpokličejo svoje čete, ki so na razpolago Hammarskjoeldu, iz Konaa, da bi na ta način ožigosal akcijo OZN pred afriškimi narodi kot nekak rekr nialističen poizkus.
V	Stanleyvilleu so sovjetski agenti pod vodstvom Gizenge, ki je bil podpredsednik Lumumbove vlade, zasnovali nekakšno »protivlado«. Naser, ki zasleduje iste afriške hegemonistične cilje kot Kvarne Nkrumah, je v Vzhodni pokrajini sam opravil potrebne usluge Kremelju. Kvarne Nkrumah sicer zagotavlja, da ni komunist, vendar so taka zagotovila neprepričljiva, saj je Jože Vidmar prav isto pesem prepeval slovenskemu narodu v prepričanju,
da ga bo na ta način hitreje pridobil za komunistično stvar.
Antoine Gizenga, ki so ga Moskva, njene priprežnice in sopotnice s Titom vred diplomatsko priznale kot »legalnega vladnega načelnika« Konga, je svoječasno obiskoval šestmesečni tečaj marksističnoleni-nistične sociologije v Konakriju, kjer so komunisti ustanovili partijsko šolo. Gizenga je samo tri dni po razglasitvi neodvisnosti Konga, 3. julija kot podpredsednik kongoške vlade priobčil v »Pravdi« članek, v katerem se ie zavzemal za sovjetsko prijateljstvo. Dne 16. julija pa je po radiju Leopoldville sprožil prvo sovražno gonjo proti Belgijcem in zagrozil z neposredno sovjetsko pomočjo. Gizenga je tudi navezal stike z Rdečo Kitajsko Po naročilu Moskve je v zadnjem trenutku odpovedal svojo prisotnost pri pogajanjih kongoških politikov na Madagaskarju. Nekatera poročila zatrjujejo, da so ga zmernejši pristaši odstavili.
TRIDELNI KONGO
Kongoški režim v Leopoldvilleu, ki mu načeluje predsednik Kasavubu, so Združeni narodi pravno priznali. Kasavubuju se pokori pokrajina Leopoldville. Ekvatorska pokrajina in del pokrajine Kasai. Kasavubujeve prednosti so: prost izhod na morje v pristanišču Matadi; uprava kolegija generalnih komisarjev z aktivno podporo organizacije »Civilian Operation« OZN. Po zadnjih poročilih pa se ta podpora resno maje zaradi sovražnega zadržanju Kasavubujevih čet proti četam OZN. Režim vzdržuje prijateljske stike s Francoskim Kongom in s tem z enajstimi afriškimi državami Francoske državne skupnosti..
Katanga je gospodarsko utrjena dežela. Taka bo ostala, dokler bo rudarska indu-
strija z belgijskimi strokovnjaki omogočala polno proizvodnjo. Šibkost Combe-jevega režima je - psihološko vzeto - njegovo prijateljstvo z Belgijo. Na drugi strani pa razjedajo Katango plemenski spori, ne samo po severnih predelih s (Nadaljevanje na 4. str.)
Pretekli teden je v Rimu kon* čalo sedmo zasedanje Jugoslo* vensko * itali janskega mešanega odbora za izvajanje Posebnega statuta, ki je bil podpisan kot
OSREDNJEAFRISKA REPUBLIKA
SUDAN
KAMERUN
VZHODNA POKRAJINA
STAN LEYVI LLE
r ------  UGANDA
V"-«'
1 KIVU
“BAB 0 N
BUKAVU
USIIMBU
LEOPOLDVILLE
OPOID
TANGANJIKA
ALB E RTVILLE /
KATANGA
KAM I NA ^
ADOTVILLE
ANGOLA
E LISABETHVILLE
— SEVERNA RODEZIJA
JUGOSLOV. REPRESALIJE. Prejšnjo sredo so jugoslovanske oblasti izgnale iz dežele drugega tajnika bolgarskega poslaništva v Beogradu, Slavova. To se je zgodilo kot povračilni ukrep zaradi izgona jugoslovanskega diplomata Sindjeliča iz Sofije.
*	* *
AMERIŠKA POMOČ SATELITSKIM DRŽAVAM. Predsednik Kennedy je zaprosil kongres za širša pooblastila pri uporabi gospodarskih ukrepov. Na ta način bi se, tako utemeljuje predsednik, odnosi do vzhodnoevropskih držav znatno zboljšali. V svojem pismu podpredsedniku senata predlaga Kennedy, da bi zakon o vzajemni pomoči v toliko dopolnili, da bi predsednik po lastni uvidevnosti podeljeval podpore vzhodnoevropskim državam.
V	nekem drugem pismu predlaga predsednik, naj bi ukinili prepoved izvoza strategičnega blaga v satelitske dežele. Zgolj Sovjetija in komunistične vladavine
Harrimanoua misija u Italiji
(Rimsko pismo)
Averell Harriman, posebni poslanik predsednika Kennedya je prejšnji teden, potem ko je obiskal London, Pariz in Bonn, prispel na svojo zadnjo evropsko postajo v Rim. Ta omejitev obiska na štiri glavne evropske prestolnice pomeni, da uvrščajo Združene države današnjo Italijo v političnih, vojaških in gospodarskih vprašanjih med ostale enakopravne članice Atlantske zveze. Prvotno je bil rimski Harrimanov obisk določen za tri dni. Izgleda pa, da je bil čas prekratko odmerjen in se je zato Harrimanovo bivanje v Rimu zavleklo.
Italijanski in svetovni tisk je temu obisku posvečal veliko pozornost in ga tolmačil na najrazličnejše načine. Harrima-nova misija je bila nič več in nič manj kot zelo vljudno, vendar pa resno opozorilo predsednika Kennedya, naj se Italija v bodoče bolj ko dosedaj zaveda svoje pripadnosti Atlantski zvezi in iz tega izvirajočim političnim, vojaškim in gospodarskim dolžnostim, kar naj bi dokazala s konkretnimi dejanji. Med ostalimi kritičnimi ocenjevanji dosedanje italijanske gospodarske politike s strani ameriškega predsednika, sta predvsem dve vprašanji.
Prvič: nezadostna pripravljenost Italije za pomoč nerazvitim afriškim in azijskim deželam. Teoretično, tako zatrjuje imenovana kritika, je Italija pri mednarodnih posvetovanjih stalno v ospredju najbolj gorečih zagovornic gospodarske pomoči, pri konkretnem podeljevanju pomoči pa je med zadnjimi. Američani smatrajo, »da je Italija v besedah zelo velika v dejanjih pa izredno skromna«. Poučni vzgled pravi ta kritika, je Somalija. Italija, nadaljuje kritika, je v posesti rezervnega sklada 3,7 milijard dolarjev. Ko pa je novembra prispel v Rim somalijski ministrski predsednik, Abdi Rašid Ali Ser-marš, in zaprosil za večjo gospodarsko pomoč, so mu po dolgotrajnih pogajanjih dovolili 5 milijonov dolarjev kredita.
Rimski list »Tempo« objavlja s svoje strani ameriško kritiko glede italijanske-
ga izvoza v sovjetski blok. Pri tem ta kritika zlasti žigosa pomembne italijanske dobave prevoznih sredstev v Sovjetijo in komunistično Indonezijo. Dobave jeklenih cevi, sintetične gume itd., ki jih je »petrolejski kralj« ing. Mattei zagotovil So-vjetiji pri zadnjih pogajanjih s sovjetsko vlado, so po mnenju Združenih držav strategični material in so zato te dobave v nasprotju z dolžnostmi vojaške narave, ki jih je Italija prostovoljno in svečano sprejela s svojim pristopom Atlantski zvezi.
Averel Harriman je bil od ameriškega predsednika tudi pooblaščen, da poleg imenovane dobrohotne kritike, izrazi italijanskim državnikom priznanje nad doseženim napredkom za utrditev italijanskega ugleda v svetovni politiki. In prav ta u-gled, ki Italijo uvršča med velesile, jo obvezuje, da stori v bodoče mnogo več kot dosedaj za gospodarsko pomoč nerazvitim deželam in da vskladi svojo izvozno politiko s komunističnim blokom s položajem, ki ga zavzema v demokratičnem Zahodu in svobodnem svetu sploh.
Ves italijanski tisk izraža in zagovarja ameriške očitke. Z vsemi silami se ta tisk upira aktivnemu sodelovanju Italije pri podporah nerazvitim deželam. Augijsto Guerriero, zunanjepolitični urednik milanskega »Corriere della Sera« piše, dr, so velika področja Južne Italije še vedno na civilizacijski stopnji Afrike in Azije. Italijanski povprečni dohodek, zatrjuje Guerriero, je eden nainižjih v Evropi.
Pred odhodom Harrimana iz Evrope v Teheran, kamor ga je povabil perziiski šah. sta Harriman in Fanfani obrazložila javnosti nekaj zelo previdnih misli, ki sicer potrjujejo italijansko-ameriško prijateljstvo, ne povedo pa ničesar o uspehih ali neuspehih Harrimanovesa poslanstva Iz zanesiiivih krosov poročaio. da je bil ministrski predsednik Fanfani od vseh ostalih italiianskih državnikov še najbolj uvideven ob Harrimanovih razlapaK pa je v tem vprašanju ostal precej osamljen.
Dogodki ^
[ po svetu J
na Daljnem Vzhodu naj bUše nadalje ostale izključene od ameriške gospodarske in finančne pomoči.
* # *
PETELINJI BOJ MED MONARHISTI.
Na sestanku monarhistov v Umu so se udeleženci med seboj tako '-tepli, da s.' n jrali nekaj nanjencev prepeljati v bolnišnico. Celo vzkliki: živio kralj, ki slehernega monarhista okamenijc. so ostali neučinkoviti. A.chille Lauro je sicer na ves glas kričal, da so monarhisti solidno vzgojeni ljudje, pa ni nič zaleglo. Monarhisti se danes imenujejo »Italijanska demokratična stranka«. V illavnem so se »monarhistični demokrati« stepli zaradi očitkov, kdo je kriv monarhističnega poloma pri zadnjih upravnih volitvah. Mnogi navzoči udeleženci so prepričani, da je stranka izgubila tretjino volivcev zaradi imena, zato so zahtevali ponovno prekrstitev stranke v »Italijansko monarhistično stranko«.
*	# *
SANJE LUMUMBE SO SE RAZPRŠILE,
V	Kongu smrt »velikega čarovnika« ni ničesar spremenila. Čudeži so izostali. V Kongu ropajo, požigajo in morijo hujše ko kdaj prej. Na belcih ni več mogoče gasiti jeze kot se je to dogajalo še pred osmimi meseci. Sedaj pobija črnec črnca. Po ulicah Leopoldvillea, v stradajoči pokrajini Kasai, v rudarskih revirjih Katan-ge in ob srednjem toku Konga, ki mu gospodujejo »Lumumbovi maščevalci«, teče kri v potokih. Kremeljsko seme sovraštva je bolje skalilo kot lanska pšenica v U-krajini.
* # *
V	JUGOSLAVIJI NARAŠČA DRAGINJA. Od uvedbe novega dolarskega tečaja 750 din za 1 dolar so se življenjske potrebščine podražile za 20 do 30 odst o. Oblasti in agit-propovci so sicer obljubljali, da se bodo v istem razmerju pocenili industrijski izdelki. Dosedaj pa je ostalo vse pri obljubah. S tem so namreč v Titovi Jugoslaviji prav tako darežljivi kot pri nas. Od 10. t.m. dalje so podražili tudi cene tekočim gorivom za 10 odsto. Super bencin se je podražil od 68 na 75 din za liter, nafta za Diesel motorje od 54 na 64 din. Uradni tečaj dinarja velja 69 do 76 lir za 100 din.
