2. znanstvena in strokovna konferenca Javno zdravje in COVID-19 2022 Zbornik povzetkov in recenziranih prispevkov Uredniki Branko Gabrovec, Ivan Eržen, Alenka Trop Skaza, Mario Fafangel, Mitja Vrdelja, Špela Selak Ljubljana, 5. oktober 2022 2. znanstvena in strokovna konferenca Javno zdravje in COVID-19 2022 Zbornik povzetkov in recenziranih prispevkov Uredniki Branko Gabrovec, Ivan Eržen, Alenka Trop Skaza, Mario Fafangel, Mitja Vrdelja, Špela Selak Ljubljana, 5. oktober 2022 2. znanstvena in strokovna konferenca Javno zdravje in COVID-19 2022 Zbornik povzetkov in recenziranih prispevkov Kraj in čas dogodka: Ljubljana, 5. oktober 2022 Uredniki: doc. dr. Branko Gabrovec, prim. prof. dr. Ivan Eržen, prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, Mario Fafangel, Mitja Vrdelja, dr. Špela Selak Tehnični urednici: Ivana Kršić, Nika Bolte Recenzenti: doc. dr. Branko Gabrovec, prim. prof. dr. Ivan Eržen, prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, prof. dr. Andrej Šorgo, doc. dr. Tit Albreht, doc. dr. Dalibor Stanimirović, Mitja Vrdelja, dr. Špela Selak, An Galičič, Nuša Crnkovič Založil in izdal: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2022 Oblikovanje: Nina Radovič Brezplačni izvod Elektronska izdaja Dostopno na https://www.nijz.si Besedilo ni lektorirano Ta zbornik povzetkov in recenziranih prispevkov »Javno zdravje in COVID-19 2022« je nastal v okviru projekta »Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva«, ki je sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada v okviru odziva Unije na pandemijo COVID-19. Za vsebine prispevkov so odgovorni izključno Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili avtorji. v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 123166723 ISBN 978-961-6945-81-3 (PDF) Kazalo PREDGOVOR OKLEVANJE PRED CEPLJENJEM, ZAUPANJE V doc. dr. Branko Gabrovec 6 ZDRAVSTVENI SISTEM, PERCEPCIJA NALEZLJIVIH BOLEZNI IN ODLOČANJE ZA CEPLJENJE PROTI ZNANSTVENI PRISPEVKI 7 COVIDU-19: POJASNJEVALNA VLOGA ZAUPANJA NACIONALNEMU INŠTITUTU ZA JAVNO ZDRAVJE ANALIZA OBRAVNAVE DUŠEVNEGA ZDRAVJA GENERAL VACCINE HESITANCY, TRUST IN V TUJINI V ČASU PANDEMIJE IN PREDSTAVITEV THE HEALTHCARE SYSTEM, PERCEPTION DOBRIH PRAKS OF INFECTIOUS DISEASES AND COVID-19 ANALYSIS OF MENTAL HEALTH ORGANISATION VACCINATION INTENTION: THE EXPLANATORY ABROAD DURING THE PANDEMIC AND ROLE OF TRUST IN THE NATIONAL INSTITUTE OF PRESENTATION OF GOOD PRACTICES PUBLIC HEALTH Sebastjan Ašenberger, Federico Victor Potočnik, Katarina Monika Lamot, Andrej Kirbiš 55 Cesar, doc. dr. Branko Gabrovec 8 NAMERA ZA CEPLJENJE PROTI COVID-19 NA POMANJKANJE SPANJA MED ODRASLIMI POLJSKEM, V ROMUNIJI IN SLOVENIJI SPOMLADI PREBIVALCI SLOVENIJE V ČASU PANDEMIJE 2021 COVIDA-19 VACCINATION INTENTION AGAINST COVID-19 IN SLEEP DEPRIVATION AMONG ADULT SLOVENIAN POLAND, ROMANIA AND SLOVENIA IN SPRING POPULATION DURING THE COVID-19 PANDEMIC 2021 Anja Strmšek, Marjeta Peperko, Brigita Zupancic-Tisovec, Ana Slavec, Janez Štebe, Mojca Šoštarič Zvonar, Magdalena prim. Nuša Konec Juričič, Maruša Rehberger, Darja Lavtar 21 Iwanowska, Katarzyna Bałandynowicz-Panfil, Malgorzata Łosiewicz, Serban Olah 64 DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK IN MLADOSTNIKOV VPLIV EPIDEMIJE COVIDA-19 NA POJAVNOST PRED IN MED PANDEMIJO COVIDA-19 NORIC V LJUBLJANSKI ZDRAVSTVENI REGIJI MENTAL HEALTH OF CHILDREN AND THE COVID-19 EPIDEMIC IMPACT ON THE ADOLESCENTS BEFORE AND DURING THE INCIDENCE OF CHICKENPOX IN THE LJUBLJANA COVID-19 PANDEMIC HEALTH REGION doc. dr. Helena Jeriček Klanšček, dr. Maja Roškar, doc. dr. Sandra Simonović, Jana Svetičič Marinko 72 Saška Roškar, mag. Tina Zupanič, Varineja Drašler, Matej Vinko 29 SLOVENSKI SISTEM JAVNEGA ZDRAVSTVA PRIJAVLJENI PRIMERI SMRTI ZARADI COVID-19 V ČASU EPIDEMIJE PRI PREDHODNO CEPLJENIH PROTI OKUŽBI SLOVENIAN HEALTHCARE SYSTEM IN TIME OF S SARS-COV-2 V CELJSKI REGIJI EPIDEMIC REPORTED CASES OF DEATH DUE TO COVID-19 doc. dr. Branko Gabrovec 79 IN PRE-VACCINATED AGAINST SARS-COV-2 INFECTION IN THE CELJE REGION PRIMERJAVA ODZIVA ŽENSK V PRESEJALNIH PROGRAMIH ZA RAKA DOJK MED PANDEMIJO prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, Ines Kebler, Anja Mikuž, Vesna Tominšek 41 COVIDA-19 COMPARASION OF THE RESPONSE OF WOMEN PRECEPLJENOST ZDRAVSTVENIH DELAVCEV IN BREAST CANCER SCREENING PROGRAMS PROTI COVIDU-19 V SLOVENIJI DURING THE COVID-19 PANDEMIC COVID-19 VACCINE COVERAGE AMONG Marija Horvat, doc. dr. Branko Gabrovec 87 HEALTHCARE WORKERS IN SLOVENIA Manja Grašek, dr. Veronika Učakar 47 TELEREHABILITACIJA V ČASU COVID-19 ONESNAŽENOST ZUNANJEGA ZRAKA Z DELCI TELEREHABILITATION DURING THE COVID-19 PM IN PM V ČASU PANDEMIJE COVID-19 V 10 2,5 EPIDEMIC LETU 2020 V SLOVENIJI Slađana Božič 96 PM AND PM EMISSION TREND IN THE 10 2.5 ATMOSPHERE DURING THE COVID-19 PANDEMIC POVEZAVA MED KRHKOSTJO IN COVIDOM-19 IN YEAR 2020 IN THE AREA OF SLOVENIA ASSOCIATION BETWEEN FRAILTY AND COVID-19 Petra Dolšak Lavrič, doc. dr. Andreja Kukec, Maja Ivanovski 167 Ivana Kršić, doc. dr. Branko Gabrovec 103 STROKOVNI PRISPEVKI 175 NAGNJENOST K TEORIJAM ZAROT IN ZAUPANJE VIROM INFORMACIJ O COVIDU-19 REHABILITACIJSKA OBRAVNAVA PACIENTA PO PROPENSITY FOR CONSPIRACY THEORIES AND PREBOLELEM COVIDU TRUST IN COVID-19 INFORMATION SOURCES REHABILITATION TREATMENT OF THE PATIENT Janina Žagar, Mitja Vrdelja, Maruša Rehberger 111 AFTER COVID MEDIJSKA NARACIJA CEPLJENJA PROTI Maja Vrabič 176 COVIDU-19 V SLOVENSKIH TISKANIH MEDIJIH POMEN STRUKTURIRANEGA PRISTOPA PRI MEDIA NARRATIVE OF VACCINATION AGAINST ORGANIZACIJI COVID VSTOPNE TOČKE JESENICE COVID-19 IN SLOVENIAN PRINT MEDIA ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI Alja Polajžer, Mitja Vrdelja 127 THE IMPORTANCE OF A STRUCTURED APPROACH VKLJUČENOST UPORABNIKOV NA DRUŽBENEM IN ORGANIZING THE COVID ENTRY POINT OMREŽJU FACEBOOK MED PANDEMIJO JESENICE FOR QUALITY ASSURANCE COVIDA-19 V SLOVENIJI Elizabeta Uršič, Ksenija Noč, Nuša Bajda 187 USER ENGAGEMENT ON FACEBOOK DURING THE VKLJUČENOST ŠTUDENTSKEGA DELA V ISKANJE COVID-19 PANDEMIC IN SLOVENIA KONTAKTOV SARS-COV-2 Alja Polajžer, Mitja Vrdelja 140 INCORPORATION OF STUDENTS IN SARS-COV-2 VLOGA DIGITALIZACIJE PRI OBVLADOVANJU CONTACT TRACING JAVNOZDRAVSTVENIH GROŽENJ: SKOKOVITA Teja Tovornik, doc. dr. Branko Gabrovec 194 RAST UPORABE REŠITEV E-ZDRAVJA V OBDOBJU PANDEMIJE COVID-19 V SLOVENIJI POVZETKI PRISPEVKOV 203 THE ROLE OF DIGITALISATION IN THE DEPRESIJA KOT KLJUČNI PSIHOLOŠKI DEJAVNIK MANAGEMENT OF PUBLIC HEALTH THREATS: NESPEČNOSTI MED ŠTUDENTSKO POPULACIJO V RAPID GROWTH IN THE USE OF E-HEALTH ČASU PANDEMIJE COVIDA-19 SOLUTIONS DURING THE COVID-19 PANDEMIC IN SLOVENIA DEPRESSION AS A KEY PSYCHOLOGICAL FACTOR Dalibor Stanimirović, Živa Rant 151 OF INSOMNIA AMONG STUDENTS DURING THE COVID-19 PANDEMIC ZAKAJ JE ARHIVIRANJE PODATKOV V ČASU dr. Špela Selak, prof. dr. Andrej Šorgo, doc. dr. Branko COVID-19 POMEMBNO? Gabrovec, Nuša Crnkovič, Katarina Cesar 204 WHY IS DATA ARCHIVING IMPORTANT IN THE KREPITEV DUŠEVNEGA ZDRAVJA PRI COVID-19 ERA? POSAMEZNIKU doc. dr. Janez Štebe, asist. dr. Sonja Bezjak 159 STRENGTHENING MENTAL HEALTH IN AN INDIVIDUAL Sandra Martinuč 207 DOLGOTRAJNI KOGNITIVNI SIMPTOMI PO STVARNO KAZALO 220 COVID-19 SUBJECT INDEX 223 LONGTERM COGNITIVE SIMPTOMS AFTER COVID-19 prim. doc. dr. Barbara Lovrečič, Lucija Grkman, prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič 208 VPLIV POPOLNEGA ZAPRTJA V ČASU PANDEMIJE COVID-19 NA OSEBE Z DEMENCO THE IMPACT OF LOCKDOWN DURING THE COVID-19 PANDEMIC ON PEOPLE WITH DEMENTIA prim. doc. dr. Barbara Lovrečič, Lucija Grkman, prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič 210 OBRAVNAVA IZBRUHOV COVIDA-19 V DOMOVIH ZA STAREJŠE OBČANE (DSO) V PODRAVSKI ZDRAVSTVENI REGIJI TER UČINKOVITOST CEPLJENJA OSKRBOVANCEV DSO V ČASU PREVLADUJOČE RAZLIČICE DELTA/OMIKRON COVID-19 OUTBREAK MANAGEMENT IN NURSING HOMES (NH) IN PODRAVJE HEALTH REGION AND VACCINE EFFECTIVENESS IN THE PERIOD WHEN DELTA/OMICRON WAS THE PREDOMINANT VARIANT Špela Vidovič, Zoran Simonović, Martina Juder-Kogler, Uroš Glavan 212 KONTAMINACIJA POVRŠIN Z VIRUSOM SARS- COV-2 NA COVID ODDELKU V BOLNIŠNICI SARS-COV-2 SURFACE CONTAMINATION ON THE HOSPITAL COVID DEPARTMENT Lea Knez, Urška Rozman, Goran Novak, Jernej Golob, Anita Pulko, Mojca Cimerman, Matjaž Ocepek, Urška Kuhar, Sonja Šostar Turk 215 VKLJUČITEV COVID-19 V MREŽNO SPREMLJANJE GRIPI PODOBNE BOLEZNI IN DRUGIH AKUTNIH OKUŽB DIHAL INTEGRATION OF COVID-19 IN SENTINEL SURVEILLANCE OF INFLUENZA-LIKE ILLNESS AND OTHER ACUTE RESPIRATORY INFECTIONS Maja Sočan, Katarina Prosenc 217 VPLIV DEJAVNIKOV ZUNANJEGA OKOLJA NA POJAVNOST COVIDA-19 IMPACT OF ENVIRONMENTAL FACTORS ON COVID-19 PANDEMIC Martina Juder Kogler, Vesna Viher Hrženjak 219 doc. dr. Branko Gabrovec Vodja projekta »Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19« v. d. generalnega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje PREDGOVOR Spoštovane kolegice in kolegi, pred vami je zbornik znanstvenih in strokovnih Konferenca predstavlja rezultate projekta, rezultate prispevkov ter povzetkov druge nacionalne delovanja Nacionalnega inštituta za javno zdravje v konference »Javno zdravje in COVID-19 2022«. času epidemije in rezultate povezanih deležnikov, ki so širše povezani v obvladovanje posledice epidemije Konferenca »Javno zdravje in COVID-19 2022« covida-19. Rezultati predstavljajo ugotovitve posledic poteka v sodelovanju Ministrstva za zdravje in epidemije in delovanja zdravstvenega sistema v Nacionalnega inštituta za javno zdravje, in izhaja tem času ter aplikativne rešitve obvladovanja te ali iz projekta »Ukrepi na področju obvladovanja morebitnih naslednjih epidemij. širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva«. Predmetna investicija Ob drugi izvedbi konference se v večji meri projekta je usklajena z Operativnim programom osredotočamo na obvladovanje širših posledic za izvajanje evropske kohezijske politike v virusa SARS-CoV-2, kot so posledice omejitve obdobju 2014–2020 v okviru 9. prednostne osi delovanja zdravstvenega sistema in težav, »Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja ki jih prinaša t. i. dolgi covid-19 ter prehoda revščine« preko prednostne naložbe 9.1 »Aktivno koronavirusne bolezni covid-19 iz pandemične v vključevanje, vključno s spodbujanjem enakih endemično fazo. možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti«, specifičnega cilja 3: »Preprečevanje zdrsa v revščino oziroma socialno izključenost in zmanjševanje neenakosti v zdravju«, s spremembo OP EKP 2014–2020. 6 ZNANSTVENI PRISPEVKI 7 Sebastjan Ašenberger, Federico Victor Potočnik, Katarina Cesar, doc. dr. Branko Gabrovec Nacionalni inštitut za javno zdravje ANALIZA OBRAVNAVE ANALYSIS OF MENTAL DUŠEVNEGA ZDRAVJA HEALTH ORGANISATION V TUJINI V ČASU ABROAD DURING PANDEMIJE IN THE PANDEMIC AND PREDSTAVITEV PRESENTATION OF DOBRIH PRAKS GOOD PRACTICES Povzetek Abstract Zaradi hitrega širjenja bolezni covid-19 oziroma Due to the rapid spread of COVID-19 and the želje po zajezitvi le-te so bili sprejeti različni ukrepi efforts to control it, several measures have been (npr. omejitev gibanja ljudi), ki so pomembno taken, such as restriction of the freedom of vplivali na duševno zdravje prebivalstva. Prispevek movement, which have had a significant impact predstavlja pregled literature na temo organizacije on the mental health of the population. This duševnega zdravja v tujini v času pandemije. article presents a review of the literature on the Izkazalo se je, da je v omenjenem času pojavnost organization of mental health outside Slovenia duševnih motenj višja, zdravniška obravnava during the COVID-19 pandemic. The incidence of pacientov z duševnimi težavami je v mnogih mental disorders appears to have risen, whereas primerih motena ali celo onemogočena, poleg medical treatment of patients with mental health tega pa je v nasprotju z osebno obravnavo vse conditions has been often affected or even večjo vlogo začela pridobivati telemedicina, katera disabled. Moreover, telemedicine is gaining an bi se morala uvajati previdno in postopno. Iz increasing role which, in contrast to in-person opravljenega raziskovalnega poročila je razvidno, appointments, should be rol ed out gradual y da je v času izrednih razmer, kot je na primer under supervision. Research shows that in times pandemija covida-19, na področju javnega zdravja of extraordinary circumstances, such as the potrebna prilagoditev služb za duševno zdravje. COVID-19 pandemic, mental health services in the area of public health need to be adapted. Ključne besede: pandemija, covid-19, duševno zdravje, dostopnost zdravljenja, organizacija Keywords: pandemic, COVID-19, mental health, procesa zdravljenja accessibility of care, organization of therapeutic process 8 1 UVOD predvsem longitudinalne raziskave, ko sledimo preiskovance pred in med pandemijo. Razumljivo Svetovna zdravstvena organizacija je 11. 3. 2020 je, da se zaradi zahtevnosti izvedbe oz. zbiranja razglasila pandemijo covida-19 (Cucinotta & Vanel i, podatkov te raziskave izvajajo v precej manjšem 2020). Zaradi hitrega širjenja bolezni oziroma želje obsegu kot preostale epidemiološke raziskave, po zajezitvi le-te so bili sprejeti različni ukrepi, npr. dodatna težava pa je bila tudi nepripravljenost omejitev gibanja ljudi, fizična distanca ter popolna na hitrost širjenja virusa ter obseg pandemije. zapora javnega življenja (»lockdown«). A pri Kljub vsemu, je po svetu že bilo opravljenih nekaj sprejemanju ukrepov za zajezitev širjenja virusa z longitudinalnih raziskav, ki bodo pomembno omejevanjem socialnih stikov moramo biti pazljivi, pripomogle k natančnejši oceni vpliva pandemije saj je dokazana povezava med osamljenostjo, na duševno zdravje ljudi. Tako je bila opravljena socialno izolacijo, samskim življenjem in povečano longitudinalna raziskava v Združenem kraljestvu smrtnostjo (Holt-Lunstad et al., 2015). Celotnega (ZK) (Pierce et al., 2020), po mesecu dni popolne vpliva pandemije in z njo povezanih posledic na zapore javnega življenja, ki je pokazala pomembno duševno zdravje ljudi, pa predvsem zaradi njenega povečanje prevalence duševne stiske z 18,9 % v obsega, ki se dotika na milijone ljudi po svetu, še ni letih pred pandemijo, na 27,3 % v času pandemije mogoče natančno predvideti. (april 2020). Podoben vpliv pandemije oz. povečanje deleža tistih s simptomi tesnobe s 17,3 % Zaradi posameznih izbruhov nalezljivih bolezni pred pandemijo, na 20,1 % v času pandemije, koronavirusov, SARS-a leta 2002, ki je prizadel predvsem pri ženskah, starejših in najmlajših je približno 8096 ljudi ter MERS-a leta 2012, ki je pokazala tudi longitudinalna raziskava opravljena prizadel približno 2260 ljudi (Petrosil o et al., v Franciji (Ramiz et al., 2021). Za oceno vpliva 2020), že imamo nekaj izkušenj s sposobnostjo pandemije na duševno zdravje so pomembne tudi koronavirusov, da povzročijo hitro potekajočo in druge vrste epidemioloških raziskav. Opravljen je smrtno nevarno epidemijo. Sistematični pregled že bil, verjetno prvi, sistematični pregled literature literature in metaanaliza (Rogers et al., 2020) sta in metaanaliza (Wu et al., 2021), ki je zajela 66 pokazala, da so znaki, ki kažejo na delirij, pogosti v študij (od 1. 1. 2020 do 16. 3. 2020) z 221.970 začetnem obdobju okužbe z virusi SARS oz. MERS, udeleženci. Ocenjena prevalenca depresije je bila obstajajo pa tudi dokazi o depresiji, anksioznosti, 31,4 %, anksioznosti 31,9 %, duševne stiske 41,1 % utrujenosti ter v kasnejšem obdobju posttravmatski in nespečnosti 37,9 %. Primerjava podskupin je stresni motnji, vendar je metaanaliza pokazala pokazala, da je večja prevalenca pri bolnikih s tudi, da večina ljudi po okužbi s koronavirusom kroničnimi boleznimi, osebah v karanteni, osebah ne trpi za psihiatrično motnjo ter, da je zaenkrat s sumom na okužbo, zdravnikih in medicinskih le malo dokazov o nevropsihiatričnih zapletih sestrah, kar nakazuje, da so omenjene podskupine po okužbi, razen kratkotrajnega delirija. Ker je verjetno bolj dovzetne za poslabšanje duševnega epidemija novega koronavirusa najprej izbruhnila zdravja. na Kitajskem, so bili prvi rezultati raziskav njenega vpliva na duševno zdravje ljudi objavljeni na V sklopu priprave protokola organizacije Kitajskem (Liu, Yang et al., 2020) in so zaskrbljujoči, duševnega zdravja v času pandemije v Sloveniji, saj je izmed 1563 zdravstvenih delavcev več kot smo analizirali obravnavo duševnega zdravja v polovica (50,7 %) navajala depresivne simptome, tujini v času pandemije. Prispevek predstavlja 44,7 % anksioznost in 36,1 % motnje spanja. pregled literature na temo organizacije duševnega zdravja v tujini v času pandemije. Pri pripravi protokola organizacije duševnega zdravja v času pandemije v Sloveniji je zaradi optimalizacije delovanja organizacij, ki nudijo strokovno pomoč na področju duševnega zdravja pomembno vedeti, koliko več ljudi bo lahko imelo težave v duševnem zdravju. Pomembne so 9 2 METODE Za ta prispevek je bila uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda s pregledom znanstvene literature. Iskanje prispevkov je potekalo v podatkovni bazi Web of Science (WoS). Uporabljene so bile naslednje kombinacije ključnih besed v angleškem jeziku »mental health« and »covid« and »organization«, »mental health« and »covid« and »healthcare«, »mental health« and »covid« and »access«, »mental health« and »covid« and »accessibility«, »mental health« and »sars« and »organization«. Upoštevani so bili prispevki, objavljeni v obdobju od 1. 1. 2020 do vključno 31. 1. 2021. V raziskavo so vključeni prispevki iz recenziranih znanstvenih revij in strokovne objave. Izključene so informacije iz uredništev, pisma, intervjuji, posterji in članki brez dostopa do celotnega besedila. Od skupnih zadetkov je bilo v pregled izbranih 26 člankov, od katerih jih je bilo 16 vključenih v končno analizo. Postopek pregleda literature je prikazan v iskalni tabeli (Tabela 1) in v diagramu PRISMA (prednostne postavke poročanja za sistematične preglede in metaanalizo) (Moher et al., 2009), kot je prikazano na Sliki 1. Tabela 1: Iskalna tabela Ključne besede in kombinacije ključnih besed Število zadetkov Mental health AND covid AND organization 279 Mental health AND covid AND healthcare 602 Web of Science Mental health AND covid AND access 388 Mental health AND covid AND accessibility 35 Mental health AND Sars AND organization 66 10 Slika 1: Diagram poteka strategije iskanja in izbire literature - diagram PRISMA ija kov Zadetki, identificirani z iskanjem Dodatni zadetki iz drugih virov po bazi podatkov (n = 0) detza (n = 1370/26 izbranih) Identifikac o riterijih ed p Zadetki po odstranjenih dvojnikih (n = 24) Pregl vključitvenih k Pregledani zadetki Izločeni zadetki egled (n = 24) (n = 2) pr ejši Zadetki z dostopno celotno Po vsebinskem pregledu Podrobn vsebino ali z dostopnimi izključeni zadetki povzetki (n = 6) nalizo Zadetki vključeni v kvalitativno sintezo (n = 16) Vključitev v a 11 3 REZULTATI poslabša samo tesnobo in se kaže v povečanem obisku pri osebnih zdravnikih in v urgentnih centrih Pregled literature je bil opravljen v podatkovni (Minihan et al., 2020). Izbruhi nalezljivih bolezni bazi Web of Science. Glede na ključne besede je puščajo pečat tako pri pacientih kot pri osebju, ki bilo skupno število zadetkov 1370. Po izključitvi jih zdravi. Težavnost odločitev in »moralna travma« podvojenih zadetkov in upoštevanju vključitvenih lahko pustijo pri zdravstvenih delavcih dolgotrajne kriterijev smo v analizo vključili 16 zadetkov. posledice. Pacienti, ki že prejemajo terapijo, morajo biti tudi pod farmakološkim nadzorom v Ob začetku pandemije, ko ni oprijemljivih izogib interakcijam in toksičnosti med psihiatrično podatkov, s pomočjo katerih bi načrtovali odziv terapijo in zdravili, prejetimi med zdravljenjem nanjo, je smiselno pregledati pretekle izkušnje. covida-19. Pozornost potrebujejo tudi odvisniki, V raziskavi Toralesa in sodelavcev (2020) so ki lahko ob izolaciji ali hospitalizaciji razvijejo uporabili podatke iz zadnjih epidemij kot osnovo simptome abstinence in osebe s kognitivnimi za razmislek o sedanji situaciji. Čeprav so študije, ki motnjami, pri katerih je lahko že razumevanje obravnavajo covidne paciente in duševne bolezni izolacijskih ukrepov težavno. Ugotovili so tudi, da še redke, več avtorjev trdi, da so posledice bolj je med izolacijo ključno vzdrževanje komunikacije ali manj predvidljive (Kang et al., 2020). Socialna z družino in prijatelji. Že pridobivanje ustreznih izolacija je ukrep, ki vpliva na duševno zdravje. V informacij lahko zmanjša občutek tesnobe in času MERS-CoV so pri pacientih, ki so bili dva tedna negotovosti. Svetovna zdravstvena organizacija izolirani, ugotavljali nižje vrednosti hematokrita, je izdala smernice za psihološko prvo pomoč, kalcija in fosforja. Prav tako so se z zamikom ki je dragocen pripomoček v času krize, kot je normalizirale vrednosti krožeče genomske DNA in pandemija covida-19. Prednost je, da je preprosto mitohondijske DNA (ccf-mtDNA), ki sta indikatorja in prilagojeno nezdravstvenemu osebju, kar psihofizičnega stresa, zato priporočajo sledenje širi nabor ljudi, ki lahko nudijo tovrstno pomoč. tudi do šest mesecev po koncu izolacije pri osebah, Kratkoročno rešuje najbolj nujne psihološke kjer je nevarnost za nastanek duševne stiske večja. potrebe, dolgoročni učinek pa je povečanje Mednje spadajo na primer zdravstveni delavci, občutka miru, upanja, varnosti in povezanosti saj so poročali o znatno višji pojavnosti duševnih (Minihan et al., 2020). motenj, npr. post-travmatska stresna motnja in tesnoba, po epidemiji SARS-a, MERS-a v Koreji in Glede na to, da se je virus SARS-CoV-2 začel širiti na ebole v Sierri Leone. Med njimi so najbolj na udaru Kitajskem, so se tam prvi soočali z reorganizacijo tisti, ki delajo na urgentnih deloviščih (Purgato zdravstvenega sistema. Po njihovem poročanju et al., 2018). Hkrati pa so bolj dovzetni za stres (Li et al., 2020) je Kitajska ob izbruhu pandemije tisti, ki se ob pomanjkanju uradnih in preverjenih zaznala, da se breme duševnih bolezni ob informacij zatekajo k socialnim omrežjem (Purgato širjenju covida-19 povečuje, zato je že 27. 1. 2020 et al., 2018), zato je pomembno, da so uradne pozvala stroko naj izda smernice za psihološko informacije dostopne, jasne in redne. krizno intervencijo. V nekaj tednih je nastalo več deset objav, med katerimi najdemo vodnik Povezavo med duševnim in somatskim zdravjem za samopomoč ob covidu-19, videoposnetke in so raziskali na Irskem, kjer poudarjajo, da se izobraževalne članke ter publikacije, v katerih se imunski sistem pod vplivom stresa slabše odziva. poljudno opisuje znanost bolezni covid-19. Takšni Psihološki stres lahko zmanjša imunski odgovor dokumenti so nastali tako za splošno prebivalstvo na cepivo za gripo in se pokaže v nižjem nivoju kot za zdravstveno osebje, delilo se jih je v fizični protiteles po cepljenju, kar je relevantno tudi ob obliki, preko spleta in tudi preko socialnih omrežij. cepljenju proti covidu-19. Stres se pokaže tudi kot Namen je bil prepoznati tiste, ki so bolj ogroženi za oteženo dihanje, pomanjkanje sape in povečana razvoj duševnih bolezni in jim ponuditi pravočasno potreba po kisiku, kar poveča nevarnost ob okužbi pomoč. V prvi vrsti je šlo za hospitalizirane paciente s covidom-19. Tesnoba in depresija sta povezani s covidom-19 in za zdravstvene delavce v teh s poslabšanjem simptomov astme, kar dalje še ustanovah. Nato so prišli na vrsto ljudje v izolaciji, sorodniki najbolj ogroženih pacientov, sledilo je 12 splošno prebivalstvo. Istočasno so na lokalnem ne-covidne enote, vendar je ločevanje pacientov nivoju nastale različne iniciative v obliki spletne bilo sprejeto z mešanimi odzivi. Znotraj teh enot (»online«) podpore pacientom in zdravstvenim se je dinamika morala spremeniti, kar je najbolj delavcem, za katere so tudi izdali ustrezne vplivalo na skupinske aktivnosti in na srečevanja smernice za delo. Za bolnike s težkimi duševnimi v skupnih prostorih, ki so sicer temelj zdravljenja boleznimi so oblasti pozvale pristojne zdravstvene duševnih bolezni. Pri samih pacientih je bilo ustanove, naj bodo posebej pozorne na širjenje težavno vzpostaviti disciplino nošenja varovalne bolnišničnih okužb, hkrati pa naj se covidni bolniki opreme, mask ob povečanem tveganju za s težkimi duševnimi boleznimi obravnavajo na poslabšanje osnovne bolezni. Nenazadnje sam ustreznih somatskih oddelkih, tisti, ki so bili doma, sprejem v zdravstveno ustanovo poveča možnosti pa naj bi bili deležni pomoči mobilnih timov. za okužbo s SARS-CoV-2. Zdravniki pa so bili soočeni Ekspertne skupine so predlagale, da bi optimizirali s sprejemanjem kliničnih in administrativnih zdravljenje psihiatričnih pacientov tako, da bi bile odločitev na podlagi nepopolne znanstvene hospitalizacije krajše in obiski odpovedani, vse osnove v hitro odvijajočem se dogajanju (Bojdani z namenom omejevanja širjenja okužb. Ob teh et al., 2020). S podobnimi izzivi so se srečevali v ukrepih so avtorji predpostavili, da so učinki lahko Bosni in Hercegovini. Tam so v raziskavi (Pajević et različni, saj so iniciative nastajale po celi državi, brez al., 2020) preko spletnih anket spremljali delovanje enovitega sistema. Hkrati pa je dostop do spletnih ustanov, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem. pomoči otežen za starejše ljudi in za delavce V času pandemije so vse ustanove delovale v zdravstvu, ki imajo lahko zaradi obilice dela v zmanjšanem obsegu. Ponekod je bilo delo premalo časa ali energije (Li et al., 2020). Po drugi oteženo zaradi pomanjkanja varovalne opreme. strani so vpeljane mehanizme pregledali v raziskavi Konzultacije so opravljali pretežno preko telefona (Miu et al., 2020), kjer so vrednotili pristope ter spleta. Paciente so zalagali z zdravili za dlje soočanja s psihosocialnimi vidiki pandemije. časa z namenom minimaliziranja osebnih obiskov Na Kitajskem so bili ti poskusi usklajeni na več v zdravstvene ustanove. Zaradi teh premikov v nivojih, od vladnega do akademskih, neprofitnih in smeri telemedicine pa so podali predlog, da bi bila bolnišnic, ki so sodelovali, da bi bili resursi najbolj telemedicina krita s strani zavarovalnic. racionalno uporabljeni. Psihosocialna podpora je bila organizirana s človeškimi viri na terenu in preko Kot je znano iz raziskave o izkušnjah v kraju Lil e telefonske podpore tudi iz manj obremenjenih v Franciji (Antoine et al., 2020), organiziranost provinc, ki so pomagale najbolj prizadetemu delu francoskega sistema duševnega zdravja temelji na države, pri čemer je sodelovalo več ustanov in pristopu, ki je blizu skupnosti in neinstitucionalnemu agencij. Hkrati pa so v tem času izpeljali delavnice zdravljenju, kjer je to mogoče. Delo poteka v za psihologe, kar je povečalo število usposobljenih tesnem sodelovanju z družinskimi zdravniki, ki strokovnjakov za nudenje tovrstne pomoči. Po ostajajo prvi ponudniki pomoči. V povezavi med drugi strani pa se je izkazalo, da je izdaja smernic zdravstvenimi in socialnimi službami tvorijo ponekod ostala brez ustrezne izvedbe. Ker ni bilo multidisciplinarne skupine, ki intervenirajo na mogoče spremljati dela vseh deležnikov, ki so terenu. Tekom začetka epidemije so prišle na dan ponujali psihosocialno pomoč, ostaja dvom, ali je težave, povezane z neformalno oskrbo v domačem bila pomoč ponujena na ustrezen način. okolju, saj so bili v času karantene socialni stiki omejeni. To je imelo posledice predvsem pri delu Zdravstveni sistem so prilagodili tudi v ZDA. V prebivalstva, ki nima dostopa do interneta, ali ni pregledu literature (Bojdani et al., 2020) so bili vešče uporabe sodobne tehnologije. Tudi dostop prepoznani izzivi, s katerimi so se morali soočati do zdravnikov na primarni ravni se je močno ponudniki zdravstvenih storitev. Najprej so zmanjšal, kar je pripeljalo tudi do manjšega dostopa se lotili osnovnih preprek: pomoč je potekala do oskrbe duševnih bolezni. Zaradi spreminjajočih preko telefona, preko spleta z uporabo kamere se navodil pa je do izboljšanja situacije prihajalo oziroma video klica ali v živo z varovalno opremo. počasi in neenakomerno. Ravno zaradi manjšega Paciente so v primeru fizičnega obiska tudi redno dotoka pacientov, kljub naraščajoči prevalenci testirali. Vzpostavile so se psihiatrične covidne in duševnih bolezni, so na sekundarnem nivoju prešli 13 na aktivno iskanje pomoči potrebnih. Znanstveni storitev za preostalo prebivalstvo (Fusar-Poli et podatki kažejo, da so ti ljudje ne samo zdravstveno al., 2020). fizično ogroženi, ampak tudi duševno in socialno. Ponujene rešitve vključujejo identifikacijo Ob tako drastično spremenjeni družbeni dinamiki ogroženih oseb, ki se jih lahko spremlja telefonsko. se vse bolj povečuje vloga skupnosti, kar so Hkrati je potrebno na novo definirati ciljne skupine, doživljali tudi v Italiji, kjer avtorja raziskave (Pelizza ki se po pandemiji razlikujejo, saj ne vključujejo & Pupo, 2020) osvetljujeta vlogo skupnosti v zgolj tistih z znanimi duševnimi boleznimi ampak pandemiji. Zaradi fizične distance so se morali tudi zdravstvene delavce, svojce umrlih in preživele pristopi prilagoditi novim razmeram. Pacienti covidne paciente s posledicami (Antoine et al., so večinoma ostajali doma in v stiku z lokalno 2020). Hiter odgovor na nastajajočo situacijo je skupnostjo, zato se je bilo treba preusmeriti od ključen, kot je pokazala srbska izkušnja (Stašević- tradicionalnega pristopa, kjer je pacient v središču Karličić et al., 2020). Ob začetku pandemije so obravnave, k pristopu, kjer je središče lokalna v Srbiji odprli telefonsko linijo, kjer so bili na skupnost. V ospredje so prihajali družina, prijatelji voljo psihiatri, psihologi in medicinske sestre, in socialne oz. podporne službe. Tako lahko ki so delovali kot skupina za krizno odzivanje in pacienti med zdravljenjem ohranjajo socialne stike ponujali tovrstno pomoč tako pacientom kot in se zmanjšuje breme izolacije in stigmatizacije. zdravstvenim delavcem. Organizirali so mobilno Bolnikova okolica ne ostane izolirana, ampak skupino, ki je nudila psihološko pomoč znanim s pomočjo inovativnih metod in tehnologije duševnim bolnikom ter pacientom s covidom-19, ostaja povezana z ustanovami, kjer vodijo predvsem tistim, ki so bili v izolaciji. Pripravljali so proces zdravljenja. Ta pristop pomeni temeljito se na oskrbo zdravstvenih delavcev, pri katerih prenovo znanih modelov obravnave pacientov, so pričakovali vse več primerov izgorelosti. ki peljejo v smer poinstitucionalne oskrbe, kjer Takšen model delovanja bi koristil tudi že znanim je vloga zdravstvenih ustanov zmanjšana v korist pacientom, ki prejemajo dolgotrajno terapijo, saj pacientovi domači okolici. Pri tem je ključna bi tako lažje zagotovili redno jemanje zdravil in vloga osebnega zdravnika, ki se lahko odloči posledično preprečevali relapse. za stopenjsko aktiviranje različnih pomožnih služb. Prav tako je potrebno na novo premisliti V naši soseščini je bil sever Italije med najbolj intervencije, povezane z duševnim zdravjem. Vse prizadetimi v Evropi. Ob prilagajanju sistema na več je aktivnosti, ki se lahko vodijo na oddaljen izredne razmere so za primerjavo vzeli psihiatrične način, kar se je pri mlajši populaciji izkazalo kot posledice po prvem SARS-u ter jih primerjali s dobro. Pri tem se kot možne ovire zaznavajo sedanjo pandemijo, ki je obsežnejša in zato bolj pomanjkanje ustrezne infrastrukture, subjektivne nevarna za pojav novih ali poglabljanje že znanih želje po hospitalizaciji ali oteženo klinično vodenje psihiatričnih bolezni. Ukrepi, kot so socialna pacientov na daljavo (Pelizza & Pupo, 2020). razdalja, uporaba mask, zapora javnega življenja (»lockdown«) ipd., bodo v prihodnje najverjetneje Pandemija močno spremeni običajne metode poslabšali negativne psihološke učinke pandemije. zdravljenja, kar ima različne posledice na paciente V Lombardiji so v uporabo prišli presejalni testi, in splošno prebivalstvo, zato v italijanski raziskavi s katerimi so poskušali identificirati morebitne (Talevi et al., 2020) poudarjajo potrebo po stiske, ki so jih nato obravnavali z različnimi ocenjevanju in spremljanju duševnega zdravja tehnikami: od oddaljene psihiatrične ocene do med pandemijo, kar mora biti vključeno že v raznih nizkointenzitetnih e-ukrepov, kot npr. začetnem odgovoru na takšno izredno stanje. tehnike sproščanja, plani za telovadbo, specifično Strategije morajo biti usmerjene in prilagojene učenje spalne higiene ali reševanje problemov. skupinam, ki imajo največje tovrstne potrebe. Inštitucije, ki so se ukvarjale prvenstveno s Zaradi nedostopnosti konvencionalnih oblik psihiatrično obravnavo, so morale ponekod skrčiti pridobivanja podatkov so bila velikokrat svoje programe, da bi lahko sprejele covidne uporabljena socialna omrežja in spletni vprašalniki, bolnike ali psihiatrične paciente, ki so zboleli za kar zaradi nereprezentativnih vzorcev lahko covidom-19. To je zmanjšalo dostop do njihovih privede do netočnih zaključkov. Na Kitajskem so 14 razvijali modele digitalne psihiatrije in virtualnih obravnavo. Izoblikovali so smernice, ki bi k temu terapevtskih pristopov preko telemedicine, ki jih lahko pripomogle: 1) dostop do zdravljenja mora sedaj uporabljajo tudi drugod po svetu. Ob tem biti za vse ljudi enak, ne glede na predobstoječa predlagajo uporabne napotke za splošno javnost, stanja; 2) posebna pozornost mora biti posvečena kot npr. nadzor nad izpostavljenostjo medijem predvsem socialnim determinantam zdravja ob in izbira verodostojnih virov informacij, redna omejevalnih ukrepih, kot so osamitev, karantena telovadba in ohranjanje stikov z bližnjimi preko in druge. Hkrati je potrebno vnaprej organizirati alternativnih poti v času omejenega gibanja. Ravno pomoč ljudem, katerih stiska se bo tekom tega razvoj telemedicine predstavlja prihodnost v obdobja poglabljala. V tej skupini se pričakuje pristopih ob globalnih izrednih razmerah. Posebno tudi zdravstvene delavce in druge, ki prej niso pozornost moramo nameniti ranljivim skupinam, trpeli zaradi psihiatričnih motenj; 3) reorganizacija kot so npr. starejši in ljudje z duševnimi boleznimi, psihiatričnega servisiranja prebivalstva, da ne ki težje dostopajo do zdravstvenih storitev. Egede bi prišlo do prekinitev parenteralnih in drugih in sodelavci (2020) predlagajo hitrejšo vključitev terapij. Predlagajo vpeljavo službe, ki bi bila telemedicine v obravnave, saj je ta metoda bila dosegljiva 24/7 za psihiatrične covidne in ne- hitro in dobro sprejeta. Kot vzor lahko služijo covidne paciente, lahko preko oddaljene pomoči programi za pomoč pri naravnih nesrečah. ali v živo, glede na trenutne zmožnosti. Ob tem Potrebna je učinkovita prepoznava potrebe po bi morali proaktivno iskati in spremljati paciente pomoči in preprost dostop do nje, bodisi preko s ciljem, da ne bi prišlo do prekinitve terapij; 4) telefona, sms-a ali spleta, še posebej, če prihaja iz Ob covidu-19 je pogost nastanek duševnih motenj oddaljenih krajev oz. krajev, kjer takšnih storitev zaradi same okužbe. Pri teh pacientih priporočajo ni (Egede et al., 2020). Ravno razvoj telemedicine nadaljnje vodenje na somatskih oddelkih, kjer bi je bil v središču pozornosti, ko so v Italiji (Meloni psihiater nastopal kot konzultant; 5) zaradi narave et al., 2020) pregledali več raziskav, narejenih pacientov z duševnimi motnjami je ključno, v tem času, in ugotovili, da se je veliko storitev da se prepreči in omeji prenose v psihiatričnih preusmerilo na telemedicino. Ob tem prehodu še ustanovah; 6) prioritetna naj bo obravnava opozarjajo, da je še potrebno oceniti prednosti covidnih pacientov, ki imajo znane duševne motnje in slabosti teh na dolgi rok. Podobno inovativen in tudi zdravstvenih delavcev, ki so v prvih bojnih pristop je bil uporabljen ob začetku pandemije na linijah; 7) zaradi stigme naj se uporablja besedna Kitajskem. V prvih tednih pandemije so kitajsko zveza »fizična razdalja« in ne socialna razdalja, saj govoreči strokovnjaki na področju duševnega so ravno socialni stiki ključni v času pandemije; zdravja iz ZDA, Kanade in Avstralije vzpostavili 8) večja vključenost strokovnjakov s področja sistem psihološke podpore s pomočjo uporabe duševnega zdravja v oblikovanju strategij za izhod aplikacije WeChat kolegom iz Wuhana, ki se je iz pandemije in za obravnavo prihajajočih posledic takrat soočal s kaotičnimi razmerami. Tej skupini covida-19 na duševnem področju. so nudili pomoč in podporo, s posamezniki in manjšimi skupinami pa so imeli tudi ločene Nato moramo razmisliti o času po covidu-19. Na pogovore. Čeprav so izidi takšne pomoči težko Irskem ugotavljajo (Gavin et al., 2020), da je znana merljivi, je celotna izkušnja s strani uporabnikov in pričakovana posledica, da bo vse več potreb po ocenjena kot pozitivna (Cheng et al., 2020). Poskus psihološki in psihiatrični pomoči, kar bo prišlo z sistematizacije uporabljenih metod so opravili zamikom. Ob teh podatkih so na Irskem pripravili na Hrvaškem. Uvodoma ugotavljajo, da je že in izvajali psihološko pomoč zdravnikom, ki med zgodovinsko znano, da imajo tako psihiatrični pandemijo poročajo o znatno poslabšanem pacienti kot njihova okolica slabši dostop do duševnem zdravju. To je osvetlilo potrebo zdravstvene oskrbe (Rojnic Kuzman et al., 2020). po pomoči, ki bi bila specifično oblikovana za Pojav pandemije pa je ta dostop še otežil. Avtorji zdravnike. poudarjajo, da morajo vsi pacienti biti deležni enakega nivoja zdravljenja, prisotnost psihiatrične bolezni ne sme biti razlog za neoptimalno 15 4 RAZPRAVA nepripravljenost in slabo prilagodljivost. Ponekod so z namenom omejevanja fizičnih stikov med Soočeni smo z najhujšo pandemijo sodobnega ljudmi in s tem omejevanja širjenja okužb uvedli časa, ki ima velik vpliv na duševno zdravje vseh krajše hospitalizacije in prepovedali obiske (Li ljudi, še posebej ranljivih skupin, katere je z et al., 2020), paciente redno testirali, zdravniki namenom nudenja pravočasne pomoči ključno pa so uporabljali varovalno opremo (Bojdani et prepoznati oziroma jih definirati (Li et al., 2020; al., 2020), skrčili so svoje programe, da bi lahko Salari et al., 2020). Te ne vključujejo zgolj tistih z sprejeli covidne bolnike ali psihiatrične paciente, znanimi duševnimi boleznimi ampak tudi tiste, ki so zboleli za covidom-19, s tem pa zmanjšali pri katerih so razvoj duševnih bolezni oziroma dostop do storitev za preostalo prebivalstvo težav povzročile posledice pandemije. Predvsem (Fusar-Poli et al., 2020) in nenazadnje paciente so na udaru tisti, ki so bili daljši čas socialno zalagali z zdravili za dlje časa z namenom izolirani, svojci umrlih in preživeli covidni pacienti minimaliziranja osebnih obiskov v zdravstvene z zdravstvenimi posledicami (Antoine et al., 2020; ustanove (Pajević et al., 2020). Zaradi potrebe po Minihan et al., 2020), med zdravstvenimi delavci ohranjanju fizične distance med ljudmi so pacienti pa tisti, ki se soočajo z izgorelostjo (Stašević- tako večinoma ostajali doma, kar pa lahko ima Karličić et al., 2020), delajo na urgentnih deloviščih tudi pozitivne posledice, saj naj bi na takšen način in so pogosto soočeni s težavnostjo odločitev med zdravljenjem ohranjali socialne stike in s tem ter posledično »moralno travmo« (Minihan et zmanjšali breme izolacije in stigmatizacije (Pelizza al., 2020). V delu Italije so na podlagi presejalnih & Pupo, 2020). Primer dobre prakse delovanja testov poskušali identificirati morebitne stiske v času pandemije covida-19 je psihosocialna ljudi in jih nato obravnavati z različnimi tehnikami podpora, organizirana osebno na terenu, in (od oddaljene psihiatrične ocene do raznih izpeljava delavnic za psihologe, na podlagi katerih nizkointenzitetnih e-ukrepov, kot npr. tehnike se je povečalo število usposobljenih strokovnjakov sproščanja, plani za telovadbo, specifično učenje za nudenje tovrstne pomoči, a le v primeru, da spalne higiene ali reševanje problemov) (Fusar-Poli je tovrstno pomoč mogoče spremljati in s tem et al., 2020), aktivno pa so iskali pomoči potrebne zagotoviti, da je bila pomoč ponujena na ustrezen tudi v Franciji (Antoine et al., 2020). način (Miu et al., 2020). Kljub dejstvu, da tedensko izide približno 1000 Zaradi pričakovanega porasta pacientov s težavami novih besedil v zbirki PubMed v povezavi s v duševnem zdravju ter manjše možnosti osebne covidom-19 (Han et al., 2020), je zelo malo obravnave so osnovne prepreke, ki so oteževale objavljenega o potrebnih spremembah pri oziroma onemogočale do zdaj uveljavljene psihiatrični oskrbi zaradi porasta težav v duševnem tradicionalne pristope osebne obravnave pacienta, zdravju ob hkratnem zmanjšanem obsegu ponekod poskušali rešiti z uvedbo pomoči preko delovanja zdravstvenih ustanov (Antoine et al., novih digitalnih platform, kot so internet, družabni 2020; Moreno et al., 2020; Troyer et al., 2020). mediji, mobilni telefoni in aplikacije oziroma preko Rojnic Kuzman in sodelavci (2020) ugotavljajo, tako imenovane telemedicine (Bojdani et al., da imajo psihiatrični pacienti že na splošno 2020; Cheng et al., 2020; Li et al., 2020; Liu, Zhu, et slabši dostop do zdravstvene oskrbe, ukrepi za al., 2020; Meloni et al., 2020; Pajević et al., 2020; zajezitev pandemije covida-19 pa so težavo še Stašević-Karličić et al., 2020). Egede in sodelavci poglobili. Pomanjkanje informacij o potrebnih (2020) menijo, da razvoj telemedicine predstavlja spremembah, vezanih na psihiatrično oskrbo, prihodnost v pristopih ob globalnih izrednih je še zlasti nenavadno v luči nedavne raziskava razmerah in predlagajo njeno hitrejšo vključitev v Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2020), obravnave, saj naj bi bila ta metoda hitro in dobro ki je pokazala, da je zaradi pandemije covida-19 sprejeta, poleg tega pa dostop preprost še posebej v kar 93 % držav po svetu bilo moteno oz. za tiste, ki prihajajo iz oddaljenih krajev oziroma ustavljeno delovanje služb za duševno zdravje iz krajev, kjer takšnih storitev ni. Ob tem Meloni ob hkratnem porastu težav, kar kaže na njihovo in sodelavci (2020) opozarjajo, da je potrebno oceniti prednosti in slabosti tovrstnih obravnav 16 na dolgi rok, Yao in sodelavci (2020) dodatno povečano tveganje za samomor in nagnjenost izpostavljajo potrebo po oceni učinkovitosti, k agresiji; 3) potrebno je zagotoviti primerno varnosti in kakovosti takšnih posegov v duševno psihološko intervencijo za tiste, ki jo potrebujejo. zdravje, Egede in sodelavci (2020) pa menijo, Poudarjeno je bilo tudi, da je potrebno smernice da je poleg tega pomembno, da so strategije implementirati pod vodstvom usposobljenih prilagajanja obravnave pacienta oziroma pomoči strokovnjakov za duševno zdravje. potrebnih usmerjene in prilagojene skupinam, ki imajo največje tovrstne potrebe. Kot možne ovire dostopa do telemedicine prepoznavamo 5 ZAKLJUČEK pomanjkanje ustrezne infrastrukture, subjektivne želje po hospitalizaciji ali oteženo klinično vodenje Pandemija covida-19 je družbi naložila veliko pacientov na daljavo (Pelizza & Pupo, 2020), breme duševnih bolezni, zlasti pri zdravstvenih pomanjkanje znanja o uporabi elektronskih delavcih, okuženih osebah, osebah v karanteni pripomočkov oziroma sodobne informacijske ter osebah s kroničnimi boleznimi (Wu et al., tehnologije, ki omogoča telemedicino (npr. med 2021). Pomembno je, da prepoznamo ranljive starimi ljudmi, tistimi z nižjo izobrazbo ali tistimi, posameznike iz različnih družbenih skupin in ki živijo na podeželju) (Antoine et al., 2020; Chang družbenih slojev, da lahko z ustreznimi psihološkimi et al., 2004; Li et al., 2020) in nedostopnost do strategijami, tehnikami in intervencijami ohranimo interneta (Antoine et al., 2020), kar bi lahko oz. izboljšamo njihovo duševno zdravje (Salari et privedlo do neenakosti obravnave med različnimi al., 2020). Ena izmed potencialnih dobrih posledic skupinami prebivalstva (Chang et al., 2004). pandemije je ta, da se je znotraj njenega okvira v medijih več govorilo o duševnem zdravju. To Izkazalo se je, da je ključnega pomena prilagoditev utegne celotno področje dvigniti v splošni zavesti, delovnega procesa na varen in učinkovit način, čeprav obstaja nevarnost, da se bo povečala le tudi z vzpostavitvijo enotnega (nacionalnega) skrb za psihološko blagostanje in zanemaril spekter protokola, saj nemalo kje sistem pomoči v času zmernih in težkih duševnih bolezni. Nenazadnje pandemije ni bil enovit (Li et al., 2020). Pomebno pa je pandemija covida-19 tudi priložnost za se je zavedati tveganja poceni rešitev za večjo oblikovalce zdravstvene politike in izvajalce, da dostopnost do služb za duševno zdravje, saj pripravijo smernice, kako ob izrednih razmerah, nekakovostna oskrba duševnega zdravja, ki temelji v okviru javnega zdravja, odgovoriti na izzive na na dostopnosti brez ocene kakovosti ali spremljanja področju duševnega zdravja (Hossain et al., 2020). potreb in učinkovitosti, lahko vodi k večji družbeni Prilagoditev služb za duševno zdravje je potrebna neenakosti in poslabšanju duševnega zdravja tudi v Sloveniji. Pred samo pandemijo covida-19 je (Moreno et al., 2020). bil v parlamentu sprejet (27. 3. 2018 s podporo vseh Glede na to, da se je virus SARS-CoV-2 začetno širil političnih strank) Nacionalni program duševnega na Kitajskem, so se tam prvi soočali z reorganizacijo zdravja 2018–2028, prvi strateški dokument v zdravstvenega sistema. Da bi zmanjšali psihološke Republiki Sloveniji na področju duševnega zdravja, posledice širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2, ki ponuja sistemske ukrepe, katere pa bo potrebno je osrednji zdravstveni organ the National Health prilagoditi glede na izzive, ki jih je nepričakovano Commission of China (NHC) že 27. januarja 2020 povzročila pandemija covida-19. (pred samo razglasitvijo pandemije s strani Svetovne zdravstvene organizacije) izdal smernice ‘Principles for Emergency Psychological Crisis Intervention for COVID-19 Pneumonia Epidemic’ (National Health Commission of China, 2020) za krizno intervencijo. Poudarili so tri ključne točke: 1) potrebno je razumeti duševno zdravje pri različnih populacijah prizadetih zaradi covida-19; 2) potrebno je prepoznati osebe, ki imajo 17 LITERATURA Han, R., Schmidt, M., Waits, W., Bel , A., & Mil er, T. (2020). Planning for Mental Health Needs During COVID-19. Current Psychiatry Reports, 22(12). Antoine, B., Nicolas, D., & Laurent, D. (2020). Reshaping https://doi.org/10.1007/S11920-020-01189-6 Community Mental Health Services during the COVID-19 Epidemic - Report from the 59G21 Holt-Lunstad, J., Smith, T., Baker, M., Harris, T., & Service in Lille, France. Health Services Insights, 13. Stephenson, D. (2015). Loneliness and social https://doi.org/10.1177/1178632920954876 isolation as risk factors for mortality: a meta- analytic review. Perspectives on Psychological Bojdani, E., Rajagopalan, A., Chen, A., Gearin, P., Olcott, Science : A Journal of the Association for W., Shankar, V., Cloutier, A., Solomon, H., Naqvi, N. Psychological Science, 10(2), 227–237. https://doi. Z., Batty, N., Festin, F. E. D., Tahera, D., Chang, G., org/10.1177/1745691614568352 & DeLisi, L. E. (2020). COVID-19 Pandemic: Impact on psychiatric care in the United States. Psychiatry Hossain, M. M., Tasnim, S., Sultana, A., Faizah, Research, 289, 113069. https://doi.org/10.1016/J. F., Mazumder, H., Zou, L., McKyer, E. L. J., PSYCHRES.2020.113069 Ahmed, H. U., & Ma, P. (2020). Epidemiology of mental health problems in COVID-19: a review. Chang, B., Bakken, S., Brown, S., Houston, T., Kreps, G., F1000Research, 9. https://doi.org/10.12688/ Kukafka, R., Safran, C., & Stavri, P. (2004). Bridging F1000RESEARCH.24457.1 the digital divide: reaching vulnerable populations. Journal of the American Medical Informatics Kang, L., Li, Y., Hu, S., Chen, M., Yang, C., Yang, B. X., Association : JAMIA, 11(6), 448–457. https://doi. Wang, Y., Hu, J., Lai, J., Ma, X., Chen, J., Guan, L., org/10.1197/JAMIA.M1535 Wang, G., Ma, H., & Liu, Z. (2020). The mental health of medical workers in Wuhan, China dealing Cheng, P., Xia, G., Pang, P., Wu, B., Jiang, W., Li, Y.-T., with the 2019 novel coronavirus. The Lancet. Wang, M., Ling, Q., Chang, X., Wang, J., Dai, X., Psychiatry, 7(3), e14. https://doi.org/10.1016/ Lin, X., & Bi, X. (2020). COVID-19 Epidemic Peer S2215-0366(20)30047-X Support and Crisis Intervention Via Social Media. Community Mental Health Journal, 56(5), 1. https:// Li, W., Yang, Y., Liu, Z.-H., Zhao, Y.-J., Zhang, Q., Zhang, doi.org/10.1007/S10597-020-00624-5 L., Cheung, T., & Xiang, Y.-T. (2020). Progression of Mental Health Services during the COVID-19 Cucinotta, D., & Vanel i, M. (2020). WHO Declares Outbreak in China. International Journal of COVID-19 a Pandemic. Acta Bio-Medica : Biological Sciences, 16(10), 1732. https://doi. Atenei Parmensis, 91(1), 157–160. https://doi. org/10.7150/IJBS.45120 org/10.23750/ABM.V91I1.9397 Liu, S., Yang, L., Zhang, C., Xiang, Y., Liu, Z., Hu, S., & Egede, L. E., Ruggiero, K. J., & Frueh, B. C. (2020). Zhang, B. (2020). Online mental health services in Ensuring mental health access for vulnerable China during the COVID-19 outbreak. The Lancet. populations in COVID era. Journal of Psychiatric Psychiatry, 7(4), e17–e18. https://doi.org/10.1016/ Research, 129, 147. https://doi.org/10.1016/J. S2215-0366(20)30077-8 JPSYCHIRES.2020.07.011 Liu, Zhu, Q., Fan, W., Makamure, J., Zheng, C., & Fusar-Poli, P., Brambil a, P., & Solmi, M. (2020). Wang, J. (2020). Online Mental Health Survey in Learning from COVID-19 pandemic in northen a Medical College in China During the COVID-19 italy: Impact on mental health and clinical care. Outbreak. Frontiers in Psychiatry, 11, 459. https:// Journal of Affective Disorders, 275, 78. https://doi. doi.org/10.3389/fpsyt.2020.00459 org/10.1016/J.JAD.2020.06.028 Meloni, S., de Girolamo, G., & Rossi, R. (2020). Gavin, B., Lyne, J., & McNicholas, F. (2020). Mental [COVID-19 and mental health services in Europe]. health and the COVID-19 pandemic: looking back Epidemiologia e Prevenzione, 44(5-6 Suppl 2), 383– and moving forward. Irish Journal of Psychological 393. https://doi.org/10.19191/EP20.5-6.S2.142 Medicine, 37(4), 247–249. https://doi.org/10.1017/ IPM.2020.128 Minihan, E., Gavin, B., Kel y, B., & McNicholas, F. (2020). COVID-19, mental health and psychological first aid. Irish Journal of Psychological Medicine, 37(4), 259–263. https://doi.org/10.1017/IPM.2020.41 18 Miu, A., Cao, H., Zhang, B., & Zhang, H. (2020). Review Pierce, M., Hope, H., Ford, T., Hatch, S., Hotopf, M., of Mental Health Response to COVID-19, China. John, A., Kontopantelis, E., Webb, R., Wessely, S., Emerging Infectious Diseases, 26(10), 2482-2484. McManus, S., & Abel, K. (2020). Mental health https://doi.org/10.3201/eid2610.201113 before and during the COVID-19 pandemic: a longitudinal probability sample survey of the UK Moher, D., Liberati, A., Tetzlaff, J., Altman, D. G., Altman, population. The Lancet. Psychiatry, 7(10), 883–892. D., Antes, G., Atkins, D., Barbour, V., Barrowman, N., https://doi.org/10.1016/S2215-0366(20)30308-4 Berlin, J. A., Clark, J., Clarke, M., Cook, D., D’Amico, R., Deeks, J. J., Devereaux, P. J., Dickersin, K., Purgato, M., Gastaldon, C., Papola, D., van Ommeren, Egger, M., Ernst, E., … Tugwel , P. (2009). Preferred M., Barbui, C., & Tol, W. A. (2018). Psychological reporting items for systematic reviews and meta- therapies for the treatment of mental disorders analyses: The PRISMA statement. PLoS Medicine, in low- and middle-income countries affected by 6(7), e1000097. https://doi.org/10.1371/journal. humanitarian crises. The Cochrane database of pmed.1000097 systematic reviews, 7(7), CD011849. https://doi. org/10.1002/14651858.CD011849.pub2 Moreno, C., Wykes, T., Galderisi, S., Nordentoft, M., Crossley, N., Jones, N., Cannon, M., Correl , C., Ramiz, L., Contrand, B., Rojas Castro, M. Y., Dupuy, Byrne, L., Carr, S., Chen, E., Gorwood, P., Johnson, M., Lu, L., Sztal-Kutas, C., & Lagarde, E. (2021). S., Kärkkäinen, H., Krystal, J., Lee, J., Lieberman, A longitudinal study of mental health before J., López-Jaramillo, C., Männikkö, M., … Arango, and during COVID-19 lockdown in the French C. (2020). How mental health care should change population. Globalization and Health, 17(1), 1–16. as a consequence of the COVID-19 pandemic. https://doi.org/10.1186/S12992-021-00682-8 The Lancet. Psychiatry, 7(9), 813–824. https://doi. org/10.1016/S2215-0366(20)30307-2 Rogers, J., Chesney, E., Oliver, D., Pollak, T., McGuire, P., Fusar-Poli, P., Zandi, M., Lewis, G., & David, National Health Commission of China. (2020). Principles A. (2020). Psychiatric and neuropsychiatric for Emergency Psychological Crisis Intervention presentations associated with severe coronavirus for COVID-19 Pneumonia Epidemic (in Chinese). infections: a systematic review and meta-analysis Retrieved February 7, 2020, from http://www.nhc. with comparison to the COVID-19 pandemic. The gov.cn/jkj/s3577/202001/6adc08b966594253b2b Lancet. Psychiatry, 7(7), 611–627. https://doi. 791be5c3b9467 org/10.1016/S2215-0366(20)30203-0 Pajević, I., Hasanović, M., Avdibegović, E., Džubur- Rojnic Kuzman, M., Curkovic, M., & Wasserman, D. Kulenović, A., Burgić-Radmanović, M., Babić, D., (2020). Principles of mental health care during the Mehić-Basara, N., Zivlak-Radulović, N., & Račetović, COVID-19 pandemic. European Psychiatry, 63(1). G. (2020). Organization of mental healthcare in https://doi.org/10.1192/J.EURPSY.2020.54 Bosnia and Herzegovina during coronavirus disease 2019 pandemic. Indian Journal of Psychiatry, Salari, N., Hosseinian-Far, A., Jalali, R., Vaisi-Raygani, A., 62(Suppl 3), S479–S491. https://doi.org/10.4103/ Rasoulpoor, S., Mohammadi, M., Rasoulpoor, S., psychiatry.IndianJPsychiatry_1044_20 & Khaledi-Paveh, B. (2020). Prevalence of stress, anxiety, depression among the general population Pelizza, L., & Pupo, S. (2020). The COVID-19 Pandemic during the COVID-19 pandemic: a systematic and Italian Public Mental Health Services: review and meta-analysis. Globalization and Experience and Future Directions. Journal Health, 16(1). https://doi.org/10.1186/S12992- of Patient Experience, 7(5), 642. https://doi. 020-00589-W org/10.1177/2374373520956857 Stašević-Karličić, I., Đorđević, V., Stašević, M., Subotić, Petrosil o, N., Viceconte, G., Ergonul, O., Ippolito, G., T., Filipović, Z., Ignjatović-Ristić, D., & Janjić, V. & Petersen, E. (2020). COVID-19, SARS and MERS: (2020). Perspectives on mental health services are they closely related? Clinical Microbiology during the COVID-19 epidemic in Serbia. Srpski and Infection : The Official Publication of the Arhiv Za Celokupno Lekarstvo, 148(Issue 5-6), 379- European Society of Clinical Microbiology and 382. https://doi.org/10.2298/SARH200504028S Infectious Diseases, 26(6), 729–734. https://doi. org/10.1016/J.CMI.2020.03.026 Talevi, D., Socci, V., Carai, M., Carnaghi, G., Faleri, S., Trebbi, E., di Bernardo, A., Capel i, F., & Pacitti, F. (2020). Mental health outcomes of the CoViD-19 19 Torales, J., O’Higgins, M., Castaldel i-Maia, J., & Ventriglio, A. (2020). The outbreak of COVID-19 coronavirus and its impact on global mental health. The International Journal of Social Psychiatry, 66(4), 317–320. https://doi. org/10.1177/0020764020915212 Troyer, E., Kohn, J., & Hong, S. (2020). Are we facing a crashing wave of neuropsychiatric sequelae of COVID-19? Neuropsychiatric symptoms and potential immunologic mechanisms. Brain, Behavior, and Immunity, 87, 34–39. https://doi. org/10.1016/J.BBI.2020.04.027 World health organization. (2020). Long-stay mental health care institutions and the COVID-19 crisis: identifying and addressing the challenges for better response and preparedness. https://www.euro. who.int/en/health-topics/noncommunicable- diseases/mental-health/publications/2020/long- stay-mental-health-care-institutions-and-the- covid-19-crisis-identifying-and-addressing- the- challenges-for-bet ter-response-and- preparedness-2020 Wu, T., Jia, X., Shi, H., Niu, J., Yin, X., Xie, J., & Wang, X. (2021). Prevalence of mental health problems during the COVID-19 pandemic: A systematic review and meta-analysis. Journal of Affective Disorders, 281, 91–98. https://doi.org/10.1016/J. JAD.2020.11.117 Yao, H., Chen, Y., & Xu, Y. (2020). Rethinking online mental health services in China during the COVID-19 epidemic. Asian Journal of Psychiatry, 50. https://doi.org/10.1016/J.AJP.2020.102015 20 POMANJKANJE SPANJA Anja Strmšek, Marjeta Peperko, Brigita Zupancic- Tisovec, prim. Nuša Konec Juričič, Maruša Rehberger, MED ODRASLIMI Darja Lavtar PREBIVALCI SLOVENIJE Nacionalni inštitut za javno zdravje V ČASU PANDEMIJE COVIDA-19 SLEEP DEPRIVATION AMONG ADULT Povzetek SLOVENIAN POPULATION Spanje je ključnega pomena za telesno, kognitivno DURING THE COVID-19 in čustveno dimenzijo zdravja. Primerno trajanje in kakovost spanja sta bistvena za obvladovanje PANDEMIC večjih življenjskih dogodkov, kot je pandemija covida-19, hkrati pa je le-ta vplivala na spanje ljudi. V prispevku so predstavljeni podatki Abstract iz Nacionalne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), pregledne presečne Sleep is crucial for the physical, cognitive and raziskave, ki jo je med 4. majem in 18. julijem emotional dimensions of health. Adequate 2021 izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje. duration and quality of sleep are essential for Raziskava je bila izvedena s kombinacijo poštne in managing major life events, such as the COVID-19 spletne ankete. Reprezentativen vzorec je zajemal pandemic, which has also affected people’s sleep. 8000 polnoletnih prebivalcev Slovenije, stopnja The paper presents data from the National Survey sodelovanja je bila 38,5-odstotna (3030 oseb). on the Impact of the Pandemic on Life (SI-PANDA), Predstavljeni so podatki o razširjenosti težav s a cross-sectional survey conducted between 4 spanjem, ki se nanašajo na dolžino spanja. 41,8 % May and 18 July 2021 by the National Institute of odraslih prebivalcev in prebivalk Slovenije je v času Public Health. The survey was conducted using pandemije covida-19 med delovnim tednom spalo a combination of postal and online surveys. A manj kot 7 ur na noč (za odraslega se priporoča 7 representative sample included 8,000 adults do 9 ur spanja na noč). Kot pomembni pojasnjevalni in Slovenia, the participation rate was 38.5 % dejavniki neoptimalne dolžine spanja so se izkazali (3,030 persons). Data on the prevalence of sleep starostna skupina, status delovne aktivnosti, problems related to sleep duration are presented. sobivanje z drugimi v skupnem gospodinjstvu, 41.8 % of the adult population of Slovenia slept prisotnost duševnih težav, kajenje in debelost. less than 7 hours during the COVID-19 pandemic Za doseganje priporočene dolžine spanja pri čim during the working week (7 to 9 hours of sleep per večjem deležu prebivalstva, bo potrebno ljudi night is recommended for an adult). Age groups, opolnomočiti za spremembo v smeri izboljšanja work activity status, coexistence with others in spalnih navad in hkrati ustvarjati pogoje za the same household, the presence of mental doseganje te spremembe. Spremljanje podatkov o health problems, smoking and obesity proved to dolžini spanja pri različnih populacijskih skupinah je be important explanatory factors for suboptimal lahko dobra podlaga za kvantitativno vrednotenje sleep duration. To achieve the recommended sedanjih in bodočih javnozdravstvenih ukrepov v sleep duration in the largest proportion of the okviru promocije zdravega spanja. population, people need to be empowered for change in the direction of improving sleep Ključne besede: covid-19, odrasli, spanje, habits and we also need to create conditions for pomanjkanje spanja achieving this change. Monitoring sleep duration data in different population groups can be a good 21 basis for quantitative evaluation of current and slabega oziroma pomanjkljivega spanja. Zanj future public health measures in the context of je značilno samoocenjevanje slabe kakovosti sleep health promotion. in dolžine spanja ali neustreznega spanja, kljub primernemu okolju in možnostim za spanje, kar Keywords: COVID-19, adult, sleep, sleep slabo vpliva na dnevne funkcije posameznika deprivation (Grima et al., 2019). Če jih ne zdravimo, so povezane s številnimi škodljivimi zdravstvenimi izidi tako na 1 UVOD telesnem, kot na duševnem in kognitivnem zdravju (Basnet et al., 2016; Eugene & Masiak, 2015). Te zelo Spanje ima pomemben vpliv na naše osnovne razširjene motnje z neposrednimi in posrednimi fiziološke procese (npr. metabolizem, delovanje ekonomskimi in poklicnimi posledicami, vplivajo imunskega sistema), vedenje, spoznavne funkcije na dnevno delovanje, vedenje in kakovost življenja in čustva, zato je podobno kot prehrana in (Léger et al., 2002). gibanje, bistvenega pomena za fizično, kognitivno in čustveno zdravje (Hirshkowitz et al., 2015; Pomanjkanje spanja je lahko povezano z zmanjšano Salehinejad et al., 2022). Primerno trajanje in kvantiteto ali kvaliteto spanja (Shil ington et al., kakovost spanja sta bistvena za obvladovanje 2022). Med pandemijo in pomanjkanjem spanja večjih življenjskih dogodkov, kot je pandemija obstaja dvosmerna povezava. Pomanjkanje covida-19 (Altena et al., 2020; Morin et al., 2020). kakovosti spanja je posredno vplivalo na potek pandemije preko povečanega tveganja za okužbo, Pandemija covida-19 predstavlja izredne razmere za težji potek in slabšo prognozo bolezni, hkrati pa na področju javnega zdravja (WHO, 2020), zaradi je pandemija vplivala na večjo razširjenost težav s katerih so nastale nepričakovane spremembe v spanjem (Neculicioiu et al., 2022). Težave s spanjem življenjskem slogu za nepredvidljivo dolžino časa in so bile povezane z akutno in dolgotrajno obliko so vplivale tudi na spanje ljudi (Salehinejad et al., covida-19, v splošni populaciji pa so se pojavljale 2022). Posledično je pandemija negativno vplivala predvsem zaradi posledic delnih in popolnih zaprtij na ključne vidike dobrega počutja, vključno z družbe s spremenjenimi delovnimi in šolskimi vedenjem, čustvovanjem, kognicijo in socialnimi urniki, socialne izolacije, pomanjkanja psihološke odnosi (Salehinejad et al., 2022). podpore, zmanjšanja izpostavljenosti dnevni svetlobi, zmanjšanja fizične aktivnosti, povečane Zdravo spanje je skupen izraz, ki združuje različne uporabe digitalnih naprav, pretirane količine elemente spanja, kot so trajanje, čas uspavanja informacij in pojavljanje lažnih novic, občutka in prebujanja, rednost, učinkovitost in z njimi negotovosti ter strahu pred prenosom okužbe povezano zadovoljstvo (Neculicioiu et al., 2022). (Batool-Anwar et al., 2021; Hisler & Twenge, 2020; Spanje je povezano s fiziologijo človeškega telesa, John-Henderson et al., 2021 Neculicioiu et al., zaradi česar se potrebe po spanju spreminjajo v 2022). Ustrezna količina izpostavljenosti dnevni odvisnosti od življenjskega obdobja. Ameriška svetlobi in ustaljena dnevna rutina sta nujna za nacionalna fundacija za spanje kot optimalno vzdrževanje cirkadianega ritma – oba dejavnika dolžino spanja opredeljuje 14 do 17 ur spanja za sta bila v času pandemije okrnjena (Morin et novorojenčke, 12 do 15 ur spanja za dojenčke al., 2020). Prav tako je iz literature znano, da sta do enega leta, 11 do 14 ur spanja za otroke med duševno zdravje in spanje vzajemno povezana. prvim in drugim letom, 10 do 13 ur spanja za Povečana razširjenost težav v duševnem zdravju predšolske otroke (stare 3 do 5 let), 9 do 11 ur za (stresa, depresije, anksioznosti, postravmatske šolske otroke, 8 do 10 ur za mladostnike, 7 do 9 stresne motnje) v času pandemije lahko vsaj delno ur za mlajše odrasle in odrasle (stare 18 do 64 let) pojasni porast težav s spanjem (Neculicioiu et ter 7 do 8 ur za starejše odrasle (Hirshkowitz et al., al., 2022). Globalna prevalenca težav s spanjem, 2015). merjena skozi oceno kvantitete in kvalitete spanja, je v času pandemije covida-19 ocenjena na 40,5 Dejavniki, ki motijo običajne vzorce spanja, lahko %. Pomanjkanje spanja je bilo najbolj razširjeno različno prizadenejo posameznike in vodijo do med bolniki s covidom-19 (52,3 %) ter otroci in 22 mladostniki (46 %), sledijo zdravstveni delavci (42,5 V primeru standardne napake ocene več kot 5 %), skupine z izraženimi zdravstvenimi potrebami % je deležu dodana črka M kot »manj natančna (kronični bolniki, nosečnice – 41,5 %), univerzitetni ocena«. študentje (41.1 %) in splošna populacija (36.73 %) (Jahrami et al., 2022). Osnovna predstavitev podatkov o vplivu pandemije na spanje je potekala s pomočjo Namen prispevka je predstaviti aktualne podatke socio-demografskih in drugih pojasnjevalnih o razširjenosti težav spanjem, ki se nanašajo na spremenljivk, ki so bile vključene v vprašalnik eno od prvin zdravega spanja - optimalno dolžino ali preračunane iz osnovnih spremenljivk: spol, spanja, v času pandemije covida-19 med odraslimi 10-letne starostne skupine, štiri skupine dosežene prebivalci Slovenije. stopnje izobrazbe, zakonski stan, zaposlitveni status in druge. Za oceno duševnega zdravja kot 2 METODE pojasnjevalne spremenljivke je bilo uporabljeno orodje MHI5 (angl. Mental Health Inventory-5), V prispevku so predstavljeni podatki iz Nacionalne ki je sestavljeno iz petih vprašanj (ali se je oseba raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI- v zadnjih 30 dneh počutila zelo nervozno; PANDA) 2021, ki jo je v letu 2021 izvedel Nacionalni malodušno in potrto; sproščeno in umirjeno; inštitut za javno zdravje (NIJZ). Pregledna na tleh; srečno). Osebe so odgovor podale na presečna raziskava, ki temelji na kvantitativnem 5-stopenjski lestvici pogostosti. Na podlagi raziskovanju, vključuje polnoletne prebivalce odgovorov se je osebe razvrstilo v tri kategorije, Slovenije, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih (niso in sicer na tiste z veliko verjetnostjo težav v institucionalizirani). Osnovni cilji raziskave so bili duševnem zdravju, tiste z možno prisotnostjo raziskati, kako je pandemija covida-19 vplivala na težav v duševnem zdravju ter tiste brez težav v življenje prebivalcev ter identifikacija tveganih duševnem zdravju. Kazalnik spanja je izračunan ciljnih skupin. Podlaga raziskave je bil vprašalnik iz vprašanja »Koliko ur na dan običajno spite med Svetovne zdravstvene organizacija (SZO), ki je bil delovnim tednom?«. Anketiranci so izbirali med preveden in prilagojen nacionalnim razmeram. odgovornimi kategorijami: več kot 8 ur, 8 ur, od 7 do manj kot 8 ur, od 6 do manj kot 7 ur, manj kot Reprezentativen vzorec v velikosti 8000 oseb 6 ur. Na podlagi priporočil Ameriške nacionalne je pripravil Statistični urad Republike Slovenije fundacije za spanje so se podane odgovorne (SURS) iz Centralnega registra prebivalcev (CRP) na kategorije smiselno združile in sicer smo skupaj podlagi stratificiranega enostavnega slučajnega preučevali tiste, ki so poročali o vsaj sedmih urah vzorčnega načrta. Terensko zbiranje podatkov spanja na noč med delovnim tednom in tiste, ki je potekalo od 4. maja 2021 do 18. julija 2021 s so poročali o manj kot sedmih urah spanja na noč kombinacijo poštne in spletne ankete. Skupno je med delovnim tednom. V prispevku smo se bolj preko pošte ali spletne ankete sodelovalo 3030 posvetili slednjim. oseb, stopnja sodelovanja je bila 38,5-odstotna. Podatki, prikazani v prispevku so uteženi po spolu, 3 REZULTATI 10-letnih starostnih skupinah in statistični regiji, z referenčnim datumom 1. 1. 2021. 41,8 % odraslih prebivalcev in prebivalk Slovenije je med pandemijo covida-19 spalo manj kot 7 ur Za ugotavljanje povezanosti smo uporabili test hi- na noč med delovnim tednom. Deleža oseb, ki kvadrat (χ2), z z-testom pa smo primerjali deleže so poročale o neoptimalni dolžini spanja sta bila med posameznimi pari demografskih kategorij primerljiva pri ženskah (40,5 %) in moških (43,0 %). (pri tem smo uporabili Bonferronijev popravek). Delež je bil največji v starostni skupini 50 do 59 let Za raven statistične značilnosti smo upoštevali (48,4 %) in je bil statistično značilno večji v primerjavi vrednost p≤ 0,05. V prispevku so objavljeni z deležem pri mlajših odraslih, starih 18 do 29 let podatki, pri katerih je standardna napaka ocene (35,5 %) ter starejših odraslih, starih 60 do 69 (38,7 deleža 5 % ali manj, kar pomeni, da je ocena %) in 70 ali več (37,4 %). Deleži oseb, ki so poročale o dovolj natančna, zato je objavljena brez omejitve. neoptimalni dolžini spanja med delovnim tednom 23 se med posameznimi kategorijami dosežene med brezposelnimi (29,9 %), upokojenci (37,1 stopnje izobrazbe niso pomembno razlikovali, %) ter dijaki in študenti (28,7 %). Deleži oseb, ki prav tako ne med kategorijami zakonskega stanu. so poročale o neoptimalni dolžini spanja med Delež je bil značilno večji med osebami, ki ne živijo delovnim tednom, se glede na kohezijsko regijo in same (42,6 %), kar ni bilo povezano s sobivanjem glede na to, ali je bila finančna situacija osebe boljša z mladoletnimi družinskimi člani. Glede na status kot pred pandemijo, slabša kot pred pandemijo aktivnosti je bil delež oseb, ki so spale manj kot oziroma nespremenjena, niso statistično značilno 7 ur na noč med delovnim tednom, največji med razlikovali, prav tako se niso razlikovali glede na zaposlenimi in samozaposlenimi (47,8 %) in je bil to, ali je oseba prebolela (oz. je v prebolevanju) statistično značilno večji v primerjavi z deležem covid-19 ali ne. Tabela 1: Rezultati presečne raziskave SI-PANDA Delež oseb, ki so spale manj kot 7 ur/noč med Prim. med Pojasnjevalne spremenljivke delovnim tednom skupinami* Vsi vsi (n= 2982) 41,8 % Spol Moški 43,0 % Ženski 40,5 % Starostne skupine A Od 18 do 29 let 35,5 % CD B Od 30 do 39 let 44,1 % C Od 40 do 49 let 45,0 % A D Od 50 do 59 let 48,4 % AEF E Od 60 do 69 let 38,7 % D F Od 70 let in več 37,4 % D Kdo poleg vas še živi v A Živim sam - DA 38,1 % B vašem gospodinjstvu? B NE živim sam 42,6 % A Status aktivnosti A Zaposlen, samozaposlen 47,8 % BCDE B Dijak, študent 28,7 % AC C Upokojenec 37,1 % ABD D Brezposeln 29,9 % AC E Drugo 36,2 %M A Duševno zdravje - A Velika verjetnost težav v duševnem zdravju 52,6 % BC MHI5 B Možnost prisotnost težav v duševnem zdravju 44,7 % AC C Brez težav v duševnem zdravju 38,5 % AB Debelost A Da 48,9 % B B Ne 40,2 % A Trenutni kadilec A Nekadilci 39,6 % B B Trenutni kadilci 52,4 % A *Vrednost statistično značilno odstopa od označene kategorije pojasnjevalne spremenljivke, razlike so interpretirane glede na izračun z Bonferronijevim popravkom M Podatek manj natančen 24 Delež oseb, ki so poročale o neoptimalni dolžini Študije iz tujine poročajo, da se je trajanje spanja spanja med delovnim tednom, je bil največji med v času pandemije covida-19 podaljšalo, vendar osebami, ki so imele z MHI5 orodjem izmerjeno je ob tem prišlo do poslabšanja kakovosti spanja veliko verjetnost duševnih težav in je znašal 52,6 in do zakasnjenega časa uspavanja in prebujanja % ter je bil statično značilno večji v primerjavi (Batool-Anwar et al., 2021; Neculicioiu et al., 2022). z deležem v skupini, ki glede na orodje MHI5 Omenjene študije so bile opravljene v začetku ni imela težav v duševnem zdravju (38,5 %) pandemije - med in po prvem valu. Znano je, da se oziroma je rezultat meritve le nakazal možnost stresni odziv odraža v povečanem vnetnem odzivu težav v duševnem zdravju (44,7 %). Delež oseb, in motnjah v kontinuiteti ter strukturi spanja. ki so spale manj kot 7 ur na noč med delovnim Ob akutnem stresu prvotno narasteta dolžina tednom se glede na to, ali je oseba navajala spanja in specifična dolžina globokega spanja – prisotnost kronične bolezni oziroma je ni navajala, SWS (slow wave sleep), kar vsaj delno pojasni ni pomembno razlikoval, delež pa je bil statistično podaljšano trajanje spanja v začetku pandemije. pomembno večji med trenutnimi kadilci (52,4 %) Toda ob kronični prisotnosti omenjenih dejavnikov kot med nekadilci in bivšimi kadilci skupaj (39,6 se pojavijo negativne spremembe v urejenosti %). Prav tako je bil delež oseb, ki so spale manj (zmanjšana dolžina in učinkovitost spanja) in kot 7 ur na noč med delovnim tednom, statistično arhitekturi (zmanjšana dolžina SWS in porast pomembno večji med osebami z debelostjo (48,9 dolžine REM) spanja, kar se odraža v nezdravem %) kot med tistimi, ki imajo indeks telesne mase spanju in posledično v povečanem vnetju (Irwin, pod ravnjo, ki opredeljuje debelost (40,2 %). 2019). 4 RAZPRAVA Izsledki presečne raziskave SI-PANDA kažejo, da je 41,8 % odraslih prebivalcev in prebivalk Nezdravo spanje, še posebej neoptimalna dolžina Slovenije v času pandemije covida-19 med spanja, ima takojšnje negativne učinke, ki se delovnim tednom spalo premalo – torej 721 000 odražajo v povečani občutljivosti, utrujenosti in Slovenk in Slovencev. Med starostnimi skupinami impulzivnosti posameznika (Vrečko Pizzulin & smo zaznali pomembne razlike v deležu oseb, Štukovnik, 2021). Neoptimalna dolžina spanja – ki so poročale o neoptimalni dolžini spanja tako premalo spanja kot tudi preveč spanja – ima med delovnim tednom. Spol kot pojasnjevalni tudi dolgoročnejše negativne učinke. Povezujemo dejavnik ni bistveno vplival na dolžino spanja med jo s srčno-žilnimi boleznimi, diabetesom tipa delovnim tednom, prav tako se dosežena stopnja 2, hipertenzijo, boleznimi dihal, debelostjo pri izobrazbe, zakonski stan, kohezijska regija bivanja, otrocih in odraslih, slabšo samooceno zdravja trenutna finančna situacija, prisotnost kronične ter z večjo splošno umrljivostjo (Cappuccio et bolezni ter okužba s covid-19 niso izkazali kot al., 2010; Jike et al., 2018). Mehanizmi, ki so v pomembni pojasnjevalni dejavniki. Delež oseb, ki ozadju povezanosti med spanjem in omenjenimi so v času pandemije covida-19 spali manj kot 7 ur zdravstvenimi pojavi, niso popolnoma pojasnjeni. na noč med delovnim tednom, je bil največji med Obstajajo dokazi, da kratek čas spanja neposredno tistimi, ki ne živijo sami, kar pa ni bilo povezano vpliva na splošno umrljivost preko patofizioloških s sobivanjem z otroci, mlajšimi od 18 let. Glede sprememb, vezanih na kratko trajanje spanja, na status aktivnosti je bil delež oseb, ki so spale medtem ko je pri podaljšanem času spanja vpliv manj kot 7 ur na noč med delovnim tednom, predvsem posreden preko sočasnega obstoja največji med zaposlenimi in samozaposlenimi. Za drugih zdravstvenih stanj. Ljudje, ki spijo dlje kot primerjavo navajamo izsledke tujih študij, ki so se priporoča za njihovo starost, imajo pogosteje pokazale, da je kratkotrajno spanje povezano z sočasno prisotno depresivno simptomatiko, neporočenostjo, pogostejšim popivanjem, nižjim nižji socialno-ekonomski status, so manj telesno socialno-ekonomskim statusom, nižjo stopnjo dejavni, imajo še neprepoznano bolezensko stanje izobrazbe, opravljanjem več služb hkrati ter oziroma lahko gre v osnovi za rakavo obolenje in z gledanjem televizije pred spanjem (Itani et al., njim povezano utrujenost (Cappuccio et al., 2010). 2017; Jike et al., 2018). 25 Prisotnost duševnih težav se je v pričujoči raziskavi Celju, v marcu 2019 smo s somnologinjo pripravili izkazala kot pomemben pojasnjevalni dejavnik sporočilo za medije. Leta 2020 smo v sodelovanju neoptimalne dolžine spanja med delovnim s somnologi izdali priporočila za zdravo spanje tednom. Ugotavljamo tudi pomemben vpliv otrok in odraslih v elektronski obliki, ki smo jih v kajenja in debelosti. Tudi v ameriški študiji so letu 2022 ob podpori Nacionalnega programa pridobivanje telesne teže med pandemijo povezali duševnega zdravja – Programa MIRA natisnili ter s krajšo dolžino spanja in uživanjem prigrizkov jih distribuirali do ključnih deležnikov. V letih 2021 po večerji, predvsem na račun zakasnjene ure in 2022 smo ob sodelovanju različnih partnerjev uspavanja, zmanjšane količine telesne dejavnosti obeležili svetovni dan spanja s sporočilom za ter izdatnejšim prehranjevanjem kot odzivom na medije. Vseskozi izvajamo izobraževanja strokovnih stresno obremenitev (Zeigler et al., 2020). Obstaja delavcev v okviru Slovenske mreže zdravih šol. tudi povezava v obratni smeri, saj debelost Za šolarje smo pripravili delovne liste, s katerimi posredno vpliva na pomanjkanje spanja preko aktivno spoznavajo pomen spanja in priporočila komorbidnosti kot je spalna apneja (Ogilvie & za dobro spanje. Poleg gradiv za otroke in odrasle Patel, 2017). smo pripravili infografiki o pomenu spanja ter priporočilih za spanje šolarjev in mladostnikov v Kratko trajanje spanja je spremljevalec sodobnega elektronski obliki in bodo ob podpori Programa načina življenja in ima potencial, da doseže MIRA kot plakati diseminirani tudi v tiskani obliki. V epidemične razsežnosti (Cappuccio et al., 2010; marcu 2022 smo organizirali nacionalno strokovno Neculicioiu et al., 2022). Tuji avtorji navajajo, srečanje z naslovom Mladostniki in spanje z več da bi bilo potrebno premajhno količino spanja kot 300 udeleženci. Promotorji Programa MIRA obravnavati kot dejavnik tveganja nezdravega so izvedli preventivno akcijo na ljubljanskih ulicah življenjskega sloga, ki ga močno določa okolje in z razdeljevanjem promocijskega materiala. V ga je mogoče spremeniti z javnozdravstvenimi marcu 2022 je bilo na socialnih omrežjih NIJZ in pristopi in ukrepi. Potrebna so prizadevanja Zgeni.se, z več kot 90.000 sledilci, veliko objav za ugodne spremembe fizičnega in delovnega na temo spanja. Na NIJZ spletni strani je zaživel okolja, ki omogočajo dovolj spanca in zmanjšujejo zavihek spanje, kjer so zbrani različni prispevki na pogostost težav s pomanjkanjem spanja to tematiko. (Anothaisintawee et al., 2016; Cappuccio et al., 2010). 5 ZAKLJUČEK Ameriški strokovnjaki so že v začetku pandemije opozarjali, da je potrebno prebivalstvo tudi Prispevek je osvetlil pomen dolžine spanja kot dobro informirati o pomenu spanja in zdravih ključnega elementa zdravega spanja in razširjenost spalnih navadah za spopadanje s pandemijo težav z neoptimalno dolžino spanja med odraslimi in preprečevanje ali zmanjšanje dolgoročnih prebivalci Slovenije v času pandemije covida-19. škodljivih izidov. Opozorili so na pomen vzgoje V prihodnje bo potrebno pri promociji zdravega za zdravo spanje kot ene od prednostnih nalog spanja dati poudarek optimalni dolžini spanja javnozdravstvenih strokovnjakov (Morin et in ljudi opolnomočiti za spremembo v smeri al., 2020). Priporočila za zdravo spanje oz. izboljšanja spalnih navad ter hkrati ustvarjati higiena spanja, ki vključuje vedenjske in okoljske pogoje za doseganje te spremembe. Spremljanje dejavnike, je široko dostopna strategija promocije podatkov o dolžini spanja pri različnih populacijskih zdravega spanja. Ozaveščanje o higieni spanja je skupinah je lahko dobra podlaga za kvantitativno z javnozdravstvenega vidika še posebej primeren vrednotenje sedanjih in bodočih javnozdravstvenih pristop, saj jo lahko z nizkimi stroški širimo v ukrepov v okviru promocije zdravega spanja. različnih oblikah na celotno populacijo (Mead & Irish, 2019). NIJZ se zato od leta 2017 bolj intenzivno ukvarja s promocijo pomena spanja. Tematika je bila predstavljena na strokovnem posvetu ob svetovnem dnevu zdravja 2018 v 26 LITERATURA Hisler, G. C., & Twenge, J. M. (2021). Sleep characteristics of U.S. adults before and during the COVID-19 Altena, E., Baglioni, C., Espie, C. A., El is, J., Gavriloff, D., pandemic. Social Science & Medicine, 276, 113849. Holzinger, B., Schlarb, A., Frase, L., Jernelöv, S., & https://doi.org/10.1016/j.socscimed.2021.113849 Riemann, D. (2020). Dealing with sleep problems Irwin, M. R. (2019). Sleep and inflammation: partners during home confinement due to the COVID-19 in sickness and in health. Nature Reviews outbreak: Practical recommendations from a task Immunology, 19(11), 702–715. https://doi. force of the European CBT-I Academy. Journal org/10.1038/s41577-019-0190-z of Sleep Research, 29(4), e13052. https://doi. org/10.1111/jsr.13052 Jahrami, H. A., Alhaj, O. A., Humood, A. M., Alenezi, A. F., Fekih-Romdhane, F., AlRasheed, M. M., Anothaisintawee, T., Reutrakul, S., Van Cauter, E., Saif, Z. Q., Bragazzi, N. L., Pandi-Perumal, S. R., & Thakkinstian, A. (2016). Sleep disturbances BaHammam, A. S., & Vitiel o, M. V. (2022). Sleep compared to traditional risk factors for diabetes disturbances during the COVID-19 pandemic: development: Systematic review and meta- A systematic review, meta-analysis, and meta- analysis. S leep Medicine Reviews, 30, 11-24. https:// regression. Sleep Medicine Reviews, 62, 101591. doi.org/10.1016/j.smrv.2015.10.002 https://doi.org/10.1016/j.smrv.2022.101591 Basnet, S., Merikanto, l., Lahti, T., Männistö, S., Jike, M., Itani, O., Watanabe, N., Buysse, D. J., & Laatikainen, T., Vartiainen, E., & Partonen, T. Kaneita, Y. (2018). Long sleep duration and health (2016). Associations of common chronic non- outcomes: A systematic review,meta-analysis and communicable diseases and medical conditions meta-regression. Sleep Medicine Reviews, 39, 25– with sleep-related problems in a population-based 36. https://doi.org/10.1016/j.smrv.2017.06.011 health examination study. Sleep Science, 9(3), 249- 254. https://doi.org/10.1016/j.slsci.2016.11.003 John-Henderson, N. A., Oosterhoff, B., Hal , B., Johnson, L., Lafromboise, M. E., Malatare, M., Salois, E., Batool-Anwar, S., Robbins, R., Ali, S. H., Capasso, A., & Carter, J. R. (2021). Covid-19 and changes in Foreman, J., Jones, A. M., Tozan, Y., DiClemente, sleep health in the Blackfeet Community. Sleep R. J. in Quan, S. F. (2021). Examining changes in Medicine, 85, 87-93. https://doi.org/10.1016/j. sleep duration associated with the onset of the sleep.2021.06.041 COVID-19 pandemic: Who is sleeping and who is not? Behavioral Medicine. https://doi.org/10.1080 Léger, D., Guil eminault, C., Bader, G., Lévy, E., & /08964289.2021.2002800 Paillard, M. (2002). Medical and socio-professional impact of insomnia. Sleep, 25(6), 625-629. https:// Cappuccio, F. P., D‘Elia, L., Strazzul o, P., & Mil er, M. doi.org/10.1093/sleep/25.6.621 A. (2010). Sleep duration and al -cause mortality: a systematic review and meta-analysis of Mead, M. P., & Irish, L. A. (2019). Application of health prospective studies. Sleep, 33(5), 585-592. https:// behaviour theory to sleep health improvement. doi.org/10.1093/sleep/33.5.585 Journal of Sleep Research, 29(5), e12950. https:// doi.org/10.1111/jsr.12950 Eugene, A. R., & Masiak, J. (2015). The Neuroprotective Aspects of Sleep. MEDtube Science, 3(1), 35-40. Morin, C. M., Carrier, J., Bastien, C., Godbout, R., & Canadian Sleep and Circadian Network. (2020). Grima, N. A., Bei, B., & Mansfield, D. (2019). Insomnia Sleep and circadian rhythm in response to the theory and assessment. Australian Journal of COVID-19 pandemic. Canadian Journal of Public General Practice, 48(4), 193-197. https://doi. Health, 111(5), 654-657. https://doi.org/10.17269/ org/10.31128/AJGP-12-18-4780 s41997-020-00382-7 Hirshkowitz, M., Whiton, K., Albert, S. M., Alessi, Neculicioiu, V. S., Colosi, I. A., Costache, C., Sevastre- C., Bruni, O., DonCarlos, L., Hazen, N., Herman, Berghian, A., & Clichici, S. (2022). Time to Sleep?-A J., Katz, E. S., Kheirandish-Gozal, L., Neubauer, Review of the Impact of the COVID-19 Pandemic on D. N., O‘Donnel , A. E., Ohayon, M., Peever, J., Sleep and Mental Health. International Journal of Rawding, R., Sachdeva, R. C., Setters, B., Vitiel o, Environmental Research and Public Health, 19(6), M. V., Ware, J. C., & Adams Hil ard, P. J. (2015). 3497. https://doi.org/10.3390/ijerph19063497 National Sleep Foundation‘s sleep time duration recommendations: methodology and results summary. Sleep Health, 1(1), 40-43. https://doi. org/10.1016/j.sleh.2014.12.010 27 Ogilvie, R. P., & Patel, S. R. (2017). The epidemiology of sleep and obesity. Sleep Health, 3(5), 383-388. https://doi.org/10.1016/j.sleh.2017.07.013 Salehinejad, M. A., Azarkolah, A., Ghanavati, E., & Nitsche, M. A. (2022). Circadian disturbances, sleep difficulties and the COVID-19 pandemic. Sleep Medicine, 91, 246-252. https://doi.org/10.1016/j. sleep.2021.07.011 Shil ington, K. J., Vanderloo, L. M., Burke, S. M., Ng, V., Tucker, P., & Irwin, J. D. (2022). Not so sweet dreams: adults‘ quantity, quality, and disruptions of sleep during the initial stages of the COVID-19 pandemic. Sleep Medicine, 91, 189-195. https:// doi.org/10.1016/j.sleep.2021.02.028 Vrečko Pizzulin, V., & Štukovnik, V. (2021). Spanje med epidemijo covid-19. KLIP-revija za teorijo in prakso klinične psihologije, 13, 26-27. World Health Organization. (2020). COVID 19 Public Health Emergency of International Concern (PHEIC) Global research and innovation forum. https://www.who.int/publications/m/item/covid- 19-public-health-emergency-of-international- concern-(pheic)-global-research-and-innovation- forum Zeigler, Z. , Forbes, B. , Lopez, B., Pedersen, G. , Welty, J., Deyo, A. , & Kerekes, M. (2020). Self-quarantine and weight gain related risk factors during the COVID-19 pandemic. Obesity Research & Clinical Practice, 14(3), 210-216. https://doi.org/10.1016/j. orcp.2020.05.004 28 DUŠEVNO doc. dr. Helena Jeriček Klanšček, dr. Maja Roškar, doc. dr. Saška Roškar, mag. Tina Zupanič, Varineja ZDRAVJE OTROK IN Drašler, Matej Vinko MLADOSTNIKOV PRED Nacionalni inštitut za javno zdravje IN MED PANDEMIJO COVIDA-19 MENTAL HEALTH OF CHILDREN AND Povzetek ADOLESCENTS BEFORE Mladostniki so se med pandemijo covida-19 AND DURING THE glede na ugotovitve tujih raziskav pogosteje soočali z občutki osamljenosti, stresa in tesnobe, COVID-19 PANDEMIC poslabšala sta se zadovoljstvo z življenjem, povečal se je delež mladostnikov z duševnimi težavami in motnjami. Namen pričujoče raziskave Abstract je bil ugotoviti, kakšno je bilo duševno zdravje mladostnikov med pandemijo in kako se je leta According to the findings from different countries, 2020 spremenilo v primerjavi z letom 2018 v adolescents were more likely to experience Sloveniji. Uporabili smo podatke raziskave Z feelings of loneliness, stress and anxiety, had lower zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju life satisfaction during the COVID-19 pandemic. (HBSC), ki je bila izvedena v februarju 2018 in Moreover, a higher prevalence of mental health oktobru 2020. V obeh izvedbah raziskave je bil difficulties and disorders were observed among vključen isti vzorec všolanih otrok in mladostnikov, them. The aim of our research was to study ki so v šolskem letu 2017/2018 obiskovali 6. razred whether and how the mental health of Slovenian osnovne oziroma 1. letnik srednje šole, v šolskem adolescents changed during the pandemic letu 2020/2021 pa 9. razred osnovne oziroma 4. in the year 2020 compared to the year 2018. letnik srednje šole. Rezultati kažejo, da se je v Data from the Health Behavior in School-aged letu 2020 večina kazalnikov duševnega zdravja v Children (HBSC) study, conducted in February primerjavi z letom 2018 poslabšala. Mladostniki 2018 and October 2020, were used. In both so bili manj zadovoljni s svojim življenjem in so implementations of the study, the same sample doživljali več psihosomatskih simptomov. Povečal of children and adolescents, who attended the 6th se je delež tistih, pri katerih je obstajala verjetnost grade of primary or 1st year of secondary school klinično pomembnih težav v duševnem zdravju in the school year 2017/2018 and the 9th grade in delež otrok z verjetnostjo depresije. Duševno of primary or 4th year of secondary school in the zdravje se je v večji meri poslabšalo pri dekletih in school year 2020/2021, was included. The results med mlajšimi mladostniki. So pa mladostniki leta show that in 2020 most mental health indicators 2020 manj pogosto poročali o občutkih žalosti v worsened, compared to 2018. Adolescents were zadnjem letu ter razmišljanju o samomoru. Glede less satisfied with their lives and experienced na to, da je bila naša longitudinalna raziskava more psychosomatic symptoms. The proportion izvedena ravno v času pandemije covida-19, of adolescents who were likely to have clinical y moramo biti pri primerjavah med letoma previdni, relevant mental health problems and those with saj ne moremo sklepati, ali in v kakšni meri je k a probability of depression has increased. On razlikam (poslabšanju) v izbranih kazalnikih med the other hand, in 2020, adolescents were less letoma prispevala pandemija in v kakšni meri gre za likely to report feelings of sadness in the last year spreminjanje, povezano s starostjo (odraščanjem). and suicidal thoughts. Significant differences in mental health were observed among adolescents Ključne besede: mladostniki, duševno zdravje, covid-19 29 negative impact on girls and younger adolescents. duševnem zdravju (Ravens-Sieberer et al., 2021) Since our longitudinal study coincides with the in prisotnost simptomov depresivne in anksioznih COVID-19 pandemic, we need to be precautious motenj (Hafstad et al., 2021). Hafstad in sodelavci when comparing the results between the years. (2021) so ugotovili, da se je duševno zdravje Namely, we cannot conclude whether and to what med pandemijo – v primerjavi s stanjem pred extent the COVID-19 pandemic contributed to pandemijo – v večji meri poslabšalo pri dekletih the differences (deterioration) in selected mental (v primerjavi s fanti), pri starejših mladostnikih, health indicators during the two years, and to pri mladostnikih, ki so poročali o nizkih dohodkih, what extent those changes were age-related. tistih, ki so živeli v enostarševskih družinah, imeli starše s težavami v duševnem zdravju, so uživali Keywords: adolescents, mental health, COVID-19 droge ali bili trpinčeni s strani staršev. Ravens- Sieberer in sodelavci (2021), ki so raziskovali vpliv 1 UVOD pandemije na z zdravjem povezano kakovost življenja in duševno zdravje otrok in mladostnikov, so ugotovili, da se je duševno zdravje bolj izrazito Duševne motnje predstavljajo 16 % svetovnega poslabšalo pri mlajših otrocih (7- do 10-letnikih) v bremena bolezni in poškodb med otroki in primerjavi s starejšimi (11- do 13-letniki) in bolj pri mladostniki, starimi med 10 in 19 let. Po ocenah dekletih kot pri fantih. Poleg tega so ugotovili, da Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo se je duševno zdravje v večji meri poslabšalo pri od 10 do 20 % vseh otrok in mladostnikov otrocih z nizkim socialno-ekonomskim statusom, na svetu težave v duševnem zdravju (WHO, migrantskim statusom in manjšim bivalnim 2019). K temu je v zadnjih dveh letih še dodano prostorom. Hill in sodelavci (2012) so raziskovali prispevala pandemija covida-19, ki je močno tveganje za samomor med pandemijo covida-19 posegla v ustaljen vsakdan otrok in mladostnikov. pri mladostnikih, starih od 11 do 21 let, ter dobljene Ti so bili v času pandemije izpostavljeni številnim podatke primerjali s podatki iz leta 2019. Rezultati spremembam - od sprememb v družinskem in so pokazali, da so imeli mladostniki bistveno več socialnem okolju pa do spoznavanja z novim samomorilnih misli ter več poskusov samomora načinom šolanja, ki je zaradi zaprtja izobraževalnih med pandemijo kot leto prej. Poleg tega so med ustanov v tem obdobju potekalo na daljavo, ter pandemijo zaznali večje tveganje za samomorilne drugačnega preživljanja prostega časa. Raziskave iz misli pri ženskah (v primerjavi z moškimi). Soest in tujine kažejo, da je približno tretjina mladostnikov sodelavci (2020), ki so v času zaprtih šol in strogih med pandemijo poročala o nezadovoljstvu z ukrepov proti covidu-19 (v letu 2020) izvedli življenjem (Myhr et al., 2021; Soest et al., 2020) in spletno anketo in dobljene rezultate primerjali s doživljanju psihosomatskih simptomov (Liu et al., podobnimi raziskavami, izvedenimi v letu 2019, so 2020). Skoraj 18 % jih je imelo veliko verjetnost za ugotovili slabše zadovoljstvo z življenjem tako pri doživljanje klinično pomembnih težav v duševnem dekletih kot pri fantih. zdravju (Ravens-Sieberer et al., 2021) in nekaj manj kot polovica verjetnost depresije (Zhou et Namen prispevka je bil raziskati duševno zdravje al., 2021). Slabše duševno zdravje so imela dekleta slovenskih mladostnikov med pandemijo leta 2020 v primerjavi s fanti (Myhr et al., 2021; Ravens- ter primerjati rezultate med letoma 2018 in 2020. Sieberer et al., 2021; Soest et al., 2020; Tang et al., Prav tako smo želeli raziskati, kako je bilo duševno 2021) in starejši mladostniki (Liu et al., 2020; Myhr zdravje mladostnikov med pandemijo covida-19 et al., 2021; Ravens-Sieberer et al., 2021; Soest et povezano z različnimi socialno-demografskimi al., 2020; Tang et al., 2021; Zhou et al., 2021). dejavniki, kot so spol, starost, samoocenjeno družinsko blagostanje, tip družine ter zaposlenost Raziskave, ki so primerjale stanje pred in med staršev. pandemijo, kažejo, da je med pandemijo prišlo do poslabšanja pri večini kazalnikov duševnega zdravja, kot so npr. nezadovoljstvo z življenjem (Soest et al., 2020), prisotnost klinično pomembnih težav v 30 2 METODE Izidi duševnega zdravja so zajemali naslednje spremenljivke: Raziskava temelji na kvantitativni raziskovalni – Zadovoljstvo z življenjem: vprašanje o zadovoljstvu paradigmi. V prispevku so uporabljeni podatki, se je ocenjevalo v razponu vrednosti od 0 do 10 zbrani v okviru mednarodne raziskave Z zdravjem točk; zadovoljne z življenjem smo opredelili tiste z povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), oceno 9 ali 10 točk, nezadovoljne z življenjem tiste izvedene v letih 2018 in 2020. z oceno od 0 do 8 točk). – Psihosomatski simptomi: udeležence smo razvrstili Raziskava HBSC se običajno izvaja vsake štiri leta, v dve skupini, v skupino z enim ali manj simptomov, leta 2020 pa je bila izvedena dodatna raziskava v skupino z dvema ali več simptomi, ki se pojavljajo z namenom pridobiti podatke o tem, kako je enkrat na teden ali pogosteje; nabor psihosomatskih pandemija covida19 vplivala na zdravje otrok in simptomov: glavobol, bolečine v želodcu in hrbtu, mladostnikov. Raziskavo je izvedel Nacionalni občutek potlačenosti, razdražljivost, nervoznost, inštitut za javno zdravje (NIJZ) na istem vzorcu 6. nespečnost, omotičnost in vrtoglavica). razredov osnovnih in 1. letnikov srednjih šol, ki so – Klinično pomembne težave v duševnem zdravju: bili zajeti v raziskavi HBSC, v šolskem letu 2017/2018 uporabili smo Vprašalnik prednosti in slabosti in so v šolskem letu 2020/2021 obiskovali 9. razred (angl. Strength and Difficulties Questionnaire, SDQ), osnovne oziroma 4. letnik srednje šole. razpon vrednosti od 0 do 40 točk; udeležence smo uvrstili v dve skupini: v skupino z visoko verjetnostjo 2.1 Opis vprašalnika prisotnosti klinično pomembnih težav na področju duševnega zdravja, ocena 16 točk in več, v drugo V letu 2018 smo uporabili mednarodni vprašalnik skupino z nizko verjetnostjo klinično pomembnih raziskave HBSC (Inchley et al., 2018), ki je zajemal težav na področju duševnega zdravja, ocena od 0 raznolika področja - od zdravja in počutja, do 15 točk). prehranskih navad, telesne dejavnosti in sedečih – Verjetnost depresije: uporabili smo lestvico WHO- vedenj, hujšanja in telesne samopodobe, družine in 5, razpon vrednosti od 1 do 100 točk; udeležence vrstnikov, pa do tveganih vedenj, spolnega zdravja, smo razdelili v 3 kategorije: 1) slaba kakovost poškodb in nasilja. V letu 2020 smo nekatera življenja in velika verjetnost depresije z oceno od vprašanja nadomestili z dodatnimi vprašanji o 0 do 28 točk; 2) slabše duševno zdravje, a ne nujno doživljanju pandemije. V pričujoči analizi smo depresija z oceno od 29 do 50 točk; in 3) dobro uporabili podatke o socialno-demografskih duševno zdravje in odsotnost depresije z oceno od značilnostih in izdih duševnega zdravja. Socialno- 51 do 100 točk). demografske značilnosti so zajemale naslednje – Občutki žalosti in osamljenosti: uporabili smo spremenljivke: vprašanje, ali so bili v zadnjih 12 mesecih kdaj dva ali več tednov zapored skoraj vsak dan tako žalostni – spol (fantje, dekleta); ali obupani, da so prenehali opravljati običajne – starost oziroma šolski razred (9. razred osnovne dejavnosti, na kar so lahko odgovorili pritrdilno ali šole, 4. letnik srednje šole); nikalno. – subjektivna ocena denarnega blagostanja družine – Razmišljanje o samomoru: uporabili smo vprašanje, (udeleženci so ocenili družinsko blagostanje kot ali so udeleženci v zadnjih 12-ih mesecih razmišljali nadpovprečno, povprečno, podpovprečno); o tem, da bi poskušali narediti samomor, na kar so lahko odgovorili pritrdilno ali nikalno. – tip družine (primerjali smo udeležence iz enostarševskih in rekonstruiranih družin s tistimi iz klasičnih družin); – zaposlenost staršev (primerjali smo udeležence z vsaj enim staršem brezposelnim s tistimi z obema zaposlenima staršema). 31 2.2 Opis vzorca več psihosomatskih simptomov več kot enkrat na Vzorec 2020 zajema učence 9. razredov, ki so teden. Približno četrtina udeležencev (24,1 %) se bili leta 2020 v povprečju stari 14 let ( n = 1854) je uvrstila v skupino z visoko verjetnostjo klinično in dijake 4. letnikov, ki so bili v povprečju stari pomembnih težav v duševnem zdravju in malo več 18 let ( n = 1198). Ti udeleženci so bili v raziskavo kot četrtina mladostnikov (26,2 %) je poročala, da HBSC vključeni že leta 2018, in sicer so takrat so bili v zadnjih 12-ih mesecih dva ali več tednov obiskovali 6. razred ter bili v povprečju stari 11 zapored skoraj vsak dan tako žalostni ali obupani, let ( n = 1985) ter 1. letnik in bili v povprečju stari da so prenehali opravljati običajne dejavnosti. 15 let ( n = 1681). Sodelovanje šol, učencev je Nekaj manj kot ena petina (18,8 %) je imela veliko bilo prostovoljno, pridobili smo soglasja staršev. verjetnost depresije (glede na vprašalnik WHO- Raziskavo je odobrila Komisija Republike Slovenije 5) in 13 % udeležencev je navajalo prisotnost za medicinsko etiko. Enoto vzorčenja je leta samomorilnih misli v zadnjem letu (Tabela 1). 2018 predstavljal razred oziroma oddelek in ne O slabšem duševnem zdravju so bolj pogosto posameznik, zato povezovanje med raziskavama poročala dekleta, dijaki (4. letnik SŠ), mladostniki na ravni posameznika ni možno, saj je bila raziskava iz družin s podpovprečnim blagostanjem, anonimna. Vzorčenje je bilo dvostopenjsko mladostniki iz enostarševskih družin ter tisti z vsaj stratificirano. V raziskavo v letu 2020 nismo mogli enim brezposelnim staršem (Tabela 1). Dekleta so vključiti dijakov nižjih in srednjih poklicnih šol, ki so imela v primerjavi s fanti statistično značilno slabše izobraževanje že zaključili, zato je bila raziskava v rezultate pri vseh merjenih kazalnikih duševnega 4. letnikih srednjih šol izvedena samo med dijaki zdravja. Največje razlike med osnovnošolci in srednjih tehniških in strokovnih šol ter gimnazij. srednješolci so bile opažene pri nezadovoljstvu V analizo smo zato tudi iz raziskave, izvedene v z življenjem (razlika 16,4 odstotne točke) in pri letu 2018, vključili samo dijake 1. letnikov srednjih doživljanju psihosomatskih simptomov (razlika 7,3 tehniških in strokovnih šol ter gimnazij. odstotne točke), pri ostalih kazalnikih pa so bile razlike med skupinama manjše od 5 odstotnih 2.3 Potek raziskave in obdelava podatkov točk. Obe raziskavi, HBSC 2018 in HBSC 2020, sta Mladostniki iz manj premožnih družin so v bili izvedeni preko spleta, s pomočjo spletne primerjavi z mladostniki iz bolj premožnih družin aplikacije 1KA (https://www.1ka.si/). Izvedba pogosteje poročali o tem, da niso zadovoljni anonimnega spletnega anketiranja je leta 2018 življenjem; 26,8 % več jih je navajalo samomorilne potekala v obdobju od 5. do 16. februarja, leta misli in prav tako jih je 23,6 % več doživljalo vsaj 2020 pa v obdobju od 5. do 23. oktobra. Podatki dva psihosomatska simptoma večkrat na teden. Pri so bili analizirani s programom IBM SPSS različice vseh kazalnikih duševnega zdravja smo ugotovili 25. Statistično značilnost razlik v deležih med statistično značilne razlike med mladostniki, ki so različnimi kategorijami smo preverjali s testom hi- živeli v klasičnih družinah, in tistimi iz enostarševske, kvadrat (χ2), z Z-testom pa smo primerjali deleže rekonstruirane ali družine drugačnega tipa. med posameznimi pari kategorij odgovorov (pri Največja razlika je bila v deležu mladostnikov, ki tem smo uporabili Bonferronijev popravek). Za so v zadnjem letu resno razmišljali o samomoru, raven značilnosti smo v vseh primerih upoštevali in sicer je bil delež pri tistih iz neklasičnih družin vrednost statistične značilnosti p ≤ 0,05. za 11,9 odstotne točke višji v primerjavi z vrstniki iz klasičnih družin. Slabše duševno zdravje so 3 REZULTATI navajali udeleženci, katerih vsaj eden od staršev med pandemijo ni imel službe – ti mladostniki so Stanje v letu 2020 poročali za od 5 do 10 odstotnih točk več težav kot mladostniki z obema zaposlenima staršema. Med pandemijo covida-19 (leta 2020) je večina (70,1 %) udeleženih mladostnikov v raziskavi poročala o nezadovoljstvu s svojim življenjem in ena tretjina (32,8 %) o tem, da je doživljala dva ali 32 Tabela 1: Duševno zdravje otrok in mladostnikov med pandemijo leta 2020 DRUŽINSKO ZAPOSLENOST SPOL RAZRED BLAGOSTANJE TIP DRUŽINE STARŠEV Vsi Fantje Dekleta 9. r. 4. let. Nad- Povpr. Pod- Enostar- Klasična Vsaj en Oba % % % OŠ SŠ povpr. % povpr. ševska % brezposeln zaposlena % % % % % % % Zadovoljstvo Nezadovoljni 70,1 65,2 74,9 63,7 80,1 61,2 83,2 90,0 75,9 68,6 74,8 69,7 z življenjem Zadovoljni 29,9 34,8 25,1 36,3 19,9 38,8 16,8 10,0 24,1 31,4 25,2 30,3 p <0,0001 <0,0001 <0,0001 0,0002 0,1190 Psiho- En ali manj 67,2 78,4 56,3 70,1 62,8 72,2 61,7 48,6 60,1 68,8 61,7 67,9 somatski znaki Dva ali več 32,8 21,6 43,7 29,9 37,2 27,8 38,3 51,4 39,9 31,2 38,3 32,1 p <0,0001 <0,0001 <0,0001 <0,0001 0,0226 SDQ Nizka verjetnost DT 75,9 82,0 70,0 77,0 74,3 80,9 70,8 54,6 68,3 77,5 68,4 76,7 Visoka verjetnost DT 24,1 18,0 30,0 23,0 25,7 19,1 29,2 45,4 31,7 22,5 31,6 23,3 p <0,0001 0,0991 <0,0001 <0,0001 0,0021 WHO-5 Dobro DZ 55,3 66,1 44,9 57,9 51,4 61,9 46,7 37,6 46,6 57,4 48,1 56,2 Slabše DZ 25,9 21,6 30,0 24,7 27,6 23,3 29,9 27,7 27,8 25,3 27,8 25,5 Depresija 18,8 12,3 25,1 17,4 21,0 14,8 23,4 34,7 25,6 17,3 24,1 18,3 p <0,0001 0,0017 <0,0001 <0,0001 0,0104 Občutki Da 26,2 17,5 34,8 24,7 28,7 23,0 29,7 38,7 32,6 24,9 34,1 25,3 žalosti in obupanosti Ne 73,8 82,5 65,2 75,3 71,3 77,0 70,3 61,3 67,4 75,1 65,9 74,7 p <0,0001 0,0143 <0,0001 0,0003 0,0005 Razmišljanje Da 13,0 9,4 16,5 12,4 14,0 10,4 14,3 37,2 22,7 10,8 19,8 12,3 o samomoru Ne 87,0 90,6 83,5 87,6 86,0 89,6 85,7 62,8 77,3 89,2 80,2 87,7 p <0,0001 0,2137 <0,0001 <0,0001 0,0006 Legenda: p – statično značilne razlike so zapisane odebeljeno. DZ – duševno zdravje. DT – duševne težave. WHO-5 – lestvica (angl. The World Health Organisation - Five Well Being Index) za merjenje duševnega blagostanja, uporablja pa se tudi v namene presejanja na depresivno motnjo. SDQ – Vprašalnik prednosti in slabosti (angl. Strenght and Difficulties Questionnaire, SDQ) za oceno verjetnosti klinično pomembnih težav v duševnem zdravju. 33 Primerjave med letoma 2018 in 2022 blagostanjem, in sicer pri vseh opazovanih Rezultati kažejo, da se je leta 2020 v primerjavi kazalnikih, razen pri občutkih žalosti, kjer med z letom 2018 (več o izsledkih HBSC raziskave letoma 2018 in 2020 ni bilo statistično značilnih 2018 v Jeriček Klanšček idr., 2019) pri slovenskih razlik (Tabela 2). mladostnikih pomembno spremenilo stanje pri Pri udeležencih iz vseh oblik družin (enostarševske vseh kazalnikih duševnega zdravja, in sicer se ali rekonstruirane družine, kot tudi klasične je statistično značilno poslabšalo zadovoljstvo družine z obema staršema) je med pandemijo z življenjem, doživljanje psihosomatskih prišlo do poslabšanja zadovoljstva z življenjem, simptomov, povečali so se deleži mladostnikov povečanja doživljanja psihosomatskih simptomov, z večjo verjetnostjo klinično pomembnih težav povečanja deležev tistih z veliko verjetnostjo v duševnem zdravju in večjo verjetnostjo klinično pomembnih težav v duševnem zdravju in depresije, merjeno z lestvico WHO-5. Medtem depresije. Duševno zdravje se je poslabšalo tako pri ko so bili odstotki mladostnikov, ki so doživljali mladostnikih, ki imajo vsaj enega brezposelnega občutke žalosti v zadnjem letu, ali so razmišljali o starša, kot tudi pri tistih, kjer sta zaposlena oba samomoru, pomembno nižji kot leta 2018 (Tabela starša, in sicer je pri obeh skupinah mladostnikov 2). Leta 2020 je bilo približno za 15 odstotnih prišlo do poslabšanja zadovoljstva z življenjem, točk več udeležencev nezadovoljnih z življenjem povečanja doživljanja psihosomatskih simptomov, kot leta 2018. Za 6,6 odstotne točke je bil višji povečanja deležev tistih z veliko verjetnostjo delež udeležencev, ki so doživljali dva ali več klinično pomembnih težav v duševnem zdravju in psihosomatska simptoma več kot enkrat na teden. depresije. Posebej se je povečalo doživljanje bolečine v hrbtu, vrtoglavice, občutki potlačenosti ter razdražljivost in nervoza. Za 6,9 odstotne točke (v primerjavi z letom 2018) je bil večji delež udeležencev z veliko verjetnostjo depresije, za 4,7 odstotne točke pa se je povečal delež udeležencev, pri katerih je obstajala večja verjetnost klinično pomembnih težav v duševnem zdravju. Delež udeležencev, ki so v zadnjem letu poročali, da so resno razmišljali o samomoru je bil leta 2020 za 5,4 odstotne točke nižji kot leta 2018. Za 4,3 odstotne točke se je zmanjšal delež udeležencev, ki so ocenjevali, da so bili v zadnjem letu dva ali več tednov zapored skoraj vsak dan tako žalostni ali obupani, da so prenehali opravljati običajne dejavnosti. Od leta 2018 do leta 2020 so bile pri dekletih pomembne spremembe pri vseh merjenih kazalnikih, pri fantih pa je bilo manjše poslabšanje le pri dveh kazalnikih. Duševno zdravje se je med pandemijo v večji meri poslabšalo pri mlajših udeležencih raziskave (učencih osnovnih šol) v primerjavi s starejšimi (dijaki srednjih šol), in sicer pri vseh kazalnikih, razen pri doživljanju občutkov žalosti ter razmišljanju o samomoru nimamo podatkov za leto 2018 (Tabela 2). Glede na samoocenjeno blagostanje družine je bilo največ poslabšanj kazalnikov duševnega zdravja pri tistih iz družin z nadpovprečnim in podpovprečnim 34 Tabela 2: Primerjava duševnega zdravja med letoma 2018 in 2020 DRUŽINSKO ZAPOSLENOST SPOL RAZRED BLAGOSTANJE TIP DRUŽINE STARŠEV Vsi Fantje Dekleta 6. in 1. in Nad- Povpr. Pod- Enostar- Klasična Vsaj en Oba 9. r. 4. let. povpr. povpr. ševska brezposeln zaposlena OŠ SŠ Zadovoljstvo Nezadovoljni ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ z življenjem Zadovoljni ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Statistično značilne da da da da da da da da da da da da razlike Psiho- En ali manj ↓ o ↓ ↓ o ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ somatski Dva ali več ↑ o ↑ ↑ o ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ znaki Statistično značilne da ne da da ne da da da da da da da razlike SDQ Nizka verjetnost DT ↓ o ↓ ↓ o ↓ ↓ o ↓ ↓ ↓ ↓ Visoka verjetno DT ↑ o ↑ ↑ o ↑ ↑ o ↑ ↑ ↑ ↑ Statistično značilne da ne da da ne da da ne da da da da razlike WHO-5 Dobro DZ ↓ ↓ ↓ ↓ o ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ Slabše DZ ↑ ↑ ↑ ↑ o ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ Depresija ↑ ↑ ↑ ↑ o ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑ Statistično značilne da da da da ne da da da da da da da razlike Občutki Da ↓ o ↓ - o o o ↓ o ↓ o ↓ žalosti in Ne ↑ o ↑ - o o o ↑ o ↑ o ↑ obupanosti Statistično značilne da ne da - ne ne ne da ne da ne da razlike Razmišljanje Da ↓ o ↓ - ↓ ↓ ↓ o o ↓ ↓ ↓ o samomoru Ne ↑ o ↑ - ↑ ↑ ↑ o o ↑ ↑ ↑ Statistično značilne da ne da - da da da ne ne da da da razlike Pri statistično značilnih razlikah smo upoštevali, da je p ≤ 0,05. DZ – duševno zdravje DT – duševne težave ↓ – odstotki so se statistično značilno znižali ↑ – odstotki so se statistično značilno zvišali o – ni bilo statistično značilnih razlik med letoma 2018 in 2020 35 4 RAZPRAVA Tako, kot v naši raziskavi, so tudi v večini tujih raziskav dekleta v primerjavi s fanti v višjem Stanje med pandemijo deležu poročala o slabšem duševnem zdravju, nezadovoljstvu z življenjem (Myhr et al., 2021; Namen raziskave je bil analizirati stanje na Soest et al., 2020), v večjem deležu so doživljala področju duševnega zdravja med mladostniki psihosomatske simptome (Ravens-Siebere et al., leta 2020 in ga primerjati s stanjem leta 2018. 2021) in v višjem deležu so poročala o duševnih Naše ugotovitve kažejo, da je bila med pandemijo težavah in motnjah (Ma et al., 2021; Zhou et al., covida-19 leta 2020 večina (70,1 %) mladostnikov, 2020). Slabše duševno zdravje deklet v primerjavi vključenih v našo raziskavo, nezadovoljnih s svojim s fanti je sicer značilno tudi za čas, ko ni bilo življenjem. Primerjave z raziskavami iz tujine niso pandemije. Izjema sta ugotovitev Ravens-Sieberer možne, ker smo kot zadovoljne obravnavali le tiste s sodelavci (2021), ki so pri klinično pomembnih mladostnike, ki so zadovoljstvo ocenili z oceno 9 težavah v duševnem zdravju ugotovili višje deleže ali 10 (ker je to od leta 2018 mednarodni kriterij pri fantih kot pri dekletih, in v raziskavi Tang in raziskave HBSC). V tujih študijah so imeli manj sodelavcev (2021), kjer je bil delež fantov in deklet stroge kriterije in so med zadovoljne uvrstili vse z depresijo podoben. Prav tako večina tujih študij z oceno vsaj 6 od 10 (Myhr et al., 2021, Soest ugotavlja slabše duševno zdravje pri starejših et al., 2020). V naši raziskavi je približno tretjina mladostnikih, ki so med pandemijo v višjem deležu udeležencev poročala o doživljanju dveh ali več poročali o manjšem zadovoljstvu z življenjem (Tang psihosomatskih simptomov več kot enkrat na et al., 2021) in več psihosomatskih simptomih teden, kar je podoben odstotek, kot je v tujih kot mlajši mladostniki (Liu et al. 2020; Ma et al., raziskavah (Liu et al., 2020; Ravens-Sieberer et al., 2021; Zhou et al., 2021). Navedene študije so 2021). Ugotovili smo tudi, da je približno četrtina uporabile drugačne merske inštrumente kot mi in (24,1 %) slovenskih udeležencev poročala o visoki tudi starost ni povsem enaka kot v naši raziskavi, verjetnosti klinično pomembnih težav v duševnem zato direktne primerjave niso povsem možne. Liu zdravju, kar je nekoliko več kot v raziskavi v Nemčiji, in sodelavci (2020) so kot možen vzrok za to, da kjer je bil delež otrok in mladostnikov (starih med so imeli starejši mladostniki več duševnih težav, da 7 in 17 let) s klinično pomembnimi težavami 17,8- so starejši mladostniki in študenti bolj samostojni % (Ravens-Sieberer et al., 2021). Morda lahko kot mlajši mladostniki in otroci, zato so imeli nekoliko višje odstotke pri nas pojasnimo s tem, da med pandemijo več skrbi zaradi vsakodnevnih so bili udeleženi mladostniki pri nas starejši (14 in izzivov, medtem ko so bili osnovnošolci zaskrbljeni 17 let). O simptomih depresije (blagih do resnih), predvsem zaradi zdravja (Liu et al., 2020). merjenih z drugim vprašalnikom kot pri nas (in sicer z vprašalnikom Patient Health Questionnaire-9, Primerjave pred in med pandemijo PHQ-9), v raziskavi Zhou in sodelavcev (2020), je Med letoma 2018 in 2020 smo ugotovili številna poročalo kar 43,7 % mladostnikov, starih od 12 do poslabšanja v duševnem zdravju, kar se kaže tudi 18 let. Deleži so precej višji kot pri nas – o občutkih v večini raziskav iz tujine (Hafstad et al., 2021; žalosti je v naši študiji poročala približno ena Ravens-Sieberer et al., 2021, Soest et al. 2020). Hill četrtina (26,2 %), nekaj manj kot ena petina (18,8 in sodelavci (2021) so ugotovili, da se je v začetnih %) pa je imela veliko verjetnost depresije. Razlog mesecih pandemije povečalo število mladostnikov, je lahko v različnih vprašalnikih. Primerljiv delež ki so načrtovali ali poskušali narediti samomor, in mladostnikov z depresijo kot v naši raziskavi, je bil sicer za približno 5 odstotnih točk. Medtem ko ugotovljen v raziskavi Tang in sodelavcev (2021), smo v naši raziskavi ugotovili manj samomorilnih kjer so za merjenje stopnje depresije uporabili misli v času pandemije. Za razlago bi potrebovali kitajsko različico lestvice Depression, anxiety, and še dodatne raziskave. stress scale (DASS-21). Avtorji so poročali, da je bila prevalenca depresije 19,7-%. Tudi tuje študije potrjujejo ugotovitve iz naše študije – da so se nekateri kazalniki duševnega zdravja poslabšali samo pri dekletih (ali v višjem 36 deležu pri njih), in sicer psihosomatski simptomi predvidevajo, da je do večjih razlik v duševnem in občutki žalosti (Hafstad et al., 2021; Ravens- zdravju pri mladostnikih iz enostarševskih družin Sieberer et al., 2021). Ta ugotovitev je v skladu s prišlo zato, ker obstaja večja možnost, da v študijo pred pandemijo, ki je pokazala, da imajo enostarševskih gospodinjstvih ob negativnih ženske večje tveganje za depresijo v primerjavi z dogodkih, kot je pandemija covida-19, v večji meri moškimi (Lim et al., 2018). Poleg tega smo tudi mi v ospredje pridejo tudi druge težave, na primer ugotovili podobno kot raziskava Ravens Sieberer družinski konflikti, stres, premoženje in družinski s sodelavci (2021), da se je duševno zdravje med odnosi, težje možnosti za srečanje z drugim pandemijo (glede na čas pred njo) v večji meri staršem (Hafstad et al., 2021). poslabšalo pri mlajših otrocih oziroma mlajših mladostnikih (Ravens-Sieberer et al., 2021), čeprav Čeprav smo statistično značilne razlike pri različnih so imeli starejši mladostniki slabše duševno zdravje, kazalnikih duševnega zdravja ugotovili tako pri vendar pa ni bilo tako izrazitih razlik v primerjavi s mladostnikih z obema zaposlenima staršema, kot časom pred pandemijo. Vzroke za to bi bilo treba tudi pri tistih z vsaj enim brezposelnim staršem, bolj podrobno raziskati; nekateri menijo, da se še študija Soesta s sodelavci (2020) ugotavlja, da so posebej pri mlajših stres pogosteje izraža preko na duševno zdravje otrok in mladostnikov vplivale doživljanja psihosomatskih simptomov (Ravens- predvsem spremembe zaposlitvenega statusa v Sieberer et al., 2021). tem obdobju. Med mladostniki, katerih starši so zaradi posledic pandemije izgubili službo, se je npr. Raziskovalci iz tujine so prišli do podobnih v večji meri zmanjšalo zadovoljstvo z življenjem. ugotovitev kot mi tudi glede povezave med socialno-ekonomskim statusom in duševnim Pandemija pa ni edini dejavnik, kateremu lahko zdravjem mladostnikov pred in med pandemijo. pripišemo spremembe v duševnem zdravju Ugotavljajo, da se je v primerjavi z obdobjem pred mladostnikov v obdobju od leta 2018 do leta 2020 pandemijo duševno zdravje v večji meri poslabšalo v Sloveniji. Ker gre pri nas za iste mladostnike, pri mladostnikih z višjim socialno-ekonomskim lahko del poslabšanja pripišemo tudi dejstvu, da statusom (Hafstad et al., 2021; Soest et al. 2020) in gre za starejše mladostnike. Longitudinalne študije pri tistih z nižjim socialno-ekonomskim statusom namreč ugotavljajo, da s starostjo pri otrocih in (Ravens-Sieberer et al., 2021). Soest in sodelavci mladostnikih prihaja do pomembnega poslabšanja (2020) so vzrok za poslabšanje duševnega zdravja duševnega zdravja (Salonna et al., 2008) oziroma pri mladostnikih iz premožnejših družin pripisali povečanja stopnje duševnih motenj (Membride, temu, da se mladostniki iz premožnejših družin 2016; Tang et al., 2019). pogosteje udejstvujejo v različnih prostočasnih dejavnostih, ki dajejo pomen njihovemu vsakdanu. V naši raziskavi so tudi določene omejitve. Avtorji (2020) navajajo, da so bile tovrstne Večinoma gre za samoporočano oceno duševnega dejavnosti v času pandemije omejene, kar bi zdravja. Poleg tega ne moremo z gotovostjo lahko prispevalo k povečanju deleža mladostnikov sklepati, kateri dejavniki so vplivali na poslabšanje s težavami v duševnem zdravju v tem obdobju. duševnega zdravja med slovenskimi mladostniki in Podobni razlogi bi lahko veljali tudi za mladostnike v kolikšni meri, zaradi kompleksnosti duševnega v Sloveniji, vendar bi potrebovali bolj specifične zdravja samega. Hkrati je težko predvideti ali je raziskave na to temo. pomembnejše posledice pustila sama pandemija covida-19 ali starostne in posledično razvojne Za razliko od naše raziskave, kjer smo ugotovili, da spremembe pri mladostnikih. Prav tako smo je do pomembnih poslabšanj v duševnem zdravju vključili le všolane mladostnike, medtem ko o prišlo tako pri mladostnikih iz enostarševskih kot njihovih vrstnikih, ki so predčasno zapustili šolanje, tudi iz klasičnih družin, Hafstad in sodelavci (2021) nimamo podatkov. Pomemben je tudi vpliv časa ugotavljajo, da se je v primerjavi z obdobjem pred izvedbe raziskave, saj se je doživljanje pandemije pandemijo le pri mladostnikih iz enostarševskih spreminjalo glede na epidemiološko stanje ter družin pomembno povečal delež tistih s obseg ukrepov, ki so bili uvedeni za zamejevanje simptomi anksioznosti in depresije. Raziskovalci širjenja okužb. Prav tako se je s časom spreminjal 37 vpliv pandemije na determinante duševnega pogosto nadaljujejo tudi v odrasli dobi (Melchior zdravja (npr. na materialno stanje družine in et al., 2014; Reiss et al., 2019), zato je toliko bolj medvrstniške odnose) ter posredno na duševno pomembno, da krepimo, varujemo in ohranjamo zdravje (Fancourt et al., 2021). dobro duševno zdravje že pred pojavom težav oziroma že v začetnih fazah. Načrtovati bi bilo potrebno nadaljevanje longitudinalne raziskave na istem vzorcu slovenskih mladostnikov, da bi lahko ugotovili, kakšne bodo dolgoročne posledice pandemije covida-19 na duševno zdravje mladostnikov. Prav tako bi bilo potrebno raziskati, kateri socialno-demografski dejavniki imajo mediatorski, moderatorski in direktni učinek na duševno zdravje mladostnikov. 