*	* *
POVREDNOTENJE MARKE IIN NIZ. GOLDINARJA. Ves zahodni finančni svet je še vedno pod vtisom nenadnega in nepričakovanega povrednotenja zahodno-nemške marke za 4,75 odsto in nizozemskega goldinarja za 4,79 odsto. Ugibanja, ali bodo temu vzgledu sledile še druge države, še vedno vnemirjajo gospodarski svet. Italija je že odločno zanikala vsako možnost povrednotenja lire, dokler ne pride do morebitnih valutarnih sprememb v Angliji in Franciji. Za Belgijo stvar ni aktualna, dokler se rie sestane novoizvoljeni parlament. Avstrijskega šilinga - po uradnih vesteh - ne mislijo povrednotiti Delavci in nameščenci so z novim ukrepom v Nemčiji zelo zadovoljni, medtem ko nemška industrija godrnja.
Na mrtvi_ točki_
Zasedanje Mešanega odbora brez skupnega poročila
priloga k j ug osi ovansko*i tali jati; skegamu sporazumu o razdelitvi Tržaškega ozemlja med sosednji državi. Značilno je, da tudi o tem. zasedanju, podobno kot o prejšnjih dveh, ni bilo izdano nobeno skupno poročilo. To po* meni, da se delegaciji nista spo* razumeli niti o enem izmed o* bravnavanih vprašanj. V ostalem (italijansko) uradno poročilo, ki so ga objavili v soboto 11. t.m., to odkrito potrjuje. Iz njega namreč zvemo, da sta se delega* ciii koristno pogovarjali, da so o vsem sestavili dolg zapisnik, iz katerega bodo pristojna ministr* stva lahko črpala veliko podat* kov saj je dnevni red obsegal sa* ma delikatna vprašanja, problem uporabe jezika obojestranskih nat odrih manjšin, menjave pri* imkov v coni B v njihovo nekda* r jo slovansko obliko, spremembe meja občinskih in okrožnih u* pravnih enot. Niti nakazano pa ni, da bi delegaciji kaj sklenili, da bi se o čem zedinili in to predlagali eni ali drugi vladi v iz* vršit ev.
Po dogodkih, ki so prve dni fe* bruarja tako težko prizadeli tr* inske Slovence, smo upravičeno pričakovali, da se vsaj organ, ki je bil ustanovljen za čuvanje in uresničenje dogovorjenih manj* šinskih pravic, ne bo ustrašil raz* grajanja peščice zapeljanih trža* ških srednješolcev. Upali smo tudi, da bodo odgovorni rimski krogi uvideli r/evarnost in škod* Ijivost oživljanja nekdanje na* cionalistične nestrpnosti in da bodo v tem smislu z odločno po* tezo nakazali, da živimo danes v drugačnih časih.
Toda od vsega tega ni bilo nič. Zadržanje italijanske delegacije na zasedanju Mešanega odbora je bilo * vsaj po tem kar smo lahko brali v listih * takšno, da daje nestrpnim skrajnežem kve* čjemu navarno potuho. Mladin* ske demonstracije, pri katerih ni sodeloval niti najmanjši del res* nega meščanstva, so enostavno proglasili za »odpor tržaškega prebivalstva proti izvajanju_sta* tuta« in na osnovi tega naj bi iz* javili, da ga pač ne morejo ures* ničiti.
J ako se je zgodilo, da je naj* višji organ, od katerega naj bi narodni manjšini ob tržaškem delu italijansko * jugoslovanske meje prav v kritičnih in nevarnih trenutkih dobili zaščito, že tretjič odpovedal. Kaj nam pomagajo »koristne izmenjave mnenj«, ko pa ostaja vse pri starem, ko so fašisti po napadu na slovensko kjigarno in šolo že prešli na uni* čevanje spomenikov, ki jih je italijanskim * ne titovskim!, par* tizanom pri su. Justu postavila tržaška občina!
Ali je mar potreben in sploh mogoč še zgovornejši dokaz, da si nacionalistična nestrpnost in desničarski totalitarizem na Tr* žaškem, podobno kot po prvi svetovni vojni, tudi zdaj družno podajata roke?
Pred nami je torej pojav, ki ne grozi samo tukajšnji slovenski narodni manjšini temveč vsej italijanski demokratični skupno* sti, ki nasprotuje vsemu, kar je demokratična Italija po drugi svetovni vojni ustvarila in dose* gl a. Zbujajo se in na delu so sile.
(Konec s 3. str.)
SREDI MARCA MIR V ALZIRU? Dobro poučeni krogi poudarjajo, da bodo pogajanja med Francijo in alžirskimi u-pomiki verjetno zaključena sredi marca. * * *
POGREB PONESREČENIH ZAGORSKIH RUDARJEV. V pondeljek 13. t.m. so v Zagorju ob Savi slovesno pokopali devet smrtnih žrtev rudniške nesreče. Ostale štiri žrtve so prepeljali na njihove domove v Bosno. Pogreba v Zagorju se je udeležilo kakih 20000 pogrebcev, največ rudarjev in njihovih družinskih članov. Medtem nadaljuje s preiskavo vzrokov nesreče posebna konrsija Inšpekcije dela. Potrjuje se mnenje, da je v »rovu smrti« eksplodiral podzemski plin.
GOSPODARSKE VESTI IZ JUGOSLAVIJE
IZVOZ NAFTE. Prva cisterna s tovorom jugoslovanske nafte je zapustila reško pristanišče in odplula z 19000 tonami goriva proti Bližnjemu vzhodu. Jugoslavija je v proizvodnji nafte samozadostna. Nafto pa tudi že izvaža.
* * *
JUGOSLOVANSKA CISTERNA ZA SOVJETIJO. Črnomorski sovjetski plovni družbi v Odesi so izročili prvo cisterno, ki jo je zgradila ladjedelnica 1. maj na Reki. Cisterna ima 24400 ton nosilnosti in jo v šestih urah natovorijo ali raztovorijo.
* « *
LJUBLJANSKA TELEKOMUNIKACIJA je sklenila pogodbo za izvoz elektro-akustičnih aparatov v vrednosti 3 milijonov dolarjev. To je največja dosedanja izvozna pogodba jugoslovanske radioin-dustrije.
* * *
NARAŠČANJE IZVOZA KONSERV. Izvoz konserv postaja važen činitelj jugoslovanske izvozne trgovine. Leta 1960 se
NAŠIM NAROČNIKOM
V zadnjem času se dogaja, da nekateri naši naročniki „De-mokracije“ redno ne prejemajo. Prosimo vse prizadete, da nam vsako nerednost sporočijo pismeno ali pa telefonično (tel. 36275).
UPRAVA
..DEMOKRACIJE"
je izvoz povečal od 10000 ton na 15000 ton v vrednosti 2 milijard dinarjev. Jugoslovanske konserve izvajajo v 38 dežel. * * *
PREBIVALSTVO JUGOSLAVIJE šteje po cenitvah statističnega urada 18,76 mili-jov prebivalcev. Prvič po 1. 1935 bodo v Jugoslaviji od 1. do 7. aprila izvedli ljudsko štetje. Podrobne izide bodo ugotavljali novi elektronski računski stroji, ki, bodo to delo izvršili v sedmih mesecih, namesto v nekaj letih.
VESTI z GORIŠKEGA
ŠOLSKI PODATKI
v številkah šolskega skrbnika
Č.g. Mirko Mazora
v
je premeščen v Sempoiaj
V »Piccolo« z dne 8. t.m. smo brali, da je na nekem zborovanju goriškega Lions Cluba govoril o položaju tukajšnjih šol sam proveditor dr. De Vetta, ki se je med ostalim dotaknil tudi naših šol. Pri tem je predavatelj prikazal predvsem, kako velika je razlika med številom otrok, ki obiskujejo italijanske šole in številom o-trok, ki obiskujejo slovenske šole, ter obenem seveda poudaril, da predstavlja to za nas nekak privilegij, ker ima povprečno vsak naš učitelj mnogo manj otrok v razredu kot njegov kolega Italijan.
Da je število naših dijakov nizko, je vsekakor razumljivo, saj tu predstavljajo vendar manjšino, da pa je nižje, kot bi lahko bilo, so krive tudi tukajšnje oblasti in med temi tudi sam gospod proveditor, ki ni do sedaj še nikdar nastopil, da bi preprečil ukinitev kakšne naše šole. Kaj je na primer ukreni), ko so pred leti zaprli šolo v Krminu, ne zato, ker je bilo tam premalo otrok, ampak zato, ker je bila naša šola nekaterim trn v peti? Vzel je stvar na znanje in potrdil, kar so drugi, sklenili.
V večini primerov so seveda zaprli naše šole, češ da ni v vasi dovolj otrok,, a ta izgovor ne more držati, če pomislimo, da so v raznih primerih ustanovili italijansko šolo šolo za mnogo manjše število u-čencev in da se ni nihče izrekel za njeno ukinitev, tudi če se je slučajno vDisal vanjo en sam otrok. Kaj pa poreče k temu gospod proveditor?
Ze nekaj časa se širi po mestu govorica, da namerava goriško ravnateljstvo u-kiniti šolo v ulici Randaccio. Ali je gospod proveditor o tem obveščen in kaj misli ukreniti v primeru, da je vest resnična? Na tej naši šoli je še vedno toliko otrok, da je njen obstoj več kot opravičen, zato kdor bi jo rad ukinil, stremi potemtakem le za tem, da bi se število naših učencev še zmanjšalo, ker verjetno misli, da bodo nekateri starši zaradi prevelike oddaljenosti šole v ulici Croce pošiljali svoje otroke raje v italijanske šole, ki so sedaj že skoraj v vsakem mestnem predelu.
In končno se nam zdi smešna trditev, s katero je gospod proveditor skušal pokazati, kako je država do nas dobrohotna, ker dopušča, da delujejo naše višje srednje šole tudi s sedanjim številom otrok. Ali je gospod proveditor mar pozabil, kar je sam izjavil, da je država namreč dolžna skrbeti za naše šole, ker ji tako nalaga mirovna pogodba?
Pa tudi kot državljani imamo pravico zahtevati, da država skrbi za naše šole, ker sama državna ustava določa posebno ravnanje do narodnih manjšin, zlasti pa še, ker smo tudi mi davkoplačevalci in kot taki stem, da prispevamo svoj delež k državni blagajni, prispevamo tudi za vzdrževanje naših šol.
#	* *
. K temu dopisu, ki smo ga prejeli od nekega našega čitatelja, dodajamo še sledeče. Zakaj goriško šolsko skrbništvo ni ugodilo zahtevi slovenskih staršev iz Gra-diškute in Ločnika in jim odprlo slovenske šole, marveč je raje dovolilo nedopusten nastop krajevnega orožniškega poveljnika in italijanskega duhovnika, ki so nekam čudno vplivali na slovenske starše. Zakaj ni goriško šolsko skrbništvo nastopilo proti italijanski učiteljici in didaktičnemu ravnateljstvu, ko so vpisovali slovenske otroke iz Mirnika v italijansko šolo, namesto v slovensko? Zakaj to ;cl-sko skrbništvo ne nastopi za ureditev tekih razmer na Plešiven, ko toliko pritožb iznašajo slovenski listi? Zakaj šolsko skrbništvo namešča take tirne moči, ki po splošni sodbi, zlasti staršev, niso sposobne poučevanja? Na italijanskih šolah se teki primeri ne dopuščajo. Izgleda, da se na slovenskih nalašč spregledajo, da Iz šola propada...
V	petek 3. t.m. zvečer je bila spet seja sovodenjskega občinskega sveta, na kateri so med drugim podpisali pogodbo z ustanovo ON AIR in se s tem obvezali, da jih bodo plačevali do leta 1962 po
75.000 lir, v naslednjih treh letih pa po
200.000 lir letno. Sklenili so, da izstopijo iz živinozdravniškega konzorcija, ker go-riška občina noče upoštevati zahtev sovo-denjske in števerjanske občine, naj bi se prispevek posamezne občine določi po številu prebivalstva in ne po številu živine. Odobrili so občinskim uslužbencem, ki prejemajo manj kot 50.000 lir mesečne plače, povišek za 1000 lir mesečne doklade za vsakega družinskega člana, Končno so predlagali preimenovanje nekaterih ulic v občini, kar je bilo res potrebno, če pomislimo, da moramo še sedaj, petnajst let po ustanovitvi italijanske republike, Citati po sovodenjskih ulicah in ulicah bližnjih vasi imena, ki nas spominjajo na žalostne čase fašistične Italije.