5 ZAKLJUČEK Rezultati raziskave HBSC 2020 kažejo, da se je v letu 2020 večina kazalnikov duševnega zdravja v primerjavi z letom 2018 poslabšala. Ker gre za longitudinalno raziskavo, vseh sprememb v duševnem zdravju ne moremo pripisati izključno pandemiji covida-19, saj je že iz časa pred pandemijo znano, da je duševno zdravje povezano tudi s starostjo in z obdobjem razvoja ter prehoda iz otroštva v mladostništvo in odraslost (Hankin et al., 1998; Membride, 2016; Salonna et al., 2008; Tang et al., 2019; Wade et al., 2002; Wight et al., 2004). Nekateri raziskovalci sicer predvidevajo, da bo/ (je) sproščanje ukrepov, povezanih s pandemijo, odprtje šol ter normalizacija ekonomskih in socialnih praks prispevalo k temu, da se bo duševno zdravje otrok in mladostnikov ponovno izboljšalo (Tang et al., 2021). Razumevanje doživljanja pandemije covida-19 pri otrocih in mladostnikih je osnova za načrtovanje ukrepov, strategij in politik za promocijo dobrega duševnega zdravja še v času trajanja pandemije ter za zaščito mladih pred podobnimi dogodki v prihodnosti (Meherali et al., 2021; Pappa et al., 2020). Glede na to, da raziskave kažejo na neenakosti v duševnem zdravju, povezane z različnimi socialno-demografskimi dejavniki, je pomembno dodatno pozornost nameniti ranljivejšim skupinam mladostnikov (Meherali et al., 2021). Longitudinalne študije namreč ugotavljajo, da negativne izkušnje v obdobju otroštva in mladostništva ne vplivajo le na slabo duševno zdravje v mladosti, pač pa se težave 38 LITERATURA Ma, L., Mazidi, M., Li, K., Li, Y., Chen, S., Kirwan, R., Zhou, H., Yan, N., Rahman, A., Wang, W., & Wang, Fancourt, D., Steptoe, A., & Bu, F. (2021). Trajectories Y. (2021). Prevalence of mental health problems of anxiety and depressive symptoms during among children and adolescents during the enforced isolation due to COVID-19 in England: COVID-19 pandemic: a systematic review and a longitudinal observational study. The lancet. meta-analysis. Journal of affective disorders, 293, Psychiatry, 8(2), 141–149. https://doi.org/10.1016 78–89. https://doi.org/10.1016/j.jad.2021.06.021 Hafstad, G. S., Sætren, S. S., Wentzel-Larsen, T., & Meherali, S., Punjani, N., Louie-Poon, S., Abdul Rahim, Augusti, E. M. (2021). Adolescents’ symptoms of K., Das, J. K., Salam, R. A., & Lassi, Z. S. (2021). anxiety and depression before and during the Mental health of children and adolescents amidst Covid-19 outbreak: a prospective population- COVID-19 and past pandemics: a rapid systematic based study of teenagers in Norway. The Lancet review. International Journal of Environmental regional health, Europe, 5, 100093. https://doi. Research and Public Health, 18(7), 3432. https:// org/10.1016/j.lanepe.2021.100093 doi.org/10.3390/ijerph18073432 Hankin, B. L., Abramson, L. Y., Moffitt, T. E., Silva, P. A., Melchior, M., Touchette, É., Prokofyeva, E., Chollet, McGee, R., & Angel , K. E. (1998). Development A., Fombonne, E., Elidemir, G., & Galéra, C. (2014). of depression from preadolescence to young Negative events in childhood predict trajectories adulthood: emerging gender differences in a of internalizing symptoms up to young adulthood: 10-year longitudinal study. Journal of abnormal an 18-year longitudinal study. PloS one, 9(12), psychology, 107(1), 128–140. https://doi. e114526. https://doi.org/10.1371/journal. org/10.1037//0021-843x.107.1.128 pone.0114526 Hil , R. M., Rufino, K., Kurian, S., Saxena, J., Saxena, K., & Membride, H. (2016). Mental health: early intervention Williams, L. (2021). Suicide ideation and attempts and prevention in children and young people. in a pediatric emergency department before and British journal of nursing, 25(10), 552–557. https:// during COVID-19. Pediatrics, 147(3), e2020029280. doi.org/10.12968/bjon.2016.25.10.552 https://doi.org/10.1542/peds.2020-029280 Myhr, A., Naper, L. R., Samarawickrema, I., & Inchley, J., Currie, D., Budisavljavic, S., Torsehim, T., Vesterbekkmo, R. K. (2021). Impact of COVID-19 Jåstad, A., Cosma, A., & Arnarsson, A. M. (2018). pandemic lockdown on mental wel -being of Health behavior in schoolaged children (HBSC) Norwegian adolescents during the first wave – study protocol: Background, methodology and socioeconomic position and gender differences. mandatory items for the 2017/2018 survey. World Frontiers in public health, 9, 717747. https://doi. Health organization Regional Office for Europe. org/10.3389/fpubh.2021.717747 Jeriček Klanšček H., Roškar M., Drev A., Pucelj V., Pappa, S., Ntel a, V., Giannakas, T., Giannakoulis, Koprivnikar H., Zupanič T., Korošec A., & Prelec V. G., Papoutsi, E., & Katsaounou, P. (2020). Poljanšek P. (2019). Z zdravjem povezana vedenja Prevalence of depression, anxiety, and insomnia v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji: among healthcare workers during the COVID-19 Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2018. pandemic: a systematic review and meta-analysis. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Brain, behavior, and immunity, 88, 901–907. https://doi.org/10.1016/j.bbi.2020.05.026 Lim, G. Y., Tam, W. W., Lu, Y., Ho, C. S., Zhang, M. W., & Ho, R. C. (2018). Prevalence of depression in Ravens-Sieberer, U., Kaman, A., Erhart, M., Devine, the community from 30 countries between 1994 J., Schlack, R., & Otto, C. (2021). Impact of the and 2014. Scientific reports, 8(1), 1–10. https://doi. COVID-19 pandemic on quality of life and mental org/10.1038/s41598-018-21243-x health in children and adolescents in Germany. European child & adolescent psychiatry, 1–11. Liu, S., Liu, Y., & Liu, Y. (2020). Somatic symptoms https://doi.org/10.1007/s00787-021-01726-5 and concern regarding COVID-19 among Chinese college and primary school students: a cross- sectional survey. Psychiatry research, 289, 113070. https://doi.org/10.1016/j.psychres.2020.113070 39 Reiss, F., Meyrose, A. K., Otto, C., Lampert, T., Klasen, Wight, R. G., Sepúlveda, J. E., & Aneshensel, C. S. F., & Ravens-Sieberer, U. (2019). Socioeconomic (2004). Depressive symptoms: how do adolescents status, stressful life situations and mental health compare with adults?. The Journal of adolescent problems in children and adolescents: results health: official publication of the Society for of the German BELLA cohort-study . PloS one, Adolescent Medicine, 34(4), 314–23. https://doi. 14(3), e0213700. https://doi.org/10.1371/journal. org/10.1016/j.jadohealth.2003.05.003 pone.0213700 Zhou, S. J., Zhang, L. G., Wang, L. L., Guo, Z. C., Wang, Salonna, F., Middel, B., Sleskova, M., Geckova, A. M., J. Q., Chen, J. C., Liu, M., Chen, X., & Chen, J. X. Reijneveld, S. A., Groothoff, J. W., & van Dijk, J. P. (2020). Prevalence and socio-demographic (2008). Deterioration is not the only prospect for correlates of psychological health problems in adolescents’ health: improvement in self-reported Chinese adolescents during the outbreak of health status among boys and girls from age 15 COVID-19. European child & adolescent psychiatry, to age 19. Croatian medical journal, 49(1), 66–74. 29(6), 749–58. https://doi.org/10.1007/s00787- https://doi.org/10.3325/cmj.2008.1.66 020-01541-4 Sosiale forskjel er i unges liv. Hva sier Ungdata- undersøkelsene? (n. d.). Retrieved August 10, 2022, from https://bufdir.no/bibliotek/ Dokumentside/?docId=BUF00003483 Soest, T. V., Bakken, A., Pedersen, W., & Sletten, M. A. (2020). Life satisfaction among adolescents before and during the COVID-19 pandemic. Tidsskrift for den Norske laegeforening: tidsskrift for praktisk medicin, ny raekke, 140(10). https:// doi.org/10.4045/tidsskr.20.0437 Tang, X., Tang, S., Ren, Z., & Wong, D. F. K. (2019). Prevalence of depressive symptoms among adolescents in secondary school in mainland China: a systematic review and meta-analysis . Journal of Affective Disorders, 245, 498–507. https://doi.org/10.1016/j.jad.2018.11.043 Tang, S., Xiang, M., Cheung, T., & Xiang, Y. T. (2021). Mental health and its correlates among children and adolescents during COVID-19 school closure: the importance of parent-child discussion. Journal of Affective Disorders, 279, 353–60. https://doi. org/10.1016/j.jad.2020.10.016 Wade, T. J., Cairney, J., & Pevalin, D. J. (2002). Emergence of gender differences in depression during adolescence: national panel results from three countries. Journal of the American Academy of Child and Adolescent Psychiatry, 41(2), 190–8. https://doi.org/10.1097/00004583-200202000- 00013 World Health Organization. (2019). Adolescent mental health. https://www.whoint/news-room/fact- sheets/detail/adolescent-mental-health. Accessed 30 Mar 2020 40 prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, Ines Kebler, Anja Mikuž, Vesna Tominšek Nacionalni inštitut za javno zdravje PRIJAVLJENI PRIMERI REPORTED CASES OF SMRTI ZARADI COVID-19 PRI DEATH DUE TO COVID-19 IN PREDHODNO CEPLJENIH PROTI PRE-VACCINATED AGAINST OKUŽBI S SARS-COV-2 SARS-COV-2 INFECTION V CELJSKI REGIJI IN THE CELJE REGION Povzetek Abstract V prispevku so prikazani osnovni demografski The article presents the basic demographic umrlih zaradi covida 19 v celjski regiji in njihov deaths due to COVID-19 in the Celje region and cepilni status v obdobju od 24. 8. 2021 do 6. 2. their vaccination status in the period from 24 2022. V tem obdobju je bilo prijavljenih 267 covid August 2021 to 6 February 2022. In this period, smrti. Za 123 pokojnih smo uspeli pridobiti podatke 267 COVID deaths were reported. We were able o cepljenju proti covid-19 (datum cepljenja, število to obtain data on vaccination against COVID-19 odmerkov, vrsta cepiva). Iz baze prijavljenih for 123 deceased persons (date of vaccination, primerov okužbe s SARS-CoV-2 smo pridobili number of doses, type of vaccine). Data on the podatek o datumu okužbe. Največ polno cepljenih date of infection were obtained from the database oseb je prejelo cepivo ComirnatyR (54 oseb), trije of reported cases of SARS-CoV-2 infection. The so bili polno cepljeni s cepivom SpikevaxR, šest pa most ful y vaccinated people received ComirnatyR s cepivom VaxzevriaR. Povprečna starost umrlih (54 people), three were ful y vaccinated with zaradi covid-19 je bila 79 let. Povprečna starost SpikevaxR and six with VaxzevriaR. The average umrlih, polno cepljenih, je bila 82 let. Povprečen age of deceased due to COVID-19 was 79 years. čas od potrditve okužbe s SARS-CoV-2 do smrti The mean age of the ful y vaccinated deceased je bil 12 dni. Povprečen čas od cepljenja z drugim persons was 82 years. The mean time from the odmerkom do potrditve okužbe je bil 197 dni. confirmation of SARS-CoV-2 infection to death was 12 days. The mean time from vaccination with Ključne besede: SARS-CoV-2, smrt zaradi the second dose to the confirmation of infection covid-19, različica delta, cepljenje was 197 days. Keywords: SARS-CoV-2, death due to COVID-19, delta variant, vaccination 41 1 UVOD 2 METODE V Sloveniji smo prve primere importiranih okužb Po prejetju prijave smrti zaradi covid-19 z osnovnimi s SARS-CoV-2 potrdili v začetku marca 2020. Na demografskimi podatki, datumom smrti ter začetku pandemije smo za zaščito pred okužbo prijaviteljem, smo preverili status cepljenja proti uporabljali nefarmakološke ukrepe, v decembru covid-19 za pokojno osebo v elektronskem registru 2020 pa je dobilo dovoljenje za uporabo prvo cepljenih oseb (eRCO). Opazovano obdobje je bilo mRNA cepivo (Evropska agencija za zdravila [EMA], od 24. avgusta 2021 do 6. februarja 2022. Po tem 2021). Cepljenje z različnimi dostopnimi cepivi smo datumu se je spremenilo spremljanje umrlih s najprej izvajali v skladu s prioritetami, definiranimi potrjeno okužbo s SARS-CoV-2. v vladni strategiji, kasneje pa je postalo dostopno vsem, ki so se za cepljenje odločili (Vlada Republike V primeru, da so bili podatki dostopni, smo v Slovenije, 2021). bazi eRCO pridobili podatek o datumu cepljenja, vrsti cepiva in številu prejetih odmerkov. V bazi Število umrlih oseb, okuženih s SARS-CoV-2, je prijavljenih oseb s potrjeno okužbo s SARS-Cov-2 bilo vseskozi v središču zanimanja slovenske smo preverili podatek o predhodni okužbi. javnosti. NIJZ je zato sprotno spremljal umrljivost v povezavi s covid-19, ki je temeljila na v letu 2020 Demografske podatke smo zbrali ter opisali sprejeti definiciji primera umrle osebe s potrjeno osnovne parametre: starost, spol, cepilni status, okužbo s SARS-Cov-2. Ta definicija zaradi nujnosti prebolevnost, čas od potrditve okužbe do smrti, hitrega objavljanja ni upoštevala osnovnih vzrokov, čas od cepljenja do smrti. mesta smrti in statistične definicije prebivalstva. Definicija primera umrle osebe s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2 za namene epidemiološkega 3 REZULTATI spremljanja števila umrlih oseb s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2 je bila smrt osebe s potrjeno okužbo V obdobju od 24. 8. 2021 do 6. 2. 2022 smo prejeli s SARS-CoV-2, ki je nastopila 28 dni po datumu 267 prijav smrti (132 žensk in 137 moških), kjer so prvega pozitivnega izvida testiranja na SARS- zdravniki prijavili smrt zaradi covida-19. Podatke o CoV-2 ali smrt, pri kateri je bil izvid testiranja na cepilnem statusu smo uspeli pridobiti za 123 oseb. SARS-CoV-2 pozitiven post mortem in datum smrti zabeležen v Centralnem registru podatkov o Polno cepljenih z dvema odmerkoma je bilo 70 pacientu (CRPP) (NIJZ, n. d. a). oseb, 12 oseb je prejelo poživitveni, tretji odmerek. Samo en odmerek cepiva je prejelo 6 pokojnih, V skladu z veljavno zakonodajo je potrebno smrt ena oseba je bila prebolevnik in polno cepljena. zaradi nalezljive bolezni prijaviti epidemiološki Necepljenih je bilo 34 oseb. Za 144 umrlih podatek službi na predpisanem obrazcu (NIJZ, 2020). Prijavi o cepljenju v eRCO ni bil več dostopen. Največ se potrjen primer covid-19, ki definira osebo, polno cepljenih oseb je prejelo cepivo ComirnatyR ki ima prisotno nukleinsko kislino SARS-CoV-2 v (54 oseb), trije so bili polno cepljeni s cepivom kliničnem vzorcu ali osebo, ki ima pozitiven antigen SpikevaxR, šest pa s cepivom VaxzevriaR. SARS-CoV-2 v kliničnem vzorcu (NIJZ, 2022a). Smrt zaradi covid-19 je bila opredeljena kot smrt, ki je Povprečna starost umrlih, kjer so zdravniki prijavili posledica bolezni covid-19, razen če je obstajal smrt zaradi covida, je bila 79 let (od 33 do 102 jasen alternativni vzrok smrti, ki ga ni bilo mogoče leti), modus 85 in 86 let (obe starosti s frekvenco povezati s covid-19 (npr. travma, akutni miokardni 14). Povprečna starost umrlih, polno cepljenih, je infarkt) (NIJZ, n. d. a). bila 82 let (od 51 do 102 leti), modus 82 let. Namen prispevka je prikazati osnovne demografske podatke umrlih zaradi covid-19 in njihov cepilni status. 42 Slika 1: Prijavljene smrti zaradi covid-19 v celjski regiji in cepilni status Polno cepljeni 26 % Ni podatka 54% Cepljeni s požitvenim odmerkom 5 % Necepljeni 13 % Cepljeni z enim odmerkom 2 % Prebolevnik in polno cepljen 0 % Slika 2: Prijavljene smrti zaradi covid-19 v celjski regiji in vrsta cepiva Polno cepljeni, vrsta cepiva ni znana Vaxzevria, cepljeni z enim odmerkom Vaxzevria, polno cepljeni Spikevax, cepljeni z enim odmerkom Spikevax, cepljeni s poživitvenim odmerkom Spikevax, polno cepljeni Comirnaty, prebolevnik in polno cepljen Comirnaty, cepljeni z enim odmerkom Comirnaty, cepljeni s poživitvenim odmerkom Comirnaty, polno cepljeni 0 10 20 30 40 50 60 Povprečen čas od potrditve okužbe s SARS-CoV-2 do smrti je bil 12 dni. Povprečen čas od cepljenja z drugim odmerkom do potrditve okužbe je bil 197 dni (od 6 do 357 dni). Povprečen čas od potrditve okužbe do smrti je bil za 12 oseb, ki so prejele poživitveni odmerek, 59 dni (od 10 do 116 dni). 43 4 RAZPRAVA okužbo pri 80.128 osebah (Center za nalezljive bolezni NIJZ, osebna komunikacija, 31. 3. 2022). Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za Učinkovitost cepljenja za preprečevanje težkih težek potek covida-19 in smrt je starost. Tveganje potekov covidnih okužb z varianto delta pri začne naraščati že po 50. letu. starejših so pokazali tudi slovenski raziskovalci. Smrtnost zaradi covid-19 je največja pri bolnikih, Ocenili so učinkovitost cepljenja proti težko starejših od 80 let, kjer je okoli 30 %. Poleg starosti potekajočemu covid-19 glede na starost, cepilni vplivajo na težji potek tudi kronične bolezni, ki so status in čas od prejetega zadnjega odmerka. pogosto pridružene starejšim (Bonanad et al., Učinkovitost zaščite pri polno cepljenih pred 2020). Povprečna starost oseb, ki so v celjski regiji hospitalizacijo zaradi okužbe z varianto delta je umrle zaradi covid-19, je bila 79 let. Podatkov o slabša zlasti pri starejših od 65 let in cepljenih pridruženih boleznih nimamo. Nekoliko več je pred več meseci (Grgič Vitek et al., 2022). Zato je umrlo moških kot žensk. Tveganje za smrt zaradi pomembno, da starejši prejmejo poživitveni, tretji covid-19 je pri moških višje kot pri ženskah, so pa odmerek v skladu s priporočili (NIJZ, 2022b). Med naše številke zelo majhne (Vahedian-Azmi et al., umrlimi zaradi covid-19 v celjski regiji je samo 12 2021). oseb prejelo tretji odmerek, njihova povprečna starost pa je bila 82 let. Od 24. 8. 2021 do decembra 2021 je bila v Sloveniji prevladujoča različica delta, ki jo je konec Vprašanje smrti s covidom ali zaradi covida se je leta nadomestila različica omikron, ki je sicer sicer začelo ob pojavu različice omikron. Dosedanji bolj prenosljiva, a manj patogena (Nacionalni svetovni podatki pa kažejo, da je večina bolnikov laboratorij za zdravje, okolje in hrano [NLZOH], umrla zaradi covida (covid pljučnica) (Wang et al., 2022; Veneti et al., 2022). S pojavom novih različic 2022). z značilnimi mutacijami na delu proteina S, ki je prijemališče za nevtralizacijska protitelesa, se je učinkovitost zaščite po cepljenju z mRNA cepivi tudi zmanjšala (Bruxvoort et al., 2021; Danza et al., 2022). Učinkovitost zaščite vektorskih cepiv v primerjavi z mRNA cepivi upade še hitreje (Bates et al., 2022). Prav tako zaščita po cepljenju začne slabeti po dveh oziroma treh mesecih po prejetju drugega odmerka. Upad zaščite pred okužbo je zlasti pri starejših od 65 let (Bruxvoort et al., 2021). Večina oseb, umrlih zaradi covid-19 v celjski regiji, je bila cepljena z mRNA cepivom Comirnaty pred več kot šestimi meseci. Vezano na ta dejstva, smo v Sloveniji implementirali v cepilno shemo poživitvene odmerke (NIJZ, 2022b). Kljub slabši učinkovitosti glede zaščite pred okužbo s SARS-CoV-2 pa cepljenje še vedno dobro ščiti pred težkim potekom covid-19 in smrtjo (Danza et al., 2022). Precepljenost v celjski regiji je v slovenskem povprečju, so pa med posameznimi občinami precejšnje razlike (NIJZ, n. d. b). Sicer smo v času od 24. 8. 2021 do 6. 2. 2022 v celjski regiji potrdili 44 LITERATURA Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2020, June 4). Obrazec za prijavo obolenja – smrt za nalezljivo boleznijo. https://www.nijz.si/sl/obrazec-za- Bates, T. A, McBride, S. K., Leier H. C., Guzman, G., Lyski, prijavo-obolenja-smrti-za-nalezjivo-boleznijo Z. L., Schoen, D., Winders, B., Lee, J. Y., Lee, D. X., Messer, W. B., Curlin, M. E., & Tafesse, F. G. (2022). Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022a). Vaccination before or after SARS-CoV-2 infection Koronavirusna bolezen/okužba s SARS-CoV-2. leads to robust humoral response and antibodies https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/ that effectively neutralize variants. Science uploaded/CKZ_usposabljanje/definicija_primera_ Immunology, 7(68). https://doi.org/10.1126/ okuzbe_s_sars_od_1_2_2022_dalje.pdf sciimmunol.abn8014 Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022b). Navodila Bonanad, C., Garcia-Blas, S., Tarazona-Santabalbina, F., in priporočila za cepljenje proti COVID-19. https:// Sanchis, J., Beromeu-Gonzalez, V., Facila, L., Ariza, www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ A., Nunez, J., & Cordero, A. (2020). The Effect of priporocila_za_cepljenje_proti_covid_uskl_psc_ Age on Mortality in Patients With COVID-19: A apr_2021.pdf Meta-Analysis With 611,583 Subjects. Journal of the American Medical DIrectors Association, Nacionalni inštitut za javno zdravje. (n. d. a). Število 21(7), 915-918. https://doi.org/10.1016/j.jamda. umrlih v povezavi s covid-19 za leto 2020. https:// 2020.05.045 podatki.nijz.si/docs/razlike_umrli_covid.pdf Bruxvoort, K. J., Sy, L. S., Qian, L., Ackerson, B. K., Luo, Y., Nacionalni inštitut za javno zdravje. (n. d. b). Delež Lee, G. S., Tian, Y., Florea, A., Aragones, M., Tubert, cepljenih proti covid-19 po občinah prebivališča. J. E., Takhar, H. S., Ku, J. H., Paila, Y. D., Talarico, C. A., https://app.powerbi.com/view?r=eyJrIjoiYWQ & Tseng, H. F. (2021). Effectiveness of mRNA-1273 3NGE1NTMtZWJkMi00NzZmLWFiNDItZDc5YjU5M against delta, mu, and other emerging variants of GRkOGMyIiwidCI6ImFkMjQ1ZGFlLTQ0YTAtNGQ5 SARS-CoV-2: test negative case-control study. The NC04OTY3LTVjNjk5MGFmYTQ2MyIsImMiOjl9 British Medical Journal, 375, e068848. https://doi. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. org/10.1136/bmj-2021-068848 (2022, March 29). Sledenje različicam SARS-CoV-2. Danza, P., Haddix, M., Fisher, R., Traub, E., OYong, K., https://www.nlzoh.si/objave/sledenje-razlicicam- & Balter, S. (2022). SARS-CoV-2 Infection and sars-cov-2-46 Hospitalization Among Adults Aged ≥ 18 Years, by Vahedian-Azmi, A., Purhoseingholi, M. A., Saberi, Vaccination Status, Before and During SARS-CoV-2 M., Behnam, B., & Sahebkar, A. (2021). Gender B.1.1.529 (Omicron) Variant Predominance – Los Susceptibility to COVID-19 Mortality: Androgens Angeles County, California, November 7, 2021 – as the Usual Suspects? Advances in Experimental January 8, 2022. Morbidity and Mortality Weekly Medicine and Biology, 1321, 261-264. https://doi. Report, 71(5), 177-181. https://doi.org/10.15585/ org/10.1007/978-3-030-59261-5_23 mmwr.mm7105e1 Veneti, L., Bøås, H., Brathen Kristoffersen, A., Evropska agencija za zdravila (European Medicines Stålcrantz, J., Bragstad, K., Hungnes, O., Larsdatter Agency). (2021). Povzetek glavnih značilnosti Storm, M., Aasand, N., Rø, G., Starrfelt, J., Seppälä, zdravila Comirnaty. https://www.ema.europa.eu/ E., Kvåle, R., Vold, L., Nygård, K., Alnes Buanes, E., & en/documents/product-information/comirnaty- Whittaker, R. (2022). Reduced risk of hospitalisation epar-product-information_sl.pdf among reported COVID-19 cases infected with Grgič Vitek, M., Klavs, I., Učakar, V., Serdt, M., Mrzel, the SARS-CoV-2 Omicron BA.1 variant compared M., Vrh, M., & Fafangel, M. (2022). Vaccine with the Delta variant, Norway, December 2021 to effectiveness against severe acute respiratory January 2022. Eurosurveil ance, 27(4). https://doi. infections (SARI) COVID-19 hospitalisations org/10.2807/1560-7917.ES.2022.27.4.2200077 estimated from real-world surveil ance data, Slovenia, October 2021. Eurosurveil ance, 27(1). https://doi.org/10.2807/1560-7917. ES.2022.27.1.2101110 45 Vlada Republike Slovenije. (2021). Nacionalna strategija cepljenja proti COVID-19. Posodobitev. https:// www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/ Koronavirus/Cepljenje/Nacionalna-strategija- cepljenja-proti-covid-19-verzija-VI-230421.pdf Wang, H., Paulson, K. R., Pease, S. A., Watson, S., Comfort, H., Zheng, P., Aravkin, A. Y., Bisignano, C., Barber, R. M., Alam, T., Ful er, J. E., May, E. A., Jones, D. P., Frisch, M. E., Abbafati, C., Adolph, C., Al orant, A., Amlag, J. O., Bang-Jensen, B., … Murray, C. J. L. (COVID-19 Excess Mortality Collaborators). (2022). Estimating excess mortality due to the COVID-19 pandemic: a systematic analysis of COVID-19-related mortality, 2020-21. The Lancet, 399, 1513-1536. https://doi.org/10.1016/S0140- 6736(21)02796-3 46 Manja Grašek, dr. Veronika Učakar Nacionalni inštitut za javno zdravje PRECEPLJENOST COVID-19 VACCINE ZDRAVSTVENIH COVERAGE AMONG DELAVCEV PROTI HEALTHCARE WORKERS COVIDU-19 V SLOVENIJI IN SLOVENIA Povzetek Abstract UVOD: Za uspešno spopadanje z epidemijo INTRODUCTION: High vaccination coverage of covida-19 je izrednega pomena visoka healthcare workers (HCW) is extremely important precepljenost zdravstvenih delavcev (ZD). for a successful response to the covid-19 epidemic. Odločitev ZD za cepljenje ne ščiti le njihovega HCW’s decision to get vaccinated not only protects zdravja, temveč lahko vpliva tudi na sprejemanje their health, but can also affect the acceptance cepljenja med splošno populacijo. METODE: Za of vaccination among the general population. oceno precepljenosti ZD proti covidu-19 v Sloveniji METHODS: To estimate the uptake of the vaccine na dan 1. 5. 2022 smo izvedli presečno raziskavo z against covid-19 among HCW in Slovenia on 1st enkratnim povezovanjem zbirk podatkov NIJZ 16 in May 2022, we performed cross sectional study NIJZ 49. Izračunali smo deleže ZD, ki so bili cepljeni with one-time data linkage of NIJZ 16 and NIJZ z vsaj enim odmerkom, polno cepljeni ali cepljeni s 49 databases. We calculated the proportion of poživitvenim/dodatnim odmerkom, glede na spol, HCW who were vaccinated with at least one dose, starostno skupino in poklic. REZULTATI: Deleži ZD, ful y vaccinated or vaccinated with a booster/ ki so bili cepljeni z vsaj enim odmerkom, polno additional dose, according to gender, age group cepljeni ali cepljeni s poživitvenim/dodatnim and occupation. RESULTS: The proportion of HCW odmerkom so bili 80,4 %, 77,9 % in 50,9 %. vaccinated with at least one dose, ful y vaccinated Najvišja precepljenost je bila med ZD v najstarejši and vaccinated with booster/additional dose starostni skupini, najnižja pa med najmlajšimi. was 80.4%, 77.9% and 50.9%, respectively. The Polno cepljenih moških je bilo 6 % več kot polno highest vaccination coverage was among HCW cepljenih žensk. V največjem deležu so polno in the oldest age group, and the lowest among cepljeni zdravniki (93,2 %), precepljenost v dveh the youngest. Vaccination coverage in men was najštevilčnejših poklicnih skupinah ZD (tehniki 6% higher than in women. The highest vaccine zdravstvene nege in medicinske sestre) pa je 71,0 uptake was among doctors (93.2%). In the two in 77,7 %. ZAKLJUČEK: Ključno je, da so ZD glede largest occupational groups of HCW (health care cepljenja dobro informirani in razumejo pomen technicians and nurses), the vaccination coverage ter dobrobit le-tega. Le v tem primeru lahko was 71.0% and 77.7%. CONCLUSION: It is crucial glede tega pomembnega javnozdravstvenega that HCW are well informed about vaccination ukrepa učinkovito ozaveščajo tudi svoje paciente, and understand its importance and benefits. Only sodelavce, družinske člane in ostale. in this case can they effectively raise awareness of their patients, col eagues and others about this Ključne besede: precepljenost, covid-19, important public health measure. zdravstveni delavci Keywords: vaccine uptake, covid-19, healthcare workers 47 1 UVOD dojemanje cepljenja s strani splošne populacije, saj zanje pogosto predstavljajo zaupanja vreden vir Pandemija covida-19, ki je bila razglašena s informacij o cepljenju (Paterson et al., 2016; Učakar strani Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) et al., 2018). Z zgledom in priporočilom lahko tako 11. 3. 2020, je izrazito posegla na vsa področja pomembno prispevajo k sprejemanju cepljenja življenja celotnega prebivalstva. Pomemben pri ostalih in s tem k splošni višji precepljenosti. vpliv ima tudi na zdravstvene delavce (ZD), saj Poleg tega cepljenje pogosteje priporočajo svojim predstavljajo enega izmed ključnih delov odziva pacientom, prijateljem, družini in ostalim, če so na pandemijo. Poleg soočanja z večjimi delovnimi cepljeni tudi sami (Paterson et al., 2016). obremenitvami so imeli ZD glede na nekatere Ne glede na pomembnost cepljenja v populaciji študije tudi večje tveganje za okužbo v primerjavi ZD študije po svetu kažejo, da je delež ZD, ki so s splošno populacijo (Nguyen et al., 2020; WHO, v dvomih glede prejemanja cepiv, različen, a 2021). Kljub temu, da okužba s SARS-CoV-2 pri pogosto nezanemarljiv (Biswas et al., 2021). Med ZD večinoma poteka v blažji obliki, ki ne privede pogostejšimi razlogi so pomisleki glede varnosti do hospitalizacije, so možni tudi težji poteki, ki in učinkovitosti cepiv, možni neželeni učinki, lahko vodijo do dlje časa trajajočih in zahtevnejših pomanjkanje znanja o cepivih, napačne informacije bolnišničnih obravnav ali smrti (Gómez-Ochoa et iz družbenih medijev, nezaupanje v odločevalce, al., 2021). SZO ocenjuje, da bi lahko med januarjem zdravstvene strokovnjake in farmacevtska 2020 in majem 2021 zaradi covida-19 umrlo od podjetja, nizka zaznava tveganja (Biswas et al., 80.000 do 180.000 ZD (WHO, 2021). 2021; Holzmann-Littig et al., 2021). Zavračanje Eden izmed najpomembnejših ukrepov za cepljenja se med ZD redkeje pojavlja med moškimi, obvladovanje epidemije so varna in učinkovita starejšimi in višje izobraženimi (Biswas et al., 2021; cepiva, ki uspešno preprečujejo težje poteke Li et al., 2021; Nohl et al., 2021). covida-19 in smrti ter tako pomembno zmanjšajo Cilj te raziskave je oceniti precepljenost ZD proti breme bolezni in pripomorejo k ohranjanju covidu-19 v Sloveniji in s tem prispevati k boljšemu vzdržnosti zdravstvenega sistema. Cepljenje proti razumevanju stanja ter k načrtovanju morebitnih covidu-19 se je v Sloveniji začelo v zadnjih dneh dodatnih javnozdravstvenih ukrepov za zvišanje in decembra 2020, do začetka maja 2022 pa je bilo čim učinkovitejše spremljanje precepljenosti ZD. polno cepljenih 1.184.498 oseb, starih 18 let in več, kar predstavlja 68 % prebivalcev Slovenije (NIJZ, 2022a). Ker je bila ob pričetku cepljenja 2 METODE razpoložljivost cepiva omejena, je bilo skladno z Nacionalno strategijo za cepljenje proti covidu-19 cepljenje najprej omogočeno prioritetnim Za pridobitev ocene precepljenosti ZD proti skupinam, kamor so bili uvrščeni tudi ZD (Vlada covidu-19 smo izvedli presečno raziskavo Republike Slovenije, 2020). Cepljenje slednjih z enkratnim povezovanjem zbirk podatkov je pomembno z več vidikov. Na prvem mestu je Elektronskega registra cepljenih oseb (eRCO) (NIJZ zaščita njih samih, saj cepljenje izrazito zmanjša 49) in Evidence gibanja zdravstvenih delavcev in tveganje za hujše poteke okužbe s SARS-CoV-2, mreže zdravstvenih zavodov (NIJZ 16) na dan 1. s tem pa tudi morebitne dolgotrajne izostanke 5. 2022. eRCO je namenjen spremljanju izvajanja ZD z delovnega mesta in posledično zmanjšanje cepljenja v državi, ocenjevanju precepljenosti in razpoložljivega kadra v času, ko je zdravstveni zagotavljanju podatkov o cepljenju ter podatkov sistem že tako obremenjen. Dodatno je lahko o neželenih učinkih po cepljenju (NIJZ, 2019). cepljenje pri nekaterih različicah SARS-CoV-2 Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreže pripomoglo tudi k zmanjšanju možnosti prenosa zdravstvenih zavodov pa je informacijsko podprta okužbe na paciente, sodelavce in ostale (Puhach z Registrom izvajalcev zdravstvene dejavnosti et al., 2022). Drugi pomemben vidik je ta, da in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ) (NIJZ, 2022b). imajo ZD eno izmed ključnih vlog pri vplivu na Obvezno poročanje in zbiranje osebnih podatkov v zbirkah NIJZ 16 in NIJZ 49 je določeno z Zakonom 48 o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega Cepilni status ZD na dan 1. 5. 2022 smo opredelili: varstva (Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, 2020). – polno cepljeni: cepljeni po osnovni shemi, ki jo priporoča proizvajalec posameznega cepiva proti Opazovana populacija so bile osebe, ki so bile covidu-19. Za cepiva proizvajalcev Pfizer-BioNTech, 1. 5. 2022 v RIZDDZ zavedene kot ZD. Podlaga Moderna, AstraZeneca in Novavax sta za osnovno shemo predvidena dva odmerka cepiva, za cepivo za opredelitev ZD v RIZDDZ je Seznam poklicev Janssen pa eden; zdravstvenih delavcev in sodelavcev v Odredbi o seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti – cepljeni z vsaj enim odmerkom: cepljeni z vsaj enim (Odredba o seznamu poklicev v zdravstveni odmerkom cepiva proti covidu-19; dejavnosti, 2013). Pri prikazu ocene precepljenosti – cepljeni s poživitvenim/dodatnim odmerkom: ZD glede na njihov poklic smo zaradi večjega števila cepljeni po osnovni shemi in s poživitvenim/ poklicev prikazali le nekatere najpomembnejše dodatnim odmerkom. združene poklicne skupine: zdravniki (zdravnik Izračunali smo delež ZD glede na spol, starostno specialist/zdravnica specialistka, zdravnik/ skupino in poklic, ki so bili polno cepljeni, cepljeni zdravnica), zobozdravniki (doktor dentalne z vsaj enim odmerkom ali cepljeni s poživitvenim/ medicine specialist/doktorica dentalne medicine dodatnim odmerkom. specialistka, doktor dentalne medicine/doktorica dentalne medicine), farmacevti (magister farmacije specialist/magistra farmacije specialistka, magister 3 REZULTATI farmacije/magistra farmacije), medicinske sestre (višja medicinska sestra/višji medicinski tehnik, diplomirana medicinska sestra/diplomirani Na dan 1. 5. 2022 je bilo v RIZDDZ zavedenih zdravstvenik), tehniki zdravstvene nege (tehnik 41.057 zdravstvenih delavcev, med njimi 79,3 % zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege, žensk in 20,7 % moških. Največ, 29,0 %, se jih je medicinska sestra babica), diplomirane babice uvrščalo v starostno skupino 30 do 39 let, najmanj (diplomirana babica/diplomirani babičar), pa v starostno skupino 70 let in več. Povprečna fizioterapevti (fizioterapevt/fizioterapevtka). starost je bila 43,5 let. Pregled precepljenosti za posamezne poklicne Podatki glede števila in deleža ZD, ki so bili polno skupine ZD, v katere je uvrščeno več kot 5 cepljeni, cepljeni z vsaj enim odmerkom ali cepljeni ZD, je na voljo v prilogi prispevka. Poklicne s poživitvenim oziroma dodatnim odmerkom, skupine ZD, ki vključujejo 5 ali manj ZD (to so: so glede na spol, starostno skupino in izbrane specialistka medicinske mikrobiologije/specialist združene poklice prikazani v Tabeli 1. medicinske mikrobiologije, višji fizioterapevt spec. nevrofizioterapevt/višja fizioterapevtka spec. nevrofizioterapevtka, sanitarni tehnik/sanitarna tehnica), so združene v kategoriji »Ostalo«. 49 Tabela 1: Število in delež ZD, ki so bili polno cepljeni, cepljeni z vsaj enim odmerkom ali cepljeni s poživitvenim/dodatnim odmerkom, glede na spol, starostno skupino in izbrane združene poklice Cepljen z vsaj Cepljen s poživitvenim/ enim odmerkom, Polno cepljen, dodatnim odmerkom, Skupaj n (%) n (%) n (%) Spol moški 8506 7233 (85,0) 7065 (83,1) 5179 (60,9) ženska 32.551 25.795 (79,2) 24.912 (76,5) 15.703 (48,2) Starostna skupina manj kot 30 let 5855 4088 (69,8) 3892 (66,5) 1825 (31,2) 30 do 39 11.925 9080 (76,1) 8735 (73,2) 4903 (41,1) 40 do 49 9796 8002 (81,7) 7740 (79,0) 5140 (52,5) 50 do 59 8919 7745 (86,8) 7547 (84,6) 5632 (63,1) 60 do 69 3857 3457 (89,6) 3410 (88,4) 2798 (72,5) 70 let in več 705 656 (93,0) 653 (92,6) 584 (82,8) Skupaj 41.057 33.028 (80,4) 31.977 (77,9) 20.882 (50,9) Izbrani združeni poklici ZD zdravniki 7937 7498 (94,5) 7394 (93,2) 6223 (78,4) zobozdravniki 1712 1495 (87,3) 1469 (85,8) 1124 (65,7) farmacevti 1726 1460 (84,6) 1424 (82,5) 987 (57,2) medicinske sestre 9620 7781 (80,9) 7472 (77,7) 4485 (46,6) tehniki 12.933 9563 (73,9) 9187 (71,0) 5132 (39,7) zdravstvene nege diplomirane babice 336 244 (72,6) 229 (68,2) 122 (36,3) fizioterapevti 1686 1194 (70,8) 1143 (67,8) 641 (8,0) 4 RAZPRAVA ZD v Sloveniji, ki so bili polno cepljeni, cepljeni z vsaj 1 odmerkom ali cepljeni s poživitvenim/ Precepljenost proti covidu-19 med ZD v Sloveniji dodatnim odmerkom, nižja za približno 13 %, po osnovni shemi je bila v začetku maja 2022 za 12 % in 4 %, pri tem pa je potrebno upoštevati približno 10 % višja kot precepljenost prebivalcev različno metodologijo opredelitve ZD in izračuna Slovenije, starih 18 let in več (NIJZ, 2022a). precepljenosti v posameznih državah. Podobno razliko je opaziti tudi pri deležu cepljenih Pri slovenskih ZD, ki spadajo v mlajše starostne z vsaj enim odmerkom in cepljenih s poživitvenim/ skupine, je bila precepljenost nižja kot pri starejših, dodatnim odmerkom, kar nakazuje, da so ZD kar bi lahko bila posledica večje zaznave tveganja k cepljenju pristopili pogosteje kot splošna med slednjimi, saj je potek covida-19 hujši in populacija, kot so ugotavljali tudi Farah in sodelavci smrtnost večja pri višji starosti. Med ženskami ZD (2021). Precepljenost ZD v državah Evropske unije je bila precepljenost nekoliko nižja kot pri moških. in Evropskega gospodarskega prostora (EU/EGP) Do podobnih ugotovitev glede precepljenosti ZD spremlja Evropski center za preprečevanje in po starosti in spolu so prišli tudi v tujih raziskavah, obvladovanje bolezni (ECDC). Glede na podatke kjer so ugotavljali, da je oklevanje glede cepljenja ECDC je bila v začetku maja 2022 v državah, ki so proti covidu-19 manjše pri moških in starejših poročale podatke, povprečna precepljenost ZD (Biswas et al., 2021; Farah et al., 2021; Li et al., z vsaj enim odmerkom 93 %, polno cepljenih je 2021; Nohl et al., 2021), enako pa se je pokazalo bilo 90 % in s poživitvenim/dodatnim odmerkom tudi v splošni populaciji (Yasmin et al., 2021). Med cepljenih 54,8 % (ECDC, 2022). V primerjavi s številčnejšimi poklicnimi skupinami ZD v Sloveniji temi podatki je bila v naši raziskavi precepljenost je bila precepljenost proti covidu-19 najvišja med 50 zdravniki, kar podobno kažejo tudi nekatere druge teh podatkov iz eRCO z rezultati naše raziskave študije (Farah et al., 2021; Fotiadis et al., 2021), kljub nekaterim razlikam v metodologiji pokaže pred tem pa smo v Sloveniji podobno zaznali že pri relativno primerljive podatke za cepljene z vsaj cepljenju proti gripi (Dernovšček Hafnar & Urdih enim odmerkom (74,1 % izpostavljenih pri delu v Lazar, 2017; Petek & Kamnik-Jug, 2018). Kljub temu, zdravstvu iz eRCO v primerjavi z 80,4 % ZD v naši da imajo medicinske sestre in tehniki zdravstvene raziskavi) ali polno cepljene (69,9 % izpostavljenih nege, ki predstavljajo dve najobsežnejši skupini pri delu v zdravstvu iz eRCO v primerjavi s 77,9 ZD pri nas, s pacienti pogostejše in dolgotrajnejše % ZD v naši raziskavi) in pa večja odstopanja pri stike (Cohen et al., 2012; Colomb-Cotinat et al., beleženju poživitvenega/dodatnega odmerka 2021) ter glede na nekatere raziskave tudi večje (23,5 % izpostavljenih pri delu v zdravstvu iz tveganje za okužbo s SARS-CoV-2 kot ostali ZD eRCO v primerjavi s 50,9 % ZD v naši raziskavi). Za (Akinbami et al., 2020), njihova precepljenost ni natančnejše rutinsko spremljanje precepljenosti med najvišjimi. ZD bi bilo zato smiselno ustrezno urediti zakonske podlage tako, da bi eRCO iz drugih zbirk v zdravstvu Razlogi, da se ZD ne odločajo za cepljenje so lahko za cepljene osebe lahko pridobival podatek o različni, zato bi bilo vzroke za nižjo precepljenost v poklicu oziroma vsaj podatek, ali je oseba ZD. To bi nekaterih skupinah ZD v Sloveniji smotrno nadalje tudi omogočalo stalno spremljanje precepljenosti raziskati ter na podlagi ugotovitev usmerjeno ZD ne le proti covidu-19, ampak tudi proti pristopiti. Ker je pomanjkanje informacij in določenim drugim boleznim, ki jih preprečujemo s znanja glede cepljenja in cepiv pri ZD lahko eden cepljenjem, ter izboljšalo kvaliteto podatkov. izmed glavnih razlogov za njihovo zavračanje ali neodločenost glede le-teh (Fotiadis et al., 2021), Študija ima tudi nekaj omejitev, ena izmed glavnih bi bilo potrebno dolgoročno vlagati v kontinuirana je, da pri analizi in primerjavi precepljenosti izobraževanja glede cepljenja, ki niso vezana med poklicnimi skupinami ZD nismo upoštevali izključno na covid-19, vendar na pomembnost spola, starosti in morebitnih ostalih faktorjev kot tega ukrepa na splošno. V usposabljanja bi bilo možnih motečih dejavnikov. Točnost podatkov o priporočljivo zajeti vse ZD, ob tem pa dodatno bolj posameznih ZD v RIZDDZ je odvisna od sporočanja usmerjeno pristopiti tudi k posameznim poklicnim sprememb delodajalcev ZD. Možno je, da vsi in starostnim skupinam ZD, pri katerih se je podatki niso popolnoma ažurni. V RIZDDZ se izkazalo, da je precepljenost nižja. ZD z obsežnejšim bolničarje večinoma poroča le številsko, poimensko znanjem glede cepiv, njihove učinkovitosti in (z identifikatorjem) pa le na posebno zahtevo, zato varnosti pogosteje priporočajo cepljenje tudi je v registru na ta način zavedena le manjšina in svojim pacientom in ostalim (Paterson et al., 2016). je pri interpretaciji rezultatov o precepljenosti te Pri vzpodbujanju odločitve za cepljenje imajo v skupine potrebna previdnost. Kljub omejitvam delovnem okolju pomembno vlogo tudi sodelavci menimo, da pridobljeni rezultati nudijo dovolj in nadrejeni, ki ZD predstavljajo zaupanja vreden dober vpogled v precepljenost slovenskih ZD proti vir informacij in nasvetov (Toth-Manikowski et al., covidu-19. 2022), zato bi bilo smiselno, da ZD, ki so cepljenju naklonjeni, preostalim članom svojega tima z zgledom in podajanjem transparentnih strokovnih 5 ZAKLJUČEK informacij cepljenje poskušajo približati. Za učinkovito in usmerjeno načrtovanje aktivnosti Precepljenost ZD in njihova naklonjenost temu za povečanje precepljenosti ZD je potrebno njeno javnozdravstvenemu ukrepu je zelo pomembna kontinuirano spremljanje. Trenutno v Sloveniji ne le zaradi njihovega lastnega zdravja, temveč kontinuirano spremljamo precepljenost ZD proti tudi zato, ker predstavljajo zgled ter pomemben covidu-19 na podlagi podatkov o opravljenih vir informacij glede cepljenja svojim pacientom cepljenjih iz eRCO, kjer je kot razlog za cepljenje in ostalim v splošni populaciji. Cepljenje med ZD naveden »izpostavljenost pri delu v zdravstvu«. je zato potrebno spodbujati in jim s pomočjo Točnost tega podatka je odvisna od natančnosti ozaveščanja ter izobraževanj nuditi zadostno izvajalcev cepljenja pri beleženju. Primerjava količino transparentnih strokovnih informacij. 51 LITERATURA Fotiadis, K., Dadouli, K., Avakian, I., Bogogiannidou, Z., Mouchtouri, V. A., Gogosis, K., Speletas, M., Koureas, M., Lagoudaki, E., Kokkini, S., Bolikas, E., Akinbami, L. J., Vuong, N., Petersen, L. R., Sami, S., Diamantopoulos, V., Tzimitreas, A., Papadopoulos, Patel, A., Lukacs, S. L., Mackey, L., Grohskopf, C., Farmaki, E., Sofos, A., Chini, M., Tsolia, M., L. A., Shehu, A., & Atas, J. (2020). SARS-CoV-2 Papaevangelou, V., … Hadjichristodoulou, C. (2021). Seroprevalence among Healthcare, First Response, Factors Associated with Healthcare Workers’ and Public Safety Personnel, Detroit Metropolitan (HCWs) Acceptance of COVID-19 Vaccinations and Area, Michigan, USA, May–June 2020. Emerging Indications of a Role Model towards Population Infectious Diseases, 26(12), 2863–2871. https:// Vaccinations from a Cross-Sectional Survey doi.org/10.3201/eid2612.203764 in Greece, May 2021. International Journal of Biswas, N., Mustapha, T., Khubchandani, J., & Price, Environmental Research and Public Health, 18(19), J. H. (2021). The Nature and Extent of COVID-19 10558. https://doi.org/10.3390/ijerph181910558 Vaccination Hesitancy in Healthcare Workers. Gómez-Ochoa, S. A., Franco, O. H., Rojas, L. Z., Journal of Community Health, 46(6), 1244–1251. Raguindin, P. F., Roa-Díaz, Z. M., Wyssmann, B. https://doi.org/10.1007/s10900-021-00984-3 M., Guevara, S. L. R., Echeverría, L. E., Glisic, M., & Cohen, B., Hyman, S., Rosenberg, L., & Larson, E. Muka, T. (2021). COVID-19 in Health-Care Workers: (2012). Frequency of patient contact with health A Living Systematic Review and Meta-Analysis of care personnel and visitors: Implications for Prevalence, Risk Factors, Clinical Characteristics, infection prevention. Joint Commission Journal and Outcomes. American Journal of Epidemiology, on Quality and Patient Safety, 38(12), 560–565. 190(1), 161–175. https://doi.org/10.1093/aje/ https://doi.org/10.1016/s1553-7250(12)38073-2 kwaa191 Colomb-Cotinat, M., Poujol, I., Monluc, S., Vaux, S., Holzmann-Littig, C., Braunisch, M. C., Kranke, P., Popp, Olivier, C., Le Vu, S., Floret, N., Golliot, F., Berger- M., Seeber, C., Fichtner, F., Littig, B., Carbajo- Carbonne, A., & GERES study group. (2021). Burden Lozoya, J., Al wang, C., Frank, T., Meerpohl, J. J., of COVID-19 on workers in hospital settings: The Hal er, B., & Schmaderer, C. (2021). COVID-19 French situation during the first wave of the Vaccination Acceptance and Hesitancy among pandemic. Infectious Diseases Now, 51(6), 560– Healthcare Workers in Germany. Vaccines, 9(7), 563. https://doi.org/10.1016/j.idnow.2021.06.308 777. https://doi.org/10.3390/vaccines9070777 Dernovšček Hafnar, N. & Urdih Lazar, T. (2017). Li, M., Luo, Y., Watson, R., Zheng, Y., Ren, J., Tang, J., & Chen, Cepljenje proti gripi v UKC Ljubljana: poročilo o Y. (2021). Healthcare workers’ (HCWs) attitudes raziskavi 2017. Ljubljana: Univerzitetni klinični and related factors towards COVID-19 vaccination: center, Klinični inštitut za medicino dela, prometa A rapid systematic review. Postgraduate Medical in športa. https://www.kimdps.si/raziskovalni- Journal, postgradmedj-2021-140195. https://doi. projekti/raziskava-o-cepljenju-proti-gripi-v-ukc- org/10.1136/postgradmedj-2021-140195 ljubljana Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2019). Elektronski Farah, A. M., Nour, T. Y., Obsiye, M., Aden, M. A., Ali, register cepljenih oseb in neželenih učinkov po O. M., Hussein, M. A., Budul, A. B., Omer, M., & cepljenju. https://www.nijz.si/sl/elektronski- Getnet, F. (2021). Knowledge, Attitudes, and register-cepljenih-oseb-in-nezelenih-ucinkov-po- Practices Regarding COVID-19 Among Health cepljenju-erco Care Workers in Public Health Facilities in Eastern Nacionalni inštitut za javno zdravje. (n. d. b). Delež Ethiopia: Cross-sectional Survey Study. JMIR cepljenih proti covid-19 po občinah prebivališča. Formative Research, 5(10), e26980. https://doi. https://app.powerbi.com/view?r=eyJrIjoiYWQ org/10.2196/26980 3NGE1NTMtZWJkMi00NzZmLWFiNDItZDc5YjU5M GRkOGMyIiwidCI6ImFkMjQ1ZGFlLTQ0YTAtNGQ5 NC04OTY3LTVjNjk5MGFmYTQ2MyIsImMiOjl9 52 Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022a). Toth-Manikowski, S. M., Swirsky, E. S., Gandhi, R., & Cepljenje proti covid-19 v Sloveniji. https://app. Piscitel o, G. (2022). COVID-19 vaccination hesitancy powerbi.com/view?r=eyJrIjoiYWQ3NGE1N among health care workers, communication, TMt Z WJkMi0 0Nz ZmLWFiNDIt ZDc 5YjU5M and policy-making. American Journal of Infection GRkOGMyIiwidCI6ImFkMjQ1ZGFlLTQ0YTAtNGQ5 Control, 50(1), 20–25. https://doi.org/10.1016/j. NC04OTY3LTVjNjk5MGFmYTQ2MyIsImMiOjl9 ajic.2021.10.004 Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022b). Izvajalci Učakar, V., Fafangel, M., & Kraigher, A. (2018). Vaccine zdravstvene dejavnosti. https://www.nijz.si/sl/ confidence among mothers of young children, podatki/izvajalci-zdravstvene-dejavnosti Slovenia, 2016. Vaccine, 36(37), 5544–5550. https://doi.org/10.1016/j.vaccine.2018.07.062 Nguyen, L. H., Drew, D. A., Graham, M. S., Joshi, A. D., Guo, C.-G., Ma, W., Mehta, R. S., Warner, E. T., Vlada Republike Slovenije. (2020). Nacionalna Sikavi, D. R., Lo, C.-H., Kwon, S., Song, M., Mucci, strategija cepljenja proti covid-19, verzija 1. L. A., Stampfer, M. J., Wil ett, W. C., Eliassen, A. H., https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/ Hart, J. E., Chavarro, J. E., Rich-Edwards, J. W., … cepljenje-proti-covid-19/ COronavirus Pandemic Epidemiology Consortium. (2020). Risk of COVID-19 among front-line health- World Health Organization. (2021). The impact of care workers and the general community: A COVID-19 on health and care workers: A closer prospective cohort study. The Lancet. Public look at deaths (WHO/HWF/WorkingPaper/2021.1). Health, 5(9), e475–e483. https://doi.org/10.1016/ https://apps.who.int/iris/handle/10665/345300 S2468-2667(20)30164-X Yasmin, F., Najeeb, H., Moeed, A., Naeem, U., Asghar, Nohl, A., Afflerbach, C., Lurz, C., Brune, B., Ohmann, M. S., Chughtai, N. U., Yousaf, Z., Seboka, B. T., Weichert, V., Zeiger, S., & Dudda, M. (2021). T., Ul ah, I., Lin, C.-Y., & Pakpour, A. H. (2021). Acceptance of COVID-19 Vaccination among COVID-19 Vaccine Hesitancy in the United Front-Line Health Care Workers: A Nationwide States: A Systematic Review. Frontiers in Public Survey of Emergency Medical Services Personnel Health, 9, 770985. https://doi.org/10.3389/ from Germany. Vaccines, 9(5), 424. https://doi. fpubh.2021.770985 org/10.3390/vaccines9050424 Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega Odredba o seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti. varstva (ZZPPZ). (2000). Uradni list RS, št. (2013). Uradni list RS, št. 4/14. http://www.pisrs.si/ 65/00, 31/18. http://www.pisrs.si/Pis.web/ Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG3912 pregledPredpisa?id=ZAKO1419 Paterson, P., Meurice, F., Stanberry, L. R., Glismann, S., Rosenthal, S. L., & Larson, H. J. (2016). Vaccine hesitancy and healthcare providers. Vaccine, 34(52), 6700–6706. https://doi.org/10.1016/j. vaccine.2016.10.042 Petek, D., & Kamnik-Jug, K. (2018). Motivators and barriers to vaccination of health professionals against seasonal influenza in primary healthcare. BMC Health Services Research, 18, 853. https://doi. org/10.1186/s12913-018-3659-8 Puhach, O., Adea, K., Hulo, N., Sattonnet, P., Genecand, C., Iten, A., Jacquérioz, F., Kaiser, L., Vetter, P., Eckerle, I., & Meyer, B. (2022). Infectious viral load in unvaccinated and vaccinated individuals infected with ancestral, Delta or Omicron SARS-CoV-2. Nature Medicine, 1–10. https://doi.org/10.1038/ s41591-022-01816-0 53 PRILOGA Število in delež ZD, ki so bili cepljeni z vsaj enim odmerkom, polno cepljeni ali cepljeni s poživitvenim/dodatnim odmerkom, glede na poklic Cepljen Cepljen s z vsaj enim Polno poživitvenim/ odmerkom, cepljen, dodatnim Poklic Skupaj, n n (%) n (%) odmerkom, n (%) Skupaj 41.057 33.028 (80,4) 31.977 (77,9) 20.882 (50,9) tehnik zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege 12.884 9521 (73,9) 9146 (71,0) 5102 (39,6) diplomirana medicinska sestra/diplomirani 8909 7131 (80,0) 6838 (76,8) 3990 (44,8) zdravstvenik zdravnik specialist/zdravnica specialistka 5622 5329 (94,8) 5263 (93,6) 4500 (80,0) zdravnik/zdravnica 2315 2169 (93,7) 2131 (92,1) 1723 (74,4) fizioterapevt/fizioterapevtka 1686 1194 (70,8) 1143 (67,8) 641 (38,0) magister farmacije/magistra farmacije 1624 1369 (84,3) 1335 (82,2) 912 (56,2) doktor dentalne medicine/doktorica dentalne 1472 1277 (86,8) 1254 (85,2) 942 (64,0) medicine radiološki inženir/radiološka inženirka 877 686 (78,2) 664 (75,7) 411 (46,9) farmacevtski tehnik/farmacevtska tehnica 829 582 (70,2) 566 (68,3) 322 (38,8) zobotehnik / zobotehnica 735 512 (69,7) 496 (67,5) 274 (37,3) višja medicinska sestra/višji medicinski tehnik 711 650 (91,4) 634 (89,2) 495 (69,6) laboratorijski tehnik/laboratorijska tehnica 624 461 (73,9) 448 (71,8) 286 (45,8) delovni terapevt/delovna terapevtka 609 452 (74,2) 431 (70,8) 224 (36,8) inženir laboratorijske biomedicine 419 300 (71,6) 280 (66,8) 155 (37,0) bolničar - negovalec/bolničarka - negovalka* 414 298 (72,0) 285 (68,8) 152 (36,7) diplomirana babica/diplomirani babičar 336 244 (72,6) 229 (68,2) 122 (36,3) doktor dentalne medicine specialist/doktorica 240 218 (90,8) 215 (89,6) 182 (75,8) dentalne medicine specialistka sanitarni inženir/sanitarna inženirka 204 171 (83,8) 167 (81,9) 109 (53,4) klinični psiholog/klinična psihologinja 131 115 (87,8) 112 (85,5) 86 (65,6) magister farmacije specialist/magistra farmacije 102 91 (89,2) 89 (87,3) 75 (73,5) specialistka medicinska sestra babica 49 42 (85,7) 41 (83,7) 30 (61,2) višji sanitarni tehnik/višja sanitarna tehnica 45 42 (93,3) 41 (91,1) 32 (71,1) profesor zdravstvene vzgoje/profesorica zdravstvene 39 35 (89,7) 33 (84,6) 22 (56,4) vzgoje ortotik in protetik/ortotičarka in protetičarka 35 22 (62,9) 22 (62,9) 14 (40,0) zobni protetik/zobna protetičarka 28 21 (75,0) 19 (67,9) 16 (57,1) ustni higienik / ustna higieničarka 28 24 (85,7) 24 (85,7) 14 (50,0) inženir farmacije/inženirka farmacije 25 17 (68,0) 17 (68,0) 15 (60,0) medicinski biokemik specialist/medicinska 23 20 (87,0) 20 (87,0) 15 (65,2) biokemičarka specialistka zobozdravstveni asistent/zobozdravstvena asistentka 13 7 (53,8) 7 (53,8) 1 (7,7) specialistka klinične logopedije/specialist klinične 11 11 (100,0) 10 (90,9) 9 (81,8) logopedije specialistka medicinske genetike/specialist 7 6 (85,7) 6 (85,7) 4 (57,1) medicinske genetike Ostali 11 11 (100,0) 11 (100,0) 8 (72,7) * Bolničarji so v RIZDDZ večinoma vodeni le številsko, z identifikatorjem pa samo na posebno zahtevo, zato je bilo možno v analizo vključiti le manjši delež bolničarjev. 54 Monika Lamot, Andrej Kirbiš Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta OKLEVANJE PRED CEPLJENJEM, GENERAL VACCINE HESITANCY, ZAUPANJE V ZDRAVSTVENI TRUST IN THE HEALTHCARE SISTEM, PERCEPCIJA SYSTEM, PERCEPTION OF NALEZLJIVIH BOLEZNI IN INFECTIOUS DISEASES AND ODLOČANJE ZA CEPLJENJE COVID-19 VACCINATION PROTI COVIDU-19: INTENTION: THE EXPLANATORY POJASNJEVALNA VLOGA ROLE OF TRUST IN THE ZAUPANJA NACIONALNEMU NATIONAL INSTITUTE OF INŠTITUTU ZA JAVNO ZDRAVJE PUBLIC HEALTH Povzetek Abstract Zaupanje v zdravstvene ustanove je izjemnega Trust in health care institutions is critical for pomena pri odločanju za cepljenje proti covidu-19. COVID-19 vaccination intention. Studies show Študije kažejo, da je nezaupanje v zdravstveni that distrust of the health care system, distrust of sistem, nezaupanje v vire informacij s strani uradnih sources of information from official institutions, institucij in splošno oklevanje pred cepljenjem and general vaccine hesitancy are associated with povezano z zadržki oziroma zavračanjem cepljenja reservations toward and refusal to vaccinate. proti covidu-19. Namen pričujočega prispevka je The objective of our study was to determine the preučiti, kakšen učinek imajo splošno oklevanje impact of vaccine hesitancy, distrust of the health pred cepljenjem, nezaupanje v zdravstveni sistem care system, and perceptions that infectious in percepcija, da nalezljive bolezni niso zdravju diseases do not pose a health threat on trust in ogrožajoče na zaupanje informacijam o covidu-19 information about COVID-19 provided by NIJZ. For s strani NIJZ. Za slednjega smo predpostavljali, da the latter we hypothesized it would have a positive pozitivno učinkuje na odločanje za cepljenje proti impact on vaccination acceptance. We analyzed a covidu-19. Analizirali smo vzorec 866 Slovencev in sample of 866 Slovenians (age = 33.6 years, 84.5% Slovenk (M = 33,6, 84,5 % žensk). S pomočjo women). Through path analysis, we found that starost analize poti smo ugotovili, da posamezniki, individuals who are reluctant to be vaccinated ki oklevajo pred cepljenjem, manj zaupajo have less trust in the health care system and v zdravstveni sistem in menijo, da nalezljive believe that infectious diseases do not pose a bolezni niso zdravju ogrožajoče, posledično tudi health threat. Consequently, they also have less manj zaupajo NIJZ glede informacij o covidu-19, trust in the NIJZ’s COVID-19 information, leading zaradi česar izražajo nižjo namero za cepljenje to lower COVID-19 vaccination intention. Based proti covidu-19. Na podlagi rezultatov podamo on the results, we provide recommendations to priporočila odločevalcem in ključnim akterjem. decision-makers and key stakeholders. Ključne besede: covid-19, oklevanje pred Keywords: COVID-19, vaccine hesitancy, trust in cepljenjem, zaupanje virom informacij, NIJZ information sources, NIJZ 55 1 UVOD 1.2 Odnos med nezaupanjem v zdravstveni sistem in cepljenjem proti covidu-19 Slovenija ima v primerjavi z Evropsko unijo nižji Zaupanje v zdravstvene institucije je že pred delež cepljenih proti covidu-19 (Ritchie et al., 2020), pandemijo covida-19 veljalo za enega izmed po najnovejših podatkih Eurobarometra (European konsistentnih in pomembnih dejavnikov pozitivnih Commision, 2022), pa ob tem spada tudi med stališč do cepljenja (Baumgaertner et al., 2018; države, ki izražajo nižje zaupanje v zdravstvene Justwan et al., 2019; Yaqub et al., 2014) . Zaupanje institucije. Ob tem se je slovenska javnost že pred se je tudi tekom pandemije izkazalo za ključnega pandemijo uvrščala med bolj zadržane do cepiv pri sprejemanju oz. zavračanju cepljena proti oz. cepljenja (Larson et al., 2016). Pretekle študije covidu-19. Jennings in sodelavci (2021) denimo kažejo na pomembno vlogo javnozdravstvenih ugotavljajo, da je zaupanje v zdravstvene institucij pri izražanju pozitivnih stališč do cepljenja ustanove povezano z višjim sprejemanjem oz. bolj (Baumgaertner et al., 2018; Justwan et al., 2019; pozitivnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Yaqub et al., 2014), zato smo se v pričujočem prispevku osredotočili na analizo dejavnikov 1.3 Odnos med percepcijo nalezljivih zaupanja v NIJZ kot viru informacij o covidu-19 in bolezni in cepljenjem proti covidu-19 ali ima slednji posredni oz. mediacijski učinek na Posameznikova ocena ogroženosti oz. nevarnosti odločanje o cepljenju proti covidu-19. V prispevku neke nalezljive bolezni je že pred pandemijo nas zanima predvsem 1) v kakšni interakciji sta covida-19 veljala za pomemben dejavnik zaupanje NIJZ kot viru informacij o covidu-19 ter pozitivnih stališč do cepljenja (Chang & Lee, 2019; splošna stališča o cepivih in nalezljivih boleznih ter Panchapakesan et al., 2018). Tekom pandemije 2) ali nezaupanje zdravstvenem sistemu učinkuje se je podobno izkazalo, da tisti, ki virus covid-19 tudi na nezaupanje v NIJZ. dojemajo kot manj zdravju ogrožajoč, izražajo bolj 1.1 Odnos med oklevanjem pred cepljenjem negativna stališča do cepljenja proti covidu-19 nasploh in stališči do cepljenja proti (Fridman et al., 2021). Študij, ki bi preučevale kakšna so stališča do konkretnih nalezljivih bolezni covidu-19 iz vidika njihove nevarnosti za zdravje (npr. ošpice, V sistematičnem pregledu študij se je izkazalo, rdečke, oslovski kašelj) v povezavi s cepljenjem da so med najpogostejšimi razlogi za odklanjanje proti covidu-19 po našem vedenju ne obstajajo. covid-19 cepiv med drugim nasprotovanje Predpostavljamo pa, da bi med njima lahko cepljenju in cepivom nasploh (Troiano & Nardi, obstajala negativna povezava, saj posamezniki, ki 2021). Tudi v zvezni državi Arkansas je bilo zavračajo cepljenje, menijo, da so nalezljive bolezni ugotovljeno, da je prevalenca oklevanja pred manj nevarne kot cepiva (Bloom et al., 2005). cepljenjem proti covidu-19 višja med tistimi, ki izražajo nizko zaupanje v cepiva nasploh (Wil is et 1.4 Odnos med zaupanjem informacijam al., 2021). Skladne z omenjenima študijama, so prav javnozdravstvenih institucij in cepljenje tako ugotovitve Jenningsa in sodelavcev (2021) iz proti covidu-19 Združenega kraljestva. Študije, ki so preverjale Ob tem je potrebno omeniti tudi ključno vlogo, ki odnos med oklevanjem pred cepljenjem nasploh jo imajo pri odnosu do cepljenja javnozdravstvene in cepljenjem proti covidu-19 so sicer kot kazalnik institucije, v Sloveniji NIJZ. Ehde in sodelavci (2021) preteklih cepilskih stališč ali vedenj praviloma namreč ugotavljajo, da Američani, ki niso zaupali uporabile cepljenje proti sezonski gripi (Caserotti et CDC (Centers for Disease Control and Prevention) al., 2021; Ehde et al., 2021; Soares et al., 2021). Na kot viru informacij o covidu-19 izrazili nižjo Portugalskem so npr. tisti, ki so poročali o zadržkih namero za cepljenje oziroma se niso nameravali ali pa so odklonili cepljenje proti covidu-19 izrazili, cepiti. Ob tem se je na Irskem in v Združenem da se ne nameravajo cepiti proti gripi (Soares et kraljestvu izkazalo, da so tisti, ki so izražali zadržke al., 2021); podobno je bilo ugotovljeno tudi v Italiji do cepljenja, manj verjetno prejemali informacije (Carerroti et al., 2021) in ZDA (Ehde et al., 2021). o covidu-19 s strani uradnih virov, do katerih so 56 prav tako izražali negativna stališča (Murphy et 2 METODE al., 2021). Tudi v Nemčiji je bilo ugotovljeno, da je komunikacija oz. informacije, ki prihajajo s strani zdravstvenih institucij izjemnega pomena pri 2.1 Postopek cepljenju proti covidu-19 (Gehrau et al., 2021). Podatki so bili zbrani med marcem in aprilom 2020, ko je Slovenija zaradi razglašene pandemije 1.5 Namen in hipoteze doživela prvo popolno zaprtje države. Anketni Namen pričujočega prispevka je ugotoviti, kakšen vprašalnik je bil zbran s pomočjo snežne kepe učinek imajo splošno oklevanje pred cepljenjem, (Bryman, 2016), pretežno preko spletnih socialnih nezaupanje v zdravstveni sistem in percepcija, omrežij (Facebook, Twitter, Instagram). Raziskava da nalezljive bolezni niso ogrožajoče na zaupanje je bila opravljena v skladu s Helsinško deklaracijo. informacijam o covidu-19 s strani NIJZ, za Udeležencem je bil pred pričetkom izpolnjevanja katerega predpostavljamo, da pozitivno učinkuje anketnega vprašalnika podan opis in namen na cepljenje. Na podlagi tuje literature smo si študije. Pred izpolnjevanjem so bili prav tako tako zastavili naslednje hipoteze za razumevanje informirani, da je njihovo sodelovanje popolnoma dejavnikov namere za cepljenje proti covidu-19 anonimno in prostovoljno, ter da lahko kadarkoli med slovensko javnostjo: prekinejo s sodelovanjem. S klikom na naslednjo stran so podali svoje informirano soglasje. Hipoteza 1: Odnos med splošnim oklevanjem pred cepljenjem in cepljenjem proti covidu-19 je 2.2 Vzorec medi ran z zaupanjem v NIJZ. Z drugimi besedami, Vzorec sestavlja 866 oseb, starih med 17 in 69 let posamezniki, ki oklevajo pred cepljenjem, manj (M = 33,6). Večino vzorca sestavljajo ženske (84,5 verjetno zaupajo NIJZ, zaradi česar so se manj %). Udeleženci so pretežno višje izobraženi, saj jih pripravljeni cepiti proti covidu-19 (Ehde et al., je 34,8 % poročalo, da imajo zaključen visokošolski 2021; Soares et al., 2021). oziroma univerzitetni program 1. bolonjske stopnje, 28 % je poročalo o zaključeni izobrazbi Hipoteza 2: Odnos med nezaupanjem v zdravstveni 2. bolonjske stopnje, 5,3 % pa je bilo takšnih, ki sistem in covid-19 cepljenjem je medi ran z imajo zaključen doktorat znanosti. V Tabeli 1 so zaupanjem v NIJZ. To pomeni, da posamezniki, ki prikazane nekatere demografske lastnosti vzorca. ne zaupajo v zdravstveni sistem, manj verjetno zaupajo informacijam NIJZ, zaradi česar so se manj pripravljeni cepiti proti covidu-19 (Jenings et al. 2021; Murphy et al., 2021). Hipoteza 3: Odnos med splošnim oklevanjem pred cepljenjem in cepljenjem proti covidu-19 je mediiran s percepcijo nalezljivih bolezni. Slednje pomeni, da posamezniki, ki v večji meri menijo, da nalezljive bolezni niso zdravju ogrožajoče, manj verjetno zaupajo informacijam NIJZ, zaradi česar so se manj pripravljeni cepiti proti covidu-19 (Gehrau et al., 2021; Panchapakesan et al., 2018). 57 Tabela 1: Demografske lastnosti vzorca % Starost 17 – 24 let 22,4 25 – 34 let 33,0 35 – 44 let 30,8 45 – 69 let 13,5 Spol Moški 15,5 Ženski 84,5 Izobrazba Osnovnošolska ali manj 1,0 Nižje ali srednje poklicno izobraževanje (2–3 leta) (I I. in IV. stopnja) 2,6 Srednje tehniško izobraževanje (4 leta) (V. stopnja) 13,5 Gimnazija (V. stopnja) 14,8 Višješolski, visokošolski strokovni ali univerzitetni program 1. bolonjske stopnje 34,8 (VI/1. in VI/2. stopnja) Univerzitetni magistrski program 2. bolonjske stopnje (VI . stopnja) 28,0 Doktorat znanosti (VI I/2. stopnja) 5,3 Opomba: N = 866. 2.3 Merski instrument kašelj. Ali so navedene bolezni zdravju ogrožajoče Splošno oklevanje pred cepljenjem je bilo merjeno so ocenjevali s pomočjo deset stopenjske lestvice z vprašanjem »Ali bi v splošnem rekli, da imate (1 = izjemno ogrožajoče; 10 = sploh ni ogrožajoče). zadržke v zvezi s cepljenjem proti nalezljivim Vse štiri trditve smo združili in preverili notranjo boleznim (npr. otroška cepiva)?« Udeleženci so zanesljivost konstrukta, ki se je izkazal za zelo svoje odgovore podajali na 10 – stopenjski lestvici, zanesljivega (α = 0,94). ki se je raztezala od (1) sploh nimam zadržkov do Koncept Zaupanje v NIJZ se je nanašal na to, (10) imam veliko zadržkov. koliko udeleženci Nacionalnem inštitutu za javno Za merjenje Nezaupanja v zdravstveni sistem smo zdravje zaupajo kot viru informacij o covidu-19. uporabili tri trditve iz lestvice Revised Health Care Anketiranci so odgovore podajali na petstopenjski System (Shea et al., 2008), ki smo jih predhodno lestvici (1 = sploh ne zaupam; 5 = zelo zaupam). prilagodili za Slovenijo (tj. zdravstveni sistem v Namera za cepljenje proti covidu-19 je bilo Sloveniji): »Zdravstvo v Sloveniji skuša izboljšati merjeno z vprašanjem »Kolikšna je verjetnost, da zdravje pacientov po svojih najboljših močeh.«, bi se cepili proti koronavirusu, če bi bilo cepivo na »Zdravstvo v Sloveniji prikriva svoje napake.« in voljo?«. Vprašanje je bilo merjeno z 11 – stopenjsko »Zdravstvo v Sloveniji daje prednost dobičku pred lestvico (0 = sploh ni verjetno; 10 = zelo verjetno). potrebami pacientov.«. Nezaupanje v zdravstvo je bilo merjeno s petstopenjsko Likertovo lestvico (1 2.4 Statistične analize = sploh se ne strinjam; 5 = povsem se strinjam). Vrednosti prve spremenljivke so bile rekodirane Opisna statistika ( f, M, SD) in bivariatne korelacije tako, da višje vrednosti vseh treh trditev kažejo na ( r) so bile opravljene v programu SPSS 26. Hipoteze višje nezaupanje v zdravstveni sistem. Cronbachov smo v okviru analize poti preverjali s programsko alfa koeficient je pokazal na dobro zanesljivost opremo Mplus 8. Ob posrednih učinkih smo konstrukta (α = 0,85). dovolili korelacijo med vsemi spremenljivkami, nepovezanimi z regresijo, zato se model posledično Preverjali smo tudi, ali udeleženci nekatere popolnoma prilagaja podatkom. nalezljive bolezni ocenjujejo kot zdravju ogrožajoče. Ocenjevali so (1) ošpice, (2) rdečke in (3) oslovski 58 3 REZULTATI and Control [ECDC], 2022). Nadalje iz Tabele 2 razberemo, da anketiranci v pretežni meri V Tabeli 2 je prikazana opisna statistika vseh merjene nalezljive bolezni ocenjujejo kot zdravju spremenljivk, ki so vključene v model. Vidimo, da ogrožajoče, medtem ko je zaupanje v informacije je splošno oklevanje anketirancev pred cepljenjem NIJZ-ja bilo v obdobju anketiranja, za začetku relativno visoko (M = 6,62), namera za cepljenje pandemije covid-19, nekoliko nad nominalno proti covidu-19 pa sorazmerno nizka (M = 4,72). sredinsko vrednostjo (M = 3,29). Na podlagi Naši podatki, zbrani med marcem in aprilom 2020, korelacijskih koeficientov nadalje ugotavljamo, da so tako sorazmerno skladni z uradnimi podatki posamezniki, ki oklevajo pred cepljenjem izražajo o precepljenosti v evropskih državah v juniju večje nezaupanje v zdravstveni sistem (r = 0,64; p 2022, kjer se Slovenija uvršča pri dnu lestvice < 0,01) in informacije NIJZ-a (r = -0,87; p < 0,01), držav, z zgolj 58,7 % precepljenostjo prebivalstva nalezljive bolezni dojemajo kot manj ogrožajoče (r (European Centre for Disease Prevention = 0,75; p < 0,01), ter so manj naklonjeni cepljenju proti covidu-19 (r = -0,87; p < 0,01). Tabela 2: Opisna statistika obravnavanih spremenljivk N M SD 1. 2. 3. 4. 5. 1. Oklevanje PC 866 6,62 4,50 - 2. Nezaupanje ZS 866 3,29 0,99 0,64** - 3. ONB 863 3,03 1,16 0,75** 0,64** - 4. Zaupanje NIJZ 865 3,10 1,32 -0,67** -0,68** -0,67** - 5. Cepljenje covid-19 866 4,72 4,26 -0,87** -0,60** -0,70** 0,64** - Opomba: Oklevanje PC = oklevanje pred cepljenjem. Nezaupanje ZS = nezaupanje v zdravstveni sistem. ONB = percepcija, koliko so nalezljive bolezni ogrožajoče. ** p < 0,01. V Shemi 1 so prikazani vsi regresijski odnosi zadržke) in menijo, da nalezljive bolezni niso (oz. preučevanih spremenljivk. Oklevanje pred so manj) ogrožajoče zdravju, prav tako izražajo cepljenjem (v nadaljevanju Oklevanje PC), nižjo namero za cepljenje proti covidu-19. Po drugi percepcija koliko so nalezljive bolezni zdravju strani pa tisti, ki zaupajo NIJZ kot viru informacij o ogrožajoče (v nadaljevanju ONB) in zaupanje covidu-19 izražajo večjo pripravljenost za cepljenje v informacije NIJZ-ja so statistično značilni proti covidu-19. napovedovalci pripravljenosti za cepljenje proti covidu-19. Ugotavljamo, da Oklevanje PC (β Nadalje smo preverili odnos med Oklevanjem = -0,74, p < 0,001) in ONB (β = -0,09, p < 0,01) PC, Nezaupanjem ZS, ONB in Zaupanjem NIJZ. Na negativno učinkujeta na cepljenje proti covidu-19. podlagi analize poti ugotavljamo, da Oklevanje PC Nezaupanje v zdravstveni sistem (v nadaljevanju (β = -0,26, p < 0,001), Nezaupanje ZS (β = -0,36, p Nezaupanje ZS) pa se ni izkazalo za statistično < 0,001) in ONB (β = -0,24, p < 0,001) statistično značilen napovedovalec namere cepljenja proti značilno negativno učinkujejo na Zaupanje NIJZ. covidu-19. Izkazalo se je tudi, da ima Zaupanje NIJZ Z drugimi besedami, splošno oklevanje pred statistično značilno pozitiven učinek (β = 0,08; p cepljenjem, nezaupanje zdravstvenemu sistemu < 0,01) na namero za cepljenje proti covidu-19. in percepcija, da nalezljive bolezni niso zdravju Povedano drugače, posamezniki, ki nasploh ogrožajoče, zmanjšajo zaupanje NIJZ kot viru oklevajo pred cepljenjem (oz. imajo do cepiv informacij o covidu-19. 59 Shema 1: Analiza poti Zaupanje NIJZ Oklevanje -0,26*** PC -0,08** 0,75*** 0,64*** -0,36*** -0,74*** Nezaupanje NS Cepljenje ZS covid-19 -0,09** -0,24*** 0,64*** ONB Opomba: V Tabeli 3 so prikazane nestandardizirane ocene Prikazani so standardizirani beta koeficienti. posrednih učinkov na namero za cepljenje proti Oklevanje PC = oklevanje pred cepljenjem. covidu-19. Ugotavljamo statistično značilno pot Nezaupanje ZS = nezaupanje v zdravstveni sistem. Oklevanja PC, Nezaupanja ZS in ONB preko Zaupanja ONB = percepcija koliko so nalezljive bolezni ogrožajoče. NIJZ na cepljenje proti covidu-19. Na podlagi ** p < 0,01 rezultatov lahko potrdimo Hipotezo 1, 2 in 3. *** p < 0,001. Tabela 3: Ocene indirektnih poti Ocena S.E. p Oklevanje PC → Zaupanje NIJZ → Cepljenje covid-19 0,02 0,007 0,01 Nezaupanje ZS → Zaupanje NIJZ → Cepljenje covid-19 0,12 0,045 0,01 ONB → Zaupanje NIJZ → Cepljenje covid-19 0,07 0,027 0,02 Opomba: Prikazani so nestandardizirani beta koeficienti. Oklevanje PC = oklevanje pred cepljenjem. Nezaupanje ZS = nezaupanje v zdravstveni sistem. ONB = percepcija koliko so nalezljive bolezni ogrožajoče. 60 4 RAZPRAVA NIJZ. Ob tem smo tudi ugotovili, da so tisti, ki so izkazali nezaupanje v zdravstveni sistem, hkrati Tako imenovana »infodemija« – pojav prevelike izrazili tudi nezaupanje NIJZ-ju, kar nakazuje na količine informacij, vključno z napačnimi ali pomembnost zviševanja zaupanja v zdravstvene zavajajočimi informacijami v digitalnem in fizičnem institucije in zdravstveni sistem na splošno, saj se okolju med izbruhom bolezni – pomembno stališča do njih med seboj prepletajo. To pomeni, spodkopava zaupanje v cepiva in cepljenje proti da nezaupanje v zdravstveni sistem oz. zdravstvo covidu-19. Zaradi tega je pri zviševanju ravni v Sloveniji zvišuje nezaupanje v konkretne (javno) precepljenosti in doseganja pozitivnih stališč do zdravstvene institucije, tudi NIJZ, ki ima ključno cepljenja ključnega pomena zaupanje v institucije vlogo pri uspešnem spopadanju slovenske družbe (Pertwee et al., 2022). V pričujočem prispevku s pandemijo. smo analizirali kako zaupanje v informacije NIJZ-ja Na podlagi ugotovitev pričujočega prispevka bi učinkuje na namero za cepljenje proti covidu-19 bilo smiselno oblikovati ciljne projekte, kampanje in kateri dejavniki so povezani z zaupanjem v NIJZ. in intervencije, ki se nanašajo na 1) zviševanje Na podlagi analize poti smo potrdili, da zaupanje zaupanja v cepljenje in cepiva, 2) izobraževanje v NIJZ kot viru informacij o covidu-19 medi ra oz. splošne javnosti o nevarnostih nalezljivih bolezni posreduje odnos med splošnim oklevanjem pred in ključni vlogi cepljenja pri preprečevanju le-teh, cepljenjem, nezaupanjem v zdravstveni sistem, ter 3) na makro ravni zvišati zaupanje v ključne percepcijo o nalezljivih boleznih in cepljenjem proti institucije (zdravstveni sistem, NIJZ idr.), saj je covidu-19. Z drugimi besedami, posamezniki, ki v nezaupanje različnim institucijam medsebojno splošnem v večji meri oklevajo pred cepljenjem, povezano. V pričujočem prispevku ni vključen manj zaupajo v zdravstveni sistem in menijo, dejavnik strahu pred stranskimi učinki cepiv, ki da nalezljive bolezni niso zdravju ogrožajoče, se v tujih raziskavah kaže kot izjemno pomemben posledično tudi manj zaupajo NIJZ glede informacij dejavnik nezaupanja v cepljenje in cepiva (gl. o covidu-19, zaradi česar izražajo nižjo namero za npr. Kricorian et al., 2021; Wagner et al., 2021). cepljenje proti covidu-19. V prihodnjih raziskavah bi tako bilo smiselno na reprezentativnem vzorcu preučiti tudi ta dejavnik. Ugotovitve študije imajo pomembne implikacije za razumevanje dejavnikov nezaupanja. Na Čeprav študija ponuja vpogled v nekatere dejavnike podlagi preteklih tujih študij je znano, da zaupanje in razlagalne mehanizme pripravljenosti za v zdravstvene institucije pomembno prispeva k cepljenje proti covidu-19, velja omeniti tudi njene pripravljenosti za cepljenje (gl. npr. Jenings et al. omejitve. Uporabljen je bil nereprezentativen 2021; Murphy et al., 2021). Naše ugotovitve za vzorec, kar pomeni, da rezultatov ni mogoče z Slovenijo kažejo, da je tudi zaupanje Nacionalnemu gotovostjo posplošiti na raven celotne slovenske inštitutu za javno zdravje ključnega pomena na populacije. Drugič, čeprav analiza poti ponuja področju javnega zdravja oz. nalezljivih bolezni in ugotavljanje razlagalnih mehanizmov, moramo pri cepljenja. Na podlagi naših rezultatov je mogoče rezultatih biti previdni z interpretacijo – ker gre skleniti, da je potrebno pri slovenski javnosti za presečno študijo, ne moremo ugotavljati smeri nasloviti oklevanje pred cepljenjem v širšem vzročno-posledičnih odnosov. kontekstu – tj. ne zgolj cepljenje proti covidu-19, Sklenemo lahko, da splošna stališča do cepljenja temveč na področju stališč do cepljenja in nalezljivih ter zaupanje v zdravstveni sistem in institucije, bolezni nasploh. Rezultati naše analize namreč vključno z NJIZ, med slovensko javnostjo igrajo kažejo, da so posamezniki, ki že pred pandemijo pomembno vlogo pri pripravljenosti za cepljenje niso izražali pozitivnih stališč do cepljenja (saj proti covidu-19. Navedena področja bi zato bilo izražajo zadržke do cepljenja nasploh) in nalezljivih v prihodnje potrebno dodatno in poglobljeno bolezni kot so ošpice, rdečke in oslovski kašelj niso nasloviti, tudi z namenom učinkovitega soočanja z dojemali kot zdravju ogrožajoče, hkrati izražajo morebitnimi naslednjimi valovi pandemije covid-19 nepripravljenost za cepljenje proti covidu-19 in ter morebitnimi pandemijami v prihodnosti. ne zaupajo informacijam o covidu-19 s strani 61 LITERATURA Jennings, W., Stoker, G., Bunting, H., Valgarðsson, V. O., Gaskel , J., Devine, D., McKay, L., & Mil s, M. C. (2021). Lack of Trust, Conspiracy Beliefs, and Social Baumgaertner, B., Carlisle, J. E., & Justwan, F. (2018). Media Use Predict COVID-19 Vaccine Hesitancy. The influence of political ideology and trust Vaccines, 9(6), 593. https://doi.org/10.3390/ on willingness to vaccinate. PLoS ONE, 13(1), vaccines9060593 e0191728. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0191728 Justwan, F., Baumgaertner, B., Carlisle, J. E., Carson, E., & Kizer, J. (2019). The effect of trust and proximity Bloom, D., Canning, D., & Weston Mark (2005). The on vaccine propensity. PloS One, 14(8), e0220658. Value of Vaccination. World Economics, 6(3), 15– https://doi.org/10.1371/journal.pone.0220658 39. Kricorian, K., Civen, R., & Equils, O. (2022). COVID-19 Bryman, A. (2016). Social research methods. Oxford vaccine hesitancy: Misinformation and University Press. perceptions of vaccine safety. Human Vaccines & Caserotti, M., Girardi, P., Rubaltel i, E., Tasso, A., Immunotherapeutics, 18(1), 1950504. https://doi. Lotto, L., & Gavaruzzi, T. (2021). Associations of org/10.1080/21645515.2021.1950504 COVID-19 risk perception with vaccine hesitancy Larson, H. J., Figueiredo, A. de, Xiahong, Z., over time for Italian residents. Social Science & Schulz, W. S., Verger, P., Johnston, I. G., Cook, A. R., Medicine, 272, 113688. https://doi.org/10.1016/j. & Jones, N. S. (2016). The State of Vaccine socscimed.2021.113688 Confidence 2016: Global Insights Through a Chang, K., & Lee, S. Y. (2019). Why do some Korean 67-Country Survey. EBioMedicine, 12, 295–301. parents hesitate to vaccinate their children? https://doi.org/10.1016/j.ebiom.2016.08.042 Epidemiology and Health, 41. https://doi. Murphy, J., Val ières, F., Bental , R. P., Shevlin, M., org/10.4178/epih.e2019031 McBride, O., Hartman, T. K., McKay, R., Ehde, D. M., Roberts, M. K., Humbert, A. T., Bennett, K., Mason, L., Gibson-Mil er, J., Levita, L., Herring, T. E., & Alschuler, K. N. (2021). Covid-19 Martinez, A. P., Stocks, T. V. A., Karatzias, T., & vaccine hesitancy in adults with multiple sclerosis Hyland, P. (2021). Psychological characteristics in the United States: A follow up survey during the associated with COVID-19 vaccine hesitancy and initial vaccine rollout in 2021. Multiple Sclerosis resistance in Ireland and the United Kingdom. and Related Disorders, 54, 103163. https://doi. Nature Communications, 12(1), 29. https://doi. org/10.1016/j.msard.2021.103163 org/10.1038/s41467-020-20226-9 European Centre for Disease Prevention and Control Panchapakesan, C., Sheldenkar, A., Cayabyab, Y. M., (2022). COVID-19 vaccine tracker https:// Ng, J. S., Lu, J., & Lwin, M. O. (2018). A vaccinetracker.ecdc.europa.eu/public/extensions/ Comparison between the Predictors of Vaccine COVID-19/vaccine-tracker.html#uptake-tab Uptake Intentions for Influenza and Dengue. International Journal of Environmental Research European Commision. (2022). Attitudes on vaccination and Public Health, 15(12). https://doi.org/10.3390/ against Covid-19 - Eurobarometer survey. https:// ijerph15122694 europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/2512 Pertwee, E., Simas, C., & Larson, H. J. (2022). An Fridman, A., Gershon, R., & Gneezy, A. (2021). Covid-19 epidemic of uncertainty: Rumors, conspiracy and vaccine hesitancy: A longitudinal study. PloS theories and vaccine hesitancy. Nature Medicine, One, 16(4), e0250123. https://doi.org/10.1371/ 28(3), 456–459. https://doi.org/10.1038/s41591- journal.pone.0250123 022-01728-z Gehrau, V., Fujarski, S., Lorenz, H., Schieb, C., & Ritchie, H., Mathieu, E., Rodés-Guirao, L., Appel, C., Blöbaum, B. (2021). The Impact of Health Giattino, C., Ortiz-Ospina, E., Hasel , J., Information Exposure and Source Credibility Macdonald, B., Beltekian, D., & Roser, M. (2020). on COVID-19 Vaccination Intention in Germany. Coronavirus Pandemic (COVID-19). Our World International Journal of Environmental Research in Data. https://ourworldindata.org/covid- and Public Health, 18(9), 4678. https://doi. vaccinations?country=OWID_WRL org/10.3390/ijerph18094678 62 Shea, J. A., Micco, E., Dean, L. T., McMurphy, S., Schwartz, J. S., & Armstrong, K. (2008). Development of a revised Health Care System Distrust scale. Journal of General Internal Medicine, 23(6), 727–732. https://doi.org/10.1007/s11606- 008-0575-3 Soares, P., Rocha, J. V., Moniz, M., Gama, A., Laires, P. A., Pedro, A. R., Dias, S., Leite, A., & Nunes, C. (2021). Factors Associated with COVID-19 Vaccine Hesitancy. Vaccines, 9(3), 300. https://doi. org/10.3390/vaccines9030300 Troiano, G., & Nardi, A. (2021). Vaccine hesitancy in the era of COVID-19. Public Health, 194, 245–251. https://doi.org/10.1016/j.puhe.2021.02.025 Wagner, A. L., Huang, Z., Ren, J., Laffoon, M., Ji, M., Pinckney, L. C., Sun, X., Prosser, L. A., Boulton, M. L., & Zikmund-Fisher, B. J. (2021). Vaccine Hesitancy and Concerns About Vaccine Safety and Effectiveness in Shanghai, China. American journal of preventive medicine, 60(1 Suppl 1), S77–S86. https://doi.org/10.1016/j.amepre.2020.09.003 Wil is, D. E., Andersen, J. A., Bryant-Moore, K., Selig, J. P., Long, C. R., Felix, H. C., Curran, G. M., & McElfish, P. A. (2021). Covid-19 vaccine hesitancy: Race/ethnicity, trust, and fear. Clinical and Translational Science, 14(6), 2200–2207. https:// doi.org/10.1111/cts.13077 Yaqub, O., Castle-Clarke, S., Sevdalis, N., & Chataway, J. (2014). Attitudes to vaccination: A critical review. Social Science & Medicine (1982), 112, 1–11. https://doi.org/10.1016/j.socscimed.2014.04.018 63 Ana Slavec1, Janez Štebe2, Mojca Šoštarič Zvonar3, Magdalena Iwanowska4, Katarzyna Bałandynowicz- Panfil5, Malgorzata Łosiewicz6, Serban Olah7 1 InnoRenew CoE 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede 3 Univerzitetna psihiatrična klinika v Ljubljani 4 University of Gdańsk, Faculty of Social Sciences 5 University of Gdańsk, Faculty of Economics 6 University of Gdańsk, Faculty of Social Sciences 7 University of Oradea, Department of Sociology and Social Work NAMERA ZA CEPLJENJE VACCINATION INTENTION PROTI COVID-19 NA AGAINST COVID-19 IN POLJSKEM, V ROMUNIJI POLAND, ROMANIA AND IN SLOVENIJI SPOMLADI SLOVENIA IN SPRING 2021 2021 Povzetek Abstract Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv različnih The purpose of the study was to determine the dejavnikov na namero za cepljenje proti covidu-19 impact of various factors on the intention to v treh državah, ki predstavljajo območje srednje vaccinate against covid-19 in three countries in vzhodne Evrope. Na podlagi analize odgovorov representing Central and Eastern Europe. 1724 necepljenih prebivalcev Poljske, Romunije Based on the analysis of the responses of 1724 in Slovenije, ki so aprila 2021 sodelovali v spletni unvaccinated residents of Poland, Romania and anketi, smo ugotovili, da na namero za cepljenje Slovenia who participated in the online survey najpomembnejše vpliva nezaupanje v koristnost in April 2021, we found that the intention to cepiva, kar se je kazalo tako na celotnem vzorcu vaccinate is most affected by distrust in the kot v posamičnih državah. Pozitiven vpliv se je na vaccine, which was reflected both in the entire skupnem vzorcu pokazal tudi glede zaupanja v sample and in individual countries. The overal tradicionalne medije, medtem ko pri posameznih sample also showed a positive effect on trust in državah ni bil statistično značilen. Na skupnem traditional media, while it was not statistical y vzorcu so se kot pomembni učinki pokazali še: significant in individual countries. Concerns about zaskrbljenost glede komercialnega dobičkarstva, commercial profits, preference for one or both dajanje prednost eni ali obema vrstama cepiv types of vaccines (vector and mRNA) and the (vektorska in mRNA) in med demografskimi influence of age among demographic variables spremenljivkami vpliv starosti, a omenjeni učinki were also important effects, but these effects za Slovenijo niso bili statistično značilni. Na podlagi were not statistical y significant in Slovenia. Based teh izsledkov smo predstavili nekatere smernice on these findings, we presented some guidelines pri pripravi nacionalnih programov in cepilnih for the preparation of national programs and kampanj. vaccination campaigns. Ključne besede: anketa, cepljenje, covid-19 Keywords: survey, vaccination, covid-19 64 1 UVOD potekala naša raziskava, sta bila prebivalcem vseh treh držav na voljo mRNA cepivi proizvajalcev Pfizer/BioNTech in Moderna ter vektorsko cepivo Potem ko je 11. marca 2020 Mednarodna proizvajalca Oxford/AstraZeneca in mRNA cepivo zdravstvena organizacija WHO razglasila proizvajalca Moderna, na Poljskem pa tudi pandemijo covida-19, je po vsem svetu steklo enodozno vektorsko cepivo proizvajalca Janssen/ iskanje učinkovitih preventivnih ukrepov za Johnson&Johnson, medtem ko je bilo v Romuniji zaustavitev širjenja novega koronavirusa SARS- in Sloveniji to na voljo šele kasneje. Sredi aprila CoV-2. Prva učinkovita cepiva so bila v srednje in 2021 je bilo proti covid-19 (vsaj enkrat) cepljene visoko razvitih državah na razpolago decembra 16 % poljske, 13 % romunske in 17 % slovenske 2020 in zdelo se je, da bo to točka preobrata pri populacije (Mathieu et al., 2021). V času izvajanja spoprijemanju s krizo (WHO, 2020). Toda izkazalo raziskave nobena od treh držav ni izvajala se je, da dostopnost cepiv ni tudi pomenila, da se obveznega cepljenja in sprememb obstoječih bodo ljudje pripravljeni cepiti in pričeli so se širiti zakonov, pač pa so bili vsi napori usmerjeni protesti proti predlaganim ukrepom, vključno z v spodbujanje k preventivnemu cepljenju z eventualnim obveznim cepljenjem. Izkazalo se namenom višanja zaščite pred okužbo in težjim je, da je prepoznavanje napovednih dejavnikov potekom bolezni. namere za cepljenje ključno pri razvijanju učinkovitih državnih programov in pri informiranju Kot kažejo raziskave o oklevanju pred cepljenjem, ter promocijskih kampanjah namenjenih ciljni je potrebno pri ocenjevanju namere za cepljenje skupini nasprotnikov cepljenja (Bono et al., 2020; upoštevati individualne razlike, ki izhajajo iz Latkin et al., 2001; Lazarus et al., 2021; Paul et al., osebnih stališč in prepričanj (Andre et al., 2008; 2021). Dubé et al., 2014; Paul et al., 2021; Thunstrom et al., 2020), vključno s tistimi, ki so osnovana na verjetju Države v območju osrednje in vzhodne Evrope v teorije zarote (Bertin et al., 2020; Douglas et al., imajo različna socialne, ekonomske in politične 2017; Eberhardt & Ling, 2021; Goldberg & Richey, vrednote in vedenja, vezana na svojo zgodovino. 2020; Uscinski et al., 2016; van Prooijen & Douglas, Te razlike lahko opažamo v različnih stališčih 2017), vplivov skupin iz socialnega okolja in do cepljenja (Babicki & Mastalerz-Migas, 2021; kontekstualnih vplivov, ki izhajajo iz zgodovinskih, Dascalu et al., 2021; Petravić et al., 2021). Poljska kot sociokulturnih, institucionalnih, ekonomskih in zahodnoslovanska, Slovenija kot južnoslovanska in političnih faktorjev (Balog-Way & McComas, 2020; Romunija kot neslovanska država, so predstavnice Borah & Hwang, 2021; Chan et al., 2020; Ciardi et vzhodnoevropskega dela Evrope, kjer so odstotki al., 2021; Cordina et al., 2021; Deleanu et al., 2019; precepljenosti nižji kot v zahodni Evropi (Mathieu et Gozgor, 2022; Hajdu et al., 2020; Lu et al., 2021; al., 2021). Razlikujejo pa se v zdravstvenem sistemu Nowak et al., 2021; Pelčić et al., 2016; Piltch-Loeb in nacionalnih programih obveznih in priporočenih et al., 2018; Piltch-Loeb et al., 2021; Reiter et al., cepljenj. Poljska ima na primer obvezno cepljenje 2020; Sturgis et al., 2021; Tabacchi et al., 2017; proti rdečkam le za dekleta in ženske in ima po Whetten et al., 2006; Zhuang et al., 2016) ter poročanjih Evropskega centra za preprečevanje specifičnih vplivov, direktno povezanih s cepivom in obvladovanje bolezni zelo visoko incidenco te in cepljenjem (Rzymski et al., 2021). bolezni (OECD/European Observatory on Health Systems and Policies, 2017a), v Romuniji pa imajo Na podlagi pregleda literature smo predpostavili, težave z obolevanjem za tuberkulozo in ošpicami da na namero o cepljenju vplivajo stališča do (OECD/European Observatory on Health Systems cepljenja (H1a); verjetje v teorije zarote (H1b); and Policies, 2019). Tudi v Sloveniji je zaskrbljujoča zaupanje različnim virom informacij: družina vse nižja precepljenost proti ošpicam med otroci in prijatelji (H2); zdravstveni strokovnjaki in in nizka precepljenost proti gripi med starostniki znanstveniki (H3a); verski voditelji (H3b); uradni (OECD/European Observatory on Health Systems viri (H3c); tradicionalni mediji (H3d); digitalni and Policies, 2017b). mediji (H3e); in dajanje prednosti določenim vrstam cepiva (H4). V vseh treh državah so s cepljenjem proti covid-19 pričeli konec decembra 2020 in aprila 2021, ko je 65 2 METODE 2211 oseb že cepljenih in so anketo zaključile. Sredi izpolnjevanja je anketo zapustilo še 17 enot, zato Gre za presečno raziskavo na vzorcu 1724 je bil na koncu dosežen numerus 1724 sodelujočih Poljakov, Romunov in Slovencev, ki so aprila 2021 (300 Poljakov, 388 Romunov in 1035 Slovencev). sodelovali v naši spletni anketi in do takrat niso Delež žensk (na neuteženih podatkih) je 52 %, bili cepljeni. Na Poljskem in Sloveniji je zbiranje povprečna starost pa je 44,9 let, pri čemer je 28,7 podatkov potekalo med izbranimi člani spletnih % udeležencev starih do 34 let, 41,7 % od 35 do panelov, ki so po strukturi reprezentativni za 54 in preostalih 29,6 % 55 in več let. Podatkovna nacionalno populacijo polnoletnih oseb, medtem datoteka, vprašalnik in druga spremna gradiva so ko je v Romuniji vzorčenje bilo neverjetnostno, po dostopna preko Arhiva družboslovnih podatkov principu snežne kepe. Podatke smo v vseh treh (Iwanovska et al., 2021). državah utežili po starosti in spolu. Vprašalnik je bil oblikovan v angleškem jeziku in 3 REZULTATI preveden v poljščino, romunščino in slovenščino, za preverbo kakovosti pa testiran in preveden Udeležence smo na 7-stopenjski Likertovi lestvici nazaj v angleščino. Vsaka jezikovna različica je bila vprašali, v kolikšni meri soglašajo s trditvijo, da bi tudi testirana na vsaj desetih enotah. Začel se je se cepili, če bi bilo cepivo na voljo. Kot prikazuje s presejalnim vprašanjem o statusu cepljenja, Slika 1, je 63 % Poljakov, 33 % Romunov in 40 % nadaljeval pa s vprašanji o počutju, nameri o Slovencev, ki še niso bili cepljeni, vsaj nekoliko cepljenju, odnosu do cepiv, preferencah do soglašalo z omenjeno trditvijo. Spremenljivko različnih vrst cepiv, teorijah zarote, zaupanju v vire smo v namen uporabe kot odvisne spremenljivke informacij in demografskih značilnostih. v logistični regresiji, rekodirali v dihotomko, pri čemer so slednji prejeli vrednosti 1 (se namerava V celoti je vprašalnik začelo izpolnjevati 3952 cepiti), preostali pa 0 (ne namerava se cepiti). oseb, od tega jih 1741 še ni bilo cepljenih in so nadaljevali z izpolnjevanjem, medtem ko je bilo Slika 1: Soglašanje s trditvijo, da bi se cepili, če bi bilo cepivo na voljo Q13 V kolikšni meri soglašate s trditvijo: „Če bo cepivo proti COVID-19 na voljo in mi bo priporočeno, se bom cepil/cepila.“ Slovenija (n=1035) 26 % 12 % 6 % 16 % 10 % 19 % 11 % Romunija (n=388) 25 % 19 % 6 % 16 % 9 % 13 % 11 % Poljska (n=300) 13 % 5 % 8 % 12 % 23 % 16 % 24 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Sploh ne soglašam Ne soglašam Nekoliko ne soglašam Niti ne soglašam niti soglašat Nekoliko soglašam Soglašam Močno soglašam Delež oseb, ki se namerava cepiti smo preverjali ne pri posameznih državah. Izračunali smo tudi tudi glede na tri starostne skupine (Q22_2r) Spearmanov korelacijski koeficient s starostjo in opazili, da je pri starih 55 in več let nekoliko (Q22_2), ki prav tako ni statistično značilen (Rho višji, vendar razlika ni statistično značilna ne na = 0,04, p = 0,12). skupnem vzorcu (Hi-kvadrat = 2,24, p = 0,20) 66 Zgoraj opisano spremenljivko (Q13) smo uporabili zagotovo drži (5). Tretja skupina so bila stališča do kot odvisno v logističnem regresijskem modelu. cepljenja, ki smo jih izmerili s sedem-stopenjsko Kot neodvisne so bile uporabljene izbrane lestvico za preverjanje odnosa do cepljenja (Q12) demografske spremenljivke (država, spol (Q22_1), od 1 (sploh ne soglašam) do 7 (močno soglašam) in starost (Q22_2), izobrazba (Q24), tip naselja izračunali povprečne vrednosti za štiri dimenzije: (Q27), socioekonomski položaj (Q28), politična nezaupanje v koristnost cepiva (trditve 1-3)2, usmerjenost (Q28), verske navade (Q19 in Q20) in zaskrbljenost zaradi stranskih učinkov (trditve 4-6), intimna verska prepričanja (Q21)) in štiri skupine zaskrbljenost zaradi komercialnega dobičkarstva vsebinskih spremenljivk. Prva skupina je bilo (trditve 7-9), dajanje prednosti naravne imunosti zaupanje v različne vire informacij o COVID-19 (trditve 10-12). Četrta skupina je dajanje prednosti (Q17), in sicer družina in prijatelji, zdravstveni določenim vrstam cepiva proti COVID-19 (mRNA strokovnjaki in znanstveniki, verski voditelji, ali obema vrstama cepiva), kar smo izmerili z uradni viri, tradicionalni mediji, digitalni mediji. vprašanjem, katerim znamkam cepiv bi dali Uporabljena je bila petstopenjska lestvica od prednost pri cepljenju, če bi lahko izbirali (Q15), 1 (v zelo majhni meri) do 5 (v zelo veliki meri)1. kjer so bila posamezna cepiva ocenjena na lestvici Druga skupina je bilo verovanje v teorije zarote od 1 (sploh ne bi dal prednosti) do 5 (dal bi izjemno (Q18), ki smo ga izmerili s sklopom petih trditev na prednost). petstopenjski lestvici od zagotovo ne drži (1) do Tabela 1: Rezultati regresijske analize Vrednost Beta Skupaj Poljska Romunija Slovenija Poljska ,21 Romunija ,20 Spol (ženski) ,13 -,01 ,07 -,09 Starost ,01* ,00 ,03* ,02 Izobrazba (visoka) ,13 -,01 -,12 ,18 Tip naselja (živi v mestnem okolju) -,31 -,64 -,90 ,02 Socioekonomski položaj -,07 -,03 -,24 -,07 Politična usmerjenost (desno-levo) -,01 -,03 -,18 ,16 Verske navade ,03 ,09 -,01 -,05 Intimna verska prepričanja -,08 -,09 -,05 ,04 Zaupanje inform. družine in prijateljev ,17 ,37 ,00 ,12 Zaupanje inform. zdravstv. strok. in znanst. ,11 -,04 ,07 ,35 Zaupanje inform. verskih voditeljev -,03 -,23 ,04 ,17 Zaupanje inform. uradnih virov -,06 -,25 ,37 ,02 Zaupanje inform. tradicionalnih medijev ,26* ,44 ,50 -,17 Zaupanje inform. digitalnih medijev -,09 -,05 -,01 -,01 Prepričanja v teorije zarote ,17 ,50 -,27 ,05 Nezaupanje v koristnost cepiva -,89*** -,93*** -1,09*** -1,01*** Zaskrblj. zaradi stranskih učinkov -,04 ,03 ,00 - ,24 Zaskrblj. zaradi komercialnega dobičkarstva - ,34** - ,69** - ,05 - ,14 Dajanje prednosti naravni imunosti - ,05 ,14 ,16 - ,33 Dajanje prednosti mRNA cepivom 1,07** 4,06* ,62 ,78 Dajanje prednosti obema vrstama cepiva 1,68*** 4,61** 2,27*** ,82 Konstanta 2,16* -,49 2,33 3,78 Pseudo R2 c n c n c n c n ,47 ,63 ,42 ,57 ,50 ,68 ,50 ,68 * p<0,05 ** p<0,01 *** p<0,001 1 Respondentom je bila ponujena tudi šesta možnost »Ne uporabljam tega vira infromacij«, ki smo ji vrednost spremenili v 1. 2 Pri teh treh trditvah smo pred izračunom vrednostim odgovorom spremenili kode tako, da višje vrednosti pomenijo nezaupanje, nižje pa zaupanje. 67 Rezultati regresijskega modela (Tabela 1) so stranskih učinkov ali dajanje prednosti naravni pokazali dobro prileganje (Cox-Snel R2 = 0,47, imunosti nima samostojnega učinka. Rezultate Nagelkerke R2 = 0,63, χ2 = 559.474, df = 23, p < lahko beremo tudi kot potrditev, da pri odločitvi 0,001). Edini učinek, ki je statistično značilen tako in nameri za cepljenje prevladuje prepričanje o skupno ( B = -0,89, p < 0,001) kot v posameznih koristnosti pred zaskrbljenostjo zaradi stranskih državah je nezaupanje v koristnost cepiva: Poljska učinkov cepiv. Tako bi bilo smiselno pri spodbujanju ( B = -0.93, p < 0.001), Romunija ( B = -1,09, p < cepljenja obveščanje osredotočiti na prikazovanje 0,001) in Slovenija ( B = -1,01, p < 0,001). Med koristi, ki jih prinašajo cepiva. Podobno velja stališči do cepljenja je opazen učinek še pri tudi glede spodbijanja teorij zarote, ki tudi ob zaskrbljenosti zaradi komercialnega dobičkarstva, upoštevanju drugih dejavnikov samostojno nimajo in sicer na skupnem vzorcu ( B = -0,34, p < 0,01) in direktnega učinka na odklanjanje cepiva. Sklepali na Poljskem ( B = -0,69, p < 0,01), medtem ko pri bi, da pri zadržanosti do cepiv glavno vlogo igra Romuniji in Slovenji ni statistično značilen. racionalni razmislek na podlagi informiranosti glede učinkovitosti cepiv, ki so na voljo. Učinek na namero ima tudi dajanje prednosti določenim vrstam cepiva, pri čemer je močna Podrobnejša analiza ostalih dejavnikov na preferenca do obeh (mRNA in vektorskih) cepiv zadržanost do cepljenja3, ki smo jih analizirali močnejši dejavnik ( B = 1,68, p < 0,001) kot dajanje ločeno od sklopa stališč glede cepljenja , potrjuje, prednosti izključno mRNA cepivom. Učinek dajanja da je pri nameri za cepljenje najbolj pomembno prednosti obema vrstama cepiva je najmočnejši zaupanje zdravstveni stroki in znanosti. Se na Poljskem ( B = 4,61, p < 0,05), sledi Romunija pravi, da je pri informiranju potrebno izpostaviti ( B = 2,27, p < 0,001), medtem ko v Sloveniji ni znanstveno potrjene ugotovitve in da pri statistično značilen. seznanjanju sodelujejo medicinski strokovnjaki (Borah & Hwang, 2021; Ciardi et al., 2021; Deleanu Med viri informacij o COVID-19 ima statistično et al., 2019; Sturgis et al., 2021). značilen učinek zaupanje v tradicionalne medije in sicer na skupnem vzorcu ( B = 0,26, p < 0,05). Med Nadalje je podrobnejša analiza glede povezanosti demografskimi spremenljivkami je statistično virov informiranja z namero cepljenja potrdila značilen učinek starosti pri skupnem vzorcu (B pozitivno povezanost z zaupanjem uradnim =0,01, p<0,05) in v Romunji (B=0,03, p<0,05), a je virom informiranja (tu je izjema Poljska) in koeficient zelo nizek. tradicionalnim medijem (z izjemo Slovenije), ter negativno in statistično značilno povezanost z zaupanjem informacijam digitalnih medijev (zlasti 4 RAZPRAVA na slovenskem vzorcu. Se pravi, da je tudi izbira medijske platforme pomembna za vzpostavitev Namen prispevka je bil analizirati pomembnost naklonjenosti cepljenju. Druge študije tudi stališč glede cepiv kot dejavnika namere cepljenja kažejo, kako se doseg skeptičnih sporočil okrepi proti COVID-19 ob upoštevanju nekaterih ostalih z mehanizmi delovanja digitalnih medijev, po tem možnih demografskih in družbenih dejavnikov. ko se enkrat začnejo pojavljati (Roozenbeek et al., Rezultati bi lahko pripomogli pri oblikovanju 2020). Slovenija se med analiziranimi državami učinkovitejše strategije zdravstvenega obveščanja. izkaže kot zanimiv primer, saj v tej ločeni analizi ne kaže statistično značilnega učinka tradicionalnih Končni rezultati kažejo, da splošna negativna medijev, pač pa je očitno dogajanje na digitalnih stališča in nezaupanje glede koristnosti cepiv medijih ušlo iz nadzora. Tako torej preostane dejansko sami in tudi ob upoštevanju drugih edino, da se pri obveščanju bolj poudarijo uradni dejavnikov močno napovejo odklanjanje namere viri, katerim zaupanje je povezano z naklonjenostjo cepljenja, in to v vseh treh obravnavanih državah, cepljenju. Kot kažejo rezultati, za slovenske odrasle poleg tega pa na Poljskem tudi zaskrbljenost zaradi prebivalce tudi ni bilo tako pomembno, kdo je komercialnega dobičkarstva. Zaskrbljenost zaradi proizvajalec in kakšen tip cepiva je na voljo. 3 Te analize v kratkem prispevku nismo prikazali, so pa rezultati na voljo pri avtorjih. 68 5 ZAKLJUČEK LITERATURA Rezultati študije kažejo, da imajo (ne)zaupanje v Andre, F. E., Booy, R., Bock, H. L., Clemens, J., Datta, koristnost cepiva, dajanje prednosti določenim S. K., John, T. J., Lee, B. W., Lolekha, S., Peltola, vrstam cepiva in (ne)zaupanje v informacije H., Ruff, T. A., Santosham, M., & Schmitt, H. J. iz tradicionalnih medijev, na Poljskem pa tudi (2008). Vaccination greatly reduces disease, zaskrbljenost zaradi komercialnega dobičkarstva, disability, death and inequity worldwide. Bulletin pomembno vlogo pri napovedovanju namere po of the World Health Organization, 86(2), 140–146. https://doi.org/10.2471/blt.07.040089 cepljenju proti covid-19, medtem ko demografski dejavniki nanjo nimajo pomembnega vpliva, Babicki, M., & Mastalerz-Migas, A. (2021). Attitudes razen do neke mere starost, a le pri romunskem toward Vaccination against COVID-19 in Poland. prebivalstvu. Predlagatelji ukrepov in kampanj A Longitudinal Study Performed before and Two za promocijo zdravja, ki spodbujajo cepljenje, Months after the Commencement of the Population bi morali razmisliti, kako skozi tradicionalne Vaccination Programme in Poland. Vaccines, 9(5), medije verodostojno in strokovno podkrepljeno 503. https://doi.org/10.3390/vaccines9050503 predstaviti pozitivne učinke različnih vrst cepiv in Balog-Way, D. H. P., & McComas, K. A. (2020). COVID-19: njihovo koristnost ter nasloviti pomisleke glede Reflections on trust, tradeoffs, and preparedness. dobičkov farmacevtskih podjetij. Journal of Risk Research, 23(7-8), 83-848. https:// doi.org/10.1080/13669877.2020.1758192 Raziskava ima tudi nekaj pomembnih omejitev. Vključene so bile le tri izbrane države in študija Bertin, P., Nera, K., & Delouvée, S. (2020). Conspiracy Beliefs, Rejection of Vaccination, and Support for je bila izvedena le na necepljenih osebah, zato hydroxychloroquine: A Conceptual Replication- nismo mogli raziskati motivacije tistih v drugih Extension in the COVID-19 Pandemic Context. državah srednje in vzhodne Evrope ter tistih, Frontiers in Psychology, 11, 2471. https://doi. ki so bili v obravnavanem obdobju že delno ali org/10.3389/FPSYG.2020.565128/BIBTEX v celoti cepljeni. Prihodnje raziskave bi bilo za boljše razumevanje treba razširiti tudi na druge Bono, G., Reil, K., & Hescox, J. (2020). View of Stress države v regiji in na že cepljene osebe. Druga and wel being in urban college students in the U.S. during the COVID-19 pandemic: Can grit omejitev so razhajanja v metodologiji zaradi and gratitude help? International Journal of pristopov vzorčenja za posamezne države, zlasti Wel being, 10(3), 39–57. https://doi.org/10.5502/ za Romunijo, kjer je bilo uporabljeno priložnostno ijw.v10i3.1331 vzorčenje, kar lahko povzroči veliko pristranskost pri izbiri. Poleg tega sta poljski in romunski vzorec Borah, P., & Hwang, J. (2021). Trust in Doctors, precej manjša od slovenskega, kar vodi do večje Positive Attitudes, and Vaccination Behavior: The stopnje napake pri ocenah. Upoštevati je treba Role of Doctor–Patient Communication in H1N1 Vaccination. Health communication, 1–9. https:// tudi jezikovne posebnosti in razlike v spletnih doi.org/10.1080/10410236.2021.1895426 programskih orodjih, ki so se uporabila za zbiranje podatkov. Gre za presečno raziskavo, zato je Chan, M. pui S., Jamieson, K. H., & Albarracin, D. (2020). treba rezultate multivariatne analize jemati kot Prospective associations of regional social media eksplorativne. Na osnovi prejšnjih raziskav smo messages with attitudes and actual vaccination: A vključili številne kontrolne spremenljivke, vendar big data and survey study of the influenza vaccine ne moremo izključiti možnosti še kakšnih drugih in the United States. Vaccine, 38(40), 6236–6247. https://doi.org/10.1016/J.VACCINE.2020.07.054 dejavnikov. Za analizo natančnejšo dejavnikov namere cepljenja bi potrebovali longitudinalne in Ciardi, F., Menon, V., Jensen, J. L., Shariff, M. A., Pil ai, A., eksperimentalne podatke. Venugopal, U., Kasubhai, M., Dimitrov, V., Kanna, B., & Poole, B. D. (2021). Knowledge, Attitudes and Perceptions of COVID-19 Vaccination among Healthcare Workers of an Inner-City Hospital in New York. Vaccines, 9(5), 516. https://doi. org/10.3390/vaccines9050516 69 Cordina, M., Lauri, M. A., & Lauri, J. (2021). Attitudes Iwanovska, M., Bałandynowicz-Panfil, K., Łosiewicz, M., towards COVID-19 vaccination, vaccine hesitancy Olah, S., Štebe, J., Šoštarič, M., & Slavec, A. (2021). and intention to take the vaccine. Pharmacy Počutje in odnos do cepljenja, 2021: Namera za Practice, 19(1). https://doi.org/10.18549/ cepljenje proti COVID-19 na Poljskem, v Romuniji PHARMPRACT.2021.1.2317 in Sloveniji [Podatkovna datoteka]. University of Ljubljana, Slovenian Social Science Data Archives Dascalu, S., Geambasu, O., Covaciu, O., Chereches, R. (ADP). ADP - IDNo: INDEP19. https://doi.org/ M., Diaconu, G., Dumitra, G. G., Gheorghita, V., https://doi.org/10.17898/ADP_POCP21_V1 & Popovici, E. D. (2021). Prospects of COVID-19 Vaccination in Romania: Chal enges and Potential Latkin, C. A., Knowlton, A. R., & Sherman, S. (2001). Solutions. Frontiers in public health, 9, 90. https:// Routes of drug administration, differential doi.org/10.3389/FPUBH.2021.644538/BIBTEX affiliation, and lifestyle stability among cocaine and opiate users. Journal of Substance Abuse, Deleanu, D., Petricau, C., Leru, P., Chiorean, I., Muntean, 13(1–2), 89–102. https://doi.org/10.1016/S0899- A., Dumitrascu, D., & Nedelea, I. (2019). Knowledge 3289(01)00070-0 influences attitudes toward vaccination in Romania. Experimental and Therapeutic Medicine, Lazarus, J. V, Ratzan, S. C., Palayew, A., Gostin, L. O., 18(6), 5088–5094. https://doi.org/10.3892/ Larson, H. J., Rabin, K., Kimbal , S., & El-Mohandes, ETM.2019.8124 A. (2021). A global survey of potential acceptance of a COVID-19 vaccine. Nature Medicine, 27(2), Douglas, K. M., Sutton, R. M., & Cichocka, A. (2017). 225–228. https://doi.org/10.1038/s41591-020- The psychology of conspiracy theories. Current 1124-9 Directions in Psychological Science, 26(6), 538– 542. https://doi.org/10.1177/0963721417718261 Lu, L., Liu, J., Yuan, Y. C., Burns, K. S., Lu, E., & Li, D. (2021). Source Trust and COVID-19 Information Sharing: Dubé, E., Gagnon, D., Nickels, E., Jeram, S., & Schuster, The Mediating Roles of Emotions and Beliefs About M. (2014). Mapping vaccine hesitancy—Country- Sharing. Health Education and Behavior, 48(2), 132– specific characteristics of a global phenomenon. 139. https://doi.org/10.1177/1090198120984760 Vaccine, 32(49), 6649–6654. https://doi. org/10.1016/J.VACCINE.2014.09.039 Mathieu, E., Ritchie, H., Ortiz-Ospina, E., Roser, M., Hasel , J., Appel, C., Giattino, C., & Rodés- Eberhardt, J., & Ling, J. (2021). Predicting COVID-19 Guirao, L. (2021). A global database of COVID-19 vaccination intention using protection motivation vaccinations. Nature human behaviour, 5(7), 947– theory and conspiracy beliefs. Vaccine, 953. https://doi.org/10.1038/s41562-021-01122-8 39(42), 6269–6275. https://doi.org/10.1016/J. VACCINE.2021.09.010 Nowak, S. A., Gidengil, C. A., Parker, A. M., & Matthews, L. J. (2021). Association among trust in health Goldberg, Z. J., & Richey, S. (2020). Anti-Vaccination care providers, friends, and family, and vaccine Beliefs and Unrelated Conspiracy Theories: hesitancy. Vaccine, 39(40), 5737–5740. https://doi. SAGE journals, , 183(2), 105–124. https://doi. org/10.1016/J.VACCINE.2021.08.035 org/10.1177/0043820020920554 OECD/European Observatory on Health Systems and Gozgor, G. (2022). Global Evidence on the Determinants Policies. (2017a). Poland: Country Health Profile of Public Trust in Governments during the 2017, State of Health in the EU. European Journal COVID-19. Applied Research in Quality of Life, of Public Health (Vol. 28). https://doi.org/10.1093/ 17(2), 559–578. https://doi.org/10.1007/S11482- eurpub/cky213.595 020-09902-6/TABLES/9 OECD/European Observatory on Health Systems Hajdu, D., Milo, D., Klingova, K., & Sawiris, M. (2020). and Policies. (2017b). Slovenia: Country Health GLOBSEC Trends 2020: Central Europe, Eastern Profile 2017, State of Health in the EU. https://doi. Europe and Western Balkans at the Times of org/10.1787/888933593817 Pandemic. https://www.globsec.org/wp-content/ uploads/2020/12/GLOBSEC-Trends-2020_read- OECD/European Observatory on Health Systems and version.pdf Policies. (2019). Romania: Country Health Profile 2019, State of Health in the EU (State of Health in the EU). OECD. https://doi.org/10.1787/F345B1DB- EN 70 Paul, E., Steptoe, A., & Fancourt, D. (2021). Attitudes Sturgis, P., Brunton-Smith, I., & Jackson, J. (2021). towards vaccines and intention to vaccinate Trust in science, social consensus and vaccine against COVID-19: Implications for public confidence. Nature Human Behaviour, 5(11), health communications. The Lancet Regional 1528–1534. https://doi.org/10.1038/s41562-021- Health - Europe, 1. https://doi.org/10.1016/J. 01115-7 LANEPE.2020.100012 Tabacchi, G., Costantino, C., Cracchiolo, M., Ferro, A., Pelčić, G., Karačić, S., Mikirtichan, G. L., Kubar, O. I., Marchese, V., Napoli, G., Palmeri, S., Raia, D., Restivo, Leavitt, F. J., Cheng-Tek Tai, M., Morishita, N., V., Siddu, A., Vitale, F., Casuccio, A., & ESCULAPIO Vuletić, S., & Tomašević, L. (2016). Religious working group (2017). Information sources and exception for vaccination or religious excuses knowledge on vaccination in a population from for avoiding vaccination. Croatian medical southern Italy: The ESCULAPIO project. Human journal, 57(5), 516–521. https://doi.org/10.3325/ vaccines & immunotherapeutics, 13(2), 339–345. cmj.2016.57.516 https://doi.org/10.1080/21645515.2017.1264733 Petravić, L., Arh, R., Gabrovec, T., Jazbec, L., Rupčić, N., Thunstrom, L., Ashworth, M., Finnoff, D., & Newbold, Starešinič, N., Zorman, L., Pretnar, A., Srakar, A., S. (2020). Hesitancy Towards a COVID-19 Vaccine Zwitter, M., & Slavec, A. (2021). Factors Affecting and Prospects for Herd Immunity. SSRN Electronic Attitudes towards COVID-19 Vaccination: An Journal. https://doi.org/10.2139/SSRN.3593098 Online Survey in Slovenia. Vaccines, 9(3), 247. https://doi.org/10.3390/vaccines9030247 Uscinski, J. E., Klofstad, C., & Atkinson, M. D. (2016). What Drives Conspiratorial Beliefs? The Role of Piltch-Loeb, R., Merdjanoff, A. A., & Abramson, D. Informational Cues and Predispositions. Political M. (2018). How the US Population Engaged with Research Quarterly, 69(1), 57-71. https://doi. and Prioritized Sources of Information about the org/10.1177/1065912915621621 Emerging Zika Virus in 2016. Health security, 16(3), 165–177. https://doi.org/10.1089/hs.2017.0107 van Prooijen, J. W., & Douglas, K. M. (2017). Conspiracy theories as part of history: The role of societal Piltch-Loeb, R., Savoia, E., Goldberg, B., Hughes, B., crisis situations. Memory Studies, 10(3), 323-333. Verhey, T., Kayyem, J., Mil er-Idriss, C., & Testa, https://doi.org/10.1177/1750698017701615 M. (2021). Examining the effect of information channel on COVID-19 vaccine acceptance. PloS Whetten, K., Leserman, J., Whetten, R., Ostermann, one, 16(5), e0251095. https://doi.org/10.1371/ J., Thielman, N., Swartz, M., & Stangl, D. (2006). journal.pone.0251095 Exploring lack of trust in care providers and the government as a barrier to health service use. Reiter, P. L., Pennel , M. L., & Katz, M. L. (2020). American Journal of Public Health, 96(4), 716–721. Acceptability of a COVID-19 vaccine among adults https://doi.org/10.2105/AJPH.2005.063255 in the United States: How many people would get vaccinated? Vaccine, 38(42), 6500–6507. https:// World Health Organization. (2020). WHO issues its doi.org/10.1016/J.VACCINE.2020.08.043 first emergency use validation for a COVID-19 vaccine and emphasizes need for equitable global Roozenbeek, J., Schneider, C. R., Dryhurst, S., Kerr, access. Retrieved August 3, 2021, from https:// J., Freeman, A. L. J., Recchia, G., van der Bles, www.who.int/news/item/31-12-2020-who-issues- A.M., & van Der Linden, S. (2020). Susceptibility its-first-emergency-use-validation-for-a-covid- to misinformation about COVID-19 around the 19-vaccine-and-emphasizes-need-for-equitable- world. Royal Society Open Science, 7(10). https:// global-access doi.org/10.1098/RSOS.201199 Zhuang, Q. Y., Wong, R. X., Chen, W. M. D., & Guo, Rzymski, P., Zeyland, J., Poniedziałek, B., Małecka, I., & X. X. (2016). Knowledge, attitudes and practices Wysocki, J. (2021). The Perception and Attitudes regarding human papillomavirus vaccination toward COVID-19 Vaccines: A Cross-Sectional among young women attending a tertiary Study in Poland. Vaccines, 9(4), 382. https://doi. institution in Singapore. Singapore Medical org/10.3390/vaccines9040382 Journal, 57(6), 329–333. https://doi.org/10.11622/ SMEDJ.2016108 71 Sandra Simonović, Jana Svetičič Marinko Nacionalni inštitut za javno zdravje VPLIV EPIDEMIJE THE COVID-19 EPIDEMIC COVIDA-19 NA IMPACT ON THE INCIDENCE POJAVNOST NORIC OF CHICKENPOX IN V LJUBLJANSKI THE LJUBLJANA ZDRAVSTVENI REGIJI HEALTH REGION Povzetek Abstract IZHODIŠČA: Norice spadajo med najpogosteje AIM: Chickenpox is one of the most commonly prijavljene nalezljive bolezni. Povzroča jih virus reported contagious diseases. It is also an airborne Varicel a-zoster, ki se širi podobno kot virus disease caused by Varicel a-zoster virus which SARS-CoV-2, kapljično in aerogeno. Postavlja se spreads in a similar way as SARS-CoV-2 virus, vprašanje, kako so se spremenile epidemiološke namely by droplets and aerogenic transmission. značilnosti noric od marca 2020 oziroma po Therefore a sensible question to pose would be, if uvedbi ukrepov za preprečevanje in obvladovanje and how have the epidemiological characteristics epidemije Covid-19? Pričakujemo, da se je število of chickenpox changed since March 2020 which prijavljenih primerov noric v ljubljanski zdravstveni marked the introduction of preventive measures regiji med epidemijo znižalo. METODE: Zbrali smo against the COVID-19 epidemic. Our expectations podatke o prijavljenih primerih noric v ljubljanski are that during the epidemic the number of zdravstveni regiji od leta 2017 do leta 2021. Podatki reported cases of chickenpox in the Ljubljana health so obsegali spol, starostno skupino in mesec prijave region has indeed decreased. METHODS: We have primera noric. REZULTATI: Od začetka epidemije assessed data on reported cases of chickenpox covid-19 se je število prijavljenih primerih noric in the Ljubljana health region col ected between znižalo. V obdobju od leta 2017 do leta 2019 se 2017 and 2021, which included information je incidenčna stopnja noric zvišala, v letih 2020 regarding gender, age group and the month when in 2021 pa je opazen močan upad. Najnižja disease was reported. RESULTS: Since the onset of stopnja je bila zabeležena leta 2020 ko je bila the COVID-19 epidemic, the number of reported prvič razglašena epidemija. ZAKLJUČEK: Glede na chickenpox cases has decreased. During the podatke o prijavljenih primerih noric v preteklosti period from 2017 to 2019, the incidence rate of lahko sklepamo, da je upad v številu prijavljenih chickenpox increased, whereas in 2020 and 2021 a primerov noric zelo verjetno posledica različnih sharp decline was observed. The lowest incidence ukrepov, ki so bili sprejeti za preprečevanje in rate was recorded in 2020 when the epidemic obvladovanje epidemije covid-19. was declared for the first time. CONCLUSIONS: Based on col ected data, we can conclude that Ključne besede: norice, covid-19, prijavljeni the observed decline in the number of reported primeri, epidemiologija cases of chickenpox is very likely due to various protective measures being implemented during the COVID-19 epidemic. Keywords: chickenpox, COVID-19, reported cases, epidemiology 72 1 UVOD 2 METODE Prvi primer bolezni covid-19, ki jo povzroča virus V retrospektivni raziskavi smo pogledali podatke o SARS- CoV-2 je bil v Sloveniji potrjen 4. marca prijavljenih primerih noric v ljubljanski zdravstveni 2020, 12. marca 2020 je bila razglašena epidemija regiji od leta 2017 do leta 2021. v državi. Vlada Republike Slovenije je v naslednjih dneh začela s sprejemanjem ukrepov za zajezitev Center za nalezljive bolezni NIJZ preko širjenja okužbe, ki so se spreminjali odvisno od območnih enot NIJZ zbira podatke o nalezljivih epidemiološke situacije v državi in regiji (GOV.SI, boleznih, proučuje epidemiološke značilnosti in 2022). determinante, ocenjuje tveganja ter predlaga ukrepe za njihovo obvladovanje (Sočan et al., Glede na to, da se virus SARS-CoV-2 prenaša z 2019, p. 12). V Sloveniji prijavo nalezljivih bolezni izločki dihal (kapljično), po zraku (aerogeno) in predpisuje Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni posredno preko onesnaženih površin in predmetov, list RS, 2021). Režim prijavljanja določa Pravilnik so bili sprejeti ukrepi: uporaba zaščitnih mask, o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za razkuževanje, upoštevanje medsebojne razdalje njihovo preprečevanje in obvladovanje (Uradni in omejevanje zbiranja ljudi. Raziskave kažejo, da list RS, 2017). Pravilnik razvršča nalezljive bolezni, našteti ukrepi za obvladovanje epidemije covid-19, zaradi katerih se izvajajo splošni in posebni ukrepi, lahko vplivajo tudi na širjenje drugih nalezljivih v štiri skupine. Norice razvršča v drugo skupino, bolezni, kot so norice (Adegbija et al., 2021; WHO, kjer so nalezljive bolezni, ki se prijavljajo v roku 2022; Wu et al., 2020). treh dni po postavitvi diagnoze. Incidenco noric ocenimo na osnovi prijav, ki jih zdravniki prijavijo Norice so nalezljiva izpuščajna bolezen, za katero v skladu z zakonskimi obveznosti. Območne večinoma zbolijo otroci. Po številu prijav so norice enote NIJZ prijave nalezljivih bolezni vnesejo v med najpogostejšimi nalezljivimi boleznimi v računalniški program Survival, ki je povezan z Sloveniji. Kljub temu, da je potek bolezni navadno nacionalno zbirko podatkov o nalezljivih boleznih. predvidljiv in lahek, lahko pride do resnih zapletov in celo do smrti, predvsem pri novorojencih, Za izračun stopnje prijavljenih primerov noric na odraslih bolnikih, nosečnicah in pri bolnikih z 100.000 prebivalcev smo uporabili podatke iz imunsko pomanjkljivostjo (Ahčan et al., 2002; Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Centers for Disease Control and Prevention Upoštevali smo število vseh prebivalcev v [CDC], 2021; NIJZ, 2019). Norice povzroča virus ljubljanski zdravstveni regiji, ki združuje 40 občin, Varicela zoster (VZV), prenašajo se podobno kot predstavlja več kot 30 % prebivalcev Slovenije in je virus SARS-CoV-2, kapljično in aerogeno. Širjenje največja od devetih zdravstvenih regij v Sloveniji noric lahko preprečimo z osamitvijo bolnika in z (NIJZ, 2022). Podatki o prijavljenih primerih noric upoštevanjem splošnih ukrepov za preprečevanje v ljubljanski zdravstveni regiji so bili računalniško aerogenih okužb (Tomažič, 2014/2015, p. 138). obdelani, analizirani in grafično predstavljeni po mesecih in letih prijave za obdobje od leta 2017 Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so se do leta 2021, strukturirani po spolu in po starosti. spremenile epidemiološke značilnosti noric od marca 2020 oziroma po uvedbi ukrepov za preprečevanje in obvladovanje epidemije covid-19? Pričakujemo, da se je število prijavljenih primerov noric v ljubljanski zdravstveni regiji med epidemijo znižalo. V prispevku predstavljamo podatke o prijavljenih primerih noric v ljubljanski zdravstveni regiji. 