Po omenjenem sklepu - in upajmo, da ga bo prefektura potrdila - naj bi se glavne ulice v Sovodnjah, Rubijah, Gabrijah, na Peči in v Rupi imenovale takole: v Sovodnjah ulica Simona Gregorčiča, v Rubijah ulica Lojzeta Bratuža, v Gabrijah ulica Ivana Cankarja, na Peči ulica Fran-
Zakaj ni šolski skrbnik povedal na sestanku Lions Cluba tudi koliko slovenskih učencev je bilo krivično izgnanih iz Slovenskih šol z izgovorom, da so optanti in torej »italijansko nevo-eči«. Mi vemo, da je k temu mnogo pripomoglo tudi goriško šolsko skrbništvo. Ko so okoli leta 1949 goriški občinski stražniki hodili po slovenskih družin m ..izpraševali, laiero šolo obiskujejo i.t-'rzi, »e•••»da namenim ustrahovanja, /akij ni šoljt ■	min-"
to preprečilo? Nikjer v Italiji ne podvržejo izpitu otrok, ki se vpišejo v prvi razred osnovne šole, saj tega niti ustava niti šolski zakon ne predvidevata. Zakaj pa. je šolsko skrbništvo dovolilo, da sta šolski nadzornik in didaktični ravnatelj podvrgla izpitu iz slovenščine nekatere otroke, ki so želeli obiskovati slovenski prvi razred? Ocenili so jih nezadostno in s tem preprečili obiskovanje slovenske šole. Vemo, da za vstop v italijansko šolo jih niso podvrgli izpitu in da italijanščine otroci niso znali. Zakaj šolsko skrbništvo ni popravilo krivice, ko je slišalo protest slovenske javnosti proti nastopu didaktičnega ravnatelja, ki je imel za posledico prepis dvanajstih učencev iz šole v ulici Randaccio na šolo v ulici Croce?
Zakaj šolsko skrbništvo namešča na slovenske šole tudi take učne moči, ki niso nikoli obiskovale slovenske šole in nikoli položile izpita iz slovenščine? Zakaj ne ukaže spoštovati zakon, da učitelji bivajo v kraju, kjer poučujejo?
Odgovor na vsa ta vprašanja je samo po sebi razumljiv in mislimo, da se ne motimo, če rečemo, da naš človek vidi v vsem tem in takem ravnanju jasen namen uničevanja slovenske šole.
Za zaključek pa še to. Lani smo poročali, da je na nekem liceju v Pijemontu vsega skupaj devet dijakov. V Brixenu pa en sam učenec na italijanski osnovni
Goriški občinski svet razpravlja že ves, ta mesec o pravilniku za upravljanje prostega pasut zona franka). Razprave so tudi zelo živahne, ker je prišlo na dan, da so veletrgovci dali težke milijone za dvorano »Ginnastica Goriziar.a« in za stavbo »Stella matutina«. Gre za trgovce, ki imajo glavne koristi od prostega pasu.
Opozicijski svetovalci v glavnem očitajo, da bi dajatve teh trgovcev morate biti javne, in oo ti taki sv“t oi moral določiti kako jih porabiti. V ostaiem pu ne bi smeli imeti ti trgovci nobenega monopola pri prostem pasu, in seveda niti ne kakih posebnih koristi in privilegijev.
V	imenu svoje skupine je dr. Sfiligoj dejal, da se s pravilnikom mora preprečiti boj med veletrgovci, ki utegne odpraviti prosti pas. Napovedal je, da bo njegova skupina predlagala spremembe prt nekaterih posameznih členih, tako da bodo imeli vsi enake pravice in koristi. Kav zadeva dajatve veletrgovcev za »Ginna-stico« in stavbo »Stella matutina« je povedal, da ni pomislekov proti tem dajatvam, ki so nekako darilo, vendar bi se taki darovi morali porabiti v splošno korist občanov, ne da dobijo nekateri vse. drugi pa si morajo sami postavljati svoje »domove«, kakor je primer pri stavbi, ki se gradi v ul. XX. septembra (Slov. kat. dom). Nato je dr. Sfiligoj odločno zahteval, da mora postati član posvetovalne
ceta Prešerna in v Rupi Sedejeva ulica. Sklep o preimenovanju velja seveda še za druge ulice, za katere so prav tako določili imena naših slavnih mož ali domačih patronov in svetnikov.
Srednješolsko prvenstvo v odbojki
Prejšnji četrtek je bila zadnja tekma letošnjega srednješolskega tekmovanja v odbojki, v kateri sta se pomerila za končno zmago in naslov moštvo italijanske tehnične šole in moštvo naših srednjih šol, ki si je tudi letos priborilo vstop v finale. Tekma, kateri je prisostvovalo izredno veliko število dijakov, se je zaključila z zmago italijanskega moštva za 2 : 0 in naši fantje so se morali zadovoljiti z drugim mestom, kar pa vsekakor predstavlja lep uspeh.
Prvi set so si dijaki tehnične šole priborili z lahkoto in nabrali kar 15 točk proti 5, v drugem setu pa je naše moštvo napelo vse svoje sile in je res že vse kazalo, da bo šele tretji set odločil zmago-| valca, ko so proti koncu nasprotniki pritisnili in zmagali 17 : 15.
šoli, na Goriškem in Tržaškem pa po dva, trije, štirje.
Končno bi šolski skrbnik moral, resnici na ljubo poročati v Lions Clubu tudi, koliko šol smo Slovenci imeli v Gorici pod Avstrijo in kako nam jih je Italija vse uničila, dokler si jih nismo Slovenci sami priborili, medtem ko od leta 1866 trpi
40.000	naših bratov v videmski pokrajini načrtno raznarodovanje in nimajo niti enega samega razreda osnovne slovenske šole.
Deseta obletnica Kmečko delavske zveze
v
v Steverjanu
Letos 28. februarja ie minulo deset let, odkar so naši vrli Steverjanci ustanovili svojo Kmečko delavsko zvezo.
Iz te demokratične slovenske organizacije izhajajo možje, ki vodijo občinsko upravo od nastanka samostojne občine, po programu, ki ga dosledno in uspešno izvajajo.
Ko toplo čestitamo vodstvu in članom Kmečko delavske zveze iz Steverjana z~( ta lepi jubilej in za vse uspehe, ki so jih do danes došegli, iim izražamo tudi prav srčna voščila in željo, da bi hodili tudi v bodoče to častno pot, ki so si jo pred deseti leti izbrali.
To bo koristilo ne le Steverjancem, ampak vsemu našemu narodu na tem področju.
Deseto obletnico svoje domače organizacije so praznovali Steverjanci v soboto 11. t.m. v prav veselem razpoloženju in v zavesti, da so napravili že marsikaj koristnega.
Vodstvo Slovenske demokratske zveze iz Gorice jim je podalo čestitke in voščila za uspešno bodoče delo.
komisije tudi zastopnik sovodenjske občine.
Tudi g. Bratuš se je pridružil zahtevi dr. Sfiligoja, naj se ugodi upravičeni zahtevi Sovodenjcev.
Tek čez drn in strn
V soboto 4. marca popoldne je Športni odsek slovenskih srednjih šol priredil tekmovanje čez drn in strn, da bi si tako mogel izbrati štiri najboljše tekmovalce, ki naj zastopajo naše zavode na bližnjem pokrajinskem tekmovanju.
Na približno 1100 dolgi-progi, ki je tekla po ulicah Palladio, Levada in Buffo-lini, so se najprej pomerili dijaki nižje srednje in strokovne šole, in sicer 13 po številu. Tekma je bila za mlade tekmovalce izredne važnosti, ker sta si šoli napovedali nekak dvoboj.
Ne smemo se zato čuditi, če si niso privoščili med tekom najmanjšega popuščanja in so prišli vsi na cilj v času, ki ga nismo zabeležili n'ti pri zmagovalcu druge skupine, čeprav so v njej tekli dijaki gimnazije liceja in učiteljišča.
V prvi tekmi se je izkazal dijak Tence B. (nižja srednja), ki ie pretekel nrnan v 3'18”1/10, za njim pa so bili najboljši SVab B. (nižja srednja) v 3’22”7/10, Pavlin S. (strokovna) v 3'28”8^10, in Gergo-let A. (strokovna) v 3’29”8^10; in skupna ocena vidi tako na prvem mestu nižjo srednjo šolo; medtem ko ie v drugi skupini zmagal uč!teljiščn'k Devetak Leopold v času 3’34”, na častnih mestih pa so:, Devetak Vemes^av (licei) v 3’35”4/10, Devetak Voiko (učiteliišče) v 3’36”2/10, Pintar D. (lire!) v 3’40”1/10, Lavrenčič M. (licej) v 3’44”9/10 in Paulin D. (licej) v 3’49"3/10.
Zelo poučne številke
Na 8. pokrajinskem kongresu tukajš-nie Italijanske socialistične stranke, ki je bil v Gradiški zadnjo nedeljo februarja v zvezi s pripravami za bližnji vsedržavni kongres, je ponovno dobila večino struja levice; sama ie namreč preiela 53.77% glasov, medtem ko so si ostale glasove porazdelile maniše struje, in sicer tako: avtonomistična (Nennijeva) struja 36.66%, alternativa (Basso) 1.57% in neodvisni 8%.
Število glasov, ki si jih je zagotovila levica, nam še enkrat iasno kaže, da imajo na Goriškem večino socialisti filoko-munisti, to je tisti socialisti, ki neprestano zagovarjajo tesno sodelovanje med PSI in PCI, pa bi vseeeno hoteli veliati kot zaščitniki svobode in demokraciie.
Zadržanje teh socialistov do PCI nam je bilo vedno -nerazumljivo in smo se zato večkrat izpraševali, zakai se ti gospodje tako bratijo s komunisti. No, končno smo stvar lahko razumeli, ko nam je prišla na uho vest, ki nam v resnici potrjuje to.
Pred dvema mesecema se je jela širiti vest, da bo priljubljeni slovenski kaplan cerkve sv. Ignacija na Travniku premeščen v Sempoiaj. Goriški Slovenci Smo čakali na kako pojasnilo v pristojnem listu, pa smo brali nekaj le v »Primorskem dnevniku«. Končno smo pred mesecem izvedeli da je. premestitev dejstvo. Vsi smo vedeli, iz raznih podatkov, da je bil čg. Mazora žrtev več ali manj prikritih spletk določenih italijanskih oseb in krogov, ki so načrtno rovarile proti njemu, kot poštenemu in vestnemu ter zavednemu slovenskemu kaplanu. Zato smo na prvi pogled razumeli, da je premestitev vzrok te gonje. Na prošnjo širših krogov slovenske javnosti, ki jim je na tem, da se jim kaplan Mazora kot značajen dušni pastir ne odzame, so se 16. februarja zglasili pri gospodu nadškofu štirje slovenski svetovalci goriške občine in naš slovenski provincijalni svetovalec ter mu izročili pismo, ki je vsebovalo toplo in bolestno prošnjo slovenskih vernikov, naj se premestitev prekliče in kaplan Mazora pusti na Travniku v Gorici. V istem pismu so izvoljeni slovenski svetovalci povedali gospodu nadškofu, da je čg. Mazora žrtev spletk. Spletk, ki zadenejo tudi slovenske, vernike. To bi znal čg. Mazora sam najboljše razodeti in pojasniti, če bi ga gospod nadškof povabil.
V	razgovoru so slovenski svetovalci razodeli gospodu nadškofu žalosten vtis, ki so ga slovenski verniki zaradi te premestitve odnesli in vprašali tudi, ali bi premestitev preklical, če bi se našel drugi duhovnik, ki bi prosil za mesto v Sempo-laju.
Nadškof mons. Ambrosi je našim svetovalcem odgovoril: da je odlok za premestitev že izdan in ea ne more preklicati, da so mu zelo pri srcu verniki v Sempolaiu, ki so že dolgo brez pasUr-a in imajo mašo samo ob nedeljah, da je vabil g. Stanka Premrla, naj gre tja, a ni
kar smo mi pravzaprav že previdevali, da so tako imenovani levičarji v PSI istočasno tudi člani PCI, ki so se zato vrinili med socialiste, da bi s svojo prisotnostjo in svojim vplivom preprečili vsako avtonomistično težnjo v PSI.
To odkritje je izredne važnosti zlasti sedaj, ko so na vidiku upravne volitve, ker nam omogoča, da opozorimo slovenske volivce, ki imajo kakšno simpatijo do tukajšnje socialistične stranke, da pomeni glas oddan taki stranki glas za komuniste. Vsakdo naj zato dobro premisli, da ne bo potem kesanja! _____________
Vsakdo ima pravico b vati	v	občini,
ki si	jo	izbere
Z zakon št. 5 od 10. 2. 1961 sta bila preklicana fašističnega zakona št. 358 z dne 9. 4. 1931 in št. 1092 z dne 6. 7. 1939, ki sta omejevala svobodno izbiro bivališča v občinah države.
Na podlagi tega preklica in zlasti še na podlagi 16. člena ustave ima vsak državljan pravico izbrati si bivališče v tisti občini, ki se mu zdi prav.
Vsi	italijanski	listi	so poročali	o	tem
novem zakonu in ga	prikazali kot	zelo
pametnega in koristnega.
Kljub temu se goriško županstvo upira priznati slovensko govorečim državljanom vpis v imenik stalnih občanov.
Prefektura pa zavlačuje v mnogih primerih rešitev pritožb.
Kje je doma enakopravnost?...
hotel. Zato je določil g. Mazoro, ki uboga in zaradi tega g. Mazoro še bolj ceni kot prej. V Sempolaju postane župnik. Kar se pa tiče spletk, je gospod nadškof izjavil, da je njegovo premestitev sklenil sam in da ni pri tem rekel nobene besedice niti župnik s Travnika niti kaka oblast. Ce se najde kdo drugi, ki bi želel v Sempoiaj, ne ve še kaj bi rekel.
Nadškof je tudi povedal, da pride na mesto g. Mazore Gorico g. Jericio. ki sicer ne zna pridigati v dobri slovenščini pa se bo že navadil. Medtem bodo pridigali drugi namesto njega.
Slovenski svetovalci so vztrajali pri prošnji, da se premestitev prekliče in da se zadeva spletk preišče. Gospod nadškof naj g. Mazoro pokliče in ga povabi, naj se izjavi. Nato pa naj se odredi, kar je potrebno.
Msgr. Ambrosi je končno ker so naši svetovalci vztrajali, odvrnil, da so še druge stvari zadaj, katerih pa kot škof ne more praviti.
V nedeljo 5. marca se je kaplan g. Mazora poslovil od slovenskih vernikov na Travniku. Dal jim je lepa pobožna navodila za naprej. Njegove izbrane besede o topli ljubezni v družini, o zvestobi svojemu jeziku in domovini so ganile slovenske vernike do solz. saj je kaplan Mazora govoril od srca. poln ljubezni do svojih vernikov v želji, da jim Bog prihrani trpljenje, gorje in krivico. Krivico, ki vemo, da jo on prvi trpi!
Ne moremo zamolčati dejstva, da je bil g. Mazora priljubljen pri vseh goriških Slovencih, ne glede na njihovo politično prepričanje, pa tudi pri mnogih Italijanih.
Spremlja ga iskrena hvaležnost vseh goriških Slovencev in tistih poštenih Italijanov, ki so proti preganjanju našega jezika in rodu.
Kaplan Mazora je lik resnega duhovnika, ljubečega in marljivega pastirja duš, zna zagovarjati pravico povsod in preganjati krivico, ki se godi njegovim ovčicam. Prav tako pošteno in odločno, kakor čuti po svoji zdravi naravi in pameti. In tako, kakor je obljubil, kadar je sprejel mašniš-ko posvečenje.
Zadel je na svoja ramena težki križ in ga nosi med nami, znak trpljenja pod težo greha in krivice tega sveta. Znak vstajenja!
Takim pastirjem gre zvestoba vernikov, gre čast, gre hvala.
Slovenski sredniešoici protestirajo
V ponedeljek so se po vzgledu tržaških kolegov vzdržali pouka tudi dijaki naših višjih srednjih šol in tako protestirali proti nedavni prekinitvi razpravljanja o zakonskem osnutku za ureditev slovenskih šol. Obenem so poslali prosvetnemu ministru naslednjo notestno brzojavko:
ŠTUDENTJE VIŠJE SREDNJE SOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI SE VZDRŽUJEJO DANES OD POUKA IZ PROTESTA PROTI ODLOŽENI UZAKONITVI SLOVENSKIH SOL.
S SPOŠTOVANJEM SLOVENSKI ŠTUDENTJE
Tudi slovenski kmetje se uveljavljalo
Med posebno svečanostjo, ki je bila v nedeljo 7. t.m. v dvorani goriškega občinskega sveta, so porazdelili denarne nagrade in diplome kmetovcem, ki so se udeležili raznih pokrajinskih tekmovanj ali vsedržavnih razstav.
Med nagrajenci so tudi številni Steverjanci, Oslavci in Standrešci.
Obmejni promet
Izredno lepo vreme je tudi v preteklem februarju omogočilo precej živahen obmejni promet, ki bi bil lahko še večji, da niso zaradi pojava slinavke in parkljevke, proti koncu meseca zaprli vse obmejne prehode. Cez mejo je šlo skoraj 72.000 oseb in od teh 64.969 z navadnim prepustnicami: 16.471 Italijanov in 48.498 Jugoslovanov.
Pn7(lRI Dfltllio+D n Rim 7 Prenočišče, hrana, ogled Rima itd., vse te I UuUn ! rOlUJElu l) Ul m l skrbi bodo odveč, Če se boste obrnili na.
_š Hotel-Penzion BLED §=-
Via Statilia, 19 - Telefon 777-102 - RIM
Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte I
——1 + "
Vsem prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je 28. februarja umrl v Benetkah
Dr. Herman Ferjančič (Ferianis)
Častni svetnik Vrh. kas. sodišča v p.
Zena Mimi, sinovi dr. Stane in Milovan z ženo prof. Ivo Vadnjal, vnuki Ada in Marjan, Rina Zancanaro, vsi sorodniki in zvesta Nina Forzutti.
Benetke, 2. marca 1961
Sejo sovodenjshego občinskega sveta
Občinski svet razpravlja o pravUmJmprostega pasa
V
Smrčanje tovariša Siškina
Tovariša Petrov in Siškin sta stanovala v skupni sobici. Svoje tajne misli sta ■skrbno prikrivala in se pogovarjala samo o stvareh, ki so bile objavljene v »Pravdi«, kar ni bilo samo dovoljeno, ampak celo zaželeno. Prav tako je bilo nesmiselno sleherno obračanje gumba na skupnem radijskem sprejemniku, ker je hišnik, ki je bil tudi predsednik stanovanjske skupnosti in zaupnik tajne policije, iz svojega stanovanja za vse stanovalce določal, katero oddajno postajo smejo oziroma morajo poslušati ob določenih urah. Končno sta tovariša študirala znanost, ki se tudi v Sovjetiji imenuje pravo. Tako sta se : Petrov in Siškin kar dobro razumela.
Ali tov.'Siškin je smrčal, ko da bi moral petletko smrčanja izpolniti že v dveh letih. Točneje povedano: tov. Petrov je zatrjeval, da njegov sobni in drugačni tovariš smrči. Smrčanje tudi v Sovjeti, i se ni zločin, čeprav lahko moti kolektivno spanje in s tem mir utrujenih tova*l.ev, kar lahko škoduje delavstvu, ki ;e državna lastnina. Prav zaradi takih morebitnih nevšečnosti z državo, je tov. Siškin odločno tajil smrčanje. To je opravija! s tako strastjo, ko da ga sumničijo odkionovstva ali celo protirevolucionarnih naklepov.
»Ne smrčim!« je zatrjeval.
»Smrčiš kot medved!« je ugova al tov. Petrov. »Saj te vendar poslušam noč za
nočjo.«
»Jaz tega ne slišim«, je ugovarjal tov. Siškin. »In česar ne slišim, tega zame ni«.
»Ali če ti vendar pravim...«
»Ti lahko trobiš kar hočeš!«
»Častna beseda...«
»Fuj!« je zakričal tov. Siškin zaničljivo. »Častne besede so meščanska, idealistična navlaka...«
Tov. Petrov se je očitno prestrašil.
»Cesar sam ne slišim«, je nadaljeval tov Siškin, »tega tudi verjeti ne morem; tega tudi verjeti ne smem, razen če je namesto mene nekaj slišal Centralni komite partije. Ti bi moral z večjo vnemo prebirati Lenina!«
Tov. Petrov je prizadeto obmolknil, nato je zajecljal: »Mislim vendar na komsomolsko častno besedo...«
»Ze dobro«, je odvrnil Siškin in zaključil razgovor.
Za tov. Petrova pa- zadeva s tem ni 'bila odpravljena, kajti tov. Siškin je naprej smrčal. Kakšne so možnosti, je premišljeval tov. Petrov, da človeku dokažem smrčanje? Da ga zbudim in mu rečem: »Ti spet smrčiš«, nima smisla, kajti prebujen vendar ne smrči. Na srečo zapoveduje našemu stoletju tehnika. Zato
kinil tov. Siškin. »No, če bi bil sam priča tega snemanja...«
»To je vendar povsem nemogoče!« je zavpil tov. Petrov obupano. »Ce bi ti bil kot priča prisoten, potem bi tvojega smrčanja vendar ne mogel posneti«.
»Gotovo«, je dejal tov. Siškin. »In ker verjamem samo v to, kar slišim na lastna ušesa, je tvoj dokaz zanič«.
Tov. Petrov ni rekel nobene besede več, ali misel, da mora tov. Siškinu dokazati, da smrči, ga ni zapustila. In tako je neko noč, ko je njegov sostanovalec spet krepko vlekel dreto, povabil v sobico zakonca Kuznecova, odprl registrator in posnel izdatno porcijo smrčanja tov. Siškina. Nato je naprosil državljana Kuznecova, naj spregovori svoje ime v mikrofon Ni-kita Sergejevič Kuznecov in tudi natančno uro. Kuznecova žena, državljanka Tamar Kuznecova, je podatke ponovila na nadalinih pet metrov traku.
Ko ie tov, Petrov registrator ustavil, je bil gotov, da je to dokaz, ki ga bo moral tudi tov. Siškin priznati. Pa se je zmotil.
Tov. Siškm je sicer registrator posluša), nato pa je dejal »To zame ni noben dokaz!«
»In priči?« je dejal tov. Petrov.
»Kakšni priči«, ga je zavrnil tov. Siškin. »Kakšno veljavo pa ima to pričevanje?«
»Ali naj ju pokličem?« je spraševal tov.
Petrov vneto, »da ti bosta potrdila...«
»Ni vredno«, je odklanjal tov. Siškin. »Lahko samo ponovim, kar sem že rekel. Dokler sam nisem prisoten pri takem snemanju kot priča...«
Tov. Petrov se je vdal. Na nepojasnjen način pa je to izredno juristično zadržanje tov. Siškina splavalo na površje samih vodilnih tovarišev. »To je naš mož«, so vsi veseli vzkliknili in so tov. Siškina pri priči namestili v sovjetski diplomaciji. Pravijo, da bo nekega dne gotovo zunanji minister ali vsaj sovjetski delegat pri OZN.