73 3 REZULTATI Med letoma 2017 in 2021 je bilo v ljubljanski zdravstveni regiji skupno prijavljenih 13786 primerov noric, v večini primerov je šlo za norice brez zapletov. Porazdelitev po spolu je bila podobna, zbolelo je nekaj več (51,4 %) moških. Večina primerov (96,8 %) je bila v starosti mlajših od 15 let. Število prijavljenih primerov noric v letu 2020 je za 73,5 % nižje kot v letu 2019, v letu 2021 pa za 64,8 % nižje v primerjavi z letom 2019 (tabela 1). Tabela 1: Število prijavljenih primerov noric v ljubljanski zdravstveni regiji, 2017-2021 Leto 2017 2018 2019 2020 2021 Varičelni meningitis 0 0 6 0 2 Varičelna pljučnica 0 0 2 0 1 Norice z drugimi komplikacijami 48 131 158 27 46 Norice brez komplikacij 2436 3452 4606 1238 1633 Skupaj 2484 3583 4772 1265 1682 Na sliki 1 prikazujemo število prijavljenih primerov noric po mesecih. Kot je razvidno, je do precejšnjega padca v številu prijavljenih primerov noric prišlo v marcu 2020, še bolj pa v aprilu in maju (slika 1). Nizko število primerov je bilo tudi v prvi tretjini leta 2021. Slika 1: Število prijavljenih primerov noric v ljubljanski zdravstveni regiji od leta 2017 do leta 2021 po mesecih 800 700 erov rim 600 500 400 rijavljenih p 300 ilo p 200 Štev 100 0 Meseci ec ij ij Jul er Januar Maj tober April Avgust emb Februar Jun Ok September Mar Nov December 2017 2018 2019 2020 2021 74 V obdobju od leta 2017 do leta 2019 se je incidenčna stopnja noric zvišala, v letih 2020 in 2021 pa je opazen močan upad (slika 2). Najnižja stopnja je bila zabeležena leta 2020 ko je bila prvič razglašena epidemija. Slika 2: Stopnja prijavljenih primerov noric na 100.000 prebivalcev v ljubljanski zdravstveni regiji, 2017-2021 800 709,22 700 600 539,42 500 a 400 Stopnj 375,73 300 248,85 200 187,20 100 0 Leta 2017 2018 2019 2020 2021 Vir: Survival- podatkovna zbirka o prijavljenih nalezljivih boleznih na NIJZ 4 RAZPRAVA 2020 vztrajala do konca leta in se je nadaljevala tudi v prvih mesecih (januar-marec) leta 2021. Norice so med najpogostejšimi prijavljenimi Število prijav se je nato začelo rahlo vzpenjati in nalezljivimi boleznimi v Sloveniji. Raziskavo smo meseca decembra 2021 je celo nekoliko preseglo opravili za ljubljansko zdravstveno regijo. število prijav iz vseh prejšnjih opazovanih let tega meseca. Pričujoča raziskava je pokazala, da je epidemija covid-19 močno vplivala na pojavnost noric Virus noric se prenaša podobno kot virus SARS- v ljubljanski zdravstveni regiji. V tabeli 1 CoV-2, kapljično in aerogeno, zato bi zmanjšanje prikazujemo število prijavljenih primerov noric, ki prijavljenih primerov noric v letu 2020 in prvih se je med letoma 2017 in 2021 znižalo, na sliki 1 mesecih leta 2021 lahko razložili z uvedbo pa število prijavljenih primerov noric po mesecih. ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni Običajno se izbruhi bolezni pojavijo pri otrocih, covid-19, večanje števila v drugi polovici leta ki obiskujejo vrtec ali osnovno šolo. Največ otrok 2021 pa z omilitvijo ukrepov, sprejetih glede na zboli med 4. in 9. letom starosti. Izbruhi noric se epidemiološko situacijo v državi. Do podobnih pojavljajo predvsem v poznih zimskih in zgodnjih ugotovitev o upadu primerov noric so prišli tudi v spomladanskih mesecih (NIJZ, 2019). V povprečju tujini (Belingheri et al., 2020; Sawakami et al., 2021; je bilo med letoma 2017 in 2019 največ prijavljenih Sun et al., 2021). Raziskava v Franciji je pokazala, primerov od marca do maja, najmanj pa avgusta in da se je v pandemiji tekom prvega zaprtja države septembra. V času epidemije covid-19 je po naših t.i. lockdown incidenčna stopnja noric zmanjšala podatkih prišlo do precejšnjega padca v številu za 90% glede na pričakovano incidenco. Opredelili prijavljenih primerov noric v marcu 2020, še bolj so, da je zmanjšanje incidence noric verjetno v aprilu in maju, in to v mesecih ko je incidenca posledica izvedenih ukrepov proti širjenju bolezni noric sicer najvišja. Izredno nizka incidenca je v letu covid-19 (Launay et al., 2021). Do podobnih 75 zaključkov so prišli v treh raziskavah v Južni Koreji: Plačnik teh cepljenj je delodajalec. Priporočljivo raziskava, ki je ugotavljala vpliv ne farmakoloških je tudi za vse osebe, ki niso prebolele noric, še ukrepov na incidenco respiratornih okužb v času posebej za ženske v rodni dobi ter družinske epidemije covid-19, je pokazala upad kumulativne člane oseb, ki imajo oslabljeno imunost. Plačnik incidence noric glede na predvideno kumulativno teh cepljenj je posameznik. Cepljenje se opravi s incidenco v obdobju od februarja do julija 2020 dvema odmerkoma cepiva v razmiku šest tednov (Kyungmin et al., 2020). Druga študija je ugotavljala ali več (ne manj kot štiri tedne) (NIJZ, 2021). vpliv ukrepa medsebojne razdalje na bolezni, ki jih lahko preprečimo s cepljenjem, kamor spadajo tudi Zelo verjetno cepljenje ni imelo vpliva na padec norice. Ugotovili so, da se je v obdobju od januarja števila prijavljenih primerov noric od marca leta do junija 2020 incidenčna stopnja noric znižala za 2020 in v letu 2021, saj se podatki o precepljenosti 44% glede na predvideno incidenčno stopnjo iz proti noricam v zadnjih petih letih niso bistveno predhodnega 5 letnega obdobja (Yun et al., 2020 spreminjali (NIJZ, 2014; NIJZ, 2019 ). ). Tudi tretja študija iz Južne Koreje, ki primerja incidenčno stopnjo noric po mesecih od marca do decembra v štiriletnem obdobju, ugotavlja velik 5 ZAKLJUČEK upad primerov v obdobju od marca do decembra leta 2020, glede na predhodna leta (Kim et al., Z raziskavo smo želeli pridobiti vpogled na 2021). Statistično značilen upad v številu primerov pojavnost noric v ljubljanski zdravstveni regiji v noric v prvih mesecih pandemije so potrdili tudi v povezavi z epidemijo covid-19. Glede na podatke raziskavi v Nemčiji, kjer so ugotavljali vpliv ukrepov, o prijavljenih primerih noric v preteklosti lahko ki so bili sprejeti zaradi bolezni covid-19 na vse sklepamo, da je upad v številu prijavljenih primerov prijavljive nalezljive bolezni v državi (Ul irch et al., noric zelo verjetno posledica različnih ukrepov, ki 2021). V Avstraliji so spremljali pojavnost noric od so bili sprejeti za preprečevanje in obvladovanje januarja do junija v letih 2019 in 2020 in zaznali epidemije covid-19. Potrebne pa bi bile še dodatne 33 % upad v številu primerov v letu 2020 glede na raziskave, ki bi vključevale širši nabor diagnoz leto 2019 (Bright, 2020). nalezljivih bolezni in točne časovnice uvajanja proti epidemijskih ukrepov. Naša raziskava pa ima tudi omejitve. Podatki o nalezljivih boleznih se zbirajo v okviru pasivnega načina spremljanja, ki ima določene omejitve, saj je poročanje podatkov odvisno od poročevalcev v sistemu. Poleg tega je lahko zmanjšanje incidence noric povezano tudi s slabšo dostopnostjo prebivalstva do zdravstvene oskrbe med epidemijo covid-19. A kljub temu ocenjujemo, da so zbrani podatki dovolj kakovostni za našo analizo. Norice so bolezen proti kateri se je možno cepiti. V Sloveniji cepljenje proti noricam ni uvrščeno v program obveznega cepljenja. Priporoča se posameznikom, ki noric še niso preboleli in pripadajo skupinam z večjim tveganjem za zapleten potek bolezni. Cepljenje teh skupin se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Cepljenje proti noricam je priporočljivo tudi za osebe, ki še niso prebolele noric, in ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe (predvsem zaposleni v zdravstvenih zavodih). 76 LITERATURA Launay, T., Souty, C., Vilcu, A. M., Turbelin, C., Blanchon, T., Guerrisi, C., Hanslik, T., Colizza, V., Bardoulat, I., Lemaître, M., & Boël e, P. Y. (2021). Common Adegbija, O., Walker, J., Smoll, N., Khan, A., Graham, communicable diseases in the general population J., & Khandaker, G. (2021). Notifiable diseases in France during the COVID-19 pandemic. PloS after implementation of COVID-19 public health one, 16(10), e0258391. https://doi.org/10.1371/ prevention measures in Central Queensland, journal.pone.0258391 Australia. Communicable diseases intel igence (2018), 45. https://doi.org/10.33321/cdi.2021.45.11 Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2019). Elektronski register cepljenih oseb in neželenih Ahčan, J., Čižman, M., Pleterski-Rigler, D., & Rakar, R. učinkov po cepljenju – eRCO. Retrieved May 4, (2022). Bolnišnično zdravljenje noric. Zdravniški 2022, from https://www.nijz.si/sl/elektronski- vestnik, 71, 621–627 register-cepljenih-oseb-in-nezelenih-ucinkov-po- Belingheri, M., Paladino, M. E., Piacenti, S., & Riva, cepljenju-erco M. A. (2021). Effects of COVID-19 lockdown on Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2021). Navodila epidemic diseases of childhood. Journal of medical za izvajanje Programa cepljenja in zaščite z zdravili virology, 93(1), 153–154. https://doi.org/10.1002/ za leto 2021. Retrieved June 17, 2022, from https:// jmv.26253 www.nijz.si/sl/program-cepljenja-in-zascite-z- Bright, A., Glynn-Robinson, A. J., Kane, S., Wright, R., zdravili-2021 & Saul, N. (2020). The effect of COVID-19 public Nacionalni inštitut za javno zdravje. Norice. Retrieved health measures on national y notifiable diseases May 4, 2022, from https://www.nijz.si/sl/norice in Australia: preliminary analysis. Communicable diseases intel igence (2018), 44. https://doi. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Regije. Retrieved org/10.33321/cdi.2020.44.85 June 17, 2022, from https://www.nijz.si/sl/regije Centers for Disease Control and Prevention. Chikenpox Nacionalni inštitut za javno zdravje. Spremljanje (Varicel a). Retrieved May 5, 2022, from https:// precepljenosti (deleža cepljenih). Retrieved May www.cdc.gov/chickenpox/index.html 4, 2022, from https://www.nijz.si/sl/spremljanje- precepljenosti-deleza-cepljenih GOV.SI. Slovenija razglasila epidemijo novega koronavirusa. Retrieved April 19, 2022, from Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih https://www.gov.si/novice/2020-03-12-slovenija- za njihovo preprečevanje in obvladovanje. (2017). razglasila-epidemijo-novega-koronavirusa/ Uradni list RS, št. 16/99 in 58/17. http://www.pisrs. si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV765 GOV.SI. Slovenija razglasila epidemijo novega koronavirusa. Retrieved April 19, 2022, from Sawakami, T., Karako, K., Song, P., Sugiura, W., & https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/ Kokudo, N. (2021). Infectious disease activity ukrepi-za-zajezitev-sirjenja-okuzb/ during the COVID-19 epidemic in Japan: Lessons learned from prevention and control measures. Huh, K., Jung, J., Hong, J., Kim, M., Ahn, J. G., Kim, J. H., Bioscience trends, 15(4), 257–261. https://doi. & Kang, J. M. (2021). Impact of Nonpharmaceutical org/10.5582/bst.2021.01269 Interventions on the Incidence of Respiratory Infections During the Coronavirus Disease 2019 Sočan, M., Frelih, T., Klavs, I., Grilc, E., Grgič Vitek, M., (COVID-19) Outbreak in Korea: A Nationwide & Učakar, V. (2019). Epidemiološko spremljanje Surveillance Study. Clinical infectious diseases : nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2018. Nacionalni an official publication of the Infectious Diseases inštitut za javno zdravje Society of America, 72(7), e184–e191. https://doi. org/10.1093/cid/ciaa1682 Sun, X., Xu, Y., Zhu, Y., & Tang, F. (2021). Impact of non- pharmaceutical interventions on the incidences of Kim, D. H., Nguyen, T. M., & Kim, J. H. (2021). Infectious vaccine-preventable diseases during the COVID-19 Respiratory Diseases Decreased during the pandemic in the eastern of China. Human vaccines COVID-19 Pandemic in South Korea. International & immunotherapeutics, 17(11), 4083–4089. journal of environmental research and public https://doi.org/10.1080/21645515.2021.1956227 health, 18(11), 6008. https://doi.org/10.3390/ ijerph18116008 77 Tomažič, J., Strle, F., Seme, K., Radšel-Medvešček, A., Ihan, A., Weiss, D., &Poklač, A. (2014/2015). Infekcijske bolezni. Ljubljana: Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo Ul rich, A., Schranz, M., Rexroth, U., Hamouda, O., Schaade, L., Diercke, M., Boender, T. S., & Robert Koch‘s Infectious Disease Surveillance Group. (2021). Impact of the COVID-19 pandemic and associated non-pharmaceutical interventions on other notifiable infectious diseases in Germany: An analysis of national surveillance data during week 1-2016 - week 32-2020. The Lancet regional health. Europe, 6, 100103. https://doi.org/10.1016/j. lanepe.2021.100103 World Health Organization. Coronavirus disease (COVID-19). Retrieved April 19, 2022, from https://www.who.int/health-topics/ coronavirus#tab=tab_1 Wu, D., Liu, Q., Wu, T., Wang, D., & Lu, J. (2020). The impact of COVID-19 control measures on the morbidity of varicel a, herpes zoster, rubel a and measles in Guangzhou, China. Immunity, inflammation and disease, 8(4), 844–846. https:// doi.org/10.1002/iid3.352 Yun, H. E., Ryu, B. Y., & Choe, Y. J. (2021). Impact of social distancing on incidence of vaccine- preventable diseases, South Korea. Journal of Medical Virology, 93(3), 1814-1816. https://doi. org/10.1002/jmv.26614 Zakon o nalezljivih bolezni (ZNB). (2006). Uradni list RS, št. 33/06. http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO4833 78 doc. dr. Branko Gabrovec Nacionalni inštitut za javno zdravje SLOVENSKI SISTEM SLOVENIAN HEALTH JAVNEGA ZDRAVSTVA CARE SYSTEM IN TIME V ČASU EPIDEMIJE OF EPIDEMIC Povzetek Abstract Pandemija virusa SARS-CoV-2 je ujela večino držav Most countries and their health care systems were in njihove zdravstvene sisteme nepripravljene. caught unprepared by the emergence of SARS-Tako je bilo tudi v Sloveniji. Zdravstveni sistem je CoV-2 and the related COVID-19 epidemic. This v tem času krepil kapacitete covid-19 oddelkov, was also the case in Slovenia. During this time, the omejeval elektivne preglede in omejeval health care system strengthened the capacity of preventivne programe. Omejitve so pomembno COVID wards, limited elective examinations, and zmanjšale dostopnost in število opravljenih limited prevention programs. Restrictions have storitev. Posledice tega bomo verjetno čutili significantly reduced the availability and number šele v prihodnosti. V prihodnje mora zdravstveni of services provided. The consequences of this are sistem odgovoriti na povečanje povpraševanja likely to be felt in the future. Then the health care po oskrbi tako covid-19 primerov, kot dostopa system must respond to the increasing demand do diagnostike, hospitalizacij in nujne obravnave for the care of COVID cases and at the same najbolj zapletenih primerov. time access to diagnostics, hospitalizations and emergency treatment of the most complex cases. Ključne besede: covid-19, SARS-CoV-2, zdravstveni sistem Keywords: COVID-19, SARS-CoV-2, healthcare system 79 1 UVOD COVID«, ki bolniku po prebolelosti oslabi telesno, psihološko zdravje za več kot 12 tednov. Preostali Virusi iz skupine koronavirusov povzročajo del populacije pa trpi zaradi posrednega vpliva predvsem bolezni zgornjih dihal, lahko pa tudi covida-19, predvsem zaradi implementacij hud akutni respiracijski sindrom (Mesarič et al., različnih omejitev in prepovedi za obvladovanje 2020a). Značilnost covida-19 je, da lahko prizadene širjenja te nalezljive bolezni (McBride et al., 2021). katerikoli organski sistem. Posebej nevaren je V Sloveniji so prvo okužbo z novim koronavirusom pojav t. i. tihe hipoksije, saj prizadeta oseba ne potrdili 4. marca 2020, do 30. maja 2022 pa čuti pomanjkanja kisika v krvi (Zupanc, 2020a). skupno 1.024.644 primerov. Epidemiološko Okužba lahko poteka brez simptomov, z blagimi ali situacijo uradne institucije spremljajo z s hujšimi, ki lahko vodijo v smrt bolnika. Pri težjih okrepljenim testiranjem, glede na število okuženih oblikah bolezni so najpogosteje prizadeta pljuča pa sprejemajo in prilagajajo ukrepe za zajezitev (Harlander et al., 2020). Bolezen večinoma poteka širjenja novega koronavirusa. Slovenija je od subakutno z različnimi simptomi in znaki (Guan lanskega začetka svetovne pandemije izvedla več et al., 2020; Metlay et al., 2019). Za potrditev kot 2.666.498 PCR testov in 15.918.808 HAGT ali izključitev okužbe z novim koronavirusom je testov na covid-19. V Sloveniji je bilo zabeleženih potrebno mikrobiološko testiranje. Koronavirus več kot 6636 smrtnih primerov zaradi koronavirusa, se dokazuje v brisu nosno-žrelnega prostora, v kar je močno vplivalo tudi na presežno umrljivost brisu žrela, izmečku dihal in še v drugih kužninah (Slika 1). V slovenskih bolnišnicah je v času ( Koronavirus - Za splošno Javnost, n. d.). nastajanja prispevka 55 ljudi, ki se zdravijo zaradi Covid-19 je povzročil veliko družbenih sprememb, koronavirusa. V letu 2020 je zaradi covida-19 predvsem na področjih življenjskega sloga in umrl vsak deseti stanovalec domov za starejše zdravstvenega stanja prebivalstva. Približno občane pri nas ( COVID-19 Sledilnik, n. d.; Dnevno 10 % pozitivnih covid-19 bolnikov ima t. i. »LONG Spremljanje Okužb s SARS-CoV-2 (COVID-19), n. d.). Slika 1: Presežna umrljivost v letih 2015 – 2020 Odstopanje od 2015 -2019 Odstopanje od 2015 -2019 Število smrti povprečja (število) povprečja (%) 2015 20.852 -277 -1,3 % 2016 20.677 -452 -2,1 % 2017 21.411 282 1,3 % 2018 21.347 218 1,0 % 2019 21.355 226 1,1 % Povprečje 2015 - 2019 21.129 0 0,0 % 2020 24.777 3.648 17,3 % Vir: Presežna umrljivost v letu 2020. Končni podatki, 2021 Čeprav se je število zdravnikov in medicinskih in upokojene zdravstvene delavce ter mobilizirale sester v zadnjem desetletju povečalo v skoraj študente medicine, zdravstvene nege in drugih vseh državah EU, jih je v veliko državah še vedno smeri zdravstvenega izobraževanja, ki so skoraj premalo. To pomanjkanje je med pandemijo zaključili študij. Nekatere države članice so lahko covida-19 postalo še očitnejše, ko so se zdravstveni tudi prerazporedile nekaj osebja iz manj prizadetih delavci znašli pod hudim pritiskom. Veliko držav je regij v bolj prizadete. Ta kriza je poudarila tudi poskušalo hitro mobilizirati dodatno osebje, pri potrebo po zagotovitvi dodatnih rezervnih čemer so pogosto ponovno vpoklicale neaktivne zmogljivosti, ki jih je mogoče hitro mobilizirati. 80 Čakalne dobe za nenujne operacije se bodo po 2 METODE pandemiji covida-19 verjetno še podaljšale. Dolge čakalne dobe za zdravstvene storitve, kot so nenujne operacije, so dolgoletna težava v veliko Za pripravo prispevka smo uporabili podatke, ki jih državah EU. Čakalne dobe za nenujne operacije hrani podatkovni portal Nacionalnega inštituta za so se v veliko državah podaljševale še celo pred javno zdravje, za področje zdravstvenega varstva: pandemijo covida-19, saj se je povpraševanje po število obiskov pri zdravniku družinske medicine, teh operacijah večalo hitreje kot ponudba. Te vrste opravljenih storitev pri zdravniku družinske čakalne dobe se bodo v več državah kratkoročno medicine (podrobneje za svetovanje po telefonu, verjetno še podaljšale, saj je bilo veliko nenujnih obiski na domu, preventivni obiski), število operacij med pandemijo odloženih. Države, ki jim vseh hospitalizacij in število hospitalizacij zaradi je uspelo trajno skrajšati čakalne dobe za veliko poškodb in zastrupitev ter število hospitalizacij nenujnih zdravstvenih storitev, na primer Danska zaradi duševnih in vedenjskih motenj obravnave. in Madžarska, običajno sprejmejo nekatere ukrepe Za pregled podatkov smo uporabili časovni interval na strani ponudbe in na strani povpraševanja ter od leta 2013 do leta 2020. poleg tega redno spremljajo napredek ( Health at a Glance: Europe 2020-Povzetek, n. d.) 3 REZULTATI Prispevek je namenjen pregledu delovanja zdravstvenega sistema skozi obravnave, tako Slovenski zdravstveni sistem je v času covida-19 na primarni kot tudi na sekundarni ravni v času krepil kapacitete covidnih oddelkov, omejeval epidemije virusa SARS-CoV-2. elektivne preglede in omejeval preventivne programe. Ob začetku epidemije je med državami članicami OECD Slovenija imela nekoliko nadpovprečno število postelj (4,2 na 1000 prebivalcev) za akutno oskrbo. Graf 1: Število postelj za akutno oskrbo v nekaterih državah OECD na 1000 prebivalcev 7.8 8 7.1 7 6.0 6 5.5 5.5 5.0 4.9 4.9 5 4.3 4.2 4.1 3.8 4 3.7 3.6 3.6 3.5 3.3 3.3 3.2 3.1 2.9 2.8 2.8 2.8 3 2.7 2.6 2.5 2.5 2.4 2.4 2.2 2.0 2.0 2.0 2 1 rea a lic n Japan gary ark enia eece Belgium epublic Latvia tates OESD33 Israel Estonia Norway Austria France Finland Poland Italy Turkey Germany Lithuani Hun Ireland Slov itzerland Chile Portugal Denm Iceland Swede Canada Ko Luxembourg Spain Sw Netherlands New Zealand Gr Slovak Repub Czech R United S Vir: Beyond Containment: Health systems responses to COVID-19 in the OECD 81 Graf 2: Število obiskov pri zdravniku družinske medicine 12.000.000 10.000.000 9.383.936 8.998.641 8.919.328 9.092.012 9.248.809 8.854.962 8.662.903 8.000.000 7.337.728 6.000.000 4.000.000 2.000.000 0 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 Graf 3: Vrste opravljenih storitev pri zdravniku družinske medicine 1.600.000 1.435.374 1.400.000 1.324.439 1.299.138 1.299.186 1.313.115 1.229.195 1.200.000 1.208.987 1.113.847 1.000.000 800.000 600.000 400.000 311.840 200.000 99.584 68.296 58.681 66.794 68.065 72.288 68.958 69.543 52.934 65.815 57.403 44.240 35.754 31.630 29.267 0 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 Svetovanje po telefonu Obisk na domu Preventivni obiski Zaradi omejitve dostopa do primarne zdravstvene ravni, se je posledično število obiskov močno zmanjšalo. To vidimo na primeru Grafa 2, kjer je upad dva milijona opravljenih storitev od leta 2019 do 2020. Da je bilo število opravljenih fizičnih obiskov še manjše, vidimo na primeru Grafa 3, kjer je delež svetovanj po telefonu v omenjenih letih povečalo za 250.000. 82 Graf 4: Število hospitalizacij 279.742 283.445 300.000 270.142 270.313 278.468 270.183 270.751 250.000 220.890 200.000 150.000 100.000 30.394 30.505 31.543 31.460 31.582 32.495 50.000 25.533 29.080 0 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 Število hospitalizacij zaradi poškodb in zastrupitev Zaradi prilagoditve zdravstvenega sistema, večje obremenitve zaradi zdravljenja covidnih pacientov in omejitve izvajanja elektivnih storitev je močno upadlo tudi število hospitalizacij (Graf 4). Število hospitaliziranih covidnih pacientov v tem času ni nadomestilo povprečnega števila hospitaliziranih; 9128 v letu 2020 in 25.772 v letu 2021 ( COVID-19 Sledilnik, n. d.). Graf 5: Število hospitalizacij zaradi duševnih in vedenjskih motenj 14.000 11.950 11.780 11.610 11.764 11.431 11.539 11.670 12.000 9.767 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 0 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 Epidemija virusa SARS-CoV-2 je imela tudi širok vpliv na duševno zdravje ljudi (Gabrovec et al., 2021, 2022; Šorgo et al., 2022). Navkljub večji potrebi po pomoči je število hospitalizacij v času epidemije upadlo. 83 4 RAZPRAVA – Zagotavljanje prostora (za hitro in varno diagnosticiranje, izoliranje posameznikov v primerih suma na okužbo in potrjenih primerov ter Epidemija virusa SARS-CoV-2 je povzročila za zdravljenje bolnikov v bolnišnici ali na njihovem nesluteno globalno krizo. Ta je povzročila domu). ekonomski, socialni in predvsem zdravstveni pretres. Usmerjenost zdravstvenega sistema je bila v obvladovanje epidemije, ne pa toliko v 5 ZAKLJUČEK dostopnosti do obravnav vseh ostalih stanj. Pandemija je izzvala lokalne, nacionalne in Podatki iz prvega in drugega vala epidemije globalne kapacitete zdravstvenih sistemov, ki so ( Koronavirus (SARS-CoV-2), n. d.; Kuhar et al., se v večini odzvali glede na pripravljene strategije. 2021, 2022; Onkološki Inštitut Ljubljana - Novica, Relativen uspeh teh strategij pa je odvisen od n. d.; Prvi Val Epidemije Covida-19 Skozi Prizmo trenutne organizacije zdravstvenih sistemov, Zdravstvene Statistike, n. d.) kažejo sledeče: vodenja, koordinacije in financiranja sistema na – V prvi polovici leta 2019 je bilo 30.796 manj akutnih vseh nivojih. Epidemija je izpostavila omejitve bolnišničnih obravnav (-15 odstotkov) kot v enakem mnogih zdravstvenih sistemov, tudi takšnih, ki so obdobju preteklega leta. veljali za visoko zmogljive, tudi v Sloveniji. Analiza – Izpad in zmanjšanje števila obravnav na primarnem odpornosti in robustnosti zdravstvenih sistemov sistemu zdravstvenega varstva nista ovrednotena v času epidemije mora biti orodje za nadaljnje in prispevata k povečevanju čakalnih dob ter posodobitve zdravstvenih sistemov. V prihodnje slabšanju zdravstvenega stanja prebivalstva. mora zdravstveni sistem odgovoriti na povečanje Pričakuje se vsaj srednjeročne posledice. povpraševanja po oskrbi tako covid-19 primerov, – V specialistični ambulantni dejavnosti je bilo 23 % kot dostopa do diagnostike, hospitalizacij in nujne manj opravljenih storitev v primerjavi z enakim obravnave najbolj zapletenih primerov. obdobjem preteklega leta. – 30 % manj diagnosticiranih rakavih obolenj v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Podatki iz prvega in drugega vala epidemije so skladni z upadom števila obravnav tako na primarni kot tudi na sekundarni ravni. Omejitev dostopa do zdravstvene obravnave, do elektivnih pregledov in zdravstvene preventive bo imelo daljnosežne posledice na zdravje prebivalstva. Odziv zdravstvenih sistemov je vezan predvsem na tri prioritete ( angl. three key “S” priorities: staff, supplies and space), predvsem v nameri ustvarjanja robustnejšega zdravstvenega sistema (ključni termin nadaljnjega razvoja zdravstvenih sistemov; robustnost, prožnost, trdoživost, vzdržljivost) (Haldane et al., 2021; Prakash Narain et al., 2021; Tessema et al., 2021): – Mobilizacijo osebja (za diagnosticiranje in zdravljenje bolnikov). – Preskrbo/zaloge (s potrebno opremo za varno diagnosticiranje in zagotavljanje akutnega zdravljenja, kadar je to potrebno). 84 LITERATURA Kuhar, M., Gabrovec, B., & Albreht, T. (2021). Dostopnost do zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji : polletno poročilo DP8-DN “Vpliv COVID-19 Sledilnik. (n. d.). Retrieved May 30, 2022, epidemije covid-19 na zagotavljanje pravočasne from https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats zdravstvene obravnave in zdravstvenega varstva”. Dnevno spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (COVID-19). (n. Nacionalni inštitut za javno zdravje.https://www. d.). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Retrieved nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/ May 20, 2021, from https://www.nijz.si/sl/dnevno- pol etno_poro_ilo_projekt_covid_19_2021-1-1. spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19 pdf Gabrovec, B., Selak, Š., Crnkovič, N., Cesar, K., & Kuhar, M., Gabrovec, B., & Albreht, T. (2022). Pregled Šorgo, A. (2021). Raziskava o doživljanju epidemije politik skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu : COVID-19 med študenti: poročilo o opravljeni primerjalna analiza. Nacionalni inštitut za javno raziskavi. zdravje. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/ datoteke/pregled_politik_skrajsevanja.pdf Gabrovec, B., Selak, Š., Crnkovič, N., Cesar, K., & Šorgo, A. (2022). Perceived Satisfaction with Online McBride, E., Arden, M. A., Chater, A., & Chilcot, Study during COVID-19 Lockdown Correlates J. (2021). The impact of COVID-19 on health Positively with Resilience and Negatively with behaviour, wel -being, and long-term physical Anxiety, Depression, and Stress among Slovenian health. British Journal of Health Psychology, 26(2), Postsecondary Students. International Journal of 259–270. https://doi.org/10.1111/bjhp.12520 Environmental Research and Public Health, 19(12), Mesarič, V. A., Pogačnik, R. K., Kavšek, G., Bregar, 7024. https://doi.org/10.3390/ijerph19127024 A. T., Steblovnik, L., & Druškovič, M. (2020a). Guan, W., Ni, Z., Hu, Y., Liang, W., Ou, C., He, J., Liu, L., Reorganization of the working process in ljubljana Shan, H., Lei, C., Hui, D. S. C., Du, B., Li, L., Zeng, G., maternity hospital during SARS-CoV-2 pandemic. Yuen, K.-Y., Chen, R., Tang, C., Wang, T., Chen, P., Zdravniški Vestnik, 89(11–12), 671–679. https:// Xiang, J., … Zhong, N. (2020). Clinical Characteristics doi.org/10.6016/ZdravVestn.3098 of Coronavirus Disease 2019 in China. New England Mesarič, V. A., Pogačnik, R. K., Kavšek, G., Bregar, Journal of Medicine, 382(18), 1708–1720. https:// A. T., Steblovnik, L., & Druškovič, M. (2020b). doi.org/10.1056/nejmoa2002032 Reorganization of the working process in ljubljana Haldane, V., de Foo, C., Abdal a, S. M., Jung, A. S., maternity hospital during SARS-CoV-2 pandemic. Tan, M., Wu, S., Chua, A., Verma, M., Shrestha, Zdravniski Vestnik, 89(11–12), 671–679. https:// P., Singh, S., Perez, T., Tan, S. M., Bartos, M., doi.org/10.6016/ZdravVestn.3098 Mabuchi, S., Bonk, M., McNab, C., Werner, G. K., Metlay, J. P., Waterer, G. W., Long, A. C., Anzueto, A., Panjabi, R., Nordström, A., & Legido-Quigley, H. Brozek, J., Crothers, K., Cooley, L. A., Dean, N. C., (2021). Health systems resilience in managing the Fine, M. J., Flanders, S. A., Griffin, M. R., Metersky, COVID-19 pandemic: lessons from 28 countries. M. L., Musher, D. M., Restrepo, M. I., & Whitney, Nature Medicine, 27(6), 964–980. https://doi. C. G. (2019). Diagnosis and treatment of adults org/10.1038/s41591-021-01381-y with community-acquired pneumonia. American Harlander, M., Tomažič, J., Turel, M., & Jereb, M. Journal of Respiratory and Critical Care Medicine, (2020). Covid-19: A kil er with »silent hypoxemia«. 200(7), E45–E67. https://doi.org/10.1164/ Zdravniški Vestnik, 89(11–12), 640–647. https:// rccm.201908-1581ST doi.org/10.6016/ZdravVestn.3100 Onkološki inštitut Ljubljana - Novica. (n. d.). Retrieved Health at a Glance: Europe 2020-Povzetek. (n. d.). June 12, 2022, from https://www.onko-i.si/ onkoloski-institut/medijsko-sredisce/novice/ Koronavirus - za splošno javnost. (n. d.). Nacionalni novica/onkoloski-institut-ljubljana-opozarja-da- inštitut za javno zdravje. Retrieved May 19, epidemije-covid-19-se-ni-konec-ponovni-upad- 2021, from https://www.nijz.si/sl/koronavirus-za- napotitev-na-prvi-onkoloski-pregled-v-zadnji- splosno-javnost tretjini-leta-2021 Koronavirus (SARS-CoV-2). (n. d.). GOV.SI. Retrieved June 12, 2022, from https://www.gov.si/teme/ koronavirus-sars-cov-2/ 85 Prakash Narain, J., Sodani, P. R., & Kant, L. (2021). COVID-19 Pandemic: Lessons for the Health Systems. Journal of Health Management, 23(1), 74– 84. https://doi.org/10.1177/0972063421994982. Presežna umrljivost v letu 2020. Končni podatki. (2021, February 12). Sledilnik.org . Retrieved May 30, 2022, from https://medium.com/ sledilnik/prese%C5%BEna-smrtnost-v-letu-2020- 99840508e337 Prvi val epidemije covida-19 skozi prizmo zdravstvene statistike. (n. d.). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Retrieved June 12, 2022, from https:// www.nijz.si/sl/publikacije/prvi-val-epidemije- covida-19-skozi-prizmo-zdravstvene-statistike Šorgo, A., Crnkovič, N., Gabrovec, B., Cesar, K., & Selak, Š. (2022). Influence of Forced Online Distance Education During the COVID-19 Pandemic on the Perceived Stress of Postsecondary Students: Cross-sectional Study. Journal of medical Internet research, 24(3), e30778. https://doi. org/10.2196/30778 Tessema, G. A., Kinfu, Y., Dachew, B. A., Tesema, A. G., Assefa, Y., Alene, K. A., Aregay, A. F., Ayalew, M. B., Bezabhe, W. M., Bali, A. G., Dadi, A. F., Duko, B., Erku, D., Gebrekidan, K., Gebremariam, K. T., Gebremichael, L. G., Gebreyohannes, E. A., Gelaw, Y. A., Gesesew, H. A., … Tesfay, F. H. (2021). The COVID-19 pandemic and healthcare systems in Africa: a scoping review of preparedness, impact and response. BMJ Global Health, 6(12), e007179. https://doi.org/10.1136/BMJGH-2021-007179 Tomažič Janez. (n. d.). Covid-19: kaj je dobro, da ve vsak zdravnik. Vozel, D., & Battelino, S. (2020). Adjustments of audiological, vestibular and otosurgical management during covid-19 epidemics. Zdravniški Vestnik, 89(11–12), 692–701. https://doi. org/10.6016/ZdravVestn.3119 Zupanc, T. L. (2020a). COVID-19 – »the perfect storm?«. Zdravniški Vestnik, 89, (11–12), 587–590. Slovene Medical Society. https://doi.org/10.6016/ ZdravVestn.3197 Zupanc, T. L. (2020b). COVID-19 – »the perfect storm?«. Zdravniški Vestnik, 89(11–12),587–590. Slovene Medical Society. https://doi.org/10.6016/ ZdravVestn.3197 86 Marija Horvat1, doc. dr. Branko Gabrovec2 1Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede 2 Nacionalni inštitut za javno zdravje PRIMERJAVA ODZIVA COMPARASION OF THE ŽENSK V PRESEJALNIH RESPONSE OF WOMEN PROGRAMIH ZA RAKA IN BREAST CANCER DOJK MED PANDEMIJO SCREENING PROGRAMS COVIDA-19 DURING THE COVID-19 PANDEMIC Povzetek Rak dojke je najpogosteje diagnosticiran rak na Abstract svetu pri ženskah in redno presejanje za raka dojk lahko zmanjša smrtnost. Covid-19 se je izkazal za Breast cancer is the most commonly diagnosed izjemno motečega pri zagotavljanju presejanja cancer in women in the world, and regular raka in na začetku pandemije so številne prakse screening for breast cancer can reduce mortality. presejanja za rakom dojk bile ustavljene, da bi COVID-19 has proven to be extremely disruptive in zmanjšale izpostavljenost žensk in zdravstvenega providing cancer screening, and at the beginning osebja virusu. Pandemija covida-19 je močno of the pandemic, a number of screening practices vplivala na zdravljenje raka, saj je motila prevencijo for breast cancer were stopped to reduce in zdravljenje raka in posledično vplivala na število exposure of women and health personnel to the diagnoz raka, ki se je od začetka pandemije virus. The COVID-19 pandemic has had a major zmanjšalo, kar kaže na prihodnje povečanje impact on cancer treatment by disrupting cancer primerov. Države članice Evropske unije in svet prevention and treatment, and consequently niso bili pripravljeni na katastrofo, ki jo je izzvala on the number of cancer diagnoses, which has pandemija covida-19, in kot posledico imamo declined since the pandemic onset, indicating a zmanjšano število rakov in zapoznelo diagnozo future increase in cases. EU Member States and za raka dojk. Za zmanjšanje škodljivih zaostankov the world were not prepared for the catastrophe učinkov pandemije covida-19 so potrebne nujne caused by the COVID-19 pandemic and as a intervencije za odpravo rutinskih diagnostičnih result we have a reduced number of cancers and storitev in medicinska sestra bo imela glede a delayed diagnosis for breast cancer. Urgent presejalnega programa za raka dojk ključno vlogo interventions are needed to eliminate routine zlasti v času pandemije covida-19. diagnostic services to reduce the harmful effects of the COVID-19 pandemic, and a nurse wil play a Ključne besede: covid-19, rak dojk, medicinska key role in the breast cancer screening program, sestra, prevencija, presejalni program especial y during the COVID-19 pandemic. Keywords: COVID-19, breast cancer, nurse, prevention, screening program 87 1 UVOD uporablja digitalno mamografijo, ki je popolnoma nadomestila filmsko mamografijo v 64 % (16/25) Rak dojke je najpogosteje diagnosticiran rak držav Evropske unije (Peintinger, 2021). Zgodnje na svetu z 2,3 milijona primeri letno (Sung et odkrivanje je ključni dejavnik pri zdravljenju in al., 2021) in redno presejanje raka dojke lahko premagovanju bolezni raka dojk, rentgenska zmanjša smrtnost za rakom dojk v 10 letih po mamografija dojk pa je dobro prepoznana kot diagnozi za 60 % (Tabar et al., 2019). Po podatkih »zlati standard« za zgodnje odkrivanje raka dojk Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2020 je (Sarno et al., 2015). 4,8 milijona Evropejcev zbolelo za rakom, kar je Da bi ublažile širjenje virusa SARS-CoV-2 in statistično več kot 13.000 ljudi vsak dan; in vsak preprečile preobremenitev zdravstvenega tretji izmed nas v zahodnoevropskih državah in sistema, je večina držav napovedala zaprtje v eden od nas v vzhodnoevropskih državah bo v začetku leta 2020 in s tem omejila medosebne življenju zbolel za rakom (WHO, 2021). Rak dojk fizične interakcije (Gutzeit et al., 2020). Pandemija je najpogostejši rak pri ženskah in 2020 leta je covida-19 vpliva na umrljivost in obolevnost, predstavljal 11,7 % svetovne incidence in 6,9 % pri tem pa so zdravstvene storitve na splošno svetovne umrljivosti zaradi raka (American Cancer preobremenjene in se prizadevanja za zgodnje Society, 2020), medtem ko je istega leta v Evropi diagnosticiranje in zdravljenje raka dojk ustavijo ali ocenjeno več kot 355.000 novih diagnoz z rakom zmanjšajo (Breast Screening Working Group (WG2) dojke (European Commission, 2020). Rak dojk je of the Covid-19 and Cancer Global Model ing veliko breme za javno zdravje in njegovo primarno Consortium et al., 2021). Čas v pandemiji covida-19 in sekundarno preprečevanje zahteva globalno ima ključno vlogo v smislu obolevnosti, umrljivosti krepitev (International Agency for Research in stroškov zdravstvenega varstva (Oldani et on Cancer [IARC], 2021). Rak je v vseh državah al., 2020). Vztrajna pandemija covida-19 pa je sveta glavni vzrok smrti in pomembna ovira za odgovorna za to, da se zdravstvene službe soočajo podaljšanje pričakovane življenjske dobe (Bray s številnimi izzivi, med katere spada tudi presejalni et al., 2021). Najpogosteje diagnosticiran rak pri pregled za raka dojk. ženskah je rak dojke in rak materničnega vratu, vendar je profil umrljivosti žensk bolj heterogen, Covid-19 se je izkazal za izjemno motečega pri pri čemer sta rak dojk in rak materničnega vratu zagotavljanju presejanja raka (Croswell et al., vodilna vzroka smrti zaradi raka (Sung et al., 2021). 2021), in na začetku pandemije covida-19 so Leta 2016 v Evropi je rak dojk povzročil 97.000 številne prakse slikanja dojk namenoma ustavile smrti in je najbolj diagnosticirana onkološka presejalno mamografijo, ultrazvok in MRI, bolezen pri ženskah (Oldani et al., 2020). da bi zmanjšale izpostavljenost pacientov in zdravstvenega osebja virusu (American Society Leta 2003 je Evropska komisija izdala Priporočila of Breast Surgeons and The American Col ege of za vzpostavitev presejalnih programov za raka Radiology, 2021). To preoblikovanje zagotavljanja dojk in države članice Evropske unije pozvala, presejalnih storitev pa še naprej vpliva na paciente da jih vzpostavijo do leta 2008 (Jarm, et al., (Mc Fadden et al., 2022). Pandemija covida-19 je 2020). Evropska komisija je objavila smernice, zahtevala znatno prerazporeditev zdravstvenih ki se morajo izvajati po vsej Evropi, da bodo virov z nenadno reorganizacijo vseh kliničnih mamografija, presejalni programi, diagnostični dejavnosti (Fregatti et al., 2021) in sistemske postopki ter zdravljenje raka dojk in rehabilitacija zamude pri presejanju, diagnostični oceni, nadzoru povsod dosegli visoko kakovost. Vsem ženskam v in zdravljenju, ki jih je povzročila pandemija so starosti od 50 do 69 let bi morali vsako drugo leto skupaj z večjimi omejitvami zmogljivosti ustvarile omogočiti mamografsko preiskavo, ki bi morala biti zaostanek prebivalstva za te storitve (Croswell et vključena v program javnega zdravstva (Perry et al., 2021). Pandemija covida-19 je močno vplivala al., 2006). Mamografija je edina presejalna tehnika, na zdravljenje raka, saj je motila preprečevanje ki jo priporoča Evropska komisija za ženske, stare in zdravljenje raka ter posledično vplivala na od 50 do 69 let, in večina presejalnih programov število diagnoz raka, ki se je od začetka pandemije 88 zmanjšalo, kar kaže na prihodnje povečanje 2 METODE primerov (European Commission, 2021). Cilj raziskave je pregledati znanstveno in strokovno Uporabili smo iskalno strategijo z uporabo literaturo, povezano z raziskovalno tematiko glede iskalnih ključnih besed, njihovih sopomenk in primerjave odzivnosti žensk na presejalni program Boolovih operatorjev (AND/OR): (»covid 19«) AND za raka dojk v nekaterih državah članicah Evropske (»breast cancer«) AND »nurse« OR »nursing« unije. Znanje, način dela medicinskih sester in AND »prevention« AND (»screening program«). poučevanje žensk zlasti na primarni ravni zdravstva Uporaba iskalnih omejitev iskanja v angleškem je ključnega pomena za zgodnje odkrivanje raka jeziku ter časovnega okvira v obdobju od januarja dojk (Oluwatosin, 2012), medicinske sestre bodo 2019 do meseca maja 2022. Tipi člankov, ki v času pandemije covida-19 imele ključno vlogo smo jih pregledali, so raziskovalni in pregledni pri obvladovanju raka in oblikovanju intervencij znanstveni članki. Uporabili smo mednarodne za večjo udeležbo žensk na presejalni program za in domače podatkovne baze: CINAHL, PubMed, raka dojk. Medline, ScienceDirect. Vključitveni kriteriji za izbor relevantnih virov so bili naslednji: zadetki, povezani z izbrano raziskovalno tematiko, tip publikacij (raziskovalni in pregledni članki). Podatke smo obdelali z deskriptivno metodo. Tabela1: Iskalna tabela Podatkovna Ključne besede in sopomenke baza z Boolovimi operatorji Uporabljeni limiti Zadetki Datum CINAHL (»covid 19«) AND (»breast cancer«) Jezik: angleški 35 19. 5. 2022 AND »nurse« OR »nursing« AND »prevention« AND (»screening Časovni okvir: brez omejitev program«). Tipi člankov: raziskovalni in pregledni znanstveni članki PubMed (»covid 19«) AND (»breast cancer«) Jezik: angleški 34 19. 5. 2022 AND »nurse« OR »nursing« AND »prevention« AND (»screening Časovni okvir: brez omejitev program«). Tipi člankov: raziskovalni in pregledni znanstveni članki Medline (»covid 19«) AND (»breast cancer«) Jezik: angleški 101 19. 5. 2022 AND »nurse« OR »nursing« AND »prevention« AND (»screening Časovni okvir: brez omejitev program«). Tipi člankov: raziskovalni in pregledni znanstveni članki ScienceDirect (»covid 19«) AND (»breast cancer«) Jezik: angleški 590 19. 5. 2022 AND »nurse« OR »nursing« AND »prevention« AND (»screening Časovni okvir: brez omejitev program«). Tipi člankov: raziskovalni in pregledni znanstveni članki 89 Slika 1: Postopek izločanja in identifikacije ustreznih študij Identifikacija študij preko podatkovnih baz in registrov Identifikacija študij z drugimi metodami Zapisi, odstranjeni pred pregledom: ija Odstranjeni duplikati (n = 48) Identificirani zadetki: Identificirani zapisi: Zapisi, označeni z orodjem Spletna stran (n = 0) Baza podatkov za avtomatizacijo kot neprimerni Organizacije (n = 6) (n = 760) (n = 90) Identifikac Zadetki, označeni kot neprimerni Iskanje citatov (n = 22) iz drugih razlogov (n = 540) Pregledani zadetki Izključeni zadetki (n = 82) (n = 30) Poročila, ocenjena glede egled primernosti Pr (n = 28) Poročila ocenjena glede primernosti Izključena poročila (n = 52) (n = 47) Študije vključene v pregled (n = 5) Poročila o vključenih študijah (n = 28) Vključitev Vključene študije v raziskavo (n = 33) 90 3 REZULTATI V prilogi bomo prikazali ureditev presejalnih programov za raka dojk v nekaterih evropskih državah in članicah EU in prekinitev izvajanja presejalnega programa za raka dojk zaradi pandemije covida–19. Tabela 2: Presejalni programi za raka dojk v evropskih državah in prekinitev izvajanja presejalnega programa za raka dojk zaradi pandemije covida-19 Prekinitev nacionalnega Država Protokol presejalnega programa za raka dojk presejalnega programa AVSTRIJA Organiziran presejalni pregled za raka dojk vsake dve leti 2 meseca za ženske v starosti od 45 do 69 let. NEMČIJA Presejalni pregled vsaki dve leti za ženske v starosti od 50 2 meseca do 69 let; osrednji organiziran program na podlagi vabil. ITALIJA Dvoletni mamografski presejalni pregled, za ženske v 2 meseca starosti 50–69 let. Letna presejalna starost od 45 do 49 let in dvoletni mamografski pregled za ženske v starosti od 70 do 74 let v nekaterih regijah. FRANCIJA Dvoletni mamografski presejalni pregled za ženske v 1 mesec in pol starosti od 50 do 74 let. ZDRUŽENO KRALJESTVO Mamografija, dvoletni presejalni pregledi od 50 do 75 let; 4 mesece možni alternativni načini, intervali in starostni razponi. SLOVENIJA Presejalni program DORA vključuje ženske med 50. in 69. Dva in pol meseca letom, ki so vsaki dve leti vabljene na mamografijo. HRVAŠKA Nacionalni program zgodnjega odkrivanja raka dojk na 1 mesec in pol Hrvaškem vsaki dve leti povabijo ženske med 50. in 69. letom na mamografijo. V Avstriji je zabeleženo rahlo povečanje števila V Nemčiji je v prvem letu pandemije covida-19 novo diagnosticiranih rakov v januarju in februarju zabeleženo število potencialno zgrešenih 2020 v primerjavi z letom 2019 (+2 % in +35 %) ter ali nediagnosticiranih primerov izrazito pri močno zmanjšanje števila novo diagnosticiranih bolnicah z rakom dojke (-1,35/10.000 IH) in tudi rakov v marcu, aprilu in maju 2020: -24 % marca po standardizaciji starosti in spola je opaženo 2020 v primerjavi z marcem 2019; -49 % aprila presenetljivo zmanjšanje incidence raka dojk, ki ga 2020 v primerjavi z aprilom 2019 -49 % maja je mogoče preprečiti (-33,3 % za rak dojke). Čeprav 2020 v primerjavi z majem 2019 (Tsibulak et al., je več poročil pokazalo močno zmanjšanje števila 2020), kar pomeni da je pandemija covida-19 in novih diagnoz raka v prvih mesecih pandemije karantena privedla do zmanjšanja števila novo covida-19 (marec–junij 2020), pa po dostopnih diagnosticiranih ginekoloških rakov in raka dojke. podatkih trenutno ni na voljo nobenih obsežnih nadaljnjih študij (Diers et al., 2022). 91 Italija je zaradi začasne prekinitve presejanja v 4 RAZPRAVA času izolacije opazila upad primerov diagnoze raka dojke (Vanni et al., 2020), presejalni testi za raka dojk pa so se v letu 2020 zmanjšali za 37,6 %, Z zgodnjim odkritjem in s pravočasnim zdravljenjem medtem ko je v istem letu ocenjeno število so možnosti za preživetje zelo visoke, vendar se nediagnosticiranih lezij: 3324 primerov za raka ženske v številnih okoljih soočajo s kompleksnimi dojk (Battisti et al., 2022). ovirami pri zgodnjem odkrivanju, vključno s socialnimi, ekonomskimi, geografskimi in drugimi Francija je v času pandemije in zaprtja zaradi povezanimi dejavniki, ki lahko omejijo njihov covida-19 imela 20-% zmanjšanje števila dostop do pravočasnih in učinkovitih zdravstvenih diagnosticiranih rakov dojk. Zaradi zapoznele storitev glede dojk (Ginsburg, et al., 2020). diagnoze je rak dojke po izolaciji pokazal večjo Presejalni program za raka dojk je bil v začetku velikost tumorja in pogostejšo invazijo na aksilarne pandemije covida-19 ustavljen, in posledično bezgavke (Linck et al., 2022). imamo zmanjšano število rakov, vendar je tudi pomembno omeniti, da imamo omejene podatke V času pandemije covida-19 je Združeno Kraljestvo o vplivu covida-19 na presejalne programe raka v prvi polovici leta 2020 imelo 33 % manj nujnih in (Alkatout et al., 2021). Motnje presejanja za raka 40 % manj rutinskih pregledov ter morda približno dojk v času pandemije covida-19 so globalni 9500 »manjkajočih« diagnoz raka dojke, ki jih je problem in veliko breme za javno zdravje, pri mogoče pripisati pandemiji (Gathani et al., 2022). tem Alkatout (2021) pravi, da so za zmanjšanje škodljivih učinkov pandemije covida-19 potrebne V Sloveniji je odzivnost žensk v času prvega vala nujne intervencije za odpravo zaostanka rutinskih pandemije covida-19 bila zelo dobra, saj je v diagnostičnih storitev. prvih dveh mesecih po ponovnem zagonu na mamografijo prišlo 75 % vseh povabljenih žensk, Države članice Evropske unije imajo v času zaprtja kar je na ravni pred pandemijo. Tudi v naslednjih zaradi covida-19 zmanjšano številno presejalnih mesecih se je trend nadaljeval in je na letni ravni pregledov za raka dojk, upad primerov diagnoze znašal 74 % (Državni presejalni program za raka raka dojk in posledično zvečano število primerov dojk [DORA], 2020). raka dojk. Z vidika zdravstvenega sistema si želimo čim večjo odzivnost vabljenih žensk, saj se bosta Pandemija covida-19 je na Hrvaškem povzročila le tako incidenca in umrljivost žensk zaradi raka 5,7 % nižjo stopnjo odzivnosti in 11,8 % manj dojk zmanjšali. Pred pandemijo covida-19 je ciljna mamografskih pregledov v presejalnem programu stopnja udeležbe za presejalni program za raka za raka dojk. Da bi zapolnili zaznano vrzel v stopnji dojk bila 75 %, vendar v večini državah ni dosežena odzivnosti na presejalni pregled za raka dojk, je (Altobel i & Lattanzi, 2014), pandemija pa je samo potrebnih več terminov za mamografske enote, ki poslabšala možnost za večjo odzivnost in udeležbo jim bo sledila intenzivna kampanja javnega zdravja žensk v presejalni program za raka dojk. Nekatere (Kovačević et al., 2021). države članice Evropske unije, kot je Slovenija, so po ponovnem zagonu programov presejanja Učinek pandemije covida-19 na presejanje in na mamografijah beležile stopnjo odzivnosti, kot diagnozo raka bo povzročil naprednejše rakave je bila pred pandemijo covida-19 in to je zelo bolezni, pa tudi povečanje umrljivosti zaradi raka pozitivno. (Alkatout, 2021), in sčasoma bomo razumeli, v kolikšni meri zamude pri diagnosticiranju raka Javno posvetovanje je zagotovilo okvir za dojke med pandemijo covida-19 vplivajo na predlaganje kratkoročnih in trajnostnih rešitev, pa zdravljenje in preživetje (Figureoa et al., 2021). tudi za prihodnje zdravstvene krize, da bi zagotovili kontinuiteto storitev na področju raka tudi ob upoštevanju Evropskega načrta za boj proti raku (Evropski parlament, 2021), in menimo da je zelo pomembno, da se v prihodnje zagotovi nemoteno 92 opravljanje zdravstvenih storitev zlasti presejalnih LITERATURA pregledov ne glede na zdravstveno krizo, kot jo je sedaj povzročila pandemija covida-19. Fooladi Alkatout, I., Biebl, M., Momenimovahed, Z., (2015) pravi, da je vloga medicinskih sester v Giovannucci, E., Hadavandsiri, F., Salehiniya, H., preventivni dejavnosti pri izboljšanju zdravja in & Al ahqoli, L. (2021). Has COVID-19 Affected dobrega počutja družbe nesporna in zato tudi Cancer Screening Programs? A Systematic menimo, da bodo medicinske sestre v prihodnje Review. Frontiers in oncology, 11, 675038. https:// imele ključno vlogo pri obvladovanju raka dojk doi.org/10.3389/fonc.2021.675038 zlasti v času pandemije covida-19. Altobel i, E., & Lattanzi, A. (2014). Breast cancer in European Union: an update of screening 5 ZAKLJUČEK programmes as of March 2014 (review ). International journal of oncology, 45(5), 1785– 1792. https://doi.org/10.3892/ijo.2014.2632 Pandemija covida-19 še naprej vpliva na motnje Battisti, F., Falini, P., Gorini, G., Sassoli de Bianchi, P., presejalnih programov za raka in države članice Armaroli, P., Giubilato, P., Giorgi Rossi, P., Zorzi, M., Evropske unije in svet niso bili pripravljeni na Battagel o, J., Senore, C., Zappa, M., & Mantel ini, katastrofo, ki jo je izzvala pandemija covida-19, P. (2022). Cancer screening programmes in Italy ki je pustila dolgotrajne posledice glede zdravja during the COVID-19 pandemic: an update of ljudi. Glede na prihodnost in možne nove različice a nationwide survey on activity volumes and ter pričakovano možno manjšo odzivnost na delayed diagnoses. Annali del ‘Istituto superiore presejalni program za raka dojk so potrebni nujni di sanita, 58(1), 16–24. https://doi.org/10.4415/ ukrepi za zmanjšanje vpliva pandemije covida-19. ANN_22_01_03 Dobra organizacija zdravstvenih storitev in Bray, F., Laversanne, M., Weiderpass, E., & zdravstvenih delavcev, posebej medicinskih Soerjomataram, I. (2021). The ever-increasing sester, je pomembna, da v prihodnje pandemija importance of cancer as a leading cause of covida-19 ne bo vplivala na udeležbo in odzivnost premature death worldwide. Cancer, 127(16), žensk v presejalni program za raka dojk. 3029–3030. https://doi.org/10.1002/cncr.33587 Breast Screening Working Group (WG2) of the Covid-19 and Cancer Global Model ing Consortium, Figueroa, J. D., Gray, E., Pashayan, N., Deandrea, S., Karch, A., Vale, D. B., Elder, K., Procopio, P., van Ravesteyn, N. T., Mutabi, M., Canfel , K., & Nickson, C. (2021). The impact of the Covid-19 pandemic on breast cancer early detection and screening. Preventive medicine, 151, 106585. https://doi.org/10.1016/j. ypmed.2021.106585 Institut Curie. (2017, February 4). Breast Cancer: In France, a screening program for women between 50 and 74 years of age. Retrieved May 5, 2022, from https://institut-curie.org/dossier-pedagogique/ breast-cancer-france-screening-program-women- between-50-and-74-years-age Croswel , J. M., Corley, D. A., Lafata, J. E., Haas, J. S., Inadomi, J. M., Kamineni, A., Ritzwoller, D. P., Vachani, A., Zheng, Y., & National Cancer Institute Population-based Research to Optimize the Screening Process (PROSPR) II Consortium (2021). Cancer screening in the U.S. through the COVID-19 pandemic, recovery, and beyond. Preventive medicine, 151, 106595. https://doi.org/10.1016/j. ypmed.2021.106595 93 Diers, J., Acar, L., Wagner, J. C., Baum, P., Hankir, M., Ginsburg, O., Yip, C. H., Brooks, A., Cabanes, A., Flemming, S., Kastner, C., Germer, C. T., L‘hoest, Caleffi, M., Dunstan Yataco, J. A., Gyawali, B., H., Marschal , U., Lock, J. F., & Wiegering, A. McCormack, V., McLaughlin de Anderson, M., (2022). Cancer diagnosis is one quarter lower Mehrotra, R., Mohar, A., Muril o, R., Pace, L. than the expected cancer incidence in the first E., Paskett, E. D., Romanoff, A., Rositch, A. F., year of COVID-19 pandemic in Germany: A Scheel, J. R., Schneidman, M., Unger-Saldaña, K., retrospective register-based cohort study. Cancer Vanderpuye, V., … Anderson, B. O. (2020). Breast communications (London, England), 42(7), 673– cancer early detection: A phased approach to 676. https://doi.org/10.1002/cac2.12314 implementation. Cancer, 126 Suppl 10(Suppl 10), 2379–2393. https://doi.org/10.1002/cncr.32887 Državni presejalni program za raka dojk (DORA). (2020). Letos v programu DORA preventivno mamografijo Global Cancer Observatory. (n. d.). Retrieved May 16, opravilo skoraj 100.000 žensk. Retrieved May 15, 2022, from https://gco.iarc.fr/ 2022, from https://dora.onko-i.si/novica/letos- v-programu-dora-preventivno-mamografijo- Gutzeit, A., Li, Q., Matoori, S., Li, B., & Wang, L. (2020). opravilo-skoraj-100000-zensk What can European radiologists learn from the outbreak of COVID-19 in China? A discussion with a European Parliament 2019-2024. (2021). Special radiologist from Wuhan. European radiology, 30(7), Committee on Beating Cancer. Public consultation 3609–3611. https://doi.org/10.1007/s00330-020- Synopsis Report - The impact of the COVID-19 06841-6 pandemic on cancer prevention, health services, cancer patients and research: lessons from a public Jarm, K., Hertl, K., Krajc, M., Šval, C., Kutnar, V., Kurir, M., health crisis. Retrieved May 15, 2022, from https:// Primic, Žakelj, M., Zadnik, V., & Kadivec, M. (2020). www.europarl.europa.eu/cmsdata/233010/ Deset let Državnega presejalnega programa za Synopsis%20report%20BECA%20COVID-19%20 raka dojk DORA. Onkologija, 24(2), 12–22. Consultation%201228560EN.pdf Kovačević, J., Sovic, S., Musil, V., Kosic Bibic, N., Ezeugwu, C. A. & Davies, N. (2021). Nurses’ knowledge Zombori, D., & Juresa, V. (2021). COVID-19 - of breast screening and the implications for pandemic effect in the organized breast cancer advising women with dense breast tissue: a screening program in Croatia. European Journal of literature review. Primary Health Care, 31(5), 24– Public Health, 31(Suppl 3). https://doi.org/10.1093/ 29 . https: doi: 10.7748/phc.2021.e1720 eurpub/ckab165.069 Fooladi M. M. (2015). The Role of Nurses in Community Linck, P. A., Garnier, C., Depetitevil e, M. P., Awareness and Preventive Health. International MacGrogan, G., Mathoulin-Pélissier, S., Quénel- journal of community based nursing and Tueux, N., Charitansky, H., Boisserie-Lacroix, midwifery, 3(4), 328–329. M., & Chamming‘s, F. (2022). Impact of the COVID-19 lockdown in France on the diagnosis Fregatti, P., Gipponi, M., Giacchino, M., Sparavigna, M., and staging of breast cancers in a tertiary cancer Murel i, F., Toni, M. L., Calabrò, M. T., Orsino, L., & centre. European radiology, 32(3), 1644–1651. Friedman, D. (2020). Breast Cancer Surgery During https://doi.org/10.1007/s00330-021-08264-3 the COVID-19 Pandemic: An Observational Clinical Study of the Breast Surgery Clinic at Ospedale Mc Fadden, S., Flood, T., Shepherd, P., & Gil eece, T. Policlinico San Martino - Genoa, Italy. In vivo (2022). Impact of COVID-19 on service delivery in (Athens, Greece), 34(3 Suppl), 1667–1673. https:// radiology and radiotherapy. Radiography (London, doi.org/10.21873/invivo.11959 England : 1995), S1078-8174(22)00041-4. Advance online publication. https://doi.org/10.1016/j. Gathani, T., Reeves, G., Dodwel , D., Horgan, K., Kearins, radi.2022.03.009 O., Kan, S. W., & Sweetland, S. (2022). Impact of the COVID-19 pandemic on breast cancer referrals Molassiotis, A., Tyrovolas, S., Giné-Vázquez, I., Yeo, W., and diagnoses in 2020 and 2021: a population- Aapro, M., & Herrstedt, J. (2021). Organized breast based study in England. The British journal of cancer screening not only reduces mortality from surgery, 109(2), e29–e30. https://doi.org/10.1093/ breast cancer but also significantly decreases bjs/znab426 disability-adjusted life years: analysis of the Global Burden of Disease Study and screening programme availability in 130 countries. ESMO open, 6(3), 100111. https://doi.org/10.1016/j. esmoop.2021.100111 94 Oldani, C., Vanni, G., & Buonomo, O. C. (2020). Tsibulak, I., Reiser, E., Bogner, G., Petru, E., Hel -Teutsch, COVID-19 Unintended Effects on Breast Cancer J., Reinthal er, A., Weirather, C., Weiss, T., Bozsa, in Italy After the Great Lockdown. Frontiers in S., Puschacher, B., Hal , M., Hittler, D., Hrauda, K., public health, 8, 601748. https://doi.org/10.3389/ Thel , E., Clauss, S., Pozniak, J., Alicke, S., Gangl, fpubh.2020.601748 D., Gamperl, G., Ebner, C., … Marth, C. (2020). Decrease in gynecological cancer diagnoses Perry, N., Broeders, M., de Wolf, C., Törnberg, S., during the COVID-19 pandemic: an Austrian Holland, R., & von Karsa, L. (Eds.). (2006). European perspective. International journal of gynecological Guidelines for Quality Assurance in Breast Cancer cancer : official journal of the International Screening and Diagnosis. (4th ed.). Office for Gynecological Cancer Society, 30(11), 1667–1671. Official Publications of the European Communities, https://doi.org/10.1136/ijgc-2020-001975 Luxembourg. Vanni, G., Pellicciaro, M., Materazzo, M., Palombi, L., Peintinger F. (2019). National Breast Screening & Buonomo, O. C. (2020). Breast Cancer Diagnosis Programs across Europe. Breast care (Basel, in Coronavirus-Era: Alert From Italy. Frontiers Switzerland), 14(6), 354–358. https://doi. in oncology, 10, 938. https://doi.org/10.3389/ org/10.1159/000503715 fonc.2020.00938 Rainey, L., Jervaeus, A., Donnel y, L. S., Evans, D. World Helath Organization. (2021). Catastrophic G., Hammarström, M., Hal , P., Wengström, Y., impact of COVID-19 on cancer care. Retrieved Broeders, M., & van der Waal, D. (2019). Women‘s May 20, 2022, from https://www.euro.who.int/ perceptions of personalized risk-based breast en/media-centre/sections/statements/2021/ cancer screening and prevention: An international statement catastrophic-impact-of-covid-19-on-focus group study. Psycho-oncology, 28(5), 1056– cancer-care 1062. https://doi.org/10.1002/pon.5051 Sarno, A., Mettivier, G., & Russo, P. (2015). Dedicated breast computed tomography: Basic aspects. Medical physics, 42(6), 2786–2804. https://doi.org/10.1118/1.4919441 Sung, H., Ferlay, J., Siegel, R. L., Laversanne, M., Soerjomataram, I., Jemal, A., & Bray, F. (2021). Global Cancer Statistics 2020: GLOBOCAN Estimates of Incidence and Mortality Worldwide for 36 Cancers in 185 Countries. CA: a cancer journal for clinicians, 71(3), 209–249. https://doi. org/10.3322/caac.21660 Tabár, L., Dean, P. B., Chen, T. H., Yen, A. M., Chen, S. L., Fann, J. C., Chiu, S. Y., Ku, M. M., Wu, W. Y., Hsu, C. Y., Chen, Y. C., Beckmann, K., Smith, R. A., & Duffy, S. W. (2019). The incidence of fatal breast cancer measures the increased effectiveness of therapy in women participating in mammography screening. Cancer, 125(4), 515–523. https://doi. org/10.1002/cncr.31840 The American Society of Breast Surgeons & The American College of Radiology. (2021). Joint Statement on Breast Screening Exams During the Covid-19 Pandemic. Retrieved May 9, 2022, from https://www.breastsurgeons.org/news/?id=45 95 Slađana Božič Zdravstveni dom Ljubljana Center TELEREHABILITACIJA TELEREHABILITATION V ČASU COVID-19 DURING THE COVID-19 EPIDEMIC Povzetek Abstract TEORETIČNA IZHODIŠČA: Telerehabilitacija velja za THEORETICAL BACKGROUND: Telerehabilitation vejo telemedicine, ki je v času COVID-19 dosegla is considered to be a branch of telemedicine izjemen razcvet, saj zagotavlja rehabilitacijsko that flourished during COVID-19, providing a storitev uporabnikom na daljavo v njihovih rehabilitation service to remote users in their domovih ali drugih okoljih. Telerehabilitacija se v homes or other environments. Telerehabilitation veliki meri uporablja za zadovoljitev povpraševanja is widely used to meet the demand for po izvajanju rehabilitacijskih storitev. Namen rehabilitation services. The purpose of the znanstvenega prispevka je raziskati uporabnost scientific paper is to investigate the usefulness of telerehabilitacije v času epidemije COVID-19. telerehabilitation during the COVID-19 epidemic. METODA: Izbrana je bila metoda pregleda METHOD: A method of literature review in the literature v mednarodnih podatkovnih bazah international databases PubMed and Google PubMed in Google Scholar. S pomočjo logičnih Scholar was chosen. With the help of logical operatorjev AND in OR so bile uporabljene različne operators AND in OR, different combinations of kombinacije ključnih besed v angleščini: ”tele- keywords in English language were used: “tele- rehabilitation”, ”COVID-19” in ”digital physical rehabilitation”, “COVID-19”, and “digital physical therapy”. V pregled literature so bile vključene therapy”. Scientific studies available in full text znanstvene raziskave dostopne v polnem besedilu, and published between the years 2020 and 2022 objavljene med letom 2020 in 2022. Skupno število were included in the literature review. The total najdenih člankov je bilo 3990. V končno analizo se number of articles found was 3990. In the final je uvrstilo 7 člankov. Za prikaz pregleda podatkov analysis were included 7 articles. The PRISMA baz je bila uporabljena metoda PRISMA. Zbrani method was used to display the database review podatki so bili analizirani z metodo kvalitativne data. The col ected data were analyzed with the tematske analize. REZULTATI: Rezultati so pokazali 3 method of qualitative thematic analysis. RESULTS: tematske kategorije: 1) »Učinki telerehabilitacije«, The results provided 3 thematic categories: 1) 2) »Zadovoljstvo uporabnikov telerehabilitacije«, “Effect of telerehabilitation”, 2) “Satisfaction 3) » Izzivi in priložnosti telerehabilitacije«. of telerehabilitation users”, 3) “Chal enges and RAZPRAVA: Pregled literature potrjuje, da, opportunities of telerehabilitation”. DISCUSSION: je telerehabilitacija učinkovito sredstvo za A review of the literature confirms that, zagotavljanje rehabilitacije pacientov na daljavo. telerehabilitation is an effective means of ensuring Pregledane študije potrjujejo veliko zadovoljstvo the rehabilitation of patients. Reviewed studies uporabnikov telerehabilitacije, vendar je potrebno confirm the great satisfaction of telerehabilitation daljše časovno obdobje za potrditev trajne users, but a longer time period is needed to uporabe telerehabilitacije. confirm the permanent use of telerehabilitation. Ključne besede: tele-rehabilitacija, COVID-19, Keywords: tele-rehabilitation, COVID-19, digital digitalna fizioterapija physical therapy 96 1 UVOD 2 METODE Rehabilitacija je zelo pomemben del celovitih Uporabljena je bila metoda pregleda literature. zdravstvenih storitev, saj brez nje ne moremo 2.1 Metode pregleda dokončati intervencijskega zdravljenja oziroma preprečiti nadaljnjega poslabšanja pacientovega Uporabljena je bila metoda kvalitativne vsebinske zdravja. Učinkovit rehabilitacijski program bi se analize. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah moral začeti zgodaj in biti stalen, ter izvajan v PubMed in Gooogle Scholar. Jezik iskanja je bila skladu z navodili zdravstvenih strokovnjakov. angleščina. Uporabili smo ključne besede: ”tele-Veliko rehabilitacijskih storitev pa bi pacient rehabilitation”, ”COVID-19” in ”digital physical lahko opravil doma, če bi imel na voljo ustrezna therapy”. Iskani so bili članki s polnim besedilom, ki strokovna navodila. Pandemija COVID-19 je so bili časovno omejeni od leta 2020 do leta 2022. močno vplivala na zagotavljanje zdravstvene oskrbe po vsem svetu. Posledično so se se storitve telerehabilitacije hitro razvijale na vseh področjih zdravstvenih strok (Buheji & Hassani, 2020). Telerehabilitacija se srečuje s širokim naborom strokovnih storitev, ki lahko vključujejo fizioterapevte, delovne terapevte, logopede, avdiologe, rehabilitacijske zdravnike in medicinske sestre, rehabilitacijske inženirje, učitelje, psihologe in dietetike. Leta 2019 je Lowe omenil, da je več kot 2,4 milijarde ljudi, ki potrebujejo rehabilitacijske storitve. Vendar pa obstaja velika neizpolnjena potreba po rehabilitaciji v vseh svetovnih regijah. V nekaterih državah več kot 50 % ljudi, ki potrebujejo rehabilitacijske storitve, jih ne prejme (Lowe, 2019). Pregledane študije dokazujejo, da bi lahko rešitev tega problema v zdravstvu bila telerehabilitacija. Namen raziskave je ugotoviti kakšne so bile izkušnje fizioterapevtov in pacientov, ki so se posvetovali prek videokonference med pandemijo COVID-19 in raziskati vrste rehabilitacijskih storitev, ki izboljšajo kakovosti življenja pacienta in dostopnost rehabilitacijskih storitev s pomočjo telerehabilitacije v času pandemije COVID-19. Cilja sta bila raziskati učinke in zadovoljstvo uporabnikov telerehabilitacije med pandemijo COVID-19, ter poiskati izzive in priložnosti s katerimi se srečujejo fizioterapevti, ki izvajajo telerehabilitacijo. Zastavila sem si naslednji raziskovalni vprašanji: Kakšni so učinki in zadovoljstvo uporabnikov telerehabilitacije? Kakšni so izzivi in priložnosti fizioterapevtov, ki izvajajo telerehabilitacijo? 97 Slika 1: Rezultat pregleda literature po metodologiji PRISMA Elektronski viri raziskovalnih člankov v polnem besedilu Ostali viri v polnem besedilu (n=3990) (n=4) Število virov v polnem besedilu (n=3994) Izključenih (n=3959) Število virov primernih za natančno analizo (n=35) Izključenih (n=28) Število virov primernih za končno analizo (n=7) 2.2 Rezultati pregleda 3 REZULTATI Skupno je bilo najdenih 3994 virov. Najprej so bili pregledani naslovi in izvlečki člankov. Za V tabeli 1 so navedeni avtorji člankov, vzorec natančnejšo analizo je bilo izbranih člankov 35. Na raziskave, raziskovalni pristop in opis namena podlagi vključitvenih kriterijev je bilo ugotovljeno, vključene raziskave ter ugotovitve raziskav, ki so da je za končno analizo primernih 7 člankov. bile izbrane za končno analizo. Strategija izbora člankov je prikazana s PRISMA diagramom (Preffered Reporting Items for Systematic Review and Meta-Analysis) (Moher et al., 2009) (Slika 1). 2.3 Ocena kakovosti pregleda in opis obdelave podatkov Članki so ovrednoteni glede na njihovo kakovost, po zgledu avtorjev Polit & Beck (2018), ki dokaze razvrščata v več nivojev, ki si sledijo od najvišjega do najnižjega: posamične randomizirane kontrolirane raziskave, posamične nerandomizirane raziskave, posamične prospektivne/kohortne raziskave, mnenja strokovnjakov, poročila primerov. Pričajoča raziskava vključuje 5 randomiziranih kontrolnih raziskav, ena mešana metoda in en sistematičen pregled literature. 98 Tabela 1: Tabelični prikaz rezultatov pregleda literature Avtor(ji), Raziskovalni država, pristop / leto Vzorec Namen raziskave Ugotovitve raziskave Bennell Mešane Ugotoviti kakšne so bile Fizioterapevti so dali zmerno do visoko oceno za učinkovitost in njihovo et al., metode izkušnje fizioterapevtov zadovoljstvo z videokonferencami. Večina fizioterapevtov namerava še Avstralija, in pacientov, ki so naprej ponujati individualna posvetovanja (81 %) in skupinske ure (60 %) 2021 se posvetovali prek prek videokonference po pandemiji COVID-19. Za posamezna posvetovanja videokonference med in skupinske ure je imela večina bolnikov izjemno pozitivno oceno o pandemijo COVID-19. enostavnosti uporabe tehnologije, načinu komuniciranja, zadovoljstvu z organizacijo, zasebnostjo in učinkovitostjo konzultacij. Večina pacientov ne glede na način komunikacije (individualna ali skupinska posvetovanja) bi v prihodnosti izbrala videokonferenco, kot način posvetovanja z fizioterapevtom. Buheji & Sistematični Ugotoviti vrste Telerehabilitacija lahko poveča kakovost življenja pooperativnih pacientov, Hassani, pregled rehabilitacijskih storitev, ki ki so vodeni na daljavo preko videokonferenc. Rehabilitacijske storitve Bahrain, literature izboljšajo kakovosti življenja uključujejo vodeno skupinsko vadbo in posamična posvetovanja. 2020 pacienta in dostopnost Posvetovanje na daljavo je doseglo 58 % zdravstvenih storitev, saj je s rehabilitacijskih storitev s pomočjo telefona ali računalnika mogoče izvajati telerehabilitacijo, ne pomočjo telerehabilitacije v glede na socijalno distanco ali zaklepanje države. času pandemije COVID-19. Dalbosco- Randomizirana Ugotoviti učinkovitost Telerehabilitacija, ki se uporablja v primarni zdravstveni oskrbi je izvedljiv in Salas et al., kontrolirana telerehabilitacije, na učinkovit način rehabilitacije pri izboljšanju telesne zmogljivosti, kakovosti Čile, 2021 raziskava primarnem nivoju pri življenja in lajšanju simptomov pri odraslih, ki so preživeli COVID-19. bolnikih po okužbi s COVID-19. Ku et al., Randomizirana Opisati zasnovo in Ugotovljeno je da je telerehabilitacija v obliki generične platforme na Hong Kong, kontrolirana razvojni proces storitve recept in mobilne aplikacije lahko učinkovito sredstvo za zagotavljanje 2021 raziskava tele-rehabilitacije rehabilitacije pacienta na daljavo. Med pandemijo COVID-19 se je in preučiti, kako je telerehabilitacija obsežno in učinkovito uporabljala za ublažitev motenj bila platforma za tele- v storitvah rehabilitacije. Ugotovitve tudi potrjujejo, da obstaja visoka rehabilitacijo uporabljena stopnja zadovoljstva s telerehabilitacijo; vendar je potrebna daljša študija, za premagovanje motenj da se dokaže trajna uporaba telerehabilitacije, zlasti po pandemiji. rehabilitacijske storitve med pandemijo COVID-19. Li et al., Randomizirana Raziskati prednost programa Program je bil zasnovan na 6-tedenskemu programu vadbe na domu, ki Kitajska, kontrolirana TERACO telerehabilitacije vključuje nadzor dihanja in širjenje prsnega koša, aerobno vadbo in vadbo 2021 raziskava za COVID-19 paciente, po mišične moči in zmogljivosti za spodnje ude, preko pametnega telefona in odpustu iz bolnice je daljinsko spremljano s telemetrijo srčnega utripa. Program TERACO telerehabilitacije za paciente COVID-19, ki se izvaja prek pametnega telefona, je nadzorovan in varen način rehabilitacije, ki izboljša funkcionalno zmogljivost posameznika, moč mišic spodnjih okončin in funkcijsko kakovost življenja. Hkrati pa je program TERACO poceni in bi se lahko izvajal v velikem obsegu za izboljšanje fizičnega zdravja pacientov COVID-19 po odpustu iz bolnišnice. Pastora- Randomizirana Ugotoviti učinkovitost Telerehabilitacija je učinkovita pri izboljšanju kliničnih rezultatov Bernal et kontrolirana telerehabilitacijske pri različnih patologijah, kar kaže, da je povečana intenzivnost, ki jo al., Španija, raziskava intervencije po odpustu iz zagotavlja telerehabilitacija, obetavna možnost, ki jo lahko ponudimo marec bolnišnice za izboljšanje bolnikom v prihodnosti. Telerehabilitacija je varna in izvedljiva ter lahko funkcionalne sposobnosti posledično vodi do zmanjšanja rehabilitacijske terapije iz oči v oči; poleg in kakovosti življenja v tega je treba med pandemijo COVID-19 razmisliti o oceni rehabilitacije primerjavi s programom na daljavo. Pomembno dejstvo je, da je bilo število neželenih dogodkov zdravstvene vzgoje in/ali med telerehabilitacijo nizko, povprečna stopnja upoštevanja seje pa >70 oskrbe v rehabilitacijskem %. Pacient uporablja lastne tehnološke pripomočke, zato je hiter proces centru pri pacientih po izvedbe zagotovljen in poceni. To pa lahko vodi do pristranskosti pri COVID-19. Identificirati izbiri tistih bolnikov, ki nimajo dostopa do tehnologije. V zvezi z uporabo zadovoljstvo in percepcijo tehnologije lahko nastanejo tehnične težave (odklop, okvare naprave). pacientov s telerehabilitacijo in prisotnost ovir za njegovo izvedbo ter oceniti stroškovno učinkovitost z vidika zdravstvenega sistema. Turan et al., Randomizirana Ugotoviti ali je nadzorovana Nadzorovana telerehabilitacija je bolj učinkovita od programa vadbe doma, Turčija, julij kontroloirana telerehabilitacija boljša od ki nadzorovan. Dve skupini bolnikov, ki so odpuščeni iz bolnice je prejemal raziskava programa vadbe doma, ki enak vadbeni program, s tem da je ena skupina izvajala vaje sama doma, ni nadzorovan. Ocenjevena druga pa preko videokonference. Rezultati so bili spremljani po 6-ih in 12-ih je funkcionalna zmogljivost tednih. Merjen je bil 6 minutni test hoje, ocena mišične moči in dispneja, pacientov po COVID-19 splošo zdravstveno stanja in kakovost življenja. po odpustu iz centralne intenzivne nege. 99 Identificirane so tri ključne tematske kategorije (Tabela 2). Tabela 2: Razporeditev kod po kategorijah Kategorija Koda Avtorji Učinki Telerehabilitacija, ki se uporablja v primarni zdravstveni oskrbi Dalbosco-Salas et al., 2021 telerehabilitacije je izvedljiv in učinkovit način rehabilitacije pri izboljšanju telesne zmogljivosti, kakovosti življenja in lajšanju simptomov pri odraslih, Li et al., 2021 ki so preživeli COVID-19. Turan et al., 2021 Program TERACO telerehabilitacije za paciente COVID-19, ki se izvaja prek pametnega telefona, je nadzorovan in varen način rehabilitacije, ki izboljša funkcionalno zmogljivost posameznika, moč mišic spodnjih okončin in funkcijsko kakovost življenja. Hkrati pa je program TERACO poceni in bi se lahko izvajal v velikem obsegu za izboljšanje fizičnega zdravja pacientov COVID-19 po odpustu iz bolnišnice. Nadzorovana telerehabilitacija je bolj učinkovita od programa vadbe doma, ki ga izvaja pacient sam doma. Zadovoljstvo Fizioterapevti so dali zmerno do visoko oceno za učinkovitost Bennell et al., 2021 uporabnikov in njihovo zadovoljstvo z videokonferencami. Večina bolnikov je telerehabilitacije izjemno pozitivno ocenenila enostavnost uporabe tehnologije, način komuniciranja, zadovoljstvo z organizacijo, zasebnostjo in učinkovitostjo konzultacij. Izzivi in priložnosti Ugotovljeno je da bi telerehabilitacija lahko poveča kakovost Buheji & Hassani, 2020 telerehabilitacije življenja pooperativnih pacientov, ki so vodeni na daljavi preko videokonferenc. Telerehabilitacijo je mogoče izvajati ne glede na Ku et al., 2021 socijalno distanco ali zaklepanje države. Pastora- Bernal et al., Telerehabilitacija v obliki generične platforme na recept in 2021 mobilne aplikacije je lahko učinkovito sredstvo za zagotavljanje rehabilitacije pacientov. Pomembno dejstvo je, da je bilo število neželenih dogodkov med telerehabilitacijo nizko, povprečna stopnja upoštevanja seje pa >70 %. Pacient uporablja lastne tehnološke pripomočke, zato je hiter proces izvedbe zagotovljen in poceni. To pa lahko vodi do pristranskosti pri izbiri tistih bolnikov, ki nimajo dostopa do tehnologije. V zvezi z uporabo tehnologije lahko nastanejo tehnične težave (odklop, okvare naprave). Telerehabilitacija lahko posledično vodi do zmanjšanja rehabilitacijske terapije iz oči v oči. 100 4 RAZPRAVA Med pandemijo COVID-19 se je telerehabilitacija obsežno in učinkovito uporabljala za ublažitev Pregled literature povzema dokaze o učinkih in motenj v storitvah rehabilitacije. Ugotovitve tudi zadovoljstvu uporabnikov telerehabilitacije med potrjujejo, da obstaja visoka stopnja zadovoljstva s pandemijo COVID-19, ter izzivih in priložnosti telerehabilitacijo; vendar je potrebna daljša študija, za fizioterapevte, ki izvajajo telerehabilitacijo. da se dokaže trajna uporaba telerehabilitacije, Ugotovljeno je, da telerehabilitacija izvedljiv zlasti po pandemiji COVID-19 (Ku et al., 2021). in učinkovit način rehabilitacije pri izboljšanju telesne zmogljivosti, kakovosti življenja in lajšanju 5 ZAKLJUČEK simptomov prebolelih COVID-19 (Dalbosco-Salas et al., 2021). Nadzorovana telerehabilitacija je bolj učinkovita od programa vadbe doma, ki ga izvaja Telerehabilitacija lahko v času epidemije zmanjša pacient sam doma (Turan et al., 2021). stroške zdravljenja kroničnih in pooperativnih bolnikov, ki so pripravljeni slediti navodilom Fizioterapevti so dali zmerno do visoko oceno fizioterapevta na daljavo. Pregledane študije so za učinkovitost in njihovo zadovoljstvo z pokazale, da je število neželenih dogodkov med videokonferencami. Večina fizioterapevtov telerehabilitacijo nizko. Postavlja pa se vprašanje, namerava še naprej ponujati individualna koliko pacientov je pripravljeno na tako vrsto posvetovanja (81 %) in skupinske ure (60 %) prek fizioterapevtske obravnave. videokonference po pandemiji. Za posamezna posvetovanja in skupinske ure je imela večina Zadovoljstvo uporabnikov in ocena učinkovitosti bolnikov izjemno pozitivno oceno o enostavnosti telerehabiltacije je pri uprabnikih telerehabiltacije uporabe tehnologije, načinu komuniciranja, zelo visoka. Posvetovanje na daljavo je enostavno zadovoljstvu z organizacijo, zasebnostjo in in poceni, ter izvedljivo ne glede na družbeno učinkovitostjo konzultacij. Večina pacientov ne socialno distanco. glede na način komunikacije (individualna ali skupinska posvetovanja) bi v prihodnosti izbrala videokonferenco, kot način posvetovanja z fizioterapevtom (Bennell et al., 2021). Telerehabilitacija lahko poveča kakovost življenja pooperativnih pacientov, ki so vodeni na daljavo preko videokonferenc. Rehabilitacijske storitve uključujejo vodeno skupinsko vadbo in posamična posvetovanja. Posvetovanje na daljavo je doseglo 58 % zdravstvenih storitev, saj je s pomočjo telefona ali računalnika mogoče izvajati telerehabilitacijo, ne glede na socialno distanco ali zaklepanje države. Pomembno dejstvo je, da je bilo število neželenih dogodkov med telerehabilitacijo nizko, povprečna stopnja upoštevanja seje pa >70 %. Pacient uporablja lastne tehnološke pripomočke, zato je hiter proces izvedbe zagotovljen in poceni. To pa lahko vodi do pristranskosti pri izbiri tistih bolnikov, ki nimajo dostopa do tehnologije. V zvezi z uporabo tehnologije lahko nastanejo tehnične težave (odklop, okvare naprave) (Pastora- Bernal et al., 2021). 101 LITERATURA Pastora-Bernal, J. M., Estebanez-Pérez, M. J., Molina- Torres, G., García-López, F. J., Sobrino-Sánchez, R., & Martín-Valero, R. (2021). Telerehabilitation Bennel , K. L., Lawford, B. J., Metcalf, B., Mackenzie, D., Intervention in Patients with COVID-19 after Russel , T., van den Berg, M., Finnin, K., Crowther, Hospital Discharge to Improve Functional Capacity S., Aiken, J., Fleming, J., & Hinman, R. S. (2021). and Quality of Life. Study Protocol for a Multicenter Physiotherapists and patients report positive Randomized Clinical Trial. International journal of experiences overal with telehealth during the environmental research and public health, 18(6), COVID-19 pandemic: a mixed-methods study. 2924. https://doi.org/10.3390/ijerph18062924 Journal of physiotherapy, 67(3), 201–209. https:// doi.org/10.1016/j.jphys.2021.06.009 Polit, D. F., & Beck, C.T. (2018). Esentials of nursing research:appraising evidence for nursing practice Buheji, M., & Hassani, A. (2020). Design of lean tele- (9th ed.) Philadelphia: Lippincott Williams &Wilkins. rehabilitation services for post covid-19 pandemic. International Journal of Advanced Research in Turan, Z., Topaloglu, M., & Ozyemisci Taskiran, Engineering and Technology, 11(11), 1360-1371 O. (2021). Is tele-rehabilitation superior to home exercise program in COVID-19 survivors Dalbosco-Salas, M., Torres-Castro, R., Rojas Leyton, A., following discharge from intensive care unit? - A Morales Zapata, F., Henríquez Salazar, E., Espinoza study protocol of a randomized controlled trial. Bastías, G., Beltrán Díaz, M. E., Tapia Al ers, K., Physiotherapy research international : the journal Mornhinweg Fonseca, D., & Vilaró, J. (2021). for researchers and clinicians in physical therapy, Effectiveness of a Primary Care Telerehabilitation 26(4), 1920-1929. https://doi.org/10.1002/pri.1920 Program for Post-COVID-19 Patients: A Feasibility Study. Journal of clinical medicine, 10(19), 4428. https://doi.org/10.3390/jcm10194428 Ku, B. P. S., Tse, A. W. S., Pang, B. C. H., Cheung, N. T., Pang, J. Y. W., Chan, J. K. Y., Hui, H. L., Chu, D., & Choi, K. H. W. (2021). Tele-Rehabilitation to Combat Rehabilitation Service Disruption During COVID-19 in Hong Kong: Observational Study. JMIR rehabilitation and assistive technologies, 8(3), 1-13. https://doi.org/10.2196/19946 Lowe, R. (2019). Second Global Rehabilitation 20/30, Geneva, Physiospot. http://www.physiospot. com/2019/07/11/rehabilitation-2030-3-4-bilion- people-are-in-need-of-rehabilitation-services_ Acessedon Li, J., Xia, W., Zhan, C., Liu, S., Yin, Z., Wang, J., Chong, Y., Zheng, C., Fang, X., Cheng, W., & Reinhardt, J. D. (2021). A telerehabilitation programme in post-discharge COVID-19 patients (TERECO): a randomised controlled trial. Thorax, 77(7), 697–706. https://doi.org/10.1136/thoraxjnl-2021-217382 Moher, D., Liberati, A., Tetzlaff, J., Altman, D. G., & PRISMA Group. (2009). Preferred reporting items for systematic reviews and meta-analyses: the PRISMA statement. PLoS medicine, 6(7), 1-6. https://doi.org/10.1371/journal.pmed.1000097 102 Ivana Kršić, doc. dr. Branko Gabrovec Nacionalni inštitut za javno zdravje POVEZAVA MED ASSOCIATION BETWEEN KRHKOSTJO IN FRAILTY AND COVID-19 COVIDOM-19 Povzetek Abstract 21. stoletje je zaznamovano s tremi izbruhi The 21st century is marked by three outbreaks of koronavirusov, zadnji pa je povzročil nov coronaviruses, the last one was caused by a new koronavirus (SARS-CoV-2). Ob sočasni odsotnosti coronavirus (SARS-CoV-2). In the simultaneous zdravila kot tudi cepiva je predstavljal grožnjo absence of medicines as well as the vaccine, it javnem zdravju. Okužba povzroča bolezen posed a threat to public health. The infection imenovano covid-19, ki pri posameznikih poteka causes a disease cal ed COVID-19, which occurs različno. Okužba kot tudi težji potek bolezni sta differently in individuals. Infection as well as the odvisna od številnih dejavnikov, med njimi pa je more severe course of the disease depends on tudi starost. Starejši odrasli so heterogena skupina many factors, including age. Older adults are a s spremenljivimi zdravstvenimi in funkcionalnimi heterogeneous group with variable health and sposobnostmi, k njihovi zdravstveni raznolikosti functional abilities, and frailty also contributes to pa prispeva tudi krhkost. Raziskave, ki so se their health diversity. Research that has focused osredotočale na povezavo med krhkostjo in on the link between frailty and the prognosis prognozo bolezni covid-19 pri hospitaliziranih of COVID-19 disease in hospitalized patients is pacientih, so si nasprotujoče. conflicting. Ključne besede: covid-19, krhkost, hospitalizacija Keywords: COVID-19, frailty, hospitalization 103 1 UVOD [CDC], n. d.; Chu et al., 2020; Khan et al., 2020; Zhou et al., 2020), glavobol (CDC, n. d.; Khan et Od leta 2002 pa vse do 2019 so se pojavili trije al., 2020; Zhou et al., 2020), prebavne težave, izbruhi smrtonosnih človeških koronavirusov boleče žrelo, bolečine v mišicah, slabost, bruhanje (hCoVs), in sicer hud akutni respiratorni sindrom (CDC, n. d.; Khan et al., 2020), utrujenost (CDC, n. (SARS-CoV), bližnjevzhodni respiratorni sindrom d.), dispneja (CDC, n. d.; Chu et al., 2020; Khan et (MERS-CoV) in hud akutni respiratorni sindrom al., 2020), v skrajnem primeru pa tudi poškodbe koronavirus-2 (SARS-CoV-2) (Wu et al., 2021). več organov (Lopes-Pacheco et al., 2021). Po Slednji je decembra 2019 v Wuhanu, glavnem prebolelem covidu-19, nekateri posamezniki lahko mestu province Hubei na Kitajskem, povzročil razvijejo trajne ali nove simptome, ki lahko trajajo izbruh pljučnice. Zaradi visoke kužnosti (Shi et različno dolgo, stanje pa se imenuje dolgotrajni al., 2020) so se januarja 2020 prvi primeri pojavili covid-19 (Raveendran et al., 2021). Posamezniki tudi v evropskem prostoru, natančneje v Franciji so za okužbo kot tudi težji potek bolezni različno (Stoecklin et al., 2020). Nov koronavirus povzroča ogroženi. Nekateri dejavniki, ki so s tem povezani, infekcijsko bolezen imenovano covid-19 (Bratkovič, so npr. starejša starost, kronične bolezni, debelost, 2020) in je ob sočasni odsotnosti tako zdravila kot moški spol (Li et al., 2021). Starejši odrasli so tudi cepiva predstavljal grožnjo javnemu zdravju. heterogena skupina s spremenljivim zdravstvenimi Svetovna zdravstvena organizacija je zato 11. kot tudi funkcionalnimi sposobnostmi, eden izmed marca 2020 razglasila pandemijo (WHO, 2020), dejavnikov za njihovo zdravstveno raznolikost dan kasneje pa je bila v Sloveniji prvič razglašena pa je tudi krhkost (Kojima et al., 2019), katero epidemija (GOV.SI, 2020). Vzporedno z razvijanjem raziskovalci na področju staranja raziskujejo že novega cepiva proti covidu-19 so bili z namenom desetletja (Huisingh-Scheetz et al., 2019). Krhkost čim hitrejše zajezitve njegovega širjenja vpeljani je stanje visoke ranljivosti za negativne zdravstvene številni ukrepi, ki so korenito spremenili način posledice (Clegg et al., 2013; Fried et al., 2004; življenja (popolno zaprtje države – angl. lockdown, Huisingh-Scheetz et al., 2019). Definicija krhkosti nošenje mask, medosebna razdalja, šolanje in delo še ni poenotena (Kojima et al., 2019), Svetovna na daljavo, omejitev gibanja ipd.). 27. decembra zdravstven organizacija pa krhkost opredeljuje 2020 se je v Sloveniji pričelo s cepljenjem proti kot progresivno, s starostjo povezano poslabšanje covidu-19, katerega so bile najprej deležne najbolj fizioloških sistemov, ki se kaže kot zmanjšanje ogrožene skupine (oskrbovanci in zaposleni v rezerve intrinzične zmogljivosti, s tem pa je povezan domovih za starejše občane ter najbolj izpostavljeni slabši odziv na stresorje (WHO, 2015). Fenotip zdravstveni delavci v bolnišnicah) (NIJZ, 2021). krhkosti je opredeljen kot izguba telesne teže, zmanjšana moč stiska roke, pomanjkanje energije, Po karakteristikah si je SARS-CoV-2 bolj podoben zmanjšana telesna aktivnost, upočasnjena hoja s SARS-CoV kot pa z MERS-CoV (Khan et al., 2020; (Fried et al., 2001). Kljub temu, da je višja starost Zhou et al., 2020), med njima je zaznati celo 79,6-% eden izmed dejavnikov za njen nastanek, je možno sorodnost (Zhou et al., 2020) in povzroča okužbo obrniti trend njenega razvoja (Kojima et al., 2019). spodnjih dihalnih poti (Yuen et al., 2020). Prenaša Z izvajanjem različnih intervencij na področju se kapljično, kontaktno (NIJZ, n. d.), ne gre pa telesne dejavnosti, prehrane in kognicije je možno zanemariti prenosa tudi preko odplak, odpadkov, stopnjo krhkosti zmanjšati, v prihodnje pa se s kontaminirane vode, klimatskih naprav in aerosola tem prepreči tveganja za hospitalizacijo, odvisnost (Yuen et al., 2020). Tako kot ostali RNA virusi, od drugih, institucionalizacijo ter tudi smrt (Ng et tudi SARS-CoV-2 mutira, s tem pa se pojavljajo al., 2015). Krhkost se lahko pojavi tudi pri mlajši nove različice (Janik et al., 2021). Bolezen poteka populaciji (starejši od 18 let) (Kehler et al., 2017), na različne načine (Chu et al., 2020; NIJZ, n. d.) za odkrivanje pa so na razpolago številna orodja ter lahko prizadene posameznike vseh starosti kot npr.: fenotip krhkosti, kazalnik krhkosti, klinična (WHO, n. d.). Izkazuje se s simptomi, kot so npr. lestvica krhkosti, Groningenski kazalnik krhkosti zvišana telesna temperatura, kašelj, težave z itd. (Veninšek, 2017). Namen prispevka je pregled dihanjem (Centers for Disease and Prevention vpliva covida-19 na osebe s prisotno krhkostjo. 104 2 METODE elderly«; »covid-19 AND frailty AND older adult«. Pregledani so bili prispevki, ki so bili objavljeni v Za pripravo prispevka je bil izveden narativni recenziranih revijah od leta 2020 dalje. V analizo pregled literature skladno s Prednostnimi so bile vključene študije, ki so imele dostop do priporočili za sistematične preglede in metaanalizo celotnega teksta, objavljene v angleškem jeziku (PRISMA-P) 2015 (Moher et al., 2015). Iskanje in katerih vsebina je bila skladna z navedenimi literature je potekalo v podatkovni bazi Web of ključnimi besedami. Intervjuji, pisma, posterji, Science z različnimi kombinacijami ključnih besed v informacije iz uredništev in prispevki brez dostopa angleškem jeziku in uporabo Boolovega operatorja do celotnega besedila niso bili vključeni v analizo. AND: »covid-19 AND frailty«; »covid-19 AND frail Z upoštevanjem vključitvenih in izključitvenih elderly«; »covid-19 AND vulnerable AND elderly«; kriterijev je bilo v končno analizo vključenih 10 »SARS-CoV-2 AND frailty«; »SARS-CoV-2 AND frail prispevkov. Tabela 1: Število zadetkov glede na izbrane ključne besede Število Število zadetkov z upoštevanjem Število izbranih Ključna beseda zadetkov vključitvenih kriterijev prispevkov covid-19 AND frailty 769 47 9 covid-19 AND frail elderly 128 10 0 covid-19 AND vulnerable AND elderly 456 24 1 SARS-CoV-2 AND frailty 197 13 0 SARS-CoV-2 AND frail elderly 51 6 0 covid-19 AND frailty AND older adult 253 23 0 3 REZULTATI Covid Col aborative, & Welch, 2021; Owen et al., 2020) je bila pred-krhkost opredeljena že s Povezava med krhkostjo in prognozo bolezni četrto stopnjo. Ocene lestvice so bile v raziskavah covid-19 pri hospitaliziranih pacientih je nejasna različno združene po skupinah. (Aliberti et al., 2021; De Smet et al., 2020; Raziskava (Aliberti et al., 2021), izvedena v Geriatric Medicine Research Col aborative, Covid Braziliji, je na vzorcu hospitaliziranih pacientov s Col aborative, & Welch, 2021; Hewitt et al., 2020; potrjeno okužbo (n = 1830) katerim je v 27 % bila Poco et al., 2020) oz. so si študije o krhkosti kot ugotovljena izhodiščna stopnja krhkosti (CFS 5–8; dejavniku za slab izid nasprotujoče (Blomaard et angl. »mildly frail« – »very severely frail«) prišla do al., 2021). spoznanja, da so višje stopnje krhkosti, ocenjene V raziskavah (Aliberti et al., 2021; Blomaard et al., po CFS lestvici, pomembno povezane s smrtnostjo 2021; De Smet et al., 2020; Geriatric Medicine zaradi vseh vzrokov tako v 30 dneh kot tudi šestih Research Col aborative, Covid Col aborative, & mesecih za vse starostne kategorije (50–64 let, Welch, 2021; Gilis et al., 2020; Hewitt et al., 2020; 65–79 let ter stari 80 let in več; mediana starosti Hägg et al., 2020; Marengoni et al., 2020; Owen et je 66 let). Kumulativna incidenca 30-dnevne in al., 2021; Poco et al., 2020) je bila krhkost merjena 6-mesečne umrljivosti se je gibala med 28 % in s klinično lestvico za oceno krhkosti ( angl. Clinical 36 % za čvrste paciente s CFS 1–3 ( angl. »very fit« Frailty Scale – CFS). Prva stopnja predstavlja – »managing wel «) in od 58 % do 76 % za zelo čvrstost, deveta pa terminalno bolezen. Po lestvici krhke z oceno CFS 7–9 ( angl. »severely frail« – CFS je blaga krhkost opredeljena s peto stopnjo »terminal y il «). V pol etnem obdobju spremljanja ( angl. »mildly frail«), ponekod (Blomaard et al., se je preživetje med pacienti znotraj posamezne 2021; Geriatric Medicine Research Col aborative, starostne skupine razlikovalo glede na zaznano stopnjo krhkosti. 105 Da je krhkost povezana z večjim tveganjem za bolj zapletenih geriatričnih sindromov, za čas smrt v bolnišnici neodvisno od ostalih dejavnikov bivanja v bolnišnici izboljšala, bi bilo verjetno (starost, spol, prisotne sočasne bolezni in težji smiselno večkrat izvajati celovito geriatrično potek), so potrdili Blomaard in sodelavci (2021), ki oceno z namenom ponovne ocene in določanja so raziskavo izvedli na vzorcu 1376 hospitaliziranih najprimernejše oskrbe, kar bi lahko obrnilo trend pacientov s potrjeno okužbo, starih 70 let in več razvoja krhkosti oz. bi bile napovedi izida podobne (srednja vrednost je bila 78 let) v 15 bolnišnicah na čvrstim pacientom (Gilis et al., 2020). Pri starejši Nizozemskem. Bolnišnična smrt je znašala 38,4 % populaciji je potrebno biti pozoren tudi na atipične (n = 1301; 75 pacientov je bilo izključenih zaradi simptome covida-19, kar je bilo ugotovljeno na premestitve v drugo bolnišnico in pomanjkljivega vzorcu 711 hospitaliziranih pacientov s potrjeno spremljanja podatkov). V skupini krhkih pacientov okužbo, starejših od 55 let (povprečna starost je (CFS 6–9) je bila smrtnost 47,3-% pri čvrstih (CFS znašala 66 let), v Braziliji. Krhkih je bilo 25 %, 37 % 1–3) pa 29,2 %. Krhki pacienti so bili tudi starejši pa jih je umrlo. Najpogosteje so bili pri pacientih (mediana starosti je 83 let) napram čvrstim izraženi tipični simptomi bolezni, in sicer dispneja (mediana starosti 76 let). v 79 %, kašelj (zli brez izmečka) v 74 % in zvišana telesna temperatura v 62 %, vendar pa to ni veljalo V Belgiji se je na vzorcu 81 hospitaliziranih za paciente, starejše od 65 let, za katere je bila pacientov, starih 65 let in več (mediana starosti je manjša verjetnost sočasnega pojavljanja naštetih bila 85 let), z mediano krhkosti 7 (razpon: CFS 2–9), simptomov tako v prisotnosti ali odsotnosti ugotovilo, da so umrli s covidom-19 bili starejši v krhkosti. Ravno nasprotno, naraščajoča starost primerjavi s preživelimi (srednja vrednost 88,5 let in krhkost sta bili povezani z nespecifičnimi proti 85 let) in tudi bolj krhki (mediana vrednosti manifestacijami, kot so upad funkcionalnega CFS 7 proti 6). Kljub temu pa poudarjajo, da sta delovanja, prisotnost delirija in hipotenzija (Poco samo starost in krhkost imeli slabo specifičnost za et al., 2020). napoved preživetja oz. sta bili po mnenju avtorjev pomembno a šibko povezani s smrtnostjo med Da je bila višja stopnja ocenjene krhkosti povezana hospitaliziranimi starejšimi odraslimi, saj je 72 % s smrtjo hospitaliziranih pacientov (n = 165), zelo krhkih pacientov (CFS 7–9; angl. »severely povprečno starih 69,3 leta, je bilo ugotovljeno frail«) s covidom-19 preživelo (De Smet et al., 2020). v italijanski raziskavi (Marengoni et al., 2020). Krhkost je tako lahko poleg starosti prognostični Krhkost identificira paciente s covidom-19, ki so dejavnik kratkoročnih izidov, povezanih s potrjeno izpostavljeni večjemu tveganju za smrt neodvisno okužbo pri starejših pacientih, na preživetje pa od kronološke starosti. K prognozi prispeva tudi vpliva ustrezna bolnišnična oskrba, kar nakazuje multimorbidnost zaradi zelo nizke verjetnosti na 76-% preživetje pacientov (Hägg et al., 2020). smrti v njeni odsotnosti, saj je kar 75 % pacientov, ki so bili krhki in multimorbidni, umrlo (Marengoni Raziskava, opravljena na vzorcu 1564 et al., 2020). hospitaliziranih pacientov (srednja vrednost starosti je znašala 74 let) v desetih bolnišnicah v Starost, krhkost in morbidnost so neodvisno Angliji, na Škotskem in Walesu in ene v Italiji, je na povezani z negativnimi izidi zaradi covida-19, saj so dan zaključka zbiranja podatkov (le-ti so potekali ti dejavniki skladni s tveganjem za negativne izide od 27. februarja do 28. aprila 2020) zabeležila tudi pri drugih boleznih. Starejši in krhki pacienti 27,2-% smrtnost v povezavi s covidom-19, kar so sicer imeli večje tveganje za smrt ter bodo je bilo primerljivo z ocenami drugod po svetu. potrebovali tudi višjo raven oskrbe ob odpustu Naraščajoča ocena krhkosti je bila na splošno (Geriatric Medicine Research Col aborative, povezana s povečano smrtnostjo, ne glede na Covid Col aborative, & Welch, 2021). Owen upoštevanje tako starosti kot prisotnost sočasnih s sodelavci (2020) so z raziskavo, izvedeno v bolezni (Hewitt et al., 2020). Združenem kraljestvu, prišli do drugačnega spoznanja. Poleg analize vpliva krhkosti na Da bi se prognoza blago oz. zmerno krhkih smrtnost pri hospitaliziranih pacientih, starih pacientov, pri katerih obstaja verjetnost za razvoj 65 let in več (povprečna starost je bila približno 106 80 let), z diagnosticiranim covidom-19 so se krhkosti poda informacijo zakaj del starejših osredotočali tudi na tiste, pri katerih okužba z posameznikov ni v nevarnosti za hujši potek novim koronavirusom ni bila potrjena. Končni bolezni (Polidori et al., 2021), zato je morda tudi vzorec je sestavljalo 1071 oseb, 27 % (n = 285) je priporočljivo, da se pri starejših posameznikih z bilo pozitivnih na nov koronavirus, približno 68 % okužbo rutinsko izvaja ocena krhkosti (Jung et al., pa jih je bilo glede na lestvico CFS krhkih. Osebe 2021), saj imajo v primerjavi s splošno populacijo s potrjeno okužbo so bile nekoliko mlajše, bolj slabši imunski sistem, zmanjšano raznovrstnost čvrste oz. manj krhke, imele so težji potek bolezni mikrobiote in daljše vnetno stanje (Hussien et al., in manj prisotnih sočasnih bolezni v primerjavi s 2021). tistimi, ki niso zbolele za covidom-19. 30-dnevna smrtnost zaradi vseh vzrokov se je v skupini oseb, ki niso bile okužene z novim koronavirusom, gibala 5 ZAKLJUČEK med 9 % (ti so bili čvrsti) pa vse do 33 % (CFS 7 – angl. »severely frail«), v skupini s potrjeno okužbo Krhkost je pomemben pokazatelj zdravstvenega pa okoli 60 % (CFS 1–9). Naraščajoča krhkost je stanja posameznika, njena ocena pa zajema bila povezana z večjo 30-dnevno smrtnostjo pri tudi druga tveganja, ki so neodvisna od starosti. posameznikih brez prisotne okužbe. Tveganje za Zdravstvenim delavcem lahko poda pomembno smrt je bilo zaradi covida-19 7,3-krat večje pri informacijo, na podlagi katere se prepozna osebah s potrjeno okužbo napram osebam brez posameznike, ki so v kriznih razmerah, kot je npr. potrjene okužbe z naraščajočo starostjo. Težji pandemija covida-19, bolj ogroženi za negativne potek in sočasne bolezni skromno prispevajo zdravstvene izide. Z ustreznimi intervencijami k povečanemu tveganju za umiranje zaradi se tveganje lahko zmanjša, kar vodi k izboljšanju covida-19, ne pa tudi krhkost (Owen et al., 2020). zdravstvenih izidov. 4 RAZPRAVA Rezultati pregledanih raziskav so nekonsistentni. Krhkost je pomembna prognostična informacija za natančnejšo oceno ogroženosti pri pacientih, okuženih s covidom-19, saj zajema tudi druga tveganja in ne samo tista, ki so že povezana s starostjo (komorbidnost in razvoj bolezni). Upoštevanje tudi sociodemografskih dejavnikov, multimorbidnost in akutno obolevnost je pri načrtovanju zdravljenja pacientov zdravstvenim delavcem v pomoč (Aliberti et al., 2021). Eden izmed dejavnikov za nasprotujoče si ugotovitve je lahko zbiranje manjkajočih podatkov z intervjuji (Aliberti et al., 2021), raznolikost proučevanega vzorca (Aliberti et al., 2021; Blomaard et al., 2021; Gilis et al., 2020) pa tudi velikost vzorca (Blomaard et al., 2021; Poco et al., 2021). Kakšen bo razplet pri posameznikih s potrjeno okužbo, je odvisno predvsem od biološke starosti in ne toliko od kronološke starosti. Krhkost je tako pokazatelj biološke starosti, saj je povezana s progresivno naraščajočo izgubo homeostaze in je v večji meri prisotna pri osebah, ki imajo le-to visoko. Fenotip 107 LITERATURA Chu, D., Pan, Y., Cheng, S., Hui, K., Krishnan, P., Liu, Y., Ng, D., Wan, C., Yang, P., Wang, Q., Peiris, M., & Poon, L. (2020). Molecular Diagnosis of a Novel Aliberti, M., Szlejf, C., Avelino-Silva, V. I., Suemoto, Coronavirus (2019-nCoV) Causing an Outbreak C. K., Apolinario, D., Dias, M. B., Garcez, F. B., of Pneumonia. Clinical chemistry, 66(4), 549–555. Trindade, C. B., Amaral, J., de Melo, L. R., de https://doi.org/10.1093/clinchem/hvaa029 Aguiar, R. C., Coelho, P., Hojaij, N., Saraiva, M. D., da Silva, N., Jacob-Filho, W., Avelino-Silva, T. J., & Clegg, A., Young, J., Iliffe, S., Rikkert, M. O., & Rockwood, COVID HCFMUSP Study Group (2021). COVID-19 is K. (2013). Frailty in elderly people. Lancet (London, not over and age is not enough: Using frailty for England), 381(9868), 752–762. https://doi. prognostication in hospitalized patients. Journal of org/10.1016/S0140-6736(12)62167-9 the American Geriatrics Society, 69(5), 1116–1127. https://doi.org/10.1111/jgs.17146 De Smet, R., Mel aerts, B., Vandewinckele, H., Lybeert, P., Frans, E., Ombelet, S., Lemahieu, W., Symons, Bernard Stoecklin, S., Rol and, P., Silue, Y., Mailles, R., Ho, E., Frans, J., Smismans, A., & Laurent, M. A., Campese, C., Simondon, A., Mechain, M., R. (2020). Frailty and Mortality in Hospitalized Meurice, L., Nguyen, M., Bassi, C., Yamani, E., Older Adults With COVID-19: Retrospective Behil il, S., Ismael, S., Nguyen, D., Malvy, D., Observational Study. Journal of the American Lescure, F. X., Georges, S., Lazarus, C., Tabaï, A., Medical Directors Association, 21(7), 928–932.e1. Stempfelet, M., … Investigation Team (2020). First https://doi.org/10.1016/j.jamda.2020.06.008 cases of coronavirus disease 2019 (COVID-19) in France: surveil ance, investigations and control Fried, L.P., Ferrucci, L., Darer, J., Wil iamson, J.D., & measures, January 2020. Euro surveil ance : Anderson, G. (2004). Untangling the concepts of bulletin Europeen sur les maladies transmissibles disability, frailty, and comorbidity: implications = European communicable disease bulletin, 25(6), for improved targeting and care The journals 2000094. https://doi.org/10.2807/1560-7917. of gerontology. Series A, Biological sciences and ES.2020.25.6.2000094 medical sciences, 59(3), 255–63. https://doi. org/10.1093/gerona/59.3.M255 Blomaard, L. C., van der Linden, C., van der Bol, J. M., Jansen, S., Polinder-Bos, H. A., Wil ems, H. C., Fried L.P., Tangen, C.M., Walston, J., Newman, A.B., Festen, J., Barten, D. G., Borgers, A. J., Bos, J. C., Hirsch, C., Gottdiener, J., Seeman, T., Tracy, R., Kop, van den Bos, F., de Brouwer, E., van Deudekom, F., W.J., Burke, G., McBurnie, M.A.; Cardiovascular van Dijk, S. C., Emmelot-Vonk, M. H., Geels, R., van Health Study Collaborative Research Group. (2001). de Glind, E., de Groot, B., Hempenius, L., Kamper, Frailty in older adults: evidence for a phenotype. A. M., … Mooijaart, S. P. (2021). Frailty is associated The journals of gerontology. Series A, Biological with in-hospital mortality in older hospitalised sciences and medical sciences, 56(3), M146–56. COVID-19 patients in the Netherlands: the COVID- doi: https://doi.org/10.1093/gerona/56.3.M146 OLD study. Age and ageing, 50(3), 631–640. Geriatric Medicine Research Collaborative, Covid https://doi.org/10.1093/ageing/afab018 Collaborative, & Welch, C. (2021). Age and frailty Bratkovič, T. (2020). Učinkovine za blaženje sindroma are independently associated with increased sproščanja citokinov In T. Tomašič & J. Omersel COVID-19 mortality and increased care needs in (Eds.), COVID-19: PREVENTIVA,DIAGNOSTIKA IN survivors: results of an international multi-centre TERAPIJA, Strokovno izpopolnjevanje s področja study. Age and ageing, 50(3), 617–630. https://doi. farmacije (pp. 59-71). Univerza v Ljubljani, org/10.1093/ageing/afab026 Fakulteta za farmacijo. https://www.ffa.uni-lj.si/ Gilis, M., Chargot, N., Koeberle, S., Tannou, T., Brunel, docs/default-source/e-knjige/covid-19---zbornik-- A.S.,Chirouze, C., &Bouil er, K. (2021). Older -e-verzija.pdf?sfvrsn=2 adults with SARS-CoV-2 infection: Utility of the Centers for disease control and prevention. (n.d.). clinical frailty scale to predict mortality. Journal Watch for Symptoms. https://www.cdc.gov/ of medical virology, 39(4), 2453–2460. https://doi. coronavirus/2019-ncov/symptoms-testing/ org/10.1002/jmv.26766 symptoms.html GOV.SI. (2020). Slovenija razglasila epidemijo novega koronavirusa. Retrieved May 19, 2022, from https://www.gov.si/novice/2020-03-12-slovenija- razglasila-epidemijo-novega-koronavirusa/ 108 Hewitt, J., Carter, B., Vilches-Moraga, A., Quinn, T. J., Kehler, D. S., Ferguson, T., Stammers, A. N., Bohm, C., Braude, P., Verduri, A., Pearce, L., Stechman, M., Arora, R. C., Duhamel, T. A., & Tangri, N. (2017). Short, R., Price, A., Collins, J. T., Bruce, E., Einarsson, Prevalence of frailty in Canadians 18-79 years old A., Rickard, F., Mitchel , E., Holloway, M., Hesford, in the Canadian Health Measures Survey. BMC J., Barlow-Pay, F., Clini, E., Myint, P. K., … COPE geriatrics, 17(1), 28. https://doi.org/10.1186/ Study Collaborators (2020). The effect of frailty s12877-017-0423-6 on survival in patients with COVID-19 (COPE): a multicentre, European, observational cohort Khan, M., Khan, H., Khan, S., & Nawaz, M. (2020). study. The Lancet. Public health, 5(8), e444–e451. Epidemiological and clinical characteristics https://doi.org/10.1016/S2468-2667(20)30146-8 of coronavirus disease (COVID-19) cases at a screening clinic during the early outbreak Huisingh-Scheetz, M., Martinchek, M., Becker, period: a single-centre study. Journal of medical Y., Ferguson, M. K., & Thompson, K. (2019). microbiology, 69(8), 1114–1123. https://doi. Translating Frailty Research Into Clinical Practice: org/10.1099/jmm.0.001231 Insights From the Successful Aging and Frailty Evaluation Clinic. Journal of the American Medical Kojima, G., Liljas, A., & Iliffe, S. (2019). Frailty syndrome: Directors Association, 20(6), 672–678. https://doi. implications and challenges for health care org/10.1016/j.jamda.2018.12.002 policy. Risk management and healthcare policy, 12, 23–30. https://doi.org/10.2147/RMHP.S168750 Hussien, H., Nastasa, A., Apetri , M., Nistor, I., Petrovic, M., & Covic, A. (2021). Different aspects of frailty Li, Y., Ashcroft, T., Chung, A., Dighero, I., Dozier, M., and COVID-19: points to consider in the current Horne, M., McSwiggan, E., Shamsuddin, A., & pandemic and future ones. BMC geriatrics, 21(1), Nair, H. (2021). Risk factors for poor outcomes 389. https://doi.org/10.1186/s12877-021-02316-5 in hospitalised COVID-19 patients: A systematic review and meta-analysis. Journal of global Hägg, S., Jylhävä, J., Wang, Y., Xu, H., Metzner, C., health, 11, 10001. https://doi.org/10.7189/ Annetorp, M., Garcia-Ptacek, S., Khedri, M., jogh.11.10001 Boström, A. M., Kadir, A., Johansson, A., Kivipelto, M., Eriksdotter, M., Cederholm, T., & Religa, D. Lopes-Pacheco, M., Silva, P. L., Cruz, F. F., Battaglini, D., (2020). Age, Frailty, and Comorbidity as Prognostic Robba, C., Pelosi, P., Morales, M. M., Caruso Neves, Factors for Short-Term Outcomes in Patients C., & Rocco, P. (2021). Pathogenesis of Multiple With Coronavirus Disease 2019 in Geriatric Organ Injury in COVID-19 and Potential Therapeutic Care. Journal of the American Medical Directors Strategies. Frontiers in physiology, 12, 593223. Association, 21(11), 1555–1559.e2. https://doi. https://doi.org/10.3389/fphys.2021.593223 org/10.1016/j.jamda.2020.08.014 Marengoni, A., Zucchel i, A., Vetrano, D. L., Armel ini, Janik, E., Niemcewicz, M., Podogrocki, M., Majsterek, A., Botteri, E., Nicosia, F., Romanel i, G., Beindorf, I., & Bijak, M. (2021). The Emerging Concern and E. A., Giansiracusa, P., Garrafa, E., Ferrucci, Interest SARS-CoV-2 Variants. Pathogens (Basel, L., Fratiglioni, L., Bernabei, R., & Onder, G. Switzerland), 10(6), 633. https://doi.org/10.3390/ (2021). Beyond Chronological Age: Frailty and pathogens10060633 Multimorbidity Predict In-Hospital Mortality in Patients With Coronavirus Disease 2019. The Jung, C., Flaatten, H., Fjølner, J., Bruno, R. R., Wernly, journals of gerontology. Series A, Biological B., Artigas, A., Bollen Pinto, B., Schefold, J. C., sciences and medical sciences, 76(3), e38–e45. Wolff, G., Kelm, M., Beil, M., Sviri, S., van Heerden, https://doi.org/10.1093/gerona/glaa291 P. V., Szczeklik, W., Czuczwar, M., Elhadi, M., Joannidis, M., Oeyen, S., Zafeiridis, T., Marsh, B., Nacionalni inštitut za javno zdravje. (n. d.). Koronavirus … COVIP study group (2021). The impact of frailty – pogosta vprašanja in odgovori. https://www. on survival in elderly intensive care patients with nijz.si/sl/koronavirus-pogosta-vprasanja-in- COVID-19: the COVIP study. Critical care (London, odgovori#kako-se-novi-koronavirus-prenasa- England), 25(1), 149. https://doi.org/10.1186/ med-ljudmi%3F s13054-021-03551-3 Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2021, March 15). Spremljanje izvajanja cepljenja proti covid-19 v Sloveniji. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/ files/uploaded/tedensko_porocilo_cepljenje_ covid19_2021_10.pdf 109 Ng, T.P., Feng, L., Nyunt, M.S., Feng, L., Niti, M., Tan, World health organization. (2020, March). WHO B.Y., Chan, G., Khoo, S.A., Chan, S.M., Yap, P., & Director-General‘s opening remarks at the media Yap, K.B. (2015). Nutritional, Physical, Cognitive, briefing on COVID-19 - 11 March 2020. Retrieved and Combination Interventions and Frailty May 19, 2022, from https://www.who.int/director- Reversal Among Older Adults: A Randomized general/speeches/detail/who-director-general-s- Controlled Trial. The American Journal of Medicine, opening-remarks-at-the-media-briefing-on-covid- 128(11), 1225-1236.e1. https://doi.org/10.1016/j. 19---11-march-2020 amjmed.2015.06.017 Wu, Z., Harrich, D., Li, Z., Hu, D., & Li, D. (2021). The Owen, R. K., Conroy, S. P., Taub, N., Jones, W., Bryden, unique features of SARS-CoV-2 transmission: D., Pareek, M., Faul , C., Abrams, K. R., Davis, D., Comparison with SARS-CoV, MERS-CoV and 2009 & Banerjee, J. (2021). Comparing associations H1N1 pandemic influenza virus. Reviews in medical between frailty and mortality in hospitalised virology, 31(2), e2171. https://doi.org/10.1002/ older adults with or without COVID-19 infection: a rmv.2171 retrospective observational study using electronic health records. Age and ageing, 50(2), 307–316. Yuen, K. S., Ye, Z. W., Fung, S. Y., Chan, C. P., & Jin, D. https://doi.org/10.1093/ageing/afaa167 Y. (2020). SARS-CoV-2 and COVID-19: The most important research questions. Cel & bioscience, 10, Poco, P., Aliberti, M., Dias, M. B., Takahashi, S. F., Leonel, 40. https://doi.org/10.1186/s13578-020-00404-4 F. C., Altona, M., Venys, A. L., Shin-Ike, I. A., Garcia, B. A., Sumita, L. H., Lima, L., Garcez, F. B., & Avelino- Zhou, P., Yang, X.L., Wang, X.G., Hu, B., Zhang, L., Silva, T. J. (2021). Divergent: Age, Frailty, and Zhang, W., Si, H.R., Zhu, Y., Li, B., Huang, C.L., Chen, Atypical Presentations of COVID-19 in Hospitalized H.D., Chen, J., Luo, Y., Guo, H., Jiang, R.D., Liu, M.Q., Patients. The journals of gerontology. Series A, Chen, Y., Shen, X.R., Wang, X., … Shi, Z.L. (2020). Biological sciences and medical sciences, 76(3), Addendum: A pneumonia outbreak associated e46–e51. https://doi.org/10.1093/gerona/glaa280 with a new coronavirus of probable bat origin. Nature, 588, E6. https://doi.org/10.1038/s41586- Polidori, M. C., Sies, H., Ferrucci, L., & Benzing, T. (2021). 020-2951-z COVID-19 mortality as a fingerprint of biological age. Ageing research reviews, 67, 101308. https:// doi.org/10.1016/j.arr.2021.101308 Raveendran, A. V., Jayadevan, R., & Sashidharan, S. (2021). Long COVID: An overview. Diabetes & metabolic syndrome, 15(3), 869–875. https://doi. org/10.1016/j.dsx.2021.04.007 Shi, Y., Wang, G., Cai, X. P., Deng, J. W., Zheng, L., Zhu, H. H., Zheng, M., Yang, B., & Chen, Z. (2020). An overview of COVID-19. Journal of Zhejiang University. Science. B, 21(5), 343–360. https://doi. org/10.1631/jzus.B2000083 Veninšek, G. (2017). Klinična obravnava krhkosti [PowerPoint slides]. World health organization. (n. d.). Coronavirus disease (COVID-19). Retrieved May 19, 2022, from https://www.who.int/health-topics/ coronavirus#tab=tab_1 World Health Organization. (‎2015)‎. World report on ageing and health. https://apps.who.int/iris/ handle/10665/186463 110 NAGNJENOST K TEORIJAM Janina Žagar, Mitja Vrdelja, Maruša Rehberger ZAROT IN ZAUPANJE Nacionalni inštitut za javno zdravje VIROM INFORMACIJ O COVIDU-19 PROPENSITY FOR CONSPIRACY THEORIES Povzetek AND TRUST IN COVID-19 Med krizami, kot je pandemija covida-19, je negotovost glede morebitnih tveganj in posledic INFORMATION SOURCES velika, zato imajo ljudje močno potrebo po zanesljivih informacijah. Informacijsko vrzel zaradi Abstract pomanjkanja znanja, sposobnosti ali časa pri obravnavanju izjemno velike količine informacij During crises such as the COVID-19 pandemic, v času krize zapoljnjuje zaupanje, ki omogoča the uncertainty about the potential risks and delovanje v pogojih negotovosti, kompleksnost consequences is high, so people have a strong vsakdanjega življenja pa poskuša zmanjšati na need for reliable information. Due to the lack of obvladljivo raven. Podobno funkcijo ponujanja knowledge, skil s or time to handle extremely preprostih rešitev za kompleksne družbene large amount of information in times of crisis, the probleme in pojasnitev zapletenih vprašanj tudi information gap is fil ed with trust, which al ows tistim brez strokovnega znanja imajo tudi teorije us to operate in conditions of uncertainty, and zarot, ki prevladujejo zlasti na družbenih omrežjih. tries to reduce the complexity of everyday life to Zato je bil namen našega prispevka raziskati a manageable level. Conspiracy theories, which povezanost med nagnjenostjo k teorijam zarot in are prevalent especial y on social networks, have zaupanjem različnim virom informacij o covidu-19 a similar function of offering simple solutions to v Sloveniji. V naši raziskavi nakazana negativna complex social problems and clarifying complex povezanost med nagnjenostjo k teorijam zarot issues even to those without expertise. Therefore, ter zaupanjem uradnim zdravstvenim in vladnim the purpose of our paper was to research institucijam kot virom informacij o covidu-19 the correlation between the propensity for je tako precejšnjega pomena. Ob ugotovljeni conspiracy theories and trust in various sources nakazani negativni povezanosti med zaupanjem of information about COVID-19 in Slovenia. The tradicionalnim medijem kot virom informacij o negative correlation between the propensity for covidu-19 in nagnjenostjo k teorijam zarot pa conspiracy theories and trust in official health and je potrebna posebne pozornosti tudi nakazana government institutions as sources of information pozitivna povezanost med zaupanjem družbenim about COVID-19 indicated in our study is thus omrežjem in nagnjenostjo k teorijam zarot. Sicer of considerable importance. In addition to the neznatna povezanost je namreč edina pozitivna indicated negative correlation between trust povezanost med dvanajstimi proučevanimi viri in traditional media as a source of information informacij o covidu-19 in nagnjenostjo k teorijam about COVID-19 and the propensity for conspiracy zarot v naši študiji. Ker tako nizko zaupanje in theories, special attention should also be paid to nezaupanje kot nagnjenost k teorijam zarot lahko the indicated positive correlation between trust vodita v neželena javnozdravstvena vedenja in in social networks as a source of information and spodkopavanje znanstvenih dognanj, predstavljajo the propensity for conspiracy theories as the only izsledki naše študije pomembne informacije za čim positive correlation between twelve sources of učinkovitejši javnozdravstveni boj proti infodemiji information about COVID-19 and the propensity v skupnih prizadevanjih zajezitve covida-19. for conspiracy theories in our study. Because Hkrati pa ponujajo tudi izjemno koristna izhodišča both low trust or mistrust and the propensity za morebitna prizadevanja ustvariti na lažne for conspiracy theories can lead to undesirable informacije in teorije zarot odpornejšo družbo. Ključne besede: covid-19, teorije zarot, viri informacij, zaupanje, infodemija 111 public health behaviours and undermine scientific v posameznikovem pomanjkanju znanja, knowledge, the results of our study provide sposobnosti ali časa pri obravnavanju izjemno important information for a more efficient public velike količine (pogosto nasprotujočih si) health fight against infodemic in a joint effort to informacij, zato še toliko pomembnejše, saj curb COVID-19. At the same time, they also offer omogoča delovanje v pogojih negotovosti in extremely useful starting points for potential poskuša kompleksnost vsakdanjega življenja efforts to create a society more resistant to false zmanjšati na obvladljivo raven (Luhmann, 2017). information and conspiracy theories. Nizko zaupanje in nezaupanje posameznemu viru Keywords: COVID-19, conspiracy theories, informacij, nezapolnjena informacijska vrzel ali information sources, trust, infodemic potreba posameznikov po kognitivnem zaključku kot motivirani težnji po gotovosti (Marchlewska et al., 2018) pa lahko spodbudi iskanje dodatnih 1 UVOD informacij, kar poveča verjetnost soočanja z napačnimi ali lažnimi informacijami (Nielsen et al., Med krizo pandemije covida-19 je negotovost glede 2020). Posamezniki lahko zaupajo informacijam morebitnih tveganj in posledic okužbe z virusom različnih informacijskih kanalov, pri čemer nekateri SARS-CoV-2 ter ukrepov za zajezitev njegovega informacijski kanali širijo lažne informacije bolj širjenja velika, zato imajo ljudje ob sprejemanju pogosto od ostalih (Piltch-Loeb et al., 2021). novih ali dodatnih odločitev močno potrebo po Posebej zaskrbljujoči pri tem so viri informacij zanesljivih informacijah (Perse & Lambe, 2017). (zlasti družbena omrežja in spletne platforme), Obenem je covid-19 prva pandemija, ki je prizadela ki niso del strokovnega pregleda in preverjanja digitalizirano in omreženo družbo (Lorenz-Spreen, dejstev, značilnega za t. i. tradicionalne medije 2021), kar je spremljal tudi nepričakovan globalni (Kouzy et al., 2020). Po mnenju števinih avtorjev tok napačnih in lažnih informacij (Evropska so družbena omrežja zaradi pomanjkanja vratarjev komisija, 2020) v korenito spremenjenem in nezadostnih sistemov za preverjanje dejstev informacijskem ekosistemu, ki omogoča izredno ustvarila gojišče za lažne informacije in teorije hitro širjenje, prehajanje in deljenje vsebin med zarot (Hameleers et al., 2020; Vraga et al., 2020), različnimi platformami (Shu et al., 2017; Vosoughi ki ponujajo preproste rešitve za kompleksne et al., 2018a). družbene probleme (van Prooijen & Acker, 2015), prav s pomočjo interneta in zlasti družbenih Od izbruha covida-19 na Kitajskem decembra omrežij pa lahko postanejo osrednja paradigma, 2019 so se poleg samega virusa SARS-CoV-2 (Yu skozi katero nekateri posamezniki poskušajo & Li, 2021; Zhou et al., 2020) ter strahu pred osmisliti svet (Bantimaroudis et al., 2020). neznanim in nepredvidljivim (Mertens et al., 2020; Usher et al., 2020) poleg zanesljivih informacij z Čeprav so mehanizmi za osmišljanje, kot na nepredstavljivo hitrostjo začele namreč širiti tudi primer pridobivanje informacij iz različnih virov številne lažne informacije in teorije zarot glede za razumevanje covida-19, namenjeni zmanjšanju covida-19 (Al ington et al., 2020; Bavel et al., anksioznih ali depresivnih občutkov, dejansko 2020; Depoux et al., 2020; Rosenberg et al., 2020). pogosto vodijo v večjo dovzetnost za prepričanja o Na grožnjo infodemije oziroma hitrega širjenja zarotah (Šrol et al., 2021; van Prooijen & Douglas, informacij, ki (ne)namerno zavajajo javnosti glede 2017) kot odgovor na zaskrbljujoče družbene različnih vidikov pandemije (Duplaga, 2020; Gerts dogodke, ki jih ljudje ne morejo nadzorovati et al., 2021; Grimes, 2021; Ratzan et al., 2020; oziroma se ob njih počutijo negotove nemočne Rubinel i et al., 2022; Sharma et al., 2020) je že (Abalakina-Paap et al., 1999; van Prooijen & Acker, februarja 2020 opozarjal tudi generalni direktor 2015; Van Prooijen & Van Dijk, 2014). Širjenje lažnih Svetovne zdravstvene organizacije (Ghebreyesus, informacij in teorij zarot lahko ljudi privede tudi do 2020). (z)nižanja namere za cepljenje (Jol ey & Douglas, 2014; Romer & Jamieson, 2020), neupoštevanja V času krize, kot je pandemija covida-19, je javnozdravstvenih ukrepov (Barua et al., 2020; zaupanje, ki zapoljnjuje informacijsko vrzel Romer & Jamieson, 2020b; Tasnim et al., 2020; 112 Teovanović et al., 2021), ogrožanja prizadevanj Reprezentativen vzorec v velikosti 8.000 oseb vlade in zdravstvenih institucij pri obvladovanju je pripravil Statistični urad Republike Slovenije covida-19 (Chong et al., 2020) in spodkopavanja (SURS) iz Centralnega registra prebivalcev (CRP) na verodostojnosti znanstvenih dognanj (Hartley & podlagi stratificiranega enostavnega slučajnega Vu, 2020; Rutjens et al., 2021). vzorčnega načrta. Zato je namen našega prispevka raziskati Terensko zbiranje podatkov je potekalo od 25. povezanost med nagnjenostjo k teorijam januarja 2021 do 31. marca 2021 s kombiniranim zarot in zaupanjem različnim virom informacij načinom anketiranja, in sicer so sodelujoči lahko o covidu-19 v Sloveniji, zlasti ob ugotovljeni izpolnili vprašalnik na papirju, ki so ga vrnili visoki stopnji nagnjenosti k teorijam zarot med po pošti, ali pa so z unikatnim geslom vstopili v prebivalci Slovenije (Žagar et al., 2021, 2022a). spletno anketo. 