ZDRAVILNI REGRAT
Smo v polni žetvi regrata ali jajčarja. Spričo dogodkov v Kongu, na Kubi, v Laosu in Severni Afriki regrat seveda ne pretresa svetovnega javnega mnenja. Rastlina je tudi vse preveč skromna za taka častihlepja. In vendar navdušuje tudi regrat s svojimi nazobčanimi listi številne meščane, ki v teh sijajnih spomladanskih dneh stikajo po okolici. Zato jih srečamo s koškom ali mrežo na roki in koničastim nožem v žepu po pašnikih in nepreoranih njivah. Navdušeni radičarji in solatarji!
Seveda ne manjka regrata tudi po naših
SLOVENSKA PROSVETNA MATICA
RAZPISUJE
Mladinski literarni natečaj
Najboljša dela v vezani ali nevezani besedi bodo objavljena v literarni prilogi »Demokracije« UTRIPI.
Prispevke je poslati najkarneje do 15. APRILA 1961 v tiskarno »Adria«, ul. S. Anastasio l/c - Trst. Poseben odbor bo razdelil nagrade in sicer: prva nagrada 3000 lir; druga nagrada 2000 lir, tretja 1000 lir, četrta in nadaljnje pa v obliki književnega daru. Tudi ostale sodelovalce prosimo, da nam pošljejo gradivo in oglase pravočasno.
Odbor SPM
Najmočnejši na svetu
Ali si že poravnal naročnino ?
si je tov. Petrov izposodil ragistrator in ga zavrtel prav v trenutku ko je tov. Siškin spet smrčal, da so se kar šipe tresle.
Naslednje jutro je tov. Petrov dejal: »Samo malo počakaj, tov. Siškin« in že se je registrator oglasil.
Tov. Siškin je pozorno poslušal, nato pa je dejal: »Kaj je to?«
Tov. Petrov je ustavil aparat in zmagoslavno dejal: »To si bil ti. Ali sedaj verjameš, da...«
»Ne!« je energično zavpil tov. Siškin. »Ničesar ne verjamem! Trak ni noben dokaz, posebno ne zame. Kdo ve. kdaj in kje si to smrčanje posnel? Ce je to sploh pristno smrčanje in ne kaka potvorba...« »Ali, saj sem vendar sam posnemal danes ponoči od ene ure do ene deset minut«, je dejal tov. Petrov. »Častna beseda...«
»Ti lahko govoriš kar hočeš«, ga je pre-
POD ČRTO
Od absolutizma do dvodomnega parlamenta
PRIROČNIK DEMOKRACIJE
2.
:>Jl BUDZET. »Kdor plačuje, zapoveduje«, pravi pregovor. Ta izrek pa se stoletja in celo tisočletja ni uveljavljal in je še po mnogih državah danes neučinkovit. Med anačilnosti nedemokratičnega državništva spada tudi dejstvo, da je državljan primoran plačevati davke, da pa o tem, kako naj se te njegove dajatve uporabijo, odloča kralj, ministrski predsednik, državni poglavar ali kakorkoli se že imenuje vrhunski oblastnik. Ker pa noben oblastnik ne more gospodovati in upravljati države ter se aktivno politično uveljavljati brez denarja svojih podložnikov, je bil boj za davke in za pravico določevanja državnih dohodkov in izdatkov, t. j. za budžet ali proračun, prvi spočetek demokratičnega razvoja po mnogih deželah. Kralji, katerim so se upirali državljani, davkoplačevalci (to so bili navadno premožni in zato samozavestni državljani), so bili primorani sklicati parlament ljudskih in stanovskih zastopnikov, da bi tak parlament sklepal o davkih. Kakor hitro pa je bila parlamentu taka pravica priznana, je ta postavljal pogoje za nadzorstvo nad proračunom, t. j. nad uporabo davčnih sredstev. Tako je nastal ključni položaj, s katerega je bilo mogoče nadzirati celotno upravo in politiko oblastnika. Parlament je z grožnjo, da potrebnih davkov ne dovoli, izsilil od vladarja in monarhistične vlade pomembne koncesije.
Po tej poti je pričela zmagovati parlamentarna moč angleškega parlamenta. Temu zgledu je sledila Francija.
(Senegalska pravljica)
Nekega dne je dejal fantek svojemu očetu, ki ga je opazoval pri delu: »Kdo na tem svetu bi mogel biti močnejši od tebe?«
»I to boš že še videl«, je odgovoril oče smehljaje.
Kmalu zatem sta se oče in sin namenila na pot. Med potjo se je oče ranil v boso nogo ob ostrem kamnu.
»Sedaj pa vem!« je vzkliknil fantek. »Kamen je močnejši od tebe!«
»Le ne tako naglo!« ga je miril oče. Odlomil si je gorjačo in z njo odrival kamenje s poti.
»Gotovo je palica močnejša od kamenja?« je premišljeval fantek.
Pod košatim drevesom sta počivala. Oče je potegnil nož in pričel obrezovati palico, ki mu je bila predolga in neuglajena.
»Železo je gotovo najmočnejše«, je dejal fantek. »Močnejše od palice, ki odriva kamenje, močnejše od kamna, ki je ranil očetovo nogo.«
Ko sta z očetom dospela v vas, je fantek opazil kovačnico, kjer so možje žarili železo v ognju. In spet je fantek svojo misel obrnil: »Jasno je, da je ogenj močnejši od železa«.
»Le počakaj še malo«, je dejal oče. »Le počakaj in si pazljivo ogleduj svet.« Tedaj je fantek opazil, kako je kovač, ki je železo obračal v ognju, položil žareči kos železa na nakovalo in izkoval najlepše stvari: lopate, nože, podkve.
»Oh, mož je vendar najmočnejši«, je vzkliknil fantek.
Kovač je imel mlado in lepo ženo, ki je skrbela za red v hiši in zapovedovala ne samo kovaškim vajencem in dekli, ampak tudi možu kovaču.
»Pridi semkaj in napravi tole« je dejala, in močan kovač je takoj opustil svo-
je delo in naredil to, kar mu je žena ukazala.
»Zenska je še močnejša od moža!« je dejal fantek in sprašujoče pogledoval očeta.
»Včasih«, se je smehljal oče, »ampak le poglej, če ni morda še kaj močnejšega na svetu!«
Zena je imela majhnega otroka, ki se je matere jokaje držal za krilo. Zena ga je vzela v naročje in ga položila v posteljo, otrok je bil ves zaripel od vročice. Karkoli si je otrok poželel, mu je mati postregla, in noč in dan se ni oddaljila od njegove postelje.
»Otrok je močnejši od žene«, je ugotavljal fantek. Pomislil je na svojo mater in na samega sebe. Ves zmeden je bil nad močjo, katere se vse doslej ni zavedal.
»Le še počakaj!« je dejal oče.
Isto noč je prišla smrt in odnesla bolnega otroka. Vsi, ki so bili tako močni, so jokaili, in so morali otroka prepustiti smrti.
»Sedaj vem zagotovo«, je dejal fantek. »Smrt je najmočnejša od vseh!«
»Res je«, je dejal obotavljajoče oče. »Ta nas premaga. Ali tudi smrt prihaja iz močnih rok, iz rok, ki darujejo življenje. In življenje, le poglej okrog sebe, je močnejše od smrti.
Lucija Fels
USMILJENJE
Nemška revija »Revue«, št. 12. t.m. piše pod naslovom »Usmiljenje«:
Sedem tisoč nemških klavnih konj izvažamo v Italijo. Po italijanskih klavnicah so živali izpostavljene strahotnemu mučenju. Tam jih čakajo udarniki - možje, ki živali pobijajo s srednjeveškim koničastimi kladivi. Včasih udarijo tudi po šestkrat. Konjske lobanje so namreč zelo
odporne. Žival, ki se v smrtnem strahu upira, zbode pomočnik klavca s koničastim železom v zadnjico. Žival obstane od strašne bolečine - za naslednji udarec.
V	Italiji tajijo te očitke, ali »Revue« ve, da je trpinčenje tudi oblastno dovoljeno. Pred štirimi leti je milanski prefekt tak način pobijanja odobril. S tem je zaščitil dvajset klavcev v mestni klavnici pred brezposelnostjo. S pobijanjem brez bolečin, s strelom v glavo kot je to predpis v Nemčiji, bi zadostovali le štirje klavci.
Stalno so prijatelji živali v Nemčiji protestirali proti srednjeveškemu pobijanju konj v Italiji. »Zveza proti zlorabljanju živali« je nabrala 800000 protestnih podpisov. Bavarski notranji minister je zahteval od bonnske vlade intervencijo v Rimu. Bonnskemu parlamentu je bil predložen zakonski osnutek, po katerem naj bi se izvoz klavnih konj v Italijo prepovedal. Vse to pa izvoza ni oviralo. Dnevno drvijo vlaki čez Brenner.
Milost! Dovolj je s predlogi, resolucijami in intervencijami! Izvoz klavnih konj je treba takoj prepovedati. Pobijajte konje v Nemčiji; živ ne sme niti eden več čez mejo, dokler se klanje v Italiji ne modernizira. Ce že našim konjem odrekamo milostni kruh, potem moramo poskrbeti tudi za milostno smrt«.
Podobni protesti se pojavljajo tudi v Angliji. Tam je zlasti kruto natovarjanje živih konj na ladje. Čudno in nerazumljivo je, da so oblasti tako otopele proti, trpinčenju in uničevanju živali, ki so človeštvu tako koristne. Z uničevanjem ptic selivk nadaljujejo po vsej jugozahodni Evropi. Zato se tudi širijo rastlinski škodljivci, katerih tako korenito ne uničujejo nobeni kemični pripomočki, ki pa uničujejo koristne žuželke kot so čebele.
Naj bi vendar usmiljenje že enkrat zmehčalo trda srca!
Ljubitelj živali
zelenjadnih trgih. Razlika pa je ta, da je tržni regrat pri nas pripravem samo za prikuho, ne pa za svežo, surovo solato. Najspretnejši nabiralci stikajo za regratom po krtinah. Krt ga je namreč lepo obsul s fino zemljo. Tako bode po krtinah ves rumen in mehak, tak, da bi ga radi-čar najraje že kar na licu mesta spravil v želodec.
Regrat je prvovrstna in zdrava solata. Njegova prijetna grenkoba pospešuje prebavo.
Navdušenje za regat je v naše mesto prišlo iz Italije. Botanik Bauhin je pred 300 leti napisal, da použijejo spomladi meščani v Padovi najmanj toliko surovega regrata kot po alpskih deželah kislega zelja. V tistih časih v naših krajih, niso poznali kave za zajtrk, ampak so se zjutraj zalagali z joto iz kislega zelja.
Francozi so morda najbolj navdušeni uživalci regrata. Se danes posejejo na Francoskem obširna polja s »požlahtne-nim« regratom. Listne rozete pokrivajo s fino zemljo - oponašajo krta -, ali pa liste povezujejo tako kot pri nas počenjajo z endivijo. Na ta način pridobivajo rumene, nežne liste z zmanjšano grenkobo.
Regratovih hormonov še niso povsem preiskali. Zdravilno učinkovit je taraxa-cin, ki skupno s sterinom, ogljikovim hidratom inulinom, kavčukom in smolo proizvaja regratov mleček.
Srednjeveški zdravniki so regratom pripisovali učinkovite sposobnosti za krvno čiščenje. Za celjenje ran vseh vrst so priporočali čaj iz regrata. Vodenico kronanih glav so zdravili z izvlečkom regrata. Tudi današnje naravne zdravilne knjige ga navajajo kot odlično zdravilno zelišče, ki zdravi žolčna in jetrna obolenja ter odpravlja želodčne in črevesne motnje. Nekateri zdravniki zatrjujejo celo, da regrat preganja melanhonijo in hipohon-drijo. Spomladanska regratova kura naj bi bila pravi zdravilni vrelec, zatrjujejo ti gorečneži.