8.000 izbranih oseb je bilo o V raziskovalnem vprašanju nas torej zanima, ali raziskavi obveščenih z obvestilnim pismom, ki obstaja povezanost med višjo oziroma nižjo stopnjo ga je NIJZ poslal po pošti ter jih s tem obvestil o nagnjenosti k teorijam zarot in višjo oziroma nižjo anketni raziskavi in možnostih sodelovanja. stopnjo zaupanja posameznim virom informacij o covidu-19. Pridobljeni izsledki bodo tako dali Skupno je prek pošte ali spletne ankete sodelovalo boljši vpogled v stanje na obravnavanem področju 3.830 oseb, stopnja odgovora je bila 48,9 %. in pomembne informacije za čim učinkovitejše Podatki, prikazani v prispevku, so uteženi po spolu, javnozdravstvene napore naslavljanja infodemije 10-letnih starostnih skupinah in statistični regiji, z v skupnih prizadevanjih zajezitve covida-19. Hkrati referenčnim datumom 1. 1. 2021. pa bodo ponudili tudi izjemno koristna izhodišča za morebitna prizadevanja ustvariti na lažne Kazalnik Nagnjenost k teorijam zarot je izračunano informacije in teorije zarot odpornejšo družbo. povprečje petih elementov kazalnika, in sicer percepcije, povezane s preglednostjo, motivacijo, nadzorom, skrivnostmi in skrivnimi organizacijami. 2 METODE Anketiranci so na 7-stopenjski lestvici označili, v kolikšni meri se strinjajo s petimi trditvami, ki so del mednarodnega Conspiracy mentality V prispevku so predstavljeni podatki Nacionalne questionnaire (CMQ) inštrumenta, pri čemer je 1 raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI- pomenilo »Sploh se ne strinjam« in 7 »Popolnoma PANDA) 2021 (Hočevar Grom et al., 2021a), ki jo se strinjam«. je v letu 2021 izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Pregledna presečna raziskava, ki »Prosimo, razmislite o odločitvah, ki se sprejemajo temelji na kvantitativnem raziskovanju, vključuje v državi za omejitev širjenja novega koronavirusa. polnoletne prebivalce Slovenije, ki živijo v zasebnih Menim, da .. gospodinjstvih (niso institucionalizirani). Osnovni – … se na svetu zgodi veliko pomembnih stvari, o cilji raziskave so bili raziskati vpliv pandemije katerih javnost ni nikoli obveščena. covida-19 na življenje prebivalcev in identifikacija tveganih ciljnih skupin. Podlaga raziskave je – … nam politiki običajno ne razkrijejo pravih motivov vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacija za svoje odločitve. (SZO), ki je bil preveden in prilagojen nacionalnim – … vladne inštitucije strogo nadzirajo vse državljane. razmeram. Namen raziskave o vplivu pandemije na – … so dogodki, ki na videz niso povezani, pogosto življenje ljudi je raziskati in razumeti vedenja ljudi rezultat skrivnih dejavnosti. v povezavi s covidom-19 ter oceniti pandemsko – … obstajajo skrivne organizacije, ki močno vplivajo izčrpanost v času pandemije covida-19 v Sloveniji. na politične odločitve.« 113 Zaupanje virom informacij o covidu-19 smo Z uporabo Pearsonovega korelacijskega proučevali z vprašanjem o zaupanju v informacije, koeficienta smo preverjali moč povezanosti med ki jih o covidu-19 prejmejo iz navedenih virov. odvisno spremenljivko ( Nagnjenost k teorijam Anketiranci so na 7-stopenjski lestvici označili, v zarot) in dvanajstimi neodvisnimi spremenljivkami kolikšni meri zaupajo navedenim virom, pri čemer zaupanja v različne vire informacij o covidu-19 je 1 pomenilo »Sploh ne zaupam« in 7 »Popolnoma ( Zaupanje v zdravstvene delavce, televizijo, zaupam«. spletne medije, časopise, radio, družbena omrežja, Ministrstvo za zdravje, Vladno svetovalno skupino »V kolikšni meri zaupate informacijam, ki jih o za covid-19, Nacionalni inštitut za javno zdravje novem koronavirusu prejmete iz sledečih virov: (NIJZ), Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO – zdravstveni delavci oz. angl. WHO), Klicni center za informacije o novem koronavirusu in spletno stran Sledilnik). Tri – televizija neodvisne spremenljivke ( Zaupanje v televizijo, – spletni mediji (npr.24ur.com, siol.net, rtvslo.si) Zaupanje v časopise in Zaupanje v radio kot vire – časopisi informacij o covidu-19) obravnavamo tudi kot združeno neodvisno spremenljivko Zaupanje – radio tradicionalnim medijem. – družbena omrežja (npr. Facebook, Twitter) – Ministrstvo za zdravje – Vladna svetovalna skupina za covid-19 – Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) – Svetovna zdravstvena organizacija (SZO oz. angl. WHO) – Klicni center za informacije o novem koronavirusu – spletna stran Sledilnik covid-19.« Z uporabo Pearsonovega korelacijskega koeficienta smo preverjali moč povezanosti med odvisno spremenljivko Nagnjenost k teorijam zarot in neodvisnimi spremenljivkami Zaupanje v vire informacij o covidu-19. Pearsonov koeficient korelacije je matematična in statistična številska mera, ki predstavlja velikost linearne povezanosti spremenljivk X in Y, merjenih na istem predmetu proučevanja. Koeficient je definiran kot vsota vseh produktov standardnih odklonov vseh vrednosti v razmerju s stopnjami prostosti (interval zaupanja) oziroma kot razmerje med kovarianco in produktom obeh standardnih odlklonov. Vrednost Pearsonovega koeficienta koralcije se lahko nahaja med vrednostima -1 in 1 (Ferligoj et al., 1995). 114 3 REZULTATI Tabela 2: Prikaz povezanosti Nagnjenosti k teorijam zarot in Zaupanja v vire informacij o covidu-19 Pearsonova Statistična V kolikšni meri zaupate informacijam, ki jih o novem korelacija značilnost koronavirusu prejmete iz sledečih virov: r p N Zdravstveni delavci -.247** 0,000 3470 Spletni mediji (npr. 24ur.com, siol.net, rtvslo.si …) -.173** 0,000 3401 Televizija -.210** 0,000 3455 Časopisi -.194** 0,000 3416 Radio -.193** 0,000 3419 Tradicionalni mediji (televizija, časopis, radio) -.216** 0,000 3356 Družbena omrežja (npr. Twitter, Facebook) .032* 0,033 3321 Ministrstvo za zdravje -.320** 0,000 3441 Vladna svetovalna skupina za covid-19 -.329** 0,000 3454 Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) -.316** 0,000 3454 Svetovna zdravstvena organizacija (SZO oz. angl. WHO) -.263** 0,000 3422 Klicni center za informacije o novem koronavirusu -.280** 0,000 3360 Spletna stran Sledilnik Covid-19 -.286** 0,000 3339 ** Correlation is significant at the 0.01 level (1-tailed) * Correlation is significant at the 0.05 level (1-tailed) Pri odvisni spremenljivki opazimo signifikantno informacij o covidu-19 in nagnjenostjo k teorijam korelacijo (signifikanca je manj kot 0,01 oziroma manj zarot ugotavljamo šibko negativno povezanost kot 0,05 v enem primeru) in negativno povezanost (vrednost korelacije znaša -0,216). Navedeno vodi med odvisno in neodvisnimi spremenljivkami. k zaključku, da bolj kot je nekdo nagnjen k teorijam Izjema pri slednjem je le nakazujoča pozitivna zarot, manj zaupa tradicionalnim medijem kot povezanost med nagnjenostjo k teorijam zarot virom informacij o covidu-19. Prav tako velja in zaupanjem družbenim omrežjem kot virom nasprotno − manj kot nekdo zaupa tradicionalnim informacij o covidu-19 (vrednost korelacije znaša medijem kot virom informacij o covidu-19, bolj je 0,032, kar je neznatna povezanost), ki je obenem nagnjen k teorijam zarot. edina pozitivna povezanost med odvisno in Moč negativne povezanosti je največja pri zaupanju neodvisnimi spremenljivkami v naši študiji. Vladni svetovalni skupini za covid-19 (vrednost Na podlagi navedenih rezultatov lahko sklepamo, korelacije znaša -0,329), Ministrstvu za zdravje da bolj kot je nekdo nagnjen k teorijam zarot, bolj (-0,320) in Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje zaupa družbenim omrežjem kot virom informacij (-0,316), kar pomeni, da lahko v vseh treh primerih o covidu-19. Enaka povezanost velja za nasprotno govorimo o šibki povezanosti. Nekoliko manjša, a situacijo, torej bolj kot nekdo zaupa družbenim še vedno šibka moč negativne povezanosti je tudi omrežjem kot virom informacij o covidu-19, bolj pri zaupanju v spletno stran Sledilnik (-0,286), je nagnjen k teorijam zarot. Oboje je pričakovano. Klicni center za informacije o novem koronavirusu (-0,280), Svetovno zdravstveno organizacijo Medtem pa med zaupanjem v tradicionalne (-0,263) in zdravstvene delavce (-0,247) kot vire medije (televizija, časopisi, radio) kot vire informacij o covidu-19. 115 Navedeno pomeni, da bolj kot je nekdo nagnjen k Ob nizkem zaupanju institucijam ljudje verjamejo, teorijam zarot, manj zaupa uradnim informacijam da so institucije bodisi pomanjkljive bodisi zdravstvenih in vladnih institucij kot virom neučinkovite (Hakhverdian & Mayne, 2015; Mari informacij o covidu-19. Enaka povezanost velja za et al., 2022), nižje ravni institucionalnega zaupanja nasprotno situacijo, torej manj kot nekdo zaupa pa lahko povečajo verjetnost, da bodo ljudje uradnim informacijam zdravstvenih in vladnih verjeli v organizirano delovanje močnih in zlobnih institucij kot virom informacij o covidu-19, bolj je elit (Mancosu et al., 2017). Če ljudje institucije nagnjen k teorijam zarot. dojemajo na ta način, lažje verjamejo, da bi na javni interes nepozorna pokvarjena elita lahko skrivoma načrtovala zarote v škodo velike večine 4 RAZPRAVA nezavedajočega se prebivalstva (Jamison et al., 2019). Prepričanje v teorije zarot poskuša dogodke V času globalnih zdravstvenih kriznih razmer, kot in okoliščine namreč pojasniti kot zlonamerna je pandemija covida-19 s hitrim širjenjem virusa dejanja skrivnih in vplivnih skupin (Douglas et al., SARS-CoV-2 in visoko umrljivostjo, se ljudje soočajo 2017, 2019), odgovornost za dramatične dogodke z visoko stopnjo negotovosti in grožnje (De Coninck ali neenakomerno porazdelitev sredstev pa prelaga et al., 2021), zaznavanje visoke ravni pandemskega na zarotnike kot izjemno močno, nepremagljivo stresa pa poleg negotovosti neizogibno prinaša in neprepoznavno skupino ljudi (Marchlewska et tudi breme tesnobe (Mancosu et al., 2017). Med al., 2018; Uscinski, 2018). Zato je v naši raziskavi krizami, ko je negotovost glede možnih tveganj ugotovljena nizka, a očitna negativna povezanost in posledic velika, je treba sprejeti več dodatnih med zaupanjem v Ministrstvo za zdravje, Vladno odločitev, zato imajo ljudje močno potrebo po svetovalno skupino za covid-19 in Nacionalni zaupanja vrednih informacijah, zaupanja vrednih inštitut za javno zdravje kot vire informacij o odnosih in zaupanja vrednem političnem sistemu covidu-19 ter nagnjenostjo k teorijam zarot (Perse & Lambe, 2017). izjemno pomembna. Nekoliko šibkejšo negativno povezanost ugotavljamo tudi med nagnjenostjo Občutek varnosti med državljani zagotavljajo tudi k teorijam zarot ter zaupanjem spletni strani institucije, katerih ena ključnih funkcij je zaščita Sledilnik, Klicnemu centru za informacije o novem državljanov pred slabim oziroma škodljivim (Gürerk koronavirusu, Svetovni zdravstveni organizaciji et al., 2006; van Prooijen, 2018). Institucionalno in zdravstvenim delavcem kot virom informacij o (ne)zaupanje je na družbeni ravni tesno povezano covidu-19. Ugotovljeno torej nakazuje, da je večja tudi z medosebnim (ne)zaupanjem (Rothstein & nagnjenost k teorijam zarot povezana z manjšim Stol e, 2008; Schyns & Koop, 2010; Sønderskov & zaupanjem uradnim zdravstvenim in vladnim Dinesen, 2016) − če so ljudje sumničavi do institucij, institucijam kot virom informacij o covidu-19. se počutijo manj zaščitene pred njimi, kar vpliva na to, kako se počutijo in delujejo v svojih družbenih Ali je v naši raziskavi ugotovljeno manjše zaupanje odnosih (van Prooijen et al., 2022). Institucije služijo uradnim zdravstvenim in vladnim institucijam tudi kot vzorniki, ki oblikujejo družbene vrednote kot virom informacij o covidu-19 vzrok za večjo in norme (van Prooijen et al., 2022). Če ljudje nagnjenost k teorijam zarot ali njena posledica, bi doživljajo institucionalne avtoritete kot poštene in bilo potrebno dodatno raziskati. Raziskave namreč zanesljive, tudi sebe dojemajo kot spoštovane člane ugotavljajo, da zmanjšane naložbe v vedenjsko igro poštene, zanesljive in vredne skupine. Če pa jih zaupanja napoveduje tudi zarotniška miselnost doživljajo kot nepoštene in nezanesljive, sklepajo, oziroma nagnjenost k zaznavanju skrivnih zarot da so nemočni in marginalizirani člani nevredne močnih institucij na svetu (Imhoff & Bruder, 2014). skupine, kar lahko pomembno vpliva na kakovost Zarotniška miselnost lahko poveča dovzetnost za družbenih odnosov, kot na primer spoštovanja napačne in lažne informacije (Halpern et al., 2019), skupinskih norm in sodelovanja (De Cremer & še posebej, če je vsebina skladna z že obstoječim Tyler, 2007). Slednje je v skupnih prizadevanjih nizkim zaupanjem in nezaupanjem (van der za obvladovanje pandemije covida-19 še kako Linden et al., 2021). Izpostavljenost teorijam zarot pomembno. zmanjšuje zaupanje vladnim institucijam (Jol ey 116 & Douglas, 2014a), tudi če teorija zarote sama je z manjšim zaupanjem tradicionalnim medijem po sebi ni neposredno usmerjena na te ustanove kot virom informacij o covidu-19 povezana tudi (Einstein & Glick, 2015). večja nagnjenost k teorijam zarot. Na podlagi podobnih ugotovitev nekateri avtorji domnevajo, Zavedati pa se moramo predvsem, da je nizko da je odpornost na teorije zarot manjša v družbah, ali izgubljeno zaupanje veliko težje (ponovno) kjer je nezaupanje v profesionalne medije visoko pridobiti, kot ga je (bilo) izgubiti (Blöbaum, (De Coninck et al., 2021). Raziskave obenem 2016; Jamison et al., 2019). Navedeno je ugotavljajo, da so, kljub prepoznani ključni vlogi pomembno namreč zlasti ob ugotovitvah o informacij osrednjih medijev (televizijskih in ključni vlogi zaupanja pri spodbujanju upoštevanja časopisnih novic) pri seznanjanju in ozaveščanju priporočenih zdravstvenih ukrepov (Khosravi, posameznikov o zdravstveni krizi, le-te pogosto 2020; Vaughan & Tinker, 2009). Vloga zaupanja dojete kot nezanesljive ter vodijo v iskanje in v uradne vire informacij oziroma zdravstvene upoštevanje informacij zaupanja vrednejših virov, delavce kot napovedovalca zaščitnega vedenja je zaradi česar je pri obravnavanju virov informacij bila izpostavljena že v času izbruhov ebole (Blair smiselno razlikovati med prvim in prednostnim et al., 2017; Fischhoff et al., 2018), gripe (Bults et virom (Henrich & Holmes, 2011). Pomembne al., 2011), sarsa (Smith, 2006) in tudi covida-19 pa so tudi ugotovitve, da so glede na (ne) (Faasse & Newby, 2020). Zaupanje v vladne vire zaupanje občinstva do medijev različni tudi učinki je pozitivno povezano z natančnim poznavanjem medijskega prednostnega tematiziranja (agenda- covida-19 in upoštevanjem socialne distance settinga), saj skepticizem do medijev blaži njihov (Fridman et al., 2020), povišana stopnja zaupanja učinek prednostnega tematiziranja (Tsfati, 2002). v zdravstveni sektor je po ugotovitvah študij povezana z večjo angažiranostjo pri zaščitnem Nizko zaupanje in nezaupanje v tradicionalne vedenju (Faasse & Newby, 2020), poleg večje medije, ki si redno prizadevajo za »razbijanje« verjetnosti deljenjenja stikov v primeru potrjene mitov, teorij zarot in napačnih informacij okužbe in testiranja pa je povezana tudi z znižano (Hol ander, 2017), lahko povečuje uporabo virov, stopnjo zaupanja lažnim informacijam (De Freitas kot so digitalni mediji, in vodi do selektivne et al., 2021). S tega vidika so spodbudni izsledki izpostavljenosti novicam (Swire et al., 2017). Ob študije v našem prostoru (Žagar et al., 2022b), ki upadajočem zaupanju v osrednje medije se ljudje med vsemi prebivalci Slovenije ugotavlja najvišjo za informacije obračajo tudi na družbena omrežja, stopnjo zaupanja zdravstvenim delavcem kot ki zaradi lažje dostopnosti in enostavne uporabe virom informacij o covidu-19, sledijo Nacionalni težko zagotavljajo verodostojnost informacij inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje, (Viviani & Pasi, 2017), zaradi umanjkanja Svetovna zdravstvena organizacija, Klicni center strokovnega pregleda in preverjanja dejstev pa za informacije o novem koronavirusu in Vladna so glede širjenja napačnih ali lažnih informacij svetovalna skupina. in spodbujanja prepričanj o zarotah še posebej zaskrbljujoča (Garrett, 2019; Kouzy et al., 2020; Nizko zaupanje in nezaupanje posameznemu viru Vraga et al., 2020). Za razliko od tradicionalnih informacij, nezapolnjena informacijska vrzel in/ali medijev veljajo za gojišča napačnih in lažnih želja posameznikov po kognitivnem zaključku kot informacij, kot so teorije zarot (Shu et al., 2017; motivirani težnji po gotovosti (Marchlewska et al., Vosoughi et al., 2018b), kar potrjujejo tudi 2018) lahko motivira iskanje dodatnih informacij, s ugotovitve študij v okviru pandemije covida-19, da čimer se veča tako verjetnost soočanja z napačnimi je bila večina vidnih teorij zarot najprej ustvarjena in lažnimi informacijami (Kleis Nielsen et al., 2020) in razširjena na družbenih medijih (Kouzy et al., kot tudi vpliv na način dojemanja teh dodatnih 2020; Pennycook et al., 2020). Zato je v naši študiji informacij (Frischlich & Humprecht, 2021). ugotovljena pozitivna povezanost med zaupanjem Zapisano je pomembno ob naših ugotovitvah družbenim omrežjem kot virom informacij šibke negativne povezanosti med zaupanjem v o covidu-19 in nagnjenostjo k teorijam zarot tradicionalne medije (televizija, radio, časopisi) potrebna posebne pozornosti. Sicer neznatna in nagnjenostjo k teorijam zarot, ki nakazuje, da povezanost je namreč edina pozitivna povezanost 117 med dvanajstimi proučevanimi viri informacij o zaupanje, ozaveščenost, reflektivno razmišljanje in covidu-19 in nagnjenostjo k teorijam zarot v naši opolnomočenje delovati z roko v roki (Frischlish, študiji, ki bi lahko nakazovala, da je večje zaupanje 2019). Pri intervencijah krepitve celovite medijske družbenim omrežjem kot virom informacij pismenosti na družbenih omrežjih je smiselno povezano z večjo nagnjenostjo k teorijam zarot. upoštevati tudi ciljane ugotovitve raziskave v Slednje pa je pomembno zlasti v luči ugotovitev našem prostoru, da zaupanje v družbena omrežja študij o vplivu lažnih informacij in teorij zarot na s starostjo narašča in z izobrazbo pada (Žagar et nižanje namere za cepljenje (Jol ey & Douglas, al., 2022b) ter raziskave razširjenosti nagnjenosti 2014; Romer & Jamieson, 2020), neupoštevanje k teorijam zarot med različnimi populacijskimi javnozdravstvenih ukrepov (Barua et al., 2020; skupinami v Sloveniji, ki ugotavlja večjo nagnjenost Romer & Jamieson, 2020b; Tasnim et al., 2020; k teorijam zarot med ženskami, nižje izobraženimi, Teovanović et al., 2021) in spodkopavanje tistimi, ki so v zadnjih treh mesecih svojo finančno verodostojnosti znanstvenih dognanj (Hartley & situacijo zaznavali kot slabšo, ter starimi od 60 Vu, 2020; Rutjens et al., 2021), kar ima lahko širše do 69 let in od 18 do 29 let (Žagar et al., 2022a). in dolgoročne posledice. Slednje je pomembno tudi ob ugotovitvah tujih raziskav, da mladi odrasli pogosto uživajo novice Ko so prepričanja o zaroti uveljavljena, morebitni iz družbenih medijev z manj pomisleki glede lažnih ukrepi za njihovo razbijanje in zmanjšanje morda informacij (Rideout & Fox, 2018), zaskrbljenost ob sicer ne bodo tako učinkoviti, kot bi bilo pričakovano zapisanem pa obenem vsaj malo blažijo ugotovitve (Stojanov, 2015), a strokovnjaki vseeno predlagajo raziskave v našem prostoru, da mladi ostajajo vlaganje v izboljšanje sposobnosti prepoznavanja kritični do informacij, pridobljenih na družbenih lažnih informacij kot pomembnega dela medijske medijih (Vrdelja, Klopčič, et al., 2021). Spodbujati pismenosti (Craft et al., 2017; Vraga et al., 2020). je treba veščine, ki omogočajo kritično iskanje in Ugotovitve raziskav ob tem kažejo, da je zmožnost vrednotenje zdravstvenih informacij, pridobljenih prepoznavanja napačnih informacij zaščitna le na spletu, (Vrdelja et al., 2021) ter krepiti za uporabnike novic družbenih medijev z nižjim digitalne spretnosti in sposobnosti prepoznavanja zaupanjem v platforme, medtem ko pri potrošnikih dezinformacij (Evropska komisija, 2020) med novic družbenih medijev, ki novicam družbenih različnimi populacijskimi skupinami. medijev slepo zaupajo, še vedno obstaja večja verjetnost, da bodo postali žrtev teorij zarot, tudi Z vidika kognitivnih procesov je zaupanje teorijam če lahko prepoznajo napačne informacije (Xiao et zarot povezano tudi z nižjo stopnjo analitičnega al., 2021). Zato je za posameznike z ukoreninjenim razmišljanja, zato je nagnjenost k teorijam zarot zaupanjem v družbene medije ključnega pomena smiselno zmanjševati s spodbujanjem analitičnega krepitev digitalne, informacijske in kritične razmišljanja (Swami et al., 2014) oziroma prek pismenosti, predvsem pa sistematična krepitev logičnih in kritičnih argumentov, ki temeljijo na medijske pismenosti na družbenih omrežjih z dejstvih (Banas & Mil er, 2013; Swami et al., 2013). izobraževanjem o specifičnem okolju, produkciji in Kot način večanja odpornosti posameznikov na širjenju novic na družbenih omrežjih (Xiao et al., teorije zarot nekatere študije izpostavljajo tudi 2021). »cepljenje« ljudi s šibkimi »odmerki« argumentov, uporabljenih pri napačnih in lažnih informacijah, z Pri ljudeh je treba (o)krepiti zavedanje o opozorilom, da so postali žrtev le-teh, še preden razširjenosti zavajujočih informacij, spodbujati naletijo nanje, sočasno pa so lažni argumenti posameznikovo stalno in aktivno refleksijo njegove ustrezno zavrnjeni (Jol ey & Douglas, 2017). vloge v infodemiji (tj. digitalnih dejanj kot sta všečkanje ali deljenje, ki imata lahko daljnosežne Poleg navedenega pa je nujno zavedanje, da posledice) in ga opolnomočiti za/pri njegovem je eno od pomembnih gonil teorij zarot tudi natančnejšem pregledovanju vsebin, s katerimi se kognitivna potreba po gotovosti in dojemanju srečuje na spletu (Frischlish, 2019). Za kompetentno nadzora (Frischlich & Humprecht, 2021), zato lahko preprečevanje vpliva lažnih informacij in izgradnjo odpornost proti zarotnim zgodbam spodbujajo (psihološke) odpornosti nanje morajo torej ukrepi politike za zmanjšanje osebnih gospodarskih 118 negotovosti (Bruder & Kunert, 2022), ki ljudem 5 ZAKLJUČEK zagotavljajo večji občutek varnosti in nadzora. Navedeno je pomembno tudi ob ugotovitvah, da sta pri čustvenem odzivu v zvezi s covidom-19 med Običajne negotovosti, značilne za krize, so v času prebivalci Slovenije prevladujoča prav negotovost pandemije covida-19 okrepila številna odprta in jeza (Hočevar Grom et al., 2021b). Poleg nizke vprašanja o širjenju virusa in njegovih posledicah stopnje zaupanja pa lahko morebitna družbena ter kratkoročnih in dolgoročnih vplivih ukrepov za polarizacija, populistična komunikacija, oslabljena zajezitev njegovega širjenja. Poleg tega je covid-19 moč javnih medijskih servisov, visoka stopnja prva pandemija digitalno omrežene družbe, uporabe družbenih medijev in razdrobljenost kar je omogočilo, da je širjenje virusa spremljal medijskega občinstva dovzetnost za teorije zarot tudi globalni tok napačnih in lažnih informacij le še povečajo (Humprecht et al., 2020). nepričakovanega obsega. V času krize, kot je pandemija covida-19, je zaupanje, ki zapolnjuje Posebno pozornost bi bilo potrebno posvečati tudi informacijsko vrzel zaradi pomanjkanja znanja, potrebam posameznikov po pozitivni skupinski sposobnosti ali časa in omogoča delovanje v ali samopodobi kot pomembnih oprijemališčih pogojih negotovosti, zato še toliko pomembnejše, za teorije zarot (Whitson et al., 2019). Družbe, saj kompleksnost vsakdanjega življenja zmanjšuje ki svojim članom omogočajo, da se počutujo na obvladljivo raven. Podobno funkcijo ponujanja pomembne člane družbe, so namreč manj verjetno preprostih rešitev za kompleksne družbene ranljive za teorije zarot (Frischlich & Humprecht, probleme in pojasnitev zapletenih vprašanj tudi 2021). Čeprav lahko zavračanje uradnih razlag tistim brez strokovnega znanja pa imajo tudi posameznikom na nek način vrača občutek moči teorije zarot, ki prevladujejo zlasti na družbenih ali nadzora (Douglas et al., 2019), je izobrazba omrežjih. z razvijanjem posameznikove sposobnosti samostojnega reševanja problemov in socialnih Zato je v naši raziskavi nakazana negativna veščin, ki jih potrebuje za vplivanje na družbeno povezanost med nagnjenostjo k teorijam zarot okolje (van Prooijen, 2017), dolgoročno verjetno ter zaupanjem uradnim zdravstvenim in vladnim bolj učinkovit način zmanjševanja občutka nemoči institucijam kot virom informacij o covidu-19 ter doseganja nadzora nad družbenim svetom in še toliko pomembnejša. Ob v naši študiji lastnim življenjem. nakazani negativni povezanosti med zaupanjem tradicionalnim medijem kot virom informacij Prepričanje v teorije zarot je običajno obravnavano o covidu-19 in nagnjenostjo k teorijam zarot je v povezavi s posameznikovim zaupanjem (Mancosu posebne pozornosti potrebna tudi nakazana et al., 2017), pri čemer se je treba zavedati, pozitivna povezanost med zaupanjem družbenim da je zaupanje na svobodni odločitvi temelječ omrežjem kot virom informacij in nagnjenostjo odnos, ki je usmerjen v prihodnost, a obenem k teorijam zarot. Sicer neznatna povezanost temelji na pretekli izkušnji tistega, ki zaupa, in je namreč edina pozitivna povezanost med njegovem dojemanju tistega, čemur ali komur dvanajstimi proučevanimi viri informacij o (ne) zaupa, kot zaupanja (ne)vrednega (Blöbaum, covidu-19 in nagnjenostjo k teorijam zarot v naši 2016). Na slednje, poleg hevrističnega sklepanja študiji. na osnovi naučenih kazalnikov, pomembno vplivajo dojemanje dobronamernosti, integritete, Tako nizko zaupanje in nezaupanje kot nagnjenost sposobnosti in ugleda tistega, čemur ali komur k teorijam zarot lahko vodita v neželena vedenja (ne) zaupamo (Blöbaum, 2016). z vidika javnozdravstvenih prizadevanj za zajezitev covida-19, zato bi bilo ugotovljene povezanosti med nagnjenostjo k teorijam zarot in zaupanjem različnim virom informacij smiselno nadaljevati z raziskovanjem smeri njunega medsebojnega vpliva. Ob težko obnovljivem znižanem ali izgubljenem zaupanju ter vedno bolj digitaliziranem 119 informacijskem okolju, ki omogoča plodna tla LITERATURA za širjenje teorij zarot, pa je smiselno vlagati vse potrebne napore v ciljano krepitev celovite Abalakina-Paap, M., Stephan, W. G., Craig, T., & medijske pismenosti, zavedanja o razširjenosti Gregory, W. L. (1999). Beliefs in conspiracies. zavajujočih informacij, prepoznavanja lažnih Political Psychology, 20(3), 637–647. https://doi. informacij in teorij zarot, posameznikove aktivne org/10.1111/0162-895X.00160 refleksije lastne vloge v infodemiji in njegovega opolnomočenja pri kritični obravnavi vsebin. Al ington, D., Duffy, B., Wessely, S., Dhavan, N., & Potrebno pozornost pa je treba posvečati tudi Rubin, J. (2020). Health-protective behaviour, institucionalnemu blaženju občutkov negotovosti, social media usage, and conspiracy belief during the COVID-19 public health emergency. strahu in tesnobe ter potrebam posameznikov po Psychological Medicine 51(10), 1763–1769. https:// pozitivni skupinski ali samopodobi kot pomembnih doi.org/10.1017/S003329172000224X oprijemališčih za teorije zarot. Banas, J. A., & Mil er, G. (2013). Inducing Resistance to Conspiracy Theory Propaganda: Testing Inoculation and Metainoculation Strategies. Human Communication Research, 39(2), 184–207. https://doi.org/10.1111/HCRE.12000 Bantimaroudis, P., Sideri, M., Ballas, D., Panagiotidis, T., & Ziogas, T. (2020). Conspiracism on social media: An agenda melding of group-mediated deceptions. International Journal of Media and Cultural Politics, 16(2), 115–138. https://doi.org/10.1386/ MACP_00020_1 Barua, Z., Barua, S., Aktar, S., Kabir, N., & Li, M. (2020). Effects of misinformation on COVID-19 individual responses and recommendations for resilience of disastrous consequences of misinformation. Progress in Disaster Science, 8(100119). https://doi. org/10.1016/j.pdisas.2020.100119 Bavel, J. J. V., Baicker, K., Boggio, P. S., Capraro, V., Cichocka, A., Cikara, M., Crockett, M. J., Crum, A. J., Douglas, K. M., Druckman, J. N., Drury, J., Dube, O., El emers, N., Finkel, E. J., Fowler, J. H., Gelfand, M., Han, S., Haslam, S. A., Jetten, J., … Wil er, R. (2020). Using social and behavioural science to support COVID-19 pandemic response. Nature Human Behaviour 2020 4:5, 4(5), 460–471. https:// doi.org/10.1038/s41562-020-0884-z Blair, R. A., Morse, B. S., & Tsai, L. L. (2017). Public health and public trust: Survey evidence from the Ebola Virus Disease epidemic in Liberia. Social Science & Medicine, 172, 89–97. https://doi.org/10.1016/J. SOCSCIMED.2016.11.016 Blöbaum, B. (2016). Trust and communication in a digitized world : models and concepts of trust research (B. Blöbaum (ed.)). Springer. https://www. brooklinebooksmith.com/book/9783319280578 120 Bruder, M., & Kunert, L. (2022). The conspiracy hoax? Douglas, K. M., Sutton, R. M., & Cichocka, A. (2017). Testing key hypotheses about the correlates of The psychology of conspiracy theories. Current generic beliefs in conspiracy theories during the Directions in Psychological Science, 26(6), 538– COVID-19 pandemic. International Journal of 542. https://doi.org/10.1177/0963721417718261 Psychology, 57(1), 43–48. https://doi.org/10.1002/ IJOP.12769 Douglas, K. M., Uscinski, J. E., Sutton, R. M., Cichocka, A., Nefes, T., Ang, C. S., & Deravi, F. (2019). Bults, M., Beaujean, D. J. M. A., De Zwart, O., Kok, G., Understanding Conspiracy Theories. Political Van Empelen, P., Van Steenbergen, J. E., Richardus, Psychology, 40(S1), 3–35. https://doi.org/10.1111/ J. H., & Voeten, H. A. C. M. (2011). Perceived risk, pops.12568 anxiety, and behavioural responses of the general public during the early phase of the Influenza A Duplaga, M. (2020). The determinants of conspiracy (H1N1) pandemic in the Netherlands: results of beliefs related to the COVID-19 pandemic in a three consecutive online surveys. BMC Public national y representative sample of internet users. Health, 11. https://doi.org/10.1186/1471-2458-11- International Journal of Environmental Research 2 and Public Health, 17(21), 1–18. https://doi. org/10.3390/ijerph17217818 Chong, Y. Y., Cheng, H. Y., Chan, H. Y. L., Chien, W. T., & Wong, S. Y. S. (2020). COVID-19 pandemic, infodemic Einstein, K. L., & Glick, D. M. (2015). Do I Think BLS and the role of eHealth literacy. International Data are BS? The Consequences of Conspiracy Journal of Nursing Studies, 108, 103644. https:// Theories. Political Behavior, 37(3), 679–701. doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2020.103644 https://doi.org/10.1007/S11109-014-9287-Z Craft, S., Ashley, S., & Maksl, A. (2017). News media Evropska komisija. (2020). Boj proti dezinformacijam literacy and conspiracy theory endorsement. v zvezi s COVID-19 – kaj je res in kaj ne. Communication and the Public, 2(4), 388–401. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ https://doi.org/10.1177/2057047317725539 TXT/?uri=CELEX%3A52020JC0008 De Coninck, D., Frissen, T., Matthijs, K., D’Haenens, Faasse, K., & Newby, J. (2020). Public Perceptions of L., Lits, G., Champagne-Poirier, O., Carignan, M.- COVID-19 in Australia: Perceived Risk, Knowledge, E., David, M. D., Pignard-Cheynel, N., Salerno, Health-Protective Behaviors, and Vaccine S., & Généreux, M. (2021). Beliefs in Conspiracy Intentions. Frontiers in Psychology, 11, 2553. Theories and Misinformation About COVID-19: https://doi.org/10.3389/FPSYG.2020.551004/ Comparative Perspectives on the Role of BIBTEX Anxiety, Depression and Exposure to and Trust in Ferligoj, A., Leskošek, K., & Kogovšek, T. (1995). Information Sources. Frontiers in Psychology, 12. Zanesljivost in veljavnost merjenja: Metodološki https://doi.org/10.3389/fpsyg.2021.646394 zvezki 10. Fakulteta za družbene vede. De Cremer, D., & Tyler, T. R. (2007). The effects of trust in Fischhoff, B., Wong-Parodi, G., Garfin, D. R., Holman, authority and procedural fairness on cooperation. E. A., & Silver, R. C. (2018). Public Understanding of Journal of Applied Psychology, 92(3), 639–649. Ebola Risks: Mastering an Unfamiliar Threat. Risk https://doi.org/10.1037/0021-9010.92.3.639 Analysis, 38(1), 71–83. https://doi.org/10.1111/ De Freitas, L., Basdeo, D., Wang, H.-I., De Freitas, L., RISA.12794 Basdeo, D., & Wang, H.-I. (2021). Public trust, Fridman, I., Lucas, N., Henke, D., & Zigler, C. K. (2020). information sources and vaccine wil ingness Association Between Public Knowledge About related to the COVID-19 pandemic in Trinidad COVID-19, Trust in Information Sources, and and Tobago: an online cross-sectional survey. The Adherence to Social Distancing: Cross-Sectional Lancet Regional Health – Americas, 3, 100051. Survey. JMIR public health and surveil ance, 6(3), https://doi.org/10.1016/J.LANA.2021.100051 e22060. https://doi.org/10.2196/22060 Depoux, A., Martin, S., Karafil akis, E., Preet, R., Wilder- Frischlich, L., & Humprecht, E. (2021). Trust, Democratic Smith, A., & Larson, H. (2020). The pandemic Resilience, and the Infodemic. of social media panic travels faster than the COVID-19 outbreak. In Journal of Travel Medicine, 27(3). https://doi.org/10.1093/jtm/taaa031 121 Frischlish, L. (2019). Kritische Medienkompetenz Hartley, K., & Vu, M. K. (2020). Fighting fake news in the als Säule demokratischer Resilienz in Zeiten von COVID-19 era: policy insights from an equilibrium “Fake News” und Online-Desinformation. https:// model. Policy Sciences, 53(4), 735–758. https://doi. www.bpb.de/themen/medien-journalismus/ org/10.1007/s11077-020-09405-z digitale-desinformation/290527/kritische- medienkompetenz-als-saeule-demokratischer- Henrich, N., & Holmes, B. (2011). Communicating resilienz-in-zeiten-von-fake-news-und-online- during a pandemic: information the public wants desinformation/ about the disease and new vaccines and drugs. Health promotion practice, 12(4), 610–619. https:// Garrett, R. K. (2019). Social media’s contribution doi.org/10.1177/1524839910363536 to political misperceptions in U.S. Presidential elections. PLOS ONE, 14(3), e0213500. https://doi. Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, org/10.1371/JOURNAL.PONE.0213500 M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, M., Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., Carli, Gerts, D., Shel ey, C. D., Parikh, N., Pitts, T., Ross, C. T., Klepac, P., Vrdelja, M., Žagar, J., Prijon, T., & W., Fairchild, G., Chavez, N. Y. V., & Daughton, A. Zaletel, M. (2021a). Presečna Nacionalna raziskava R. (2021). “Thought I’d share first”: An analysis of o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA) 2021. COVID-19 conspiracy theories and misinformation spread on twitter. JMIR Public Health and Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, Surveil ance, 7(4). https://doi.org/10.2196/26527 M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, M., Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., Carli, Ghebreyesus, T. A.. (2020). Munich Security Conference. T., Klepac, P., Vrdelja, M., Žagar, J., Prijon, T., & World Health Organization. https://www.who. Zaletel, M. (2021b). Raziskava o vplivu pandemije na int/director-general/speeches/detail/munich- življenje (SI-PANDA) 2020/2021, panelna raziskava, security-conference 17. val. https://www.nijz.si/sl/raziskava-o-vplivu- pandemije-na-zivljenje-si-panda-20202021 Grimes, D. R. (2021). Medical disinformation and the unviable nature of COVID-19 conspiracy Hol ander, B. A. (2017). Partisanship, Individual theories. PLoS ONE, 16(3), e0245900. https://doi. Differences, and News Media Exposure as org/10.1371/journal.pone.0245900 Predictors of Conspiracy Beliefs. Journalism & Mass Communication Quarterly, 95(3), 691–713. Gürerk, Ö., Irlenbusch, B., & Rockenbach, B. (2006). https://doi.org/10.1177/1077699017728919 The competitive advantage of sanctioning institutions. Science, 312(5770), 108–111. https:// Humprecht, E., Esser, F., & Van Aelst, P. (2020). doi.org/10.1126/science.1123633 Resilience to Online Disinformation: A Framework for Cross-National Comparative Research. The Hakhverdian, A., & Mayne, Q. (2015). Institutional International Journal of Press/Politics, 25(3), 493– Trust, Education, and Corruption: A Micro- 516. https://doi.org/10.1177/1940161219900126 Macro Interactive Approach. The Journal of Politics, 74(3), 739–750. https://doi.org/10.1017/ Imhoff, R., & Bruder, M. (2014). Speaking (Un–)Truth S0022381612000412 to Power: Conspiracy Mentality as A Generalised Political Attitude. European Journal of Personality, Halpern, D., Valenzuela, S., Katz, J., & Miranda Orrego, 28(1), 25–43. https://doi.org/10.1002/PER.1930 J. P. (2019). From Belief in Conspiracy Theories to Trust in Others: Which Factors Influence Exposure, Jamison, A. M., Quinn, S. C., & Freimuth, V. S. (2019). Believing and Sharing Fake News. Lecture Notes “You don’t trust a government vaccine”: Narratives in Computer Science (Including Subseries Lecture of institutional trust and influenza vaccination Notes in Artificial Intel igence and Lecture Notes in among African American and white adults. Social Bioinformatics), 11578 LNCS, 217–232. https://doi. Science and Medicine, 221, 87–94. https://doi. org/10.1007/978-3-030-21902-4_16 org/10.1016/J.SOCSCIMED.2018.12.020 Hameleers, M., Powel , T. E., Van Der Meer, T. G. L. Jolley, D., & Douglas, K. M. (2014a). The social A., & Bos, L. (2020). A Picture Paints a Thousand consequences of conspiracism: Exposure to Lies? The Effects and Mechanisms of Multimodal conspiracy theories decreases intentions to Disinformation and Rebuttals Disseminated via engage in politics and to reduce one’s carbon Social Media. Political Communication, 37(2), 281– footprint. British Journal of Psychology, 105(1), 301. https://doi.org/10.1080/10584609.2019.1674 35–56. https://doi.org/10.1111/BJOP.12018 979 122 Jolley, D., & Douglas, K. M. (2014b). The effects of Mertens, G., Gerritsen, L., Duijndam, S., Salemink, E., anti-vaccine conspiracy theories on vaccination & Engelhard, I. M. (2020). Fear of the coronavirus intentions. PLoS ONE, 9(2). https://doi.org/10.1371/ (COVID-19): Predictors in an online study journal.pone.0089177 conducted in March 2020. Journal of Anxiety Disorders, 74(102258). https://doi.org/10.1016/j. Jolley, D., & Douglas, K. M. (2017). Prevention is better janxdis.2020.102258 than cure: Addressing anti-vaccine conspiracy theories. Journal of Applied Social Psychology, Nielsen, R. K., Fletcher, R., Newman, N., Scott 47(8), 459–469. https://doi.org/10.1111/ Brennen, J., & Howard, P. N. (2020). Navigating the JASP.12453 “Infodemic”: How People in Six Countries Access and Rate News and Information about Coronavirus. Khosravi, M. (2020). Perceived Risk of COVID-19 Pandemic: The Role of Public Worry and Trust. Pennycook, G., McPhetres, J., Zhang, Y., Lu, J. G., & Rand, Electronic Journal of General Medicine, 17(4), D. G. (2020). Fighting COVID-19 Misinformation em203. https://doi.org/10.29333/EJGM/7856 on Social Media: Experimental Evidence for a Scalable Accuracy-Nudge Intervention. Kouzy, R., Jaoude, J. A., Kraitem, A., Alam, M. B. El, Psychological Science, 31(7), 770–780. https://doi. Karam, B., Adib, E., Zarka, J., Traboulsi, C., Akl, org/10.1177/0956797620939054 E. W., & Baddour, K. (2020). Coronavirus Goes Viral: Quantifying the COVID-19 Misinformation Perse, E. M., & Lambe, J. L. (2017). Media effects Epidemic on Twitter. Cureus, 12(3), e7255–e7255. and society. Routledge. https://www.routledge. https://doi.org/10.7759/CUREUS.7255 com/Media-Effects-and-Society/Perse-Lambe/p/ book/9780415885911 Lorenz-Spreen, P. (2021). Human Cognition and Online Behavior During the First Social Media Piltch-Loeb, R., Savoia, E., Goldberg, B., Hughes, B., Pandemic Breaking Down the Psychology of Online Verhey, T., Kayyem, J., Mil er-Idriss, C., & Testa, Information Consumption in the Context of the M. (2021). Examining the effect of information COVID-19 Pandemic. channel on COVID-19 vaccine acceptance. PLOS ONE, 16(5), e0251095. https://doi.org/10.1371/ Luhmann, N. (2017). Trust and Power (M. King & JOURNAL.PONE.0251095 C. Morgener (eds.)). John Wiley & Sons, Ltd. https://books.google.si/books?hl=sl&lr=&id= Ratzan, S. C., Sommariva, S., & Rauh, L. (2020). CKBRDwAAQBAJ&oi=fnd&pg=PR3&dq=luhmann+ Enhancing global health communication during a trust+and+power&ots=9GUxrciFl2&sig=SqbO93JR crisis: lessons from the COVID-19 pandemic. Public 9Sh35mPFqc Jdg vei5OM&redir_esc=y # v= health research & practice, 30(2), 3022010. https:// onepage&q=luhmann trust and power&f=false doi.org/10.17061/phrp3022010 Mancosu, M., Vassal o, S., & Vezzoni, C. (2017). Rideout, V., & Fox, S. (2018). Digital Health Practices, Believing in Conspiracy Theories: Evidence from Social Media Use, and Mental Wel -Being Among an Exploratory Analysis of Italian Survey Data. Teens and Young Adults in the U.S. Articles, South European Society and Politics, 22(3), 327– Abstracts, and Reports. https://digitalcommons. 344. https://doi.org/10.1080/13608746.2017.135 psjhealth.org/publications/1093 9894 Romer, D., & Jamieson, K. H. (2020a). Conspiracy Marchlewska, M., Cichocka, A., & Kossowska, M. theories as barriers to controlling the spread (2018). Addicted to answers: Need for cognitive of COVID-19 in the U.S. Social Science & closure and the endorsement of conspiracy Medicine, 263, 113356. https://doi.org/10.1016/J. beliefs. European Journal of Social Psychology, SOCSCIMED.2020.113356 48(2), 109–117. https://doi.org/10.1002/EJSP.2308 Romer, D., & Jamieson, K. H. (2020b). Conspiracy Mari, S., Gil de Zúñiga, H., Suerdem, A., Hanke, K., theories as barriers to controlling the spread Brown, G., Vilar, R., Boer, D., & Bilewicz, M. (2022). of COVID-19 in the U.S. Social Science and Conspiracy Theories and Institutional Trust: Medicine, 263(113356). https://doi.org/10.1016/j. Examining the Role of Uncertainty Avoidance and socscimed.2020.113356 Active Social Media Use. Political Psychology, 43(2), 277–296. https://doi.org/10.1111/POPS.12754 123 Rosenberg, H., Syed, S., & Rezaie, S. (2020). The Šrol, J., Bal ová Mikušková, E., & Čavojová, V. (2021). Twitter pandemic: The critical role of Twitter in When we are worried, what are we thinking? the dissemination of medical information and Anxiety, lack of control, and conspiracy beliefs misinformation during the COVID-19 pandemic. amidst the COVID-19 pandemic. Applied Canadian Journal of Emergency Medicine, 22(4), Cognitive Psychology, 35(3), 720–729. https://doi. 418–421. https://doi.org/10.1017/cem.2020.361 org/10.1002/acp.3798 Rothstein, B., & Stolle, D. (2008). The state and social Stojanov, A. (2015). Reducing conspiracy theory capital: An institutional theory of generalized beliefs. Psihologija, 48(3), 251–266. https://doi. trust. Comparative Politics, 40(4). https://doi. org/10.2298/PSI1503251S org/10.5129/001041508X12911362383354 Swami, V., Pietschnig, J., Tran, U. S., Nader, I. W., Rubinel i, S., Purnat, T. D., Wihelm, E., Traicoff, D., Stieger, S., & Voracek, M. (2013). Lunar Lies: The Namageyo-Funa, A., Thomson, A., Wardle, C., Impact of Informational Framing and Individual Lamichhane, J., Briand, S., & Nguyen, T. (2022). Differences in Shaping Conspiracist Beliefs About WHO competency framework for health the Moon Landings. Applied Cognitive Psychology, authorities and institutions to manage infodemics: 27(1), 71–80. https://doi.org/10.1002/ACP.2873 its development and features. Human Resources for Health, 20(1), 35. https://doi.org/10.1186/ Swami, V., Voracek, M., Stieger, S., Tran, U. S., & S12960-022-00733-0/TABLES/3 Furnham, A. (2014). Analytic thinking reduces belief in conspiracy theories. Cognition, 133(3), 572–585. Rutjens, B. T., van der Linden, S., & van der Lee, R. (2021). https://doi.org/10.1016/j.cognition.2014.08.006 Science skepticism in times of COVID-19. Group Processes & Intergroup Relations, 24(2), 276–283. Swire, B., Berinsky, A. J., Lewandowsky, S., & Ecker, U. https://doi.org/10.1177/1368430220981415 K. H. (2017). Processing political misinformation: comprehending the Trump phenomenon. Royal Schyns, P., & Koop, C. (2010). Political distrust and social Society Open Science, 4(3). https://doi.org/10.1098/ capital in Europe and the USA. Social Indicators RSOS.160802 Research, 96(1), 145–167. https://doi.org/10.1007/ S11205-009-9471-4/TABLES/8 Tasnim, S., Hossain, M. M., & Mazumder, H. (2020). Impact of Rumors and Misinformation on COVID-19 Sharma, D. C., Pathak, A., Chaurasia, R. N., Joshi, in Social Media. Journal of preventive medicine and D., Singh, R. K., & Mishra, V. N. (2020). Fighting public health = Yebang Uihakhoe chi, 53(3), 171– infodemic: Need for robust health journalism in 174. https://doi.org/10.3961/jpmph.20.094 India. Diabetes & Metabolic Syndrome: Clinical Research & Reviews, 14(5), 1445–1447. https://doi. Teovanović, P., Lukić, P., Zupan, Z., Lazić, A., org/10.1016/J.DSX.2020.07.039 Ninković, M., & Žeželj, I. (2021). Irrational beliefs differentially predict adherence to guidelines and Shu, K., Sliva, A., Wang, S., Tang, J., & Liu, H. (2017). pseudoscientific practices during the COVID-19 Fake news detection on social media: A data pandemic. Applied Cognitive Psychology, 35(2), mining perspective. In arXiv. arXiv. https://doi. 486–496. https://doi.org/10.1002/acp.3770 org/10.1145/3137597.3137600 Tsfati, Y. (2002). The consequences of mistrust in the Smith, R. D. (2006). Responding to global infectious news media: Media skepticism as a moderator disease outbreaks: Lessons from SARS on in media effects and as a factor influencing the role of risk perception, communication news media exposure. Dissertations Available and management. Social Science & Medicine, from ProQuest. https://repository.upenn.edu/ 63(12), 3113–3123. https://doi.org/10.1016/J. dissertations/AAI3043970 SOCSCIMED.2006.08.004 Uscinski, J. E. (2018). Conspiracy theories and the Sønderskov, K. M., & Dinesen, P. T. (2016). Trusting people who believe them. Conspiracy Theories the State, Trusting Each Other? The Effect of and the People Who Believe Them, 1–511. https:// Institutional Trust on Social Trust. Political doi.org/10.1093/oso/9780190844073.001.0001 Behavior, 38(1), 179–202. https://doi.org/10.1007/ S11109-015-9322-8/TABLES/6 124 Usher, K., Durkin, J., & Bhul ar, N. (2020). The COVID-19 Vosoughi, S., Roy, D., & Aral, S. (2018a). The spread pandemic and mental health impacts. International of true and false news online. Science, 359(6380), Journal of Mental Health Nursing, 29(3), 315–318. 1146–1151. https://doi.org/10.1126/science. https://doi.org/10.1111/inm.12726 aap9559 van der Linden, S., Panagopoulos, C., Azevedo, F., & Vosoughi, S., Roy, D., & Aral, S. (2018b). The spread Jost, J. T. (2021). The Paranoid Style in American of true and false news online. Science, 359(6380), Politics Revisited: An Ideological Asymmetry in 1146–1151. https://doi.org/10.1126/science.aap9559 Conspiratorial Thinking. Political Psychology, 42(1), 23–51. https://doi.org/10.1111/POPS.12681 Vraga, E. K., Bode, L., & Tul y, M. (2020). Creating News Literacy Messages to Enhance Expert van Prooijen, J. W. (2017). Why Education Predicts Corrections of Misinformation on Twitter. Decreased Belief in Conspiracy Theories. Applied Communication Research, 49(2), 245–267. https:// Cognitive Psychology, 31(1), 50–58. https://doi. doi.org/10.1177/0093650219898094 org/10.1002/acp.3301 Vrdelja, M., Klopčič, V., Učakar, V. (2021). Namera za van Prooijen, J. W. (2018). The moral punishment instinct. cepljenje proti covidu-19 skozi prizmo iskanja The Moral Punishment Instinct, 1–291. https://doi. informacij in zaupanja v njihove vire pri študentski org/10.1093/OSO/9780190609979.001.0001 populaciji v Sloveniji. In B. Gabrovec, I. Eržen, A. Trop Skaza, M. Fafangel, M. Vrdelja, Š. Selak (Eds.), van Prooijen, J. W., & Acker, M. (2015). The Influence Javno Zdravje in COVID-19 - Zbornik povzetkov in of Control on Belief in Conspiracy Theories: recenziranih prispevkov (pp.128–135).Nacionalni Conceptual and Applied Extensions. Applied inštitut za javno zdravje Cognitive Psychology, 29(5), 753–761. https://doi. org/10.1002/ACP.3161 Vrdelja, M., Vrbovšek, S., Klopčič, V., Dadaczynski, K., & Okan, O. (2021). Facing the Growing COVID-19 van Prooijen, J. W., & Douglas, K. M. (2017). Conspiracy Infodemic: Digital Health Literacy and Information- theories as part of history: The role of societal Seeking Behaviour of University Students in crisis situations. Memory Studies, 10(3), 323–333. Slovenia. International journal of environmental https://doi.org/10.1177/1750698017701615 research and public health, 18(16), 8507. https:// van Prooijen, J. W., Spadaro, G., & Wang, H. (2022). doi.org/10.3390/ijerph18168507 Suspicion of institutions: How distrust and Whitson, J. A., Kim, J., Wang, C. S., Menon, T., & Webster, conspiracy theories deteriorate social relationships. B. D. (2019). Regulatory Focus and Conspiratorial Current Opinion in Psychology, 43, 65–69. https:// Perceptions: The Importance of Personal Control. doi.org/10.1016/J.COPSYC.2021.06.013 Personality and Social Psychology Bulletin, 45(1), Van Prooijen, J. W., & Van Dijk, E. (2014). When 3–15. https://doi.org/10.1177/0146167218775070 consequence size predicts belief in conspiracy Xiao, X., Borah, P., & Su, Y. (2021). The dangers of theories: The moderating role of perspective taking. blind trust: Examining the interplay among social Journal of Experimental Social Psychology, 55, 63– media news use, misinformation identification, 73. https://doi.org/10.1016/J.JESP.2014.06.006 and news trust on conspiracy beliefs. Public Vaughan, E., & Tinker, T. (2009). Effective health risk Understanding of Science, 30(8), 977–992. https:// communication about pandemic influenza for doi.org/10.1177/0963662521998025 vulnerable populations. American Journal of Yu, X., & Li, N. (2021). Understanding the beginning of Public Health, 99 Suppl 2(Suppl 2). https://doi. a pandemic: China‘s response to the emergence org/10.2105/AJPH.2009.162537 of COVID-19. Journal of infection and public Viviani, M., & Pasi, G. (2017). Credibility in social health, 14(3), 347–352. https://doi.org/10.1016/j. media: opinions, news, and health information—a jiph.2020.12.024 survey. Wiley Interdisciplinary Reviews: Data Mining and Knowledge Discovery, 7(5). https://doi. org/10.1002/WIDM.1209 125 Žagar, J., Vrdelja, M., & Rehberger, M. (2022a). Razširjenost nagnjenosti k teorijam zarot med različnimi skupinami v Sloveniji. In A. Hočevar Grom, H. Jeriček Klanšček, A. Belščak Čolaković, M. Rehberger, & D. Lavtar (Eds.), Kako smo v Sloveniji doživljali pandemijo covida-19? Izsledki presečnih raziskav SI-PANDA 2021. Nacionalni inštitut za javno zdravje Slovenije. Žagar, J., Vrdelja, M., & Rehberger, M. (2022b). Uporaba in zaupanje virom informacij o covidu-19 med različnimi populacijskimi skupinami v Sloveniji. In A. Hočevar Grom, H. Jeriček Klanšček, A. Belščak Čolaković, M. Rehberger, & D. Lavtar (Eds.), Kako smo v Sloveniji doživljali pandemijo covida-19? Izsledki presečnih raziskav SI-PANDA 2021. Nacionalni inštitut za javno zdravje Slovenije. Žagar, J., Vrdelja, M., Rehberger, M., & Korošec, A. (2021). Nagnjenost k teorijam zarot v povezavi s covidom-19 med različnimi populacijskimi skupinami v Sloveniji. In B. Gabrovec, I. Eržen, A. Trop Skaza, M. Fafangel, M. Vrdelja, & Š. Selak (Eds.), Javno Zdravje in COVID-19 - Zbornik povzetkov in recenziranih prispevkov. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zhou, F., Yu, T., Du, R., Fan, G., Liu, Y., Liu, Z., Xiang, J., Wang, Y., Song, B., Gu, X., Guan, L., Wei, Y., Li, H., Wu, X., Xu, J., Tu, S., Zhang, Y., Chen, H., & Cao, B. (2020). Clinical course and risk factors for mortality of adult inpatients with COVID-19 in Wuhan, China: a retrospective cohort study. The Lancet, 395(10229), 1054–1062. https://doi.org/10.1016/ S 014 0 - 6 736 (20)3 0 56 6 -3/AT TAC HMEN T/ E61DC4CE-2C32-4FA9-85D7-95911E7D3B94/ MMC1.PDF 126 Alja Polajžer, Mitja Vrdelja Nacionalni inštitut za javno zdravje MEDIJSKA NARACIJA MEDIA NARRATIVE OF CEPLJENJA PROTI VACCINATION AGAINST COVIDU-19 V SLOVENSKIH COVID-19 IN SLOVENIAN TISKANIH MEDIJIH PRINT MEDIA Povzetek Abstract Pandemija covida-19 je povzročila številne The COVID-19 pandemic has caused a strain obremenjenosti v zdravstvu in ohromitev on healthcare and has paralyzed social life. The družbenega življenja. Najučinkovitejši ukrep most effective measure for the end of pandemic pandemije predstavlja cepljenje proti covidu-19, is vaccination against COVID-19, the success of katerega uspešnost je odvisna od odločitve which depends on the decision of the population/ prebivalcev/ljudi za cepljenje. Pri tem ima people to vaccinate. Media plays an important pomembno vlogo tudi poročanje medijev, saj role in those decisions, as they can (pro)actively lahko (pro)aktivno vplivajo na posameznikovo influence an individual’s (non)decision to vaccinate. (ne)odločanje za cepljenje. Najpogostejšo čustvo, The most common emotion we associate with ki ga s cepljenjem povezujemo, je strah. Številne vaccination is fear. Numerous studies have shown raziskave so pokazale, da je ravno strah pred that the fear of side effects is what discourages neželenimi učinki tisti, ki posameznike odvrača individuals from vaccinating against COVID-19. od cepljenja proti covidu-19. Kljub temu, da je Although the pandemic is associated with the rise pandemija povezana ravno z vzponom digitalnih of digital channels, according to Statista (2022), kanalov, po podatkih Statista (2022) še vedno 22 22 % of respondents in Slovenia still read print % anketirancev v Sloveniji bere tiskane medije media almost every day. Therefore, researching skoraj vsak dan. Raziskovanje poročanj tiskanih the coverage of COVID-19 vaccination in print medijev o cepljenju proti covidu-19 nam zato media can provide us with crucial guidance for lahko poda ključno usmeritev za primerno appropriately adapting communication strategies prilagoditev strategij komuniciranja in aktivno and actively addressing individual concerns that naslavljanje skrbi posameznikov, ki bi vodilo v would lead to a reduction in misinformation and zniževanje napačnih informacij in povečevanje an increase in vaccination coverage. As part of our precepljenosti. V okviru naše raziskave bomo research, we used the Kliping tool to investigate the zato s pomočjo orodja Kliping raziskali poročanje reporting of Slovenian print media and study their slovenskih tiskanih medijev in proučili njihov attitude towards vaccination against COVID-19. In odnos do cepljenja proti covidu-19. Pri tem smo doing so, we selected those journalistic articles v obravnavo izbrali tiste novinarske članke, ki so that included any fears related to vaccination v svojem poročanju vključevali kakršenkoli strah v in their reporting and determined whether the povezavi s cepljenjem in ugotavljali, ali je medijsko reporting stir fear related to vaccination against poročanje v njih povezano z vzbujanjem strahu v COVID-19 or whether those articles encouraged povezavi s cepljenjem proti covidu-19 oziroma ali readers to vaccinate. In the analysis, we found tovrstni prispevki k cepljenju spodbujajo ali bralce that the positive orientation of articles in the odvračajo od njega. V raziskavi ugotavljamo, da print media towards vaccination against COVID-19 je prevladovala pozitivna usmerjenost člankov v prevailed. tiskanih medijev do cepljenja proti covidu-19. Keywords: COVID-19, print, media, fear, Ključne besede: covid-19, tisk, mediji, strah, vaccination cepljenje 127 1 UVOD Najpogostejše čustvo, ki ga ljudje povezujejo s cepljenjem, je strah pred neželenimi učinki Pandemija covida-19 se je pričela v decembru (Amanna & Slifka, 2005). Tudi med različnimi 2019 in povzročila obremenjenost zdravstvenih raziskavami je opaziti, da med pomisleke za sistemov ter ohromitev družbenega življenja. cepljenje spada strah pred stranskimi učinki in Pomembno rešitev iz pandemije so predstavljali pomanjkanje informacij o dolgoročnih stranskih preventivni ukrepi in cepljenje proti covidu-19 učinkih ter o trajanju imunosti (Vrdelja et al., (Bavel et al., 2020; Wu et al., 2020). Cepljenje 2021a). V raziskavi med nemškimi zdravstvenimi velja za eno najbolj učinkovitih strategij, ki je delavci je strah pred resnimi neželenimi človeštvo že velikokrat obvarovalo pred izbruhi učinki po cepljenju proti covidu-19 povezan z bolezni in njihovimi hudimi posledicami (Rupčić zavračanjem cepljenja (Holzmann-Littig et al., et al., 2021). Uspešnost cepljenja je predvsem 2022). Prav tako je skrb pred neželenimi učinki odvisna od posameznikove odločitve za cepljenje tudi v raziskavi Eurobarometer predstavljal zelo (Holzmann-Littig et al., 2022). V času pandemije pomemben dejavnik pri oklevanju za cepljenje so številni dejavniki povzročili nezaupanje v stroko proti covidu-19 (64 %) (Flash Eurobarometer in dvome v učinkovitost ter varnost cepljenja 505: Attitudes on vaccination against Covid-19, proti covidu-19. Med drugim so teorije zarot 2022). Medtem pa je anksioznost in strah pred pripomogle k povečanju strahu pred cepljenjem zdravstvenimi posledicami bolezni povezano z (Rupčić et al., 2021). Svetovna zdravstvena večjo nagnjenostjo k cepljenju. Anksioznost kot organizacija (v nadaljevanju SZO) je prepoznala funkcionalni strah lahko celo pripomore k boljšim oklevanje glede cepljenja kot eno izmed 10 javnozdravstvenim odločitvam. Za zmanjšanje največjih groženj globalnemu zdravju še pred oklevanja za cepljenje je predvsem ključno pandemijo covida-19 (Holzmann-Littig et al., 2022). podajanje kredibilnih in zanesljivih informacij o Številne raziskave ugotavljajo podobne razloge za varnosti cepiv ter zniževanje napačnih informacij oklevanje za cepljenje proti covidu-19. Raziskava (Bendau et al., 2021). Strah pred cepivom in SI-PANDA skozi pandemijo prikazuje nagnjenost negativna promocija pa lahko tako pripomoreta posameznikov k cepljenju proti covidu-19, ki že od k dolgoročnemu upadu zaupanja vanje (King samega začetka zajema veliko dvomljivosti glede et al., 2017). Po drugi strani je tako strah pred učinkovitosti in varnosti cepiv proti covidu-19 med potencialno smrtonosnimi boleznimi zamenjal posamezniki. V 4. valu panelne spletne raziskave strah pred pogosto neresničnimi stranskimi učinki (15. 