Botanična sistematika uvršča regrat med košarice. Znanost pozna kakih 100 vrst regrata. Regrat raste predvsem po predelih^ severne poloble. Italijani ga imenujejo pisciacane, Francozi pissenlit, Angleži pa pissabed.
TVa mrtvi točki
(Nadaljevanje s 1. str.)
ki bi jih bilo treba brzdati, ne pa vzpodbujati!
Ljudje, ki so odgovorni za potek zadnjega zasedanja Mešane: ga odbora tega očitno niso doje: li. Še enkrat so zapravili prilož? r.ost• da bi napravili nekaj veli: kega in koristnega. Samo zaslepi Ijeni kratkovidneži jim lahko če* stitajo k takem ravnanju.
Vsekakor moramo vzeti na znanje, da so se italijansko:jugos slovanski odnosi glede reševanja manjšinskih vprašanj znašli na mrtvi točki. Temu primerno moramo ukrepati. Kot neposredno prizadeti pripadniki ene izmed nerodnih manjšin moramo pod* vzeti vse. kar je v naši moči, da spravimo ta zataknjeni stroi zo> pet v normalen tek.
t^lMll>IINliilll!llfflllll<llllWBIIIi1llWillW1Wlffir?llirirW>!IIIWIIHWWIPIIIWnilWIWBIBffRWM!MWllWWWBWW8BBWWWIWWSUlllWWIIWWIIWWIIWIlWWWBWBBW88WWWWIWBWWWWWWI:''
Pravilo »kdor plačuje, zapoveduje« je privedlo v svojih končnih posledicah do premaganja fevdalizma, kjer se je poleg monarhije in plemstva uveljavljalo tudi gospodarsko dobro fundirano meščanstvo. Do demokracije in zlasti do socialno pravične demokracije tako pravilo seveda ni pripeljalo. Nasprotno, izpridilo se je v plutokracijo, v oblastnost bogatašev. Ta oblastnost je na žalost prikrita tudi v moderni demokraciji in se uveljavlja nad gospodarskim življenjem v obliki kartelov in monopolističnih združenj.
CENTRALIZEM je nasprotje federalizma. Je osredotočenje oblasti v neki centrali namesto podelitve večje ali manjše samouprave posameznim delom države in krajevnim korporacijam. Med bistvene državne značilnosti spadajo določene naloge, ki morajo biti centralistično urejene kot n. pr. zunanja politika, državne finance, armada i. p. Kjer tega ni, lahko govorimo samo o državni zvezi, torej ne o eni državi in tudi ne o zvezni državi.
CENZUS je v glavnem zlasti v 19. stoletju razširjena omejitev državljanskih volilnih pravic na tiste državljane, ki so posestniki določenih minimalnih površin zemlje ali dohodkov, kar dokažejo z davčno obremenitvijo. To je ustroj, ki povezuje volilni privilegij z določenimi uslugami državi. Danes v Evropi te oblike ne poznamo, zato pa ie v navadi po nekate-rih azijskih in afriških nerazvitih državah, kjer je volilna pravica omejena na tiste državljane, ki so vešči brania in pisanja. l£ ČLOVEČANSKE PRAVICE so splošne temeljne pravice, ki pripadajo slehernemu posamezniku enostavno zato, ker ta posameznik pripada človeštvu. Prepričanje, da take temeljne pravice obstojajo, označuje že individualistično umevanje človeškega dostojanstva. Francoska revolucija je človečanske pravice izoblikovala v tri značilnosti: »svoboda, enakost, bratstvo«. Prvi korak filozofije v politiko je korak od človečanskih do državljanskih
pravic. Spoznanje, da so človečanske in državljanske pravice teoretično lahko povsem neučinkovite in brez vrednosti, če njihovo obrambo preprečujeta beda ali strah, ki človeka prisilita, da se jim odpoveduje, je izoblikovalo osnovni svoboščini »svobodo pred bedo« in »svobodo pred ustrahovanjem«. Osnovne človečanske pravice vsebuje atlantska listina (skupna izjava ameriškega predsednika Roosevelta in britanskega ministrskega predsednika Churchilla dne 14. avgusta 1941). Sleherna demokratična ustava jamči spoštovanje človečanskih pravic oziroma individualnih svoboščin v vsaki pravni državi.
^ DAVČNA VRHOVNOST. Pravica izterjevanja davkov, pravica določevanja višine dajatev in nadzorstvo nad njihovo uporabo (glej budžet —proračun) pripada avtonomnim in še prav posebno suverenim državam. Davčne dajatve so neob-hodni in prvi pogoj politične moči in državne uprave. V nekaterih federativno urejenih državah odločajo višino davkov posamezne avtonomne države (dežele) in ne zvezna vlada. Tak ustroj vlada v Švici, s čemer je federativna samouprava in lastna pomembnost teh držav (dežel, kantonov) posebno okrepljena nasproti centralističnim stremljenjem zvezne vlade in zvezne uprave. Zvezna vlada prejema potrebna sredstva po določenem ključu od posameznih držav (dežel). Tako urejenih, držav pa je v današnjem svetu zelo malo.
>$< DELAVSKI SVETI. Skozi vso zgodovino social-komunističnega gibanja odmeva geslo delavskih svetov. To ustanovo pa so le v izjemnih primerih deloma uresničili. Ideja pravi, da vodijo tovarne delegati delavstva, ki so tudi sami delavci. Iz delegatov delavstva sestavljeni sveti ne opravljajo zgolj gospodarskih, ampak tudi politične funkcije. S tem naj bi bila u-stvarjena najnižja stopnja demokratičnega ustroja. Sleherni delavski svet delegira svoje zastopnike v naslednjo višjo stopnjo. To se ponavlja vse do samega vrha.
Na ta način delujejo stanovske ideje skupno z marksističnimi in sindikalnimi. Delovanje je seveda omejeno samo na delavski sloj kot edini priznani gospodarsko-politični činitelj. Kapitala in njegovih interesov, ki bi se uveljavljal kot protiutež in udeleženec, kot je to pri svobodnih sindikatih, ideja ne priznava. Na drugi strani naj bi bil demokratični ustroj zagotovljen od spodaj, v nasprotju s komunizmom, kjer je tovarniško delavstvo s svojimi delavskimi sveti podrejeno partijski diktaturi.
Ideja se je zaplodila v Titovi Jugoslaviji po prelomu z Moskvo 1. 1948 in jo tam zelo omejeno sicer, vendar uresničujejo. Delavski delegati nekega obrata si izbirajo svoje vodstvo (praktično seveda samo v soglasju z režimom, t. j. s komunistično partijo). Pod tem »od spodaj« izvoljenim vodstvom delavstvo s »svojim« obratom gospodarsko tekmuje z drugimi podjetji in to v gospodarski obliki, ki jo označujejo za »socialistično tržno gospodarstvo«. Kake posebne politične veljave taka ureditev in z njo delavski sveti nimajo.
Kljub temu je zamisel delavskih svetov leta 1956 pretresala ves komunistični tabor, posebno na Poljskem in Madžarskem. Delavstvo, ki sicer ni bilo zahodno orientirano, je takrat iskalo sredstva in pota, da bi se otreslo komunizma in njegove totalitarne diktature ter si našlo neko sproščeno, demokratično socialistično obliko družbenega reda. V delavskih svetih je razočarano in ogoljufano delavstvo zaslutilo oporo, ki je bila prvotnim komunističnim »sovjetom« precej sorodna. Po »poljskem oktobru« 1. 1956 se je ob kriku protislalinizma in proti sovjetski nadvladi uveljavil Gomulka. Takrat so delavski sveti igrali tudi določeno politično vlogo. Postopoma pa jih je partijski režim oropal sleherne oblasti. Delavski sveti so se na Madžarskem tudi po vojaškem zatrtiu revolucije s sovjetskimi tanki nekaj časa upirali totalitarnemu režimu,
dokler tajna policija ni likvidirala ali pozaprla najvidnejših voditeljev in zastra-šila delavstvo z vtihotapljanjem režimskih agentov na ključne položaje.
►£< DELITEV OBLASTI. Sleherna demokratična državna organizacija podeluje politično oblast državnim organom: vladi, državnemu poglavarju, parlamentu in političnim strankam. So to ustanove na oblasti, ki jih vodijo ljudje. Ljudje pa so izpostavljeni privlačnostim pohlepov po zlorabljanju oblasti. Iz oblastniškega pohlepa sebe proglašajo za državo, ali se celo zaradi »višjih« ciljev postavljajo nad državo, namesto da bi bili njeni služabniki, državni organi. Da se ne pojavljajo take nevarnosti in da je država zavarovana proti zlorabam oblasti, kateri se država seveda ne more odpovedati, je nujno potrebna delitev oblasti. Ta ustvarja ravnotežje oblasti, jo deli in urejuje državno' ustavo tako, da se nosilci oblasti medsebojno nadzirajo in v oblasti omejujejo: parlament nadzira vlado, vlada - z možnostjo razpustitve parlamenta - poslansko zbornico, opozicijske stranke vodilno Stanko. V demokratični državi nadzira državne organe in stranke svoboden in neodvisen tisk, celotni državni ustroj pa še najvišje ustavno sodišče, ki čuva nad spoštovanjem državne ustave in pred katerim se lahko obtožijo in neprekljicljivo obsodijo člani vlade, parlamentarci, veljaki strank itd.
V	nasprotju s tako demokratično ureditvijo so nedemokratične države ožigosane z neizbrisljivim znamenjem - pa naj svojo diktatorsko fasado lišpajo s kakršnimi koli izmišljotinami - koncentracije politične oblasti v enem samem organu, v eni sami stranki, ki po diktatorskih lažeh utelešuje ves narod, ki nadzira sodišča, po možnosti tudi parlament, kot se je dogajalo med francosko revolucijo. Parlament si je takrat v Franciji prilaščal vladno oblast, policijo in armado. Proti njegovim odločitvam ni bilo priziva.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Zasedanje nabrežinskega o is L sueta
Nabrežinski občinski svet se je sestal k rednim sejam v torek 28. febr. in 7. marca. Prva seja je bila posvečena v glavnem imenovanju novih članov v razne občinske komisije.
Takoj po prečitanju zapisnika je župan odgovarjal na razna vprašanja, ki so jih svetovalci predložili na prvi seji. Na vprašanje dr. Floridana je župan sporočil, kako so si odborniki porazdelili svoje funkcije. Za tolmača in prevajalca na sejah je bil imenovan dr. Jež. Izdatki za to delo so predvideni v bilanci za leto 1961.
G. Drago Legiša je župana spraševal, kakšne ukrepe je občinska uprava pod-vzela proti slinavki in parkljevki. Prav tako ga zanimajo pojasnila glede javne snage in čiščenja v Sesljanu in Devinu. Zupan si je odgovor izgovoril za prihodnjo sejo. Dr. Floridan je poizvedoval, zakaj sprejema župan stranke samo dvakrat tedensko, ko je vendar nujno potrebno, da je župan Občinarjem dnevno na razpolago. Taka navada je bila namreč vse do sedaj. 2upan je odgovoril, da bo stranke sprejemal, kadar bo zanesljivo v uradu. Da ne bi ljudje prihajali po nepotrebnem je odredil le dva sprejemna dneva tedensko, to je ob torkih in petih od 11 do 13 ure. Svetovalec dr. Floridan se z odgovorom ni zadovoljil. Zahteval je, da sp postavi na dnevni red prihodnje seje tudi obravnavanje županove prisotnosti y uradu. Glede spremembe pravilnika o či-tanju zapisnikov predlaga svet. Rinaldini komisijo, ki naj bi zadevo preučila in sestavila predloge na eni izmed prihodnjih sej. V komisijo so imenovali: Visin-tina A., Terčo.na Josipa in Banolini Ser-gia. Komisiji predseduje župan.
V volilno komisijo so bili imenovani za člane: Markovič Alojz, Nabrežina, 2. Terčon Josip, Nabrežina, Visintin Aldo, Nabrežina in Banolini Sergio, Nabrežina, za namestnike pa: Kravanja Josip, Vižov-lje, Pipan Ludvik, Mavhinje, Oliva Adriano, Nabrežina, Lenarduzzi R„ Sesljan.
Ker je odstopil predsednik Občinske podporne ustanove, g. Lambert Pertot in oba člana Skrk Albin in Žužek Franc, je občinski svet imenoval na njihova mesta: Radoviča Danila, Nabrežina, Caharijo Zdravka, Nabrežina in Grudna Stanka, Mavhinje. Odstopivšim članom, posebno pa dolgoletnemu predsedniku, g. Lamber-tu Pertotu, je občinski svet izrekel posebno priznanje za nuhovo delovanje v korist ustanove.
V šolski patronat je bil kot občinski zastopnik izvoljen odbornik, Visintin Ab-don.
V tehnični in zdravniški konzorcij so bili kot zastopniki naše občine izvoljeni Markovič Alojz, Skrk Albin, dr. Florida^ Egon, Terčon Josip, Colja Srečko in Ma-rangon Rudolf.
V konzorcij za občinsko užitnino pa: župan Dušan Furlan kot predsednik, kot člani pa Drago Legiša, Terčon Josip, Grgič Rudi in dr. De Rinaldini.
Ob koncu seje je občinski svet odobril še nakupe goriv za občinske potrebe. Dvesto stotov drv. bo občina nabavila pri domačih kmetovalcih.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Pri seji 7. marca je po prečitanju zapisnika svet. Pipan zastavil županu več vprašanj, ki se nanašajo na Mavhinje. Svet. Pipan je priporočal odboru, naj se bolj zanima za potrebe Mavhinj in Ce-rovelj. Javni telefon v Mavhinjah že več časa ne deluje, zato svet. naproša upravo, naj zadevo uredi. Pred vojašnico finančne straže je kup smeti, ki ga je treba odstraniti. Prav tako je cesta, ki pelje proti Gorjanskemu, onesnažena. Tudi nekateri deli glavne ceste niso še asfaltirani. Zupan je obljubil, da bo odbor storil, kar mu bo mogoče. Kaj več bo povedal na prihodnji seji.
Legiša Drago je spraševal, kako je s popravilom župnišča v Sempolaju, kamor se bo v nedeljo vselil nov župnik iz Go-
rice. Odb. Skrk je odgovoril, da je določen znesek 1 milijon lir v ta namen.
Na vprašanje zadnje seje je svet. Legiši odgovoril odb. Markovič in ugotovil d?, v občini niso zabeležili nobenega primera slinavke, kljub temu pa so cepili 948 glav živine.
Nato je župan sporočil, da mora danes predložiti občinskemu svetu v potrditev sklep obč. odbora, ki je zelo nujen Občina je namreč odklonila gradbeno dovoljenje g. Pavli Kočevar, ki je nameri'vala zgraditi na bivšem prostoru za parkiranje
v	Devinu svojo vilo. Občina je dov>'ienje odklonila, ker meri zemljišče le 570 kv. metrov, novi regulacijski načrt pa predvideva za vsako stavbo vsaj 2000 kv. metrov stavbišča. Regulacijski načrt čaka na končno odobritev pri Državnem svetu v Rimu. Zato je upravni odbor smatral, da mora po novem načrtu nastopati že sedaj.
Prizadeta stranka je vložila tožbo proti občini, ker ne priznava veljavnosti novega regulacijskega načrta. Tako leži vsa zadeva pred Državnim sveturn v Rimu. Upravni svet je sklenil, da bo vložil priziv proti tožbi in je za ta namen pooblastil odv. dr. Tončiča v Trstu. Pokrajinski upravni odbor pri prefekturi v Trsta je ta sklep že potrdil in odobril tudi potrebna sredstva za stroške priziva pod pogojem, da tudi občinski svet ta sklep potrdi.
Zaradi te zadeve se je razprava, v katero so posegali svet. dr. Skrk, Drago Legiša in dr. Floridan, razvlekla. Imenovani so se izrekli proti potrditvi tega sklepa.
Izjavili so, da so premalo poučeni o zade-
vi	ter vztrajali, da se zadeva odloži do prihodnje seje. Zupan pa je s svoje strani vztrajal, da se mora zadevo urediti danes, ker 20. t.m. zapade rok za priziv.
Končno je občinski svet sklep potrdil z večino glasov. Proti je glasoval samo dr. Floridan, vzdržala pa sta se Drago Legiša in dr. Skrk.
Nato je župan sporočil, da bo na prihodnji seji v razpravi zadeva nove pogodbe med ustanovo ACEGAT in občino zaradi vodne napeljave po Nabrežini.
Msgr. MATIJA ŠKABAR petinosemdeset Setnik
Nagrade kmetovalcem
Pri natečajih za izboljšanje kmetijstva so bili nagrajeni .tudi številni kmetovalci s Tržaškega. Nagrade je razdeljevalo Kmetijsko nadzomištvo v Trstu na posebni svečanosti v dvorani Tržaške trgovinske zbornice, dne 5. t.m.
Nagrade so po vrstnem redu prejeli: Karlo ŠTOLFA iz Saleža 46 (častna diploma in Lir 150000); Franc ROSIN, Sv. M. M. Sp. 1077 (diploma in Lir 100000); Ivan PERNARČIČ iz Medjevasi 21 (diploma in Lir 100000); Ivan PAROVEL iz Zindisa, Milje (diploma in Lir 75000); Just VODOPIVEC iz Koludrovice, Zgonik (diploma in Lir 50000); Dušan MILIC iz Zagradca 1, Zgonik (diploma in Lir 50000); Zofija GRGIČ vd. Ražem iz Bazovice 238 (diploma in Lir 50000).
Delavnim, skrbnim in naprednem kmetom, gospodarjem iskreno čestitamo!
De 1. t.m. je proslavil 85 letnico svojega plodovitega življenja starosta slovenske tržaške duhovščine, biseromašnik, papežev komornik, msgr. Matija Škabar.
V počastitev tega izrednega dogodka so se jubilantovi prijatelji zbrali na prijate-
Klanjamo se žrtvam zagorske katastrofe
Zagorski premogovni revir je zavit v črnino. Slovenske matere, žene in dekleta pretakajo solze ob strašni nesreči, ki jih je oropala rednikov, mož in očetov. Zagorska rudniška katastrofa je terjala 13 žrtev. Ali je to število tudi dokončno, še ni povsem dognano. Prav tako tudi še niso ugotovili vzrokov nesreče. Nesreča je nastala po raztreskanju zemeljskega plina.
To je vsekakor ena izmed največjih rudarskih nesreč na slovenski zemlji v tem stoletju. Pred 120 leti se je v idrijskem rudniku pripetila najhujša podzemska katastrofa v slovenskih rudnikih. Takrat je izgubilo življenje, če se ne motimo - 46 rudarjev.
Rudarske nesreče se kljub tehničnemu napredku in kljub povečanim varnostnim ukrepom dogajajo po vsem svetu. Ne samo v izkoriščevalskih kapitalističnih državah, ampak prav tako tudi po »socialističnih rajih«. Z golo demagogijo takih nesreč ni mogoče preprečiti. Državni kapitalizem ni v izkoriščevanju delavstva nič boljši od zasebnega.
Slovenski ljudje po vsem svetu se ob tej žalostni uri klanjajo žrtvam, ki so položile svoja življenja na oltar dela in človeških naporov. Sočustvujejo s svojci žrtev in pozivajo odgovorne oblasti, da pomagajo preostalim sirotam ter storijo vse, da se take nesreče ne bi več ponavljale!
r
[ Dogodki doma
FASISTICNA IZZIVANJA SE NADALJUJEJO. Fašističnih paglavcev, ki so odvrgli petardo na dvorišče tiskarne »Pr. dn.«, policija še ni izsledila. Prav tako še ni prišla na sled številnim pisunom sramotnih protislovenskih izbruhov. Fašistični mazači so vdrli v slovensko šolo pri Sv. Jakobu, in stopnišče pomazali z dokazi svoje srčne kulture in krščanske vzgoje. Tudi po mestnih ulicah in trgih ne manjka fašističnih odpadkov, kljub temu, da imamo v našem mestu nič kolik o vrst varuhov javnega reda in varnosti.
Komunistični naskok na Kongo
(Nadaljevanje s 1. str.)
plemeni Baluba, ampak tudi v sami prestolnici, v Eiisabethvilleu, ki je pravo policijsko mesto. Katanga poseduje kar tri možnosti izhoda na morje: preko mestec Lobito, Beira in Dar es Salaam. Privesek Katange je rudarska republika Ka-lonjis v Južnem Kasaiu.
Protivlada Gizenge v Stanleyvilleu je kljub sovjetskemu in sopotniškemu podpiranju znatno na slabšem. Obsežne plantaže kave in bombaža so uničene. Vzhodna pokrajina je od zunanjega sveta povsem odrezana, razen tistih nekaj nenadzorovanih poletov sovjetskih letal »Iljušin«, ki iz Kaira prihajajo preko Sudana v Stanleyville. Vodna pot po reki Kongo je zaprta zaradi prisotnosti Mobutujevih čet.
Kljub neuspehom, ki so jih Sovjeti doživeli v Varnostnem svetu, je položaj v Kongu poln nevai-nosti.
NEWYORSKA BITKA
Za ta tridelni Kongo se Sovjetija bori v Ne\v Yorku na zasedanju OZN. Je to skrajno cinična igra pred idiličnimi kulisami idealističnih pobud. Glavno sovjetsko vodilo je antikolonializem. S hinavskimi obtožbami poskuša sovjetska režiji razvneti čisto človeška čustva. Višek so Sovjeti in njihovi podrepniki s Titovo Jugoslavijo vred dosegli z melodramo Lu-mumbove nasilne smrti. Vendar se je tudi ob tej priložnosti izkazalo, da se Hruščev in njegovo trobilo Zorin tako prostaško vedeta, da ju resni in neodvisni politični
ljudje smatrajo za izolirana razgrajača s čisto določenimi načrti. Nizkoto obtoževanje Hammarskjoelda, da je kriv Lu-mumbove smrti in da je celo sam organiziral politični umor - in to s strani Sovjetov, ki so si Lumumbovo smrt iz propagandističnih pobud želeli -, je z razgrajanjem v Varnostnem svetu in razdejanji belgijskih poslaništev v Moskvi, po satelitskih prestolnicah in v Beogradu, kot spremljevalna muzika, končalo kaj kla-verno. Tako kakor je Gizengo v Kongu izoliran, tako so vsaj dosedaj ostali Sovjeti izolirani v OZN.
V	Varnostnem svetu se jim ni posrečila prepričitev sprejema »nevtralistične« resolucije, ki je po svojem bistvu priporočilo Hammarskjoeldu za nadaljevanje akcije v Kongu. K temu je verjetno pripomoglo obvestilo predsednika Kennedya Moskvi, da Amerika ne bo ostala križem rok v primeru morebitne sovjetske pustolovščine v Kongu.
Medtem se je v Tananarivu, na Madagaskarju zaključila »vrhunska konferenca« kongoških političnih voditeljev brez Gizenge, ki je bil povabljen, pa se sestanka ni udeležil. Odsotni seveda nimajo besede. Komunistični tisk s »Pr. dn.« vred označuje kongoške voditelje za »izdajalce«, kar pomeni, da so se komunisti s svojo kongoško špekulacijo urezali. Kongoški politiki so se načelno sporazumeli za kon-federativno ureditev Konga. Tako so zamisel centralistične države zavrgli. Podrobnosti pa bodo izdelali na prihodnjem sestanku v Eiisabethvilleu.