1. do 17. 1. 2021) sta dobri dve tretjini (70,2 %) cepljenja (Cintulová, 2019). Tudi raziskava trendov anketiranih oseb menili, da cepivo proti covidu-19 in učinkov covida-19 v Sloveniji (The University lahko pripomore k zajezitvi širjenja SARS-CoV-2. of Maryland Social Data Science Center Global in Mlajši so glede cepiva bolj skeptični v primerjavi Meta) je med najpogostejše razloge pri oklevanju s starejšimi. 56,1 % anketirancev se je strinjalo, za cepljenje proti covidu-19 navedla strah pred da se bo proti covidu-19 cepilo, ko bo za njih le- neželenimi učinki po cepljenju in skeptičnost to na voljo (Hočevar Grom et al., 2021). V spletni glede učinkovitosti cepiv (SLOVENIA: COVID-19 raziskavi opravljeni med 17. in 27. decembrom Country Profile, 2021). V kontekstu javnega 2020 je bil sicer interes za cepljenje višji med zdravja je zato raziskovanje strahu še toliko bolj tistimi, ki so poznali nekoga, ki je zaradi okužbe pomembno, saj poleg odločitve za cepljenje vpliva s SARS-CoV-2 potreboval zdravljenje v bolnišnici tudi na večje upoštevanje smernic in priporočil, ki ali je umrl (Rupčić et al., 2021). Kasneje je v 19. so bile med pandemijo še toliko pomembnejše za valu raziskave 26,7 % anketirancev navajalo, da se preprečevanje širjenja nalezljive bolezni. Potrebno ne namerava cepiti. Glede cepljenja sicer ves čas pa je predvsem tudi razlikovanje strahu od raziskave v večjem deležu oklevajo ženske (30,9 %), preostalih negativnih čustev (npr. žalost in jeza), kakor moški (22,9%) (Hočevar Grom et al., 2022). saj nimajo enakih posledic oziroma ne povzročajo enakih odzivov pri posameznikih (Chon & Park, 2021). 128 Na čustva pa s svojim poročanjem vplivajo V času pandemije covida-19 so digitalizacija in tudi mediji, ki neredno v povezavi s cepljenjem globalizacija povzročila dvig v uporabi digitalnih poročajo o neželenih učinkih cepljenja. Tudi sicer kanalov ter posledično upad tiskanih medijev so mediji pomemben vir informacij o cepljenju, (Sheresheva et al., 2021). Padec tiskanih medijev ki lahko skozi poročanje (u)okvirjajo povezave pa se je sicer pričel že pred pandemijo. V zahodni med cepljenjem in dvomom o (ne)prisotnosti Evropi je postal opazen že leta 2010, vendar se določenih stranskih učinkov (Vrdelja et al., 2018). razlikuje glede na državo. Na primer na Kitajskem Proučevanje uokvirjenja je pomembno še posebej so leta 2010 tiskani mediji ohranjali svojo v času pandemije, saj mediji vplivajo na odziv konkurenčnost na trgu (Cui, 2011). V Združenem javnosti nanjo in na stopnjo resnosti, skozi katero Kraljestvu se je leta 2016 nakup tiskovin celo povišal doživljamo celotno dogajanje (Sandell et al., 2013). za 8 % (Oskin & Martynov, 2017). Tudi v Sloveniji Uokvirjenje pomeni dajanje večjega pomena je po podatkih Mediane TGI že pred pandemijo, določenim izbranim značilnostim v komunikaciji. v obdobju od januarja do decembra 2019, 39 % Tako lahko poročanje v ospredje postavi izbrano odraslih med 15-75 let bralo tiskano izdajo vsaj resnico in vidike ter izključi druge informacije enkrat tedensko (Mediana, 2020), medtem ko je (Druckman, 2007). Uokvirjanje novinarskih v obdobju pandemije od julija 2020 do junija 2021 člankov tako informira ali poudarja določen vidik tiskano izdajo vsaj enkrat tedensko bralo 31 % z namenom vplivanja na mnenja bralcev (Chong odraslih (Mediana, 2021). Kljub beleženju upada & Druckman, 2007). Proučevanje uokvirjanja nam tiskanih medijev skozi digitalizacijo pa to še ne lahko pomaga razumeti, kako medijsko poročanje pomeni, da tudi tiskani mediji nimajo pomembne oblikuje mnenje javnosti in nam poda ključen vloge pri naslavljanju cepljenja proti covidu-19 vpogled v naslavljanje morebitnih pomislekov ter (Parvin et al., 2020). Cepljenje je pogosto strahov (Aziz et al., 2022). Medijsko uokvirjanje omenjena tema tudi v tiskanih medijih. V obdobju ima tako ključno vlogo, kar še posebej velja za od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2016 je število objav na kritične čase, kot je pandemija covida-19 (Xu & temo cepljenja glede na tip medija v Sloveniji Guo, 2018). močno prevladoval ravno v tiskanih medijih (80 %) (Vrdelja et al., 2018). V raziskavi v Pakistanu je med Poročanje medijev velikokrat diskreditira januarjem in marcem 2021 večino anketirancev strokovne zdravstvene organizacije in spodbuja odgovorilo, da je pridobilo informacije o cepljenju nezaupanje vanje (Xu & Guo, 2018). Medijsko proti covidu-19 prek tiskanih medijev in poročanj poročanje na splošno vpliva na posameznikovo v živo (52,3 %) (Chaudhary et al., 2021). V raziskavi dojemanje določenega tveganja, in sicer s številom SI-PANDA je v 7-stopenjski lestvici uporaba novic v določenem časovnem obdobju, s tonom časopisov za pridobivanje informacij o virusu poročanja in določeno predstavitvijo medijskih SARS-CoV-2 višja med cepljenimi (2,9) kot tistimi, vsebin (Klemm et al., 2014). Mediji imajo (pro) ki se ne nameravajo cepiti (2,7) (Hočevar Grom aktivno vlogo v oblikovanju odločitve javnosti, et al., 2021). Po podatkih Statista (2022) 22 % kar se je še posebej izkazalo v času pandemije. anketirancev v Sloveniji bere tiskane medije skoraj Pogosto uporabljene napačne informacije vsak dan (Statista, 2022). lahko namreč že v naslovih člankov ustvarjajo čustveno vsebino, povezano s strahom, jezo in Po našem vedenju v Sloveniji nimamo natančnega žalostjo (Xu & Guo, 2018). Številne raziskave so vpogleda oziroma podatkov o obstoječih raziskavah že potrdile povezavo med medijskimi novicami o poročanju tiskanih medijev o cepljenju proti in odnosom ljudi do cepljenja (Leader et al., covidu-19 v povezavi s strahom, zato za primerjavo 2009). Za uspešno prilagoditev komunikacijskih izpostavljamo preteklo raziskavo o poročanju strategij in naslavljanje posameznikovih strahov medijev o obveznem cepljenju otrok. V analizi glede cepljenja proti covidu-19 je torej ključno klasičnih medijev med leti 2008 in 2016 je sicer s raziskovanje ter razumevanje medijske naracije spremljanjem ključnih besed 'cepljenje', 'obvezno' cepljenja proti covidu-19 v povezavi z vzbujanjem in 'otrok' prevladoval delež pozitivnih objav v strahu (Betsch et al., 2012). klasičnih medijih v Sloveniji (54 % vseh relevantnih 129 objav) (Vrdelja et al., 2018). V času pandemije gripe vidike posamezne informacije in poudarja izide pa je ravno medijsko poročanje ustvarjalo paniko oziroma posledice, negativne vidike cepljenja, ob novem virusu in povzročilo strah v očeh javnosti neželene učinke po cepljenju ali vzbuja strah ter (Klemm et al., 2014). Proaktivna vloga medijev (Xu odvrača posameznike od cepljenja. Nevtralni & Guo, 2018) in njihov vpliv na odločanje javnosti okvir je bil izbran takrat, ko prispevek zgolj podaja za ali proti cepljenju proti covidu-19 (Klemm et al., informacijo oziroma dejstvo in ne poudarja niti 2014) je zato pomembno področje proučevanja koristi, niti slabosti cepljenja. Gre torej za tip na področju javnega zdravja. okvirja, ki ne spada pod pozitivno ali negativno usmerjenost. Koderjem so bila pred kodiranjem Namen naše raziskave je ugotoviti, na kakšen člankov podana enaka navodila, na podlagi katerih način so bile podane informacije o cepljenju pri sta opravila kodiranje. izbranih prispevkih iz slovenskih tiskanih medijev za leto 2021 ter proučiti njihov odnos do cepljenja Pri tem smo vključili vse članke, ki so v kateremkoli proti covidu-19 skozi prizmo prevladujočih okvirov. delu novinarskega prispevka uporabili besedo strah Proučiti torej želimo, v kakšni meri so slovenski ali vse izpeljanke s korenom te besede. Kodiranje je mediji s svojim poročanjem poudarjali pozitivne sicer analiza, kjer členimo ali združujemo podatke in negativne vidike cepljenja oziroma v kakšnem (Kliping, 2022). Uporablja se ob veliki količini obsegu so o cepljenju poročali nevtralno. Pri podatkov. V tem primeru je kodiranje potekalo na tem nas zanima, ali so poskušali skozi prizmo osnovi prebranih člankov in razvrščanja v vnaprej poročevalskih okvirov ta strah pomiriti, ali pa zastavljene tipe okvirjev. Kodiranje je postopek ga potencirali v posameznikovo oklevanje za kategoriziranja kvalitativnega gradiva. Kode so cepljenje proti covidu-19. S tem bomo dobili boljši zapisi, ki označujejo pomen besed, stavkov ali vpogled v odnos slovenskih medijev do cepljenja odstavkov in lahko z njihovo uporabo združujemo proti covidu-19 v določenem časovnem obdobju. pomensko sorodne dele članka ali prispevka (Kordeš & Smrdu, 2015). Izbrana dva koderja sta torej v maju 2022 opravila kodiranje člankov in razvrstila 2 METODE članek po zgoraj omenjenem principu. Z ustrezno analizo (s Krippendorffovim koeficientom) smo Kliping orodje spremlja podatke iz vseh slovenskih preverjali tudi notranjo konsistentnost koderjev. medijev in omejenega nabora elektronskih S Krippendorfovim koeficientom smo izračunali medijev. V orodju smo za potrebe raziskave izbrali oceno zanesljivosti med dvema koderjema. želeno obdobje, celotno leto 2021 (1. 1. 2021–31. Uspešnost koeficienta beležimo od 0 do 1, kjer 12. 2021) in pridobili 28.507 rezultatov. Od tega 1 pomeni odlično usklajenost in strinjanje med smo nadaljnje filtrirali besedo cepljenje in pridobili koderjema. Po Krippendorfu je v primeru, da je 20.608 rezultatov, kar je precejšnje število člankov α ≥ 0,8, usklajenost med koderjema zanesljiva z omembo cepljenja. Od teh smo z nadaljnjim (Levsen, 2014). V naši analizi je bil Krippendorfov filtriranjem besede strah pridobili 808 rezultatov, koeficient (alfa) 0,64. Gre torej za nekoliko manjšo ki smo jih nato še filtrirali po tipu medija – tisk. stopnjo zanesljivosti (Levsen, 2014). Tako smo pridobili 568 novinarskih prispevkov, od katerih smo izločili tiste (neustrezne), ki niso obravnavali področje cepljenja proti covidu-19. V končno analizo smo tako vključili 377 novinarskih prispevkov iz tiskanih medijev, katere smo razvrstili glede na prevladujočo usmerjenost članka na negativni, pozitivni in nevtralni okvir. Pozitivni okvir je bil določen takrat, ko prispevek poudarja pozitivne vidike informacije in poudarja koristi posameznika v povezavi s cepljenjem proti covidu-19. Negativni okvir poudarja negativne 130 3 REZULTATI V končno analizo je bilo v izbranem obdobju vključenih 377 novinarskih prispevkov, opredeljenih s strani dveh koderjev glede na prevladujoči tip okvirjev (pozitiven, negativen ali nevtralen). Mediji, ki so imeli v analizi največ novinarskih člankov so: Delo (44), Večer (28), Mladina (18), Jana Zarja (16), Primorski dnevnik (15), Dnevnikov objektiv (15), Dnevnik (14), Dolenjski list (13), Reporter (12) in Primorske novice (12). Graf 1: Glavni mediji po številu novinarskih člankov v analiziranem obdobju 50 45 44 40 35 30 28 25 20 18 16 15 15 15 14 13 12 12 10 5 0 Delo Večer Mladina Jana Primorski Dnevnik - Dnevnik Dolenjski Reporter Primorske Zarja dnevnik Dnevnikov list novice objektiv Graf 2: Deleži ocene okvirjev po koderjih 100 % Pri prvem koderju je bilo 72 % pozitivno 90 % usmerjenih člankov za cepljenje proti covidu-19, 80 % 12 % negativnih in 16 % nevtralnih. Pri drugem koderju je bilo 69 % pozitivno usmerjenih člankov 70 % za cepljenje proti covidu-19, 7 % negativnih in 24 60 % 72 % 69 % % nevtralnih. 50 % 40 % 30 % 20 % Pozitiven okvir 16 % 24 % 10 % Nevtralen okvir 12 % 0 % 7 % Negativen okvir Koder 1 Koder 2 131 Tabela 1: Ujemanje ocen med koderjema Koder 2 Koder 1 Negativen vidik Nevtralen vidik Pozitiven vidik Negativen okvir 6 % 4 % 1 % Nevtralen okvir 1 % 10 % 6 % Pozitiven okvir 0 % 10 % 62 % V zgornjem grafu je zabeležena ocena ujemanj med koderjema. Celoten delež ujemanja je bil 78 %, izračunan Krippendorfov koeficient (alfa) pa 0,64, kar pomeni, da gre za nekoliko manjšo stopnjo zanesljivosti od priporočljive (Levsen, 2014). Graf 3: Število pozitivno usmerjenih člankov glede na medij pri prvem koderju 40 35 35 30 25 20 20 15 12 12 1110 11 9 9 9 10 8 6 6 7 7 5 5 5 5 5 4 4 5 3 3 3 3 1 2 2 1 1 1 1 2 1 1 2 2 1 1 1 1 1 1 2 1 1 2 1 1 2 1 1 1 2 2 1 1 1 1 1 2 1 2 1 2 1 1 0 na 0 k ice a as ik elje rce Celjan racija ružina oktor ovice njice enija evnik orter uper 5 bjektiv Finance ovice Mestni norama Jana obotoobota Naš č Rep Za s Delo- O Domovina lternative aša d ljske novice ODJETNIK Demok Dolenjski list Pa Bistriške novice Delo - S Gorenjski glas Svet24 Kmečki glas Obrazi Av urska S Nede nevnik - D rimorske n Novi tednik C lovenske Ko SBC PSlovenske n Štajerski tedn Večer - V s nevnikov o Primorski dn Mladina - A Družina - N Vestnik M Nedeljski d Novice - S Dnevnik - D Domžalsko-kamniške NovGorenjski glas - Kamničank Notranjsko P V obdobju od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021 je bilo po prvem koderju skupno število pozitivno usmerjenih člankov v tiskanih medijih v povezavi cepljenja proti covidu-19 in strahu 272. Od tega je imelo največje število tovrstnih člankov Delo (35), kateremu sledi Večer (20). 132 Graf 4: Število negativno usmerjenih člankov glede na medij pri prvem koderju 7 6 6 5 4 3 3 3 3 3 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 na nik y as lus čer Delo elje Zarja enija evnik orter Celjan Sensa ovice Ve Viva bjektiv MladinaNaš č norama ovice Dnev Svet24 oboto edeljo Delo - O Jana Ona pPa Rep Dolenjski list Obrazi - Av Novi tednik C Savinjske n Večer v n nevnikov o Domžalski slamnik Suz Slovenske n Večer - V s Primorski dn Dnevnik - D Po prvem koderju je bilo v izbranem obdobju z V izbranem obdobju 2021 je imelo z uporabo uporabo filtrov 44 negativno usmerjenih člankov. izbranih filtrov po prvem koderju 61 člankov Največje število negativno usmerjenih člankov nevtralno usmerjenost. Od tega je največ je imela Jana Zarja (6), ki ji je sledila Mladina (3), nevtralno usmerjenih člankov imelo Delo (7), ki Reporter (3), Večer (3) in Večer v nedeljo (3). mu je sledil Večer (5) in Primorske novice (4). Graf 5: Število nevtralno usmerjenih člankov glede na medij pri prvem koderju 8 7 7 6 5 5 4 4 3 3 3 3 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 na nik ilot lec aja lo ik Zarja evnik Nova elje vice evnik orter čer bjektiv Finance ovice Gasi Svet24 obotoobota riloga Delo Nede Delo- O Dnev Mladina Global Ve iabetesom Jana Liza M Dolenjski list Rep ljske novice rske no Gorenjski glas Pravna praksa Družina Štajerski tedn urska S obota - P nevnikov o NedeNedeljski dn Novi tednik CPrimo Slovenske n Večer - V s Primorski dn ivljenje z d Delo - Sobotna priloga Novi glas Dnevnik - P urska S Vestnik M Dita - ž Dnevnik - D Vestnik M 133 Graf 6: Število pozitivno usmerjenih člankov glede na medij pri drugem koderju 40 35 35 30 25 20 17 15 1111 11 9 9 10 10 10 8 7 7 5 6 5 6 5 4 4 5 3 3 3 4 4 3 3 3 3 1 2 2 1 1 1 1 2 1 1 2 1 1 1 2 1 1 1 1 2 1 2 1 1 2 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 0 na 0 ice as čer elje rce Celjan racija Globalovice ružina riloga Zarja ndrač oktor ovice njice enija evnik orterSensa Ve uper 5 bjektiv Finance riloga edeljoriloga Ma Naš č Rep Za s Delo- O Domovina lternative aša d ljske novice Demok Dolenjski list Šentjurčan Jana Bistriške novice Delo - S Obrazi Av Pravna praksa ovice - p eseniške n Nede nevnik - D rimorske n Novi tednik C lovenske Ko Večer v n obota - P nevnikov o Primorski dn Družina - N Gorenjski glas - P Mladina - A urska S Nedeljski d Novice - S Slovenske n Dnevnik - D Domžalsko-kamniške Nov Notranjsko P Gorenjski glas - J Vestnik M Po drugem koderju je bilo v izbranem obdobju z Po drugem koderju je bilo v izbranem obdobju z uporabo filtrov 259 pozitivno usmerjenih člankov. uporabo filtrov 28 negativno usmerjenih člankov. Največje število pozitivno usmerjenih člankov je Največje število negativno usmerjenih člankov imelo Delo (35), ki mu je sledil Večer (17), Novi je imela Mladina (4), ki ji je sledila Jana Zarja (2), Glas (11), Dnevnik (11) in Dnevnikov objektiv (11). Panorama (2), Dnevnikov objektiv (2) in Večer v nedeljo (2). Graf 7: Število negativno usmerjenih člankov glede na medij pri drugem koderju 4 4 3 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 na nik y as lus čer Zarja enija vice evnik orter Sensa Ve bjektiv Mladina Naš č norama Dnev Svet24 oboto Celjan edeljo Delo - O Jana Ona p Pa Rep Dolenjski list rske no Obrazi - Av Večer v n nevnikov o Domžalski slamnik Suz Primo Primorski dn Večer - V s Dnevnik - D 134 Graf 8: Število nevtralno usmerjenih člankov glede na medij pri drugem koderju 10 10 9 9 8 7 6 6 5 5 5 4 4 4 3 3 3 3 3 3 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 na k nik lec aja as lo ilot ik čer Zarja evnik elje Nova vice evnikorter Viva Delo bjektiv FinanceGasi Nede ovice oviceSvet24 Ve obotoedeljo Delo- O Dnev Mladina Mestni norama iabetesom Liza M Jana Pa ODJETNIK Dolenjski list Rep ljske novice rske no Šentjurčan Dnevnik - P Gorenjski glas SBC P Nede Savinjske n Štajerski tedn Večer v n nevnikov o Nedeljski dn Novi tednik CPrimo Slovenske n Večer - V s Primorski dn ivljenje z d Delo - Sobotna priloga Naš č Dita - ž Dnevnik - D Po drugem koderju je bilo v izbranem obdobju z pred neželenimi učinki, smo tudi v naši raziskavi uporabo filtrov 90 nevtralno usmerjenih člankov. uporabili strah za filter pri proučevanju odnosa Največje število nevtralno usmerjenih člankov je tiskanih medijev do cepljenja proti covidu-19 imel Večer (10), ki mu je sledilo Delo (9) in Jana (Amanna & Slifka, 2005; Holzmann-Littig et al., Zarja (6). 2022; Vrdelja et al., 2021b). Ugotovili smo, da je bilo skupno več kot dve tretjini 4 RAZPRAVA novinarskih člankov na temo cepljenja v slovenskih tiskanih medijih usmerjeno pozitivno, kar je Skozi analizo smo želeli pridobiti vpogled v medijsko spodbuden podatek. Pri prvem koderju je bilo naracijo cepljenja proti covidu-19 v slovenskih sicer nekaj več pozitivno usmerjenih člankov (72 tiskanih medijih v času pandemije. Mediji imajo %), kot pri drugemu koderju (69 %). Tudi raziskava velik vpliv na odločitve posameznikov in lahko objav med leti 2008 in 2016 v klasičnih medijih je skozi svoje poročanje povzročajo nezaupanje v izpostavila prevladujoči vpliv pozitivnih objav na stroko in dvome v učinkovitost cepljenja (Rupčić et temo cepljenja v Sloveniji – 54 % (Vrdelja et al., al., 2021). Hkrati pa so na ta način skozi pandemijo 2018). V primerjavi z omenjeno preteklo raziskavo lahko vplivali tudi na posameznikovo odločanje za (2018) je bil v naši analizi celo višji delež pozitivnih cepljenje proti covidu-19. Proučevanje medijskega objav. Pozitivni usmerjenosti je v naši raziskavi poročanja je zato ključno za pridobitev vpogleda v sledila nevtralna usmerjenost s 16 % po prvem posameznikove strahove in pomisleke pri odločitvi koderju in 24 % po drugem koderju ter negativna za cepljenje proti covidu-19. Število objav je na usmerjenost z 12 % člankov po prvem koderju temo cepljenja po podatkih Klipinga med leti 2008 in 7 % po drugem koderju. Španska raziskava in 2016 prevladoval ravno v tiskanih medijih (80 %) (2019) je skozi analizo medijskega poročanja o (Vrdelja et al., 2018). Ker je najpogostejšo čustvo, cepivih oziroma cepljenju v španskih tiskanih ki ga posamezniki povezujejo s cepljenjem, strah medijih uokvirila usmerjenost novinarskih člankov. 135 Ugotovili so, da je v obdobju med leti 2012 in 2017 5 ZAKLJUČEK prevladovala pozitivna usmerjenost novinarskih člankov do cepljenja in cepiv (Varona Aramburu et al., 2019). Po tem sklepamo, da v tiskanih Oklevanje do cepljenja je kot eno izmed 10 medijih zaenkrat še vedno prevladuje pozitivna največjih groženj globalnemu zdravju še pred usmerjenost poročanj do cepljenja. Tako po prvem pandemijo covida-19 prepoznala SZO. Med kot drugem koderju je največje število pozitivno pandemijo covida-19 pa je cepljenje postalo usmerjenih prispevkov beležilo Delo (35), kar je še toliko pomembnejše, saj predstavlja dober podatek, saj je Delo časopis z enega od najučinkovitejši ukrep za izhod iz obremenjenosti največjih naklad v Sloveniji (Slovenska oglaševalska zdravstvenih sistemov in ohromitve družbenega zbornica [SOZ], 2022). Prav tako je imel en izid življenja. Pri odločanju za cepljenje proti covidu-19 dnevnika Delo v obdobju od februarja 2020 do imajo pomembno vlogo tudi mediji, ki cepljenje januarja 2021 doseg 140.200 ljudi (Mediana, 2021). umeščajo v medijski prostor in s svojim poročanjem Največje število negativno usmerjenih prispevkov vplivajo na odnos do cepljenja pri posameznikih. po prvem koderju pa Jana Zarja (6), ki ima pretežno Mediji lahko namreč s svojim poročanjem žensko bralstvo in po drugem koderju Mladina (4). uokvirijo tovrstne dvome in izpostavijo določen Po rezultatih naše raziskave lahko zaključimo, da vidik cepljenja z namenom vplivanja na mnenja je med slovenskimi tiskanimi mediji v Sloveniji v bralcev. V raziskavi smo ugotovili, da v slovenskih letu 2021 prevladovala pozitivna usmerjenost k tiskanih medijih prevladuje pozitivna usmerjenost cepljenju proti covidu-19, kar je lahko pripomoglo do cepljenja proti covidu-19, kar je pomembna k posameznikovim odločitvam za cepljenje. Še ugotovitev v luči tega, da so imeli tiskani mediji vedno pa ni zanemarljivo dejstvo, da je bilo v pomemben vpliv pri ljudeh pri pridobivanju skupnem številu od 377 analiziranih člankov informacij o cepljenju. Smiselno pa bi bilo nadaljnje po prvem koderju 44 (12 %) takšnih, ki so bili raziskovanje o tem, kakšen je bil dejanski vpliv na negativno usmerjeni do cepljenja proti covidu-19. končne odločitve posameznikov za cepljenje proti covidu-19 pred in po vplivu medijskih poročanj. Čeprav je pridobivanje tovrstnih podatkov Tovrstna raziskovanja so ključna za razumevanje ključno izhodišče za naslavljanje strahov in strahu in pomislekov javnosti do cepljenja proti dvomov javnosti za cepljenje proti covidu-19, covidu-19 ter njihovo primerno naslavljanje in bi bilo smiselno nadaljnje raziskovanje o tem, prilagoditve komunikacijskih strategij. Hkrati kako je medijsko poročanje, tudi na preostalih pa tudi za primerno spodbuditev in povrnitev medijih v Sloveniji, vplivalo na končne odločitve zaupanja javnosti v strokovne zdravstvene posameznikov za odločanje ali oklevanje za organizacijo in stroko. cepljenja proti covidu-19. Na ta način bi lahko pridobili temeljni vpogled v posameznikove odločitve in prilagodili komuniciranje z namenom razreševanja pomislekov ter dvomom za cepljenje. Omejitve naše raziskave je predstavljala nekoliko manjša usklajenost med koderjema in določen izbor novinarskih člankov v tiskanih medijih. 136 LITERATURA Chong, D., & Druckman, J. N. (2007). Framing theory. Annual Review of Political Science, 10(1), 103–126. https://doi.org/ 10.1146/annurev. Amanna, I., & Slifka, M. K. (2005). Public Fear of polisci.10.072805.103054 Vaccination: Separating Fact From Fiction. Viral Immunology, 18(2), 307–315. https://doi. Cintulová, L. L. (2019). The impact of the emotions org/10.1089/vim.2005.18.307 that frame mothers’ decision-making about the vaccination of toddlers. Journal of nursing Aziz, S., Imtiaz, A., & Saeed, R. (2022). Framing COVID-19 and social sciences related to health and il ness in Pakistani mainstream media: An analysis of Original, 21(2), 189–196. https://doi.org/10.32725/ newspaper editorials. Cogent arts&Humanities, 9, kont.2019.020 1–19. https://doi.org/10.1080/23311983.2022.204 3510 Cui, B. (2011). Blue Book of China’s Media: Report on Development of China’s Media Industry. Social Bavel, J. J. V., Baicker, K., Boggio, P. S., Capraro, V., Sciences Academic Press (China). Cichocka, A., Cikara, M., Crockett, M. J., Crum, A. J., Douglas, K. M., Druckman, J. N., Drury, J., Dube, O., Druckman, J. N. (2007). The implications of El emers, N., Finkel, E. J., Fowler, J. H., Gelfand, M., framing effects for citizen competence. Han, S., Haslam, S. A., Jetten, J., … Wil er, R. (2020). Political behaviour, 23(3), 225–256. hhtps://doi. Using social and behavioural science to support org/10.1023/A:1015006907312 COVID-19 pandemic response. Nature Human Behaviour, 4(5), 460–471. https://doi.org/10.1038/ Flash Eurobarometer 505: Attitudes on vaccination s41562-020-0884-z against Covid-19 (March). (2022). European Commission. https://europa.eu/eurobarometer/ Bendau, A., Plag, J., Petzold, M. B., & Ströhle, A. (2021). surveys/detail/2512 COVID-19 vaccine hesitancy and related fears and anxiety. International immunopharmacology, 97, Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, 107724. https://doi.org/10.1016/j. M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, intimp.2021.107724 M., Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., Carli, T., Klepac, P., Vrdelja, M, Žagar, J., Prijon, Betsch, C., Brewer, N. T., Brocard, P., Davies, P., T., & Zaletel, M. (2021). Pandemija covid-19 v Gaissmaier, W., Haase, N., Leask, J., Renkewitz, F., Sloveniji: Izsledki panelne spletne raziskave o vplivu Renner, B., Reyna, V. F., Rossmann, C., Sachse, K., pandemije na življenje (SI-PANDA) 4. val. https:// Schachinger, A., Siegrist, M., & Stryk, M. (2012). www.cepimose.si/wp-content/uploads/2021/03/ Opportunities and chal enges of Web 2.0 for PANDA-porocilo-po-4.-valu.pdf vaccination decisions. Vaccine, 30(25), 3727–3733. https://doi.org/10.1016/j.vaccine.2012.02.025 Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, Chaudhary, F. A., Ahmad, B., Khalid, M. D., Fazal, M., Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., A., Javaid, M. M., & Butt, D. Q. (2021). Factors Carli, T., Klepac, P., Vrdelja, M, Žagar, J., Prijon, T., influencing COVID-19 vaccine hesitancy and & Zaletel, M. (2021). Pandemija covid-19 v Sloveniji acceptance among the Pakistani population. (17. val). Human Vaccines and Immunotherapeutics, 17(10), 3365–3370. https://doi.org/10.1080/21645515.20 Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, 21.1944743 M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, M., Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., Carli, T., Chon, M.-G., & Park, H. (2021). Predicting Public Klepac, P., Vrdelja, M, Žagar, J., Prijon, T., & Zaletel, Support for Government Actions in a Public M. (2022). Pandemija covid-19 v Sloveniji. https:// Health Crisis: Testing Fear, Organization-Public www.cepimose.si/wp-content/uploads/2022/01/ Relationship, and Behavioral Intention in the PANDA-porocilo-po-19.-valu_koncno.pdf Framework of the Situational Theory of Problem Solving. Health Communication, 36(4), 476–486. https://doi.org/10.1080/10410236.2019.1700439 137 Holzmann-Littig, C., Frank, T., Schmaderer, C., Parvin, G. A., Ahsan, R., Rahman, M. H., & Abedin, M. A. Braunisch, M. C., Renders, L., Kranke, P., Popp, M., (2020). Novel Coronavirus (COVID-19) Pandemic: Seeber, C., Fichtner, F., Littig, B., Carbajo-Lozoya, J., The Role of Printing Media in Asian Countries. Meerpohl, J. J., Hal er, B., Al wang, C., & On Behalf Frontiers in Communication, 5, 1–20. https://doi. Of The CEOsys Consortium (2022). COVID-19 org/10.3389/fcomm.2020.557593 Vaccines: Fear of Side Effects among German Health Care Workers. Vaccines, 10(5), 689. https:// Rupčić, N., Arh, R., Gabrovec, Ti., Jazbec, L., Petravić, doi.org/10.3390/vaccines10050689 L., Starešinič, N., Zorman, L., Pretnar, A., Slavec, A., Srakar, A., & Zwitter, M. (2021). Mnenja slovencev King, T., Carr, R. A., & Sharma, M. (2017). A painful leg o cepljenju proti SARS-CoV-2 in ukrepi za zajezitev ulcer. Clinical and Experimental Dermatology, 42(1), SARS-CoV-2 v času od 27. 12. do 27. 12. 2020. In B. 106–108. https://doi.org/https://doi.org/10.1111/ Gabrovec, I. Eržen, A. Trop Skaza, M. Fafangel, M. ced.12963 Vrdelja, & Š. Selak (Eds.), Javno zdravje in COVID-19 (pp. 142–147). https://www.nijz.si/sl/publikacije/ Klemm, C., Das, E., &Hartmann, T. (2014). Swine flu and zbornik-povzetkov-in-recenziranih-prispevkov- hype: asystematic review of media dramatization javno-zdravje-in-covid-19 of the H1N1 influenza pandemic. Journal of Risk Research, 19(1), 1–20. http://dx.doi.org/10.1080/1 Sandel , T., Sebar, B., & Harris, N. (2013). Framing 3669877.2014.923029 risk: Communication messages in the Australian and Swedish print media surrounding the 2009 Kliping. (2022). https://www.klipingmap.com/ H1N1 pandemic. Scandinavian Journal of Public Kordeš, U., & Smrdu, M. (2015). Osnove kvalitativnega Health, 41(8), 860–865. https://doi.org/10.1177/ raziskovanja. Založba Univerze na Primorskem. 1403494813498158 https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961- Sheresheva, M., Skakovskaya, L., Bryzgalova, E., 6963-98-5.pdf Antonov-Ovseenko, A., & Shitikova, H. (2021). The Leader, A. E., Weiner, J. L., Kel y, B. J., Hornik, R. C., & Print Media Convergence: Overall Trends and the Cappel a, J., & N. (2009). Effects of information COVID-19 Pandemic Impact. Journal of Risk and framing on human papil omavirus vaccination. Financial Management, 14(8), 364. https://doi. Journal of Women’s Health, 18(2), 225–233. org/10.3390/jrfm14080364 https://doi.org/10.1089/jwh.2007.0711 SLOVENIA: COVID-19 Country Profile. (2021). Slovenia. Levsen, N. (2014). Lead Markets in Age-based Slovenska oglaševalska zbornica. (2022). RPN innovations: Demographic change and - Revidiranje prodanih naklad - Slovenska internationally successful innovations. Springer- oglaševalska zbornica. https://www.soz.si/ Gabler. projekti_soz/rpn_revidiranje_prodanih_naklad Mediana. (2020). AKTUALNI MEDIANA TGI PODATKI Statista. (2022). Share of respondents who read the O BRANOSTI TISKANIH MEDIJEV. https://www. written press every day or almost every day in the mediana.si/aktualni-mediana-tgi-podatki-o- European Union in 2022. https://www.statista. branosti-tiskanih-medijev/#dnevniki com/statistics/422820/europe-daily-usage-of- Mediana. (2021). AKTUALNI PODATKI O BRANOSTI print-media-by-country/ TISKANIH MEDIJEV MEDIANA TGI 2021/1- Varona Aramburu, D., Pérez Escolar, M., & 2020/2. https://www.mediana.si/aktualni- Sánchez Muñoz, G. (2019). Teoría del framing podatki-o-branosti-tiskanih-medijev-mediana- y protoperiodismo. Estudio de los atributos tgi-2021-1-2020-2/ asociados a la figura de Magal anes en los diarios Oskin, A., & Martynov, D. (2017). What is happening de Pigafetta y Francisco Albo. Latina, Revista with the publishing business all over the world. de Comunicación, 74, 734–747. https://doi. Journalist. Retrieved May 21, 2021, from https:// org/10.4185/RLCS jrnlst.ru/izdatelskie-tendencii-v-mire-perelom- nastupaet 138 Vrdelja, M., Jančič, M., & Kropivnik, S. (2018). Analiza konceptualnih okvirov in struktur razumevanja problematike cepljenja v medijih. In A. Kraigher (Ed.), Cepljenje : stališča in odnos ključnih javnosti do cepljenja v Sloveniji (pp. 27–50). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Vrdelja, M., Klopčič, V., & Učakar, V. (2021a). Namera za cepljenje proti covidu-19 skozi prizmo iskanja informacij in zaupanja v njihove vire pri študentski populaciji v Sloveniji. In B. Gabrovec, I. Eržen, A. Trop Skaza, M. Fafangel, M. Vrdelja & Š. Selak (Eds.), Javno zdravje in COVID-19 (pp. 128–135) https:// www.nijz.si/sl/publikacije/zbornik-povzetkov-in- recenziranih-prispevkov-javno-zdravje-in-covid-19 Wu, Y. C., Chen, C. S., & Chan, Y. J. (2020). The outbreak of COVID-19: An overview. Journal of the Chinese Medical Association : JCMA, 83(3), 217–220. https:// doi.org/10.1097/JCMA.0000000000000270 Xu, Z., & Guo, H. (2018). Using Text Mining to Compare Online Pro- and Anti-Vaccine Headlines: Word Usage, Sentiments, and Online Popularity. Communication Studies, 69(1), 103–122. https:// doi.org/10.1080/10510974.2017.1414068 139 Alja Polajžer, Mitja Vrdelja je največ delitev dosegla objava glede varnosti in Nacionalni inštitut za javno zdravje učinkovitosti cepiv, ki spada med glavne razloge oklevanja za cepljenje proti covidu-19. Premik javnosti na splet in novi vidiki pridobivanja VKLJUČENOST informacij prek družbenih omrežij so tako vzbudili potrebo po prilagoditvi komunikacijskih strategij UPORABNIKOV NA organizacij, kar je lahko uspešno le s kritičnim DRUŽBENEM OMREŽJU razumevanjem vključevanj uporabnikov v vir njihovih informacij – družbenih omrežij. FACEBOOK MED Ključne besede: covid-19, pandemija, PANDEMIJO COVIDA-19 vključevanje, družbena omrežja, informacije V SLOVENIJI USER ENGAGEMENT ON Povzetek FACEBOOK DURING THE Pandemija covida-19 je spremenila način COVID-19 PANDEMIC IN (medosebnega) komuniciranja po celem svetu. Splet in družbena omrežja so postali glavni vir SLOVENIA javnozdravstvenih informacij. Spremenjen način ustvarjanja in pridobivanja javnozdravstvenih informacij je okrepil dvosmerno komuniciranje Abstract organizacij z uporabniki. Na spletu je avtor informacij lahko vsak posameznik, zato ima The COVID-19 pandemic has changed the way of ključno vlogo za uspešno širjenje kredibilnih (interpersonal) communication all over the world. informacij s strani javnozdravstvenih ustanov prav The Internet and social networks have become razumevanje vključevanja (angl. engagement) the main sources of public health information. ciljnih javnosti z vsebino na omrežjih. V raziskavi The changed way of creating and obtaining public smo se osredotočili na največje družbeno omrežje health information has strengthened the two-way – Facebook. Zaradi visokega dosega objav in communication between organizations and users. pomembnosti profila pri širjenju javnozdravstvenih Anyone can be the author of information online, informacij smo izbrali profil Nacionalnega inštituta thus the key role for the successful dissemination za javno zdravje (NIJZ). Nadaljnje smo analizirali of credible information by public health institutions vključevanje uporabnikov v prvih 20 objav is to understand the engagement of target po vključenosti v letu 2021 in jih podrobneje audiences in the contents on social networks. The analizirali pet. Ugotavljamo, da so se uporabniki research focused on the largest social network – največ vključevali v objave, ki so naslavljale skrb Facebook. Due to the high reach of posts and the glede cepljenja proti covidu-19 in se največ importance of the profile in the dissemination of vključevali s kliki na povezave oziroma z odzivi, ki public health information, we chose the National predstavljajo najnižjo stopnjo vključevanja. Izjema Institute of Public Health (NIJZ) profile. We further je peta objava, kjer so se uporabniki v večji meri analysed user engagement in the first 20 posts vključevali s komentarji, kar predstavlja visoko after engagement in 2021 and analysed five in stopnjo vključevanja. Večjo kognitivno vključenost detail. We find that users were most engaged lahko povezujemo z razlogom prepoznavanja in posts that addressed concerns about the pritiska glede cepljenja proti covidu-19, ki spada vaccination against COVID-19 and were most med razloge za oklevanje za cepljenje. Prav tako engaged by clicking on links or with responses 140 representing the lowest level of engagement. omrežju (Facebook) so vezana na stranske The exception was the fifth post, where users učinke zdravil, možnosti okrevanja za posamezno were more engaged with comments, which zdravstveno stanje in svetovanja glede tablet represent a high level of engagement. Greater (Zhao & Zhang, 2017). Večina sledi priporočilom in cognitive engagement can be associated with dodatnim informacijami pridobljenim na družbenih the reason for recognizing the pressure regarding omrežjih (Zhao & Zhang, 2017). Med družbenimi vaccination against COVID-19, which is one of the omrežji je najbolj popularen Facebook, ki je imel reasons for hesitation to vaccinate. In addition, v prvih mesecih leta 2020, kmalu po pričetku the post on the safety and efficacy of vaccines, pandemije, že približno 2,6 milijard uporabnikov which is one of the main reasons for hesitation (Al-Zaman, 2021). Med pandemijo covida-19 so to vaccinate against COVID-19, achieved the most družbena omrežja doživela kar 51 odstotno porast shares. The shift of the public to the Internet and v njihovi uporabi (Azer et al., 2021). Tudi v Sloveniji new aspects of obtaining information through se je že v letu 2021 bistveno povečala uporaba social networks have aroused the need to adapt orodij za digitalno komuniciranje, med njimi the communication strategies of organizations, družbenih medijev, ki so postali najbolj pogosto which can only be successful with a critical uporabljeni mediji. V letu 2021 je družbene understanding of user engagement in the source medije po podatkih raziskave Valicon uporabljalo of their information – social networks. 80 odstotkov prebivalcev (Valicon, 2021), medtem ko podatki za januar 2022 kažejo, da družbena Keywords: COVID-19, pandemic, engagement, omrežja v Sloveniji uporablja 1,61 milijonov (77,5 social media, information %) prebivalcev (Datareportal, 2022). Facebook ima prav zaradi velikega števila uporabnikov in vira 1 UVOD iskanih javnozdravstvenih informacij pomembno vlogo pri širjenju informacij po svetu in pomemben vpliv na vedenjske spremembe javnosti med Pandemija covida-19, ki se je pričela v decembru pandemijo covida-19 (Ahmed et al., 2020; Statista, 2019, je povzročila posledice v vseh sferah 2022; Swire-Thompson & Lazer, 2019). našega življenja. Zaradi ukrepov, ki so vključevala zaprtje javnega življenja, so se zmanjšale osebne V krizni situaciji, v kateri se je znašel cel svet, so interakcije oziroma 'face-to-face' komunikacije, torej družbena omrežja še dodatno pridobila na kar je vodilo v premik komuniciranja na splet pomenu, saj so postala platforma za pridobivanje oziroma prek družbenih omrežij (Al-Zaman, 2021; ključnih informacij, tudi o covidu-19 (Azer et al., Swire-Thompson & Lazer, 2019). 2021). Problem množičnih informacij, do katerih lahko dostopa vsak posameznik na spletu, je Digitalizacija je tako poleg novih načinov predvsem v tem, da je avtor informacij lahko komuniciranja prinesla tudi nove načine vsak posameznik, kar prispeva k širjenju napačnih pridobivanja informacij prek spleta. Pomembnost informacij in toliko večji pomembnosti širjenja interneta kot vira informacij o javnem zdravstvu je kredibilnih (Al-Zaman, 2021). Podatki iz ZDA postala vse večja (Fox & Duggan, 2013). V zadnjih kažejo, da je med pandemijo 45,6 % Američanov letih posamezniki zdravstvene informacije iščejo v veliki meri informacije o dogajanju pridobivalo prek družbenih omrežij, katera pridobivajo vedno prek družbenih omrežij, od teh je 59,2 % takšnih, več uporabnikov (Swire-Thompson & Lazer, 2019). ki sledijo informacijam o covidu-19 vsaj enkrat Že leta 2019 je 40,9 odstotkov celotne populacije tedensko in 32,2 % takšnih, ki sledijo informacijam sveta uporabljalo družbena omrežja oziroma vsak dan (Neely et al., 2021). Podatki za Slovenijo globalno 2,95 milijard posameznikov (Ahmed et kažejo, da je desetina (10,2 %) prebivalcev večkrat al., 2020). Omrežja nudijo učinkovito platformo dnevno iskala informacije o SARS-CoV-2, enkrat za vsesplošno izmenjavo zdravstvenih informacij dnevno pa je tovrstne podatke iskala četrtina (25,4 in komunikacijo z drugimi uporabniki pri iskanju %) prebivalcev (Hočevar Grom et al., 2021b). Tudi podpore. Najpogostejša vprašanja, ki jih uporabniki raziskava med slovenskimi študenti, opravljena sprašujejo na najpopularnejšem družbenem med 2. in 23. novembrom 2020 je pokazala, da 141 informacije o covidu-19 najpogosteje pridobivajo podprtih z informacijami (Taylor & Kent, 2014). prek iskalnikov, torej spleta (59,7 %), 36,9 % pa Eden glavnih pokazateljev uspešnosti na informacije najpogosteje pridobiva prek spletnih Facebooku je torej vključenost (angl. engagement) strani uradnih institucij, kot so NIJZ, Ministrstvo v objave (Nastisin et al., 2019). Pri vključenosti gre za zdravje in Vlada Republike Slovenije (Vrdelja, za skupno število dejanj, ki jih uporabnik naredi v Vrbovšek, et al., 2021). Vedno več ljudi informacije interakciji z določeno objavo: odzivanje na objavo, javnega značaja pridobiva prek spleta oziroma komentarji, delitve, ogledi, kliki in sprejemanje prek Facebook strani podjetij in institucij (93,2 % ponudbe (Meta, 2022). Vsebino objave lahko anketirancev v italijanski raziskavi) (Lovari, 2014), sestavlja tekst, video ali slika (Nastisin et al., 2019). vendar ostaja kritičnih do informacij o covidu-19, Vključevanje na družbenih omrežjih delimo na pridobljenih prek družbenih omrežij in jim zaupajo nivoje potrošnje vsebin, prispevanj in ustvarjanj. v najmanjši meri, je pokazala raziskava med V prvem primeru potrošnje gre za najnižjo obliko slovenskimi študenti (Vrdelja, Klopčič, et al., 2021). vključevanja (z odzivi), saj uporabniki ne ustvarjajo lastne vsebine. Pri prispevanju gre za interakcijo Uporabniki so pričeli uporabljati družbena omrežja uporabnikov z vsebino (komentarji na objave) in organizacij bolj pogosto kot njihove uradne spletne pri ustvarjanju za najvišjo obliko vključevanja, ki strani. Ugled organizacije je postal povezan z zajema ustvarjanje oziroma objavljanje vsebine. všečki, objavami, delitvami in tviti na družbenih Vsak nivo interakcije pa zahteva od uporabnika omrežjih (Men & Tsai, 2014). Premik uporabnikov drugačno obliko kognitivnega vključevanja. V na družbena omrežja in splet za pridobivanje primeru ustvarjanja gre torej za višje kognitivno zdravstvenih informacij prepoznava tudi vedno vključevanje (Kim & Yang, 2017). Širše lahko več zdravstvenih institucij in delavcev (Zhao & vključevanje na družbenih omrežjih delimo na Zhang, 2017), na primer Svetovna zdravstvena vedenjsko, čustveno in kognitivno. Vedenjsko organizacija, Evropska agencija za zdravila (EMA) vključevanje na družbenih omrežjih je usmerjeno in druge javnozdravstvene institucije, med njimi v dejanja, ki jih uporabnik naredi z objavo – odzivi, tudi NIJZ, ki uporabljajo družbena omrežja za komentarji in delitve (Dubovi & Tabak, 2021). komuniciranje zdravstvenih tem, promocijo Komentarji spadajo med višjo stopnjo vključenosti, zdravega načina življenja, spremembo vedenja saj odkrivajo osebne pomene določene vsebine in drugih zdravstvenih aktivnosti. Med drugim uporabnikov in ustvarjajo dialoge med njimi tudi za komuniciranje aktualnih informacij v (Khan, 2017). Čustveno vključevanje pomeni povezavi s covidom-19 (Loss & von Uslar, 2021). različne pozitivne ali negativne odzive na Krizna situacija, v kateri so se znašli posamezniki vsebino. Negativna usmerjenost lahko tako na zaradi pandemije, je postala zajeta skozi odzive, primer motivira večje vključevanje s komentarji komentarje in objave na družbenih omrežjih (Wang s strani uporabnikov (Dubovi & Tabak, 2021). & Yang, 2020). Družbena omrežja so interaktivna Pri kognitivnem vključevanju gre za psihološko in omogočajo dvosmerno komuniciranje (Men & naložbo, kot je usmerjenost k globljem Tsai, 2014) ter so kot taka spremenila način, na razumevanju in rasti ter naklonjenost k izzivom katerega se ustvarja, deli in uporablja vsebina, kar in strategijam obvladovanja. Za komentarje na je privedlo do pomembnega premika iz odnosa družbenih omrežjih in njihovo kvaliteto vsebine je z javnostmi do vključevanja z javnostmi (Jelen- potrebna večja kognitivna vključenost, saj imajo Sanchez, 2017). Vključenost (angl. engagement) posamezniki več časa za razmišljanje ter iskanje je del značilnosti dialoga, ki vpliva na interakcijo informacij ali argumentov, preden se vključijo med določenimi skupinami. Je uporabljena (nazaj) v pogovor (Dubovi & Tabak, 2021). Vsi vidiki v različnih tipih komunikacijskih vsebin, med pa se med seboj povezujejo. njimi tudi na družbenih omrežjih, kjer gre za dvosmerni proces med interesnimi skupinami in Na vsako objavo se lahko uporabniki odzivajo javnostmi s ciljem razumevanja vključenih oseb na različne načine. Pri odzivih na objavo gre za ali institucij, sprejemanja odločitev v dobrobit razširitev gumba 'všeček', ki ljudem omogoča obema vključenima in spodbujanja funkcionalne več načinov za hitro in enostavno odzivanje družbe. Odločitve so sprejete na osnovi interakcij, na določeno objavo. Posamezniki na ta način 142 opredelijo svoje mnenje glede določene objave ki bi lahko privedla do kolektivne imunosti in (Meta, 2022b). Odzivi oziroma reakcije na objavo pa pomembno vplivala na celoten potek pandemije sestavljajo všeček, ljubezen, žalost, presenečenje, (Schaffer Deroo et al., 2020). Na odločitve jeza, smeh in sočustvovanje. Všeček je torej eden posameznikov glede cepljenja proti covidu-19 pa izmed možnih odzivov na objavo (Al-Zaman, 2021). pomembno vplivajo informacije, ki jih pridobivajo Vrste vključevanja ('engagement') na družbenih prek družbenih omrežij, saj le-tem v veliki meri omrežjih lahko delimo na: najnižjo stopnjo sledijo (Zhao & Zhang, 2017). Pred prihodom vključenosti (ogled video vsebin, slik ipd.), zmerno prvega cepiva proti covidu-19 v Slovenijo se stopnjo prispevanja vsebini strani – vključevanje je nameravalo cepiti 59 odstotkov odraslih v komentarje, in najvišjo stopnjo ustvarjanj ter prebivalcev (Petravić et al., 2021). Pri tem so bili delitev ustvarjenih vsebin (Men & Tsai, 2013). bolj naklonjeni cepljenju posamezniki, ki so poznali Med najnižjo stopnjo kognitivnega vključevanja nekoga s težjim potekom bolezni covida-19 ter in vedenja torej štejemo všečke. Le-ti so raziskani tisti, ki imajo večje zaupanje v uradne vire in kot manj osebna vključenost od komentarjev, saj zdravstvene institucije (Petravić et al., 2021). jih povezujemo z manjšim naporom vključevanja v Zadržanost do cepljenja je povezana predvsem s objavo (Carr et al., 2016; Kim & Yang, 2017). Delitev hitrim razvojem cepiv in pomisleki glede njihovih lahko razumemo kot višjo obliko vključevanja, saj učinkovitosti (Ahmed et al., 2020; Petravić et al., poleg tega, da se prikazuje na zidu Facebooka, 2021). Med najpogostejše razloge za to, da se prispeva tudi k temu, na kakšen način se uporabnik posamezniki ne nameravajo cepiti proti covidu-19 (samo)predstavlja na omrežju. Komentarji so spadajo skrb za neželene učinke cepljenja in medtem vidni samo na zidu Facebooka in jih kmalu dolgoročne učinke, ki jih ima lahko na njihovo spodrinejo druge objave (Kim & Yang, 2017). Več zdravje; mnenje, da cepivo ni varno ter prevelik kot ima objava vključevanja vanjo, večji pomen in pritisk nad cepljenjem (Hočevar Grom et al., 2022). vidnost pridobiva prek družbenega omrežja (Bil- V okviru raziskave trendov in učinkov covida-19 v Jaruzelska & Monzer, 2022). Pokazatelj večjega Sloveniji je Globalni znanstveni center za družbene zanimanja za določeno objavo pa je predvsem v podatke Univerze Maryland (angl. The University številu všečkov in ne številu komentarjev (Nastisin of Maryland Social Data Science Center Global) et al., 2019). Višje število odzivov na objavo lahko v sodelovanju s Facebookom kot najbolj pogoste povezujemo tudi s kredibilnimi informacijami, je odgovore pri oklevanju za cepljenje proti covidu-19 pokazala raziskava, ki je proučevala povezanost (podatki, zbrani februarja 2022) izpostavila skrb med lastnostmi računov oziroma objav in pred neželenimi učinki po cepljenju in skeptičnost dezinformacijami, nepreverjenimi informacijami glede učinkovitosti cepiv (SLOVENIA: COVID-19 ter pravilnimi informacijami (Ahmed et al., Country Profile, 2021). 2020). Všečki so povezani s čustvi, komentarji s kognitivnim vidikom in delitve objav s čustvenim Profil NIJZ je pomemben vir kredibilnih informacij ali/in kognitivnim vidikom (Kim & Yang, 2017). s področja javnega zdravja. V času pandemije je Pomembno je predvsem razumevanje vključenosti okrepil svoje aktivnosti na družbenih omrežjih, s in vedenj posameznikov prek družbenih omrežij, ki ciljem širjenja kredibilnih informacij uporabnikom so tako posledica kot vzrok njihovega vedenja med (Ahmed et al., 2020; Azer et al., 2021). V lanskem pandemijo. Vključenost uporabnikov v družbena letu (2021) je NIJZ profil prek objav na Facebooku omrežja je lahko torej osnovna (posamezniki dosegel kar 1.256.280 ljudi, profil NIJZ pa je všečkajo objavo) ali višja (posamezniki ustvarjajo obiskalo 108.221 ljudi. NIJZ profil na Facebooku objave) (Azer et al., 2021). Njihovo vključevanje ima 83.114 všečkov in 91.366 sledilcev, kar zajema na družbenih omrežjih ima vpliv na spremembo precejšen delež uporabnikov (podatki zajeti na njihovega vedenja in naslavljanja zdravstvenih tem, dan 4. 4. 2022) (NIJZ, 2022). Za primerjavo je kar je še posebej pomembno v času pandemije julija 2021 imel Facebook v Sloveniji 1.255.000 (Gesser-Edelsburg, 2021). uporabnikov (Statista, 2021) oziroma 1,61 milijona uporabnikov v letu 2022 (Datareportal, 2022). V pandemiji covida-19 je pomemben ukrep Prav zaradi visokega števila sledilcev (91.366) in za zaščito prebivalcev njihova precepljenost, visokega dosega svojih objav pa je profil NIJZ na 143 Facebooku pomemben vir javnozdravstvenih 20 objav z največjo vključenostjo javnosti na temo informacij ter ima pomembno vlogo pri podajanju covida-19, od katerih jih bomo pet z največjo tovrstnih informacij. vključenostjo še bolj podrobno raziskali z vidika količine in tipa vključenosti oziroma dimenzije Boljše razumevanje uporabnikovih vključevanj na vključenosti. največjem družbenem omrežju ima pomembno vlogo pri uspešnem naslavljanju in podajanju kredibilnih javnozdravstvenih informacij ciljni 3 REZULTATI javnosti. Zato je namen te raziskave proučevanje objav NIJZ-ja na Facebooku, ki so dosegle najvišjo Na temo covida-19 so uporabnike najbolj zanimale vključenost s strani uporabnikov, s čimer bomo objave, ki so vključevale cepljenje glavnega pridobili boljši vpogled v odzivanje javnosti na epidemiologa s prvim in drugim odmerkom posamezne objave ter stopnjo in načine njihove cepiva, odobritev cepiv, dezinformacijo glede vključenosti. cepiv in neplodnosti, teorije zarot, spodbujanja zdravstvenih delavcev k cepljenju, navodil za 2 METODE izolacijo ob potrjeni okužbi, cepljenja proti covidu-19 po preboleli okužbi, podatka o številu precepljenosti, objave o neželenih učinkih po S kvantitativno metodo raziskovanja in z orodjem cepljenju, ukrepih proti covidu-19, cepljenja Facebook businessa smo zajeli podatke objav na in nosečnic, sporočilu zdravnika iz bolnišnice temo covida-19 na Facebook profilu NIJZ, ki so o cepljenju, sodelovanje mater v raziskavi o dosegle največjo vključenost uporabnikov v letu rojstvu med pandemijo, informacije s serološkim 2021. S kvantitativnim raziskovanjem sistematično testiranjem, nagrado epidemiologa, priporočila in znanstveno pridobivamo podatke o določeni glede telesne dejavnosti, cepljenje za ponovne temi. Raziskovanje poteka na način kvantificiranja stike s starejšimi, navodila ob tesnih stikih z in analiziranja dejavnikov za določen rezultat, z okuženo osebo v vrtcih in spodbudo k upoštevanju uporabo numeričnih podatkov ter analiziranja priporočil. vira, števila, vsebine, časa, množičnosti in načina (Apuke, 2017). Podatki so tako zajemali datum objave, temo objave, format, doseg, število komentarjev, odzivov, delitev, klikov povezave in celotno vključenost uporabnika v posamezno objavo (seštevek aktivnosti uporabnika na določeno objavo). Število odzivov na določeno objavo zajema tako seštevek direktnih odzivov na objavljeno vsebino kot število odzivov na komentarje pod objavljeno vsebino. Vključenost uporabnika v objavo zajema naslednje matrike: delitev, odzive (med katere spada seštevek všečkov, odziva ljubezen, žalost, presenečenje, jeza, smeh in sočustvovanje), shranitev objave, komentarje, interakcije, oglede videa, oglede slik in klike na povezavo (Meta, 2022). Vključili smo objave na temo covida-19 v obdobju od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021. Izvzete so bile objave v Instagramu, zgodbe in oglasi. Gre torej za objave organskega dosega. Prav tako so bile izvzete objave, ki niso povezane s covidom-19, in tiste, ki so bile dodatno promovirane s sredstvi. V analizo je bilo vključenih 144 Graf 1: Vključenost uporabnikov glede na temo in po posameznih dimenzijah vključenosti 30000 Kliki povezave Delitve Odzivi 20000 Komentarji 10000 0 Cepl- Mario Cepiva Cepiva Spod- Cepl- Cepil se Cepl- Teorije Danes Pri- Delova Ukrepi Izola- Ob Sero- Mama Izbolj- Tesni Pripo-jenje Fafan- proti proti buda jenje bom, jenje- zarot. smo merja- oseb- zaza- cija ob okužbi loško dojenč- šajmo stik ročila Maria gel CO- SARS- zdrav- po pre- da bom proti co- v SLO va nost jezitev potrjeni s SARS- testi- ka ro- epide- otrok glede Fafan- prejme VID-19, CoV-2 stvenim boleli lahko vidu-19, presegli okužbe leta korona- okužbi. CoV-2 ranje. jenega miolo- v vrtcu telesne gla 2. od- razvita NE po- delav- bolezni spet pos- 300.000 s covi- 2020 - virusa imate v času ško ali šoli z dejav- dom-19 Mario uspešni noseč- pan- situa- osebo s nosti s 1. merek in odo- vzroča- cem k covd-19 videl netek ceplje- z Fafan- proti nice demije cijo z potr- v času odmer- cepiva. brena v jo cepljen- je smi- svoje splošne nih s 1. nežele- gel gripi. večje - sode- upošte- jeno širjenja kom EU, so neplod- ju proti selno. vnuke. bolniš- odmer- nimi tve- lovanje vanjem okužbo covi- cepiva. varna in nosti. covi- #Cepi- nice kom. učinki ganje v razis- pripo- s SARS- da-19. učinko- du-19. moSe Celje. po cepl- za hujši kavi. ročil za CoV-2. vita. Projekt jenju. potek prepre- bolez- čevanje. Imuno ni. Vakci- net 21.651 20.016 10.548 9.567 9.747 8.567 6.437 6.894 5.753 5.687 5.431 4.598 5.198 5.107 4.071 3.152 3.346 2.301 2.431 2.061 68 31 140 84 41 84 21 48 63 14 73 24 33 95 45 38 76 18 35 24 1.784 1.169 1.326 748 543 551 632 333 446 476 427 998 409 518 527 192 161 182 77 248 1.344 884 855 677 727 527 669 417 472 268 292 559 277 157 177 324 36 158 19 172 V zgornjem grafu je prikazana vključenost uporabnikov glede na temo posamezne objave. Vključenost je upoštevana kot seštevek klikov povezave, delitev, odzivov in komentarjev objav. Pet objav z največjo vključenostjo je bilo: cepljenje epidemiologa s prvim odmerkom, cepljenje epidemiologa z drugim odmerkom, varnost in učinkovitost odobrenih cepiv v Evropski uniji, mit o cepivih in neplodnosti in spodbuda zdravstvenim delavcem k cepljenju proti covidu-19. V načinu vključenosti v objave so prevladovali kliki na povezave, sledili so odzivi. V nadaljevanju smo obravnavali »top pet« objav, pri katerih smo se podrobneje osredotočili še na delitve, odzive in komentarje ter format objav. 145 Graf 2: Vključenost v top pet objav 100 % 2 % 1 % 6 % 6 % 3 % 90 % 80 % 41 % 70 % 56 % 56 % 50 % 57 % 60 % 50 % 40 % 30 % 55 % Delitve 20 % 42 % 42 % 45 % 37 % Odzivi 10 % 0 % Komentarji Cepljenje Mario Fafangel Cepiva proti Cepiva proti Spodbuda Maria Fafangla prejme COVID-19, razvita SARS-CoV-2 zdravstvenim s 1. odmerkom 2. odmerek in odobrena v NE povzročajo delavcem k cepiva. cepiva. Eu, so varna in neplodnosti. cepljenju proti učinkovita. Covidu-19. V »top pet« objav so bili uporabniki v največji Graf 3 prikazuje skupen doseg prvih pet objav meri vključeni z odzivi, sledili so komentarji in z največjo vključenostjo uporabnikov glede nato delitve. V prvi in drugi objavi cepljenja na posamezno temo. Prvih pet objav je imelo epidemiologa so odzivi zajemali 56 %, komentarji skupni doseg uporabnikov 503.004. Prva objava 42 % in delitve 2 % prva in 1 % druga objava. V s cepljenjem epidemiologa s prvim odmerkom tretji objavi s formatom video posnetka o varnosti cepiva proti covidu-19, ki je bila v začetnem in učinkovitosti cepiv so prevladovali odzivi (57 %), obdobju po prihodu cepiva proti covidu-19 v sledili komentarji (37 %) in delitve (6 %). V četrti Slovenijo, je dosegla 116.996 uporabnikov. Druga objavi o mitu glede neplodnosti in cepiv proti objava s cepljenjem epidemiologa z drugim covidu-19 so prevladovali odzivi (50 %), sledili odmerkom cepiva je dosegla 93.549 uporabnikov. komentarji (45 %) in delitve objave (6 %). V peti Tretja objava glede varnosti in učinkovitosti cepiv objavi o spodbudi zdravstvenih delavcev k cepljenju proti covidu-19 je dosegla 107.814. Četrta objava proti covidu-19 so prevladovali komentarji (55 %), glede mita o cepivu je dosegla 98.192 uporabnikov. sledili odzivi na objavo (41 %) in delitve (3 %)1. Peta objava o spodbudi zdravstvenih delavcev k Peta objava je edina, pri kateri je bila višja stopnja cepljenju je dosegla 86.453 uporabnikov. vključevanja v objavo na kognitivni ravni, torej s komentarji. Graf 3: Doseg objav glede na teme 120.000 116.996 107.814 98.192 100.000 93.549 86.453 80.000 60.000 40.000 20.000 0 Cepljenje Mario Fafangel Cepiva proti Cepiva proti Spodbuda Maria Fafangla prejme COVID-19, razvita SARS-CoV-2 zdravstvenim s 1. odmerkom 2. odmerek in odobrena v NE povzročajo delavcem k cepiva. cepiva. Eu, so varna in neplodnosti. cepljenju proti učinkovita. Covidu-19. 1 Podrobno število komentarjev, odzivov in delitev je opredeljeno v Grafu 1. 146 4 RAZPRAVA vseh treh oblik vključenosti) (Al-Zaman, 2021; Azer et al., 2021). Visoko kognitivno vključenost Pandemija covida-19 je premaknila komunikacijo uporabnikov v zadnji objavi lahko povezujemo med posamezniki na splet in povzročila tudi s tem, da so uporabniki enačili spodbudo s povečanje uporabe družbenih medijev (Al- pritiskom k cepljenju, kar predstavlja enega izmed Zaman, 2021). Poleg medosebnih komunikacij razlogov