Gorje, če bi imela policija tudi na drugih področjih kriminala tako smolo!
s< * *
POUČNO PREDAVANJE. V nedeljo, 5. t.m. je slovenskim razumnikom predaval, msgr. Jakob Ukmar o »Delu izobraženca za boljše življenjem. Številna visokošolska in srednješolska mladina, pa tudi mnogi odrasli so pozorno sledili prepričevalni besedi slovitega govornika, ki je s teološkega, filozofskega in znanstvenega stališča nakazal pot v svet resnice. - Pred dr. Ukmarjem sta govorila dr. Škerlj in dr. Miklič.
s # *
DAVČNE PRIJAVNICE SAMO V ITALIJANŠČINI. V Bregu so davčni obve-zanci prejeli na dom davčne prijavnice samo v italijanščini. Županstvu in občinskemu svetu priporočamo, da se pozanimata za okrnjevanje pridobljen h pravir. - Brežan.
*	* *
NAKAZILA ZA DVIG KRMILNIH SEMEN. Obveščamo kmetovalce, ki so svoj-čas naročili pri Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu - ulica Ghega, štev. 6-1 seme večne in triletne detelje ter travne mešanice po znižani ceni, da lahko dvignejo od ponedeljka 13. t.m. dalje na sedežu nad-zorništva tozadevna nakazila. Istočasno je treba plačati 370,- lir za kilogram večne detelje, 215- lir za kilogram triletne detelje in 240lir za kilogram travne mešanice.
jo superraj. Iz Konga bomo dobili 100000 črnskih otrok. Zahteva jih ljudstvo, ki se v prostem času samo dolgočasi in ne ve kam niti z živili niti z oblačili. Ljudstvo zahteva črnske otroke in ljudstvo jih bo tudi redilo.
Najprej so aktivisti prišepetovali, da bo vsak rednik črnskega otroka prejema) mesečno po 10000 din podpore. Zato je ljudstvo z navdušenjem zahtevalo afriško mladino. Kasneje se je prišepetovalna premija znižala na 5000 din mesečno. Ko so družine prijavile svojo pripravljenost za socialistično solidarnost, so mesečne podpore splavale po vodi. Za višje cilje pa radi nekaj žrtvujemo, saj smo vajeni in počenjamo to že 15 let. Žrtve morajo biti, pravijo naši poglavarji - in pri tem mislijo na - delovno ljudstvo...
TRŽAŠKI PREPIHI
Kdo, kdaj, zakaj ?
V	nedeljo 5. marca nam je Kraševcem, Vipavcem, Bricem i. dr., ki živimo v socialističnem raju, ing. Pečenko na tržaškem radiu popisal, kaj vse je Kmečka zveza na Tržaškem storila za kmečko ljudstvo. Posebno se je pohvalil, da je kmečko socialno zavarovanje pravzaprav zasluga Kmečke zveze, ki ji menda predseduje, zaslužni inženir. Mi smo takih in podobnih govoranc natrpani, saj nam Koprski radio neprestano oznanja, da nas vladajo sami politični geniji, človekoljubi, poštenjaki, vzorni gospodarji, skrajni nesebič-neži, skratka rajski angeli. Kdor o tem še ni bil povsem prepričan - in nevernih Tomažev je pri nas kljub rajskemu življenju, vsak dan več -, so ga o vsem tem gotovo prepričali poglavarji na 5. kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstv?, v Ljubljani. Mi se od same hvale kar cedimo kot se cedijo naše trte, ki smo jih prekasno obrezali.
Čudno je samo to, da vseh tistih socialnih pridobitev, ki vam jih je zaslužni inženir v kapitalistični, nazadnjaški državi tako lepo skomandiral, mi kmetje v socialistični, državi še ne poznamo. Zato vas, dragi Tržačani nujno prosimo, da nam pošljete vse take zaslužne inženirje in vse tiste člankarje v »Pr, dn.«, ki tako lepo pišejo o kmetih in malih posestnikih, medtem ko smo v našem socialističnem raju kmetje in mali posestniki - kulaki.
Pa še nekaj. Mi smo velika država, zato so naše koristi - kot koristi vseh velesil - v Crni Afriki. Naše radijske postaje in časniki govorijo in pišejo samo o Afriki, kolonializmu, imperializmu, pa tudi o Titovih gostijah. Smo kot rečeno socialistična država. Res je, da včasih naše gospodinje nimajo kaj deti v lonec, saj seže plača pri tej draginji komaj za pol meseca. No pa si ljudje pomagajo. Pomagati si znajo vsi, razen šolnikov. Kreda in črnilo je danes brez cene. Ker smo torej socialistična država, podpiramo vse nerazvite narode, ki so potrebni socialističnega pouka. Tako imamo po državi toliko Afričanov, da bi lahko ustanovili novo črnsko-arabsko republiko št. 7. S to mislijo se menda ukvarjajo naši ustavni reformatorji, ki nam pripravlja-
Krokodilske solze Miška Kranjca
Gospod urednik,
nekoč so Miška Kranjca tudi nemarksi-stični ljudje smatrali za izvirnega socialnega pisatelja z razvitim občutjem za pravico in človekoljubje. Komunistična blaginja pa je očitno tudi njega uvrstila med človeške povprečneže, ki bedo in krivico občutijo, dokler stanujejo v pritličju. Ko pa jih politična konjunktura porine v najvišja nadstropja oblastniškega in zaslužkarskega nebotičnika, jim pogled v nižino zamegli.
V	»Naših razgledih« piše Miško Kranjec v uvodniku pod najmodernejšim naslovom komunistične propagande »Lumumba« v prvem stavku:
»Počastimo s kratkim molkom in z vso človeško prizadetostjo spomin moža, ki je umrl mučeniške smrti, voditelj kongoških ljudstev, kongoškega naroda Patricea Lumumbe«.
Pomislite! Iz človekoljubnih Kranjčevih oči pa se ni utrnila niti ena sama solza, ne en sam vzdih, ko so njegovi nai-ljubši tovariši pobili 10000 neoboroženih slovenskih mož in fantov; pobili na enak barbarski način kot so črnci pobili Lu-mumbo. Takrat se ni oglasila »humanistična« hinavščina, da bi iztisnila zadnji stavek Kranjčeve krokodilske robote: Na srečo so tokrat spregovorili ljudje širom sveta in mogoče bo tak opomin gangsterjem zalegel dovolj«.
Miško Kranjec se pritožuje: »V kulturnem, mislim v umetniškem svetu, vlada tokrat molk. Vsaj jaz nisem slišal o nikakršnih resolucijah, protestih iz raznih klubov in društev po svetu in tudi ne pri nas. Ali je umetnik, zlasti književnik postal že čisto nezainteresiran za take dogodke, za občečloveško svobodo?«
Tudi jaz 1. 1945 nisem slišal - najmanj iz ust Miška Kranjca, umetnika v plohi krokodilskih solza - o nikakršnih resolucijah. protestih itd. za »občečloveško svobodo«. Zločin, kakršnega žrtev je bil Lumumba in dva njegova tovariša, je pred dobrimi petnajstimi leti, pa tudi prej in kasneje preplavljal vso slovensko zemljo in postavljal v senco celo turško poplavo slovenske domovine. Tudi takrat je vladal pokopališki molk, pa ne zaradi nezainteresiranosti slovenskega razumniškega sveta, ampak zaradi OZNE, ki je vsak vzklik zadušila s kadečo se pištolo.
Zgodovinar
OBJAVA
Uradi SDD in SDZ ter uprave »Demokracije« so odprti vsak dan od 10 do 12 zjutraj in od 16 do 19 popoldne razen ob sobotah popoldne.
Prošnje za maturo
Prošnje za pripustitev k usposoblje-nostnemu izpitu na drž. učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Trstu naj redni, kandidati in privatisti vložijo do 31. marca 1961.
Ijskem večeru na Poklonu. Napitnico je spregovoril g. Gašperšič, ki je obširneje ponovil to, kar je slavljencu napisal na veliko torto: »Zajokal sem pred 85 leti,, danes pojem naprej!« Ginjen se je jubilant zahvalil vsem, ki so se ga spomnili.. Posebno je mlademu slovenskemu duhovniškemu naraščaju položil na srce ohranitev in nego slovenskih izročil.
Msgr. Matija Škabar je bil rojen v slovenski kmečki hiši našega mesta. Njegov brat, nedavno umrli polkovnik Avgust. Škabar je bil sobojevnik generala Maistra, ki je slovenski domovini rešil Maribor. Prvo svojo sv. mašo je današnji monsi-gnor zapel 30. julija 1899 v Barkovljah-kjer je tudi služboval.
Polnih 30 let je msgr. Škabar opravljal verski pouk na slovenskih šolah, t. j. vse do iztrebljenja slovenskih šol po fašističnih zatiralcih. Vrsto let je vodil cerkvene in mladinske pevske zbore. Pričujoč pa je bil pri slovenskemu narodnemu in kulturnemu delu vedno in povsod.
S ponosom in zadoščenjem gleda še vedno čili in šaljivi slovenski narodni duhovnik na svoje ogromno delo od rojstva našega stoletja pa do današnjih dni. Odličen duhovnik, vesten vzgojitelj, narodni buditelj, voditelj, skrbni svetovalec ir> podpornik potrebnih, to je lik častitlje-vega tržaškega duhovnika.
Kot plemenit človek, zvest sin svojega naroda je,-biseromašnik č. g. Škabar še danes pogumen in nezlomljiv slovenski duhovnik.
Številnim čestitkam k njegovi 85 letnici življenja se pridružujejo vsi demokratični Slovenci na Tržaškem in drugod in mu želijo, da bi sončno jesen svojega življenja med nami podaljšal do skrajnih meja človeškega življenja.
Dr. Herman Ferjančič
V	Benetkah, kjer je preživljal jesen svojega življenja kot svetnik Vrhovnega kasacijskega sodišča, je zadnjega februarja umrl dr. Herman Ferjančič. Pokojnik je bil rojen na Gočah nad Vipavo. Več let je bil okrajni sodnik v Ajdovščini.
Odrezan od svoje slovenske domovine je preživljal fašistično nasilje po notranjosti Italije. Nazadnje je služboval v Benetkah. Po drugi svetovni vojni ga je srce ob vsaki večji kulturni ali družabni slovenski prireditvi z vso družino privleklo v naše mesto. Ob slovenski govorici in pesmi je zažarel in se pomlajeval.
Naj mu bo lahka beneška zemlja! Preostalim naše iskreno sožalje!
DAROVI Družina Puhalj daruje SDD lir 10.000,-v počastitev spomina 5 obletnice smrti g. Josipa Puhalja; g. Marko Udovič daruje v isti namen lir 1000.-. Iskrena hvala!
NN daruje za SDZ lir 1000. Lepa hvala! Milan Prinčič daruje za Tiskovni sklad »Demokracije« lir 6000,- Iskrena hvala!
GLASBENA MATICA TRST
V	ponedeljek, 20. marca 1961 v Avditoriju
koncert komorne glasbe
Sodelujejo Komorni godalni orkester Glasbene Matice, dirigent Oskar Kju-der, solista Dejan Bravničar (violina), Aleksander Vodopivec (klavir), pri klavirju spremlja Leon Engelman.
Prodaja vstopnic od petka dalje v Tržaški knjigarni, ul. sv. Frančiška 20
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V	TRSTU
OQ
V soboto 18. t.m. ob 20,30 v Avditoriju
PREMIERA BRANISLAV NUSIC
„Dr“
Komedija v štirih dejanjih
V nedeljo 19. t.m. ob 17. uri v Avditoriju,
v sredo 22. t.m. ob 20.30 na Opčinah
„Dr.“
Odgovorni urednik:
Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria. d. d. v Trjtu
Uredništvo in uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ul ca S. Anastasio l/c - Tel. 23-039 Goriška uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA:	posamezna številka L 30,—
Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90,— — letno L 1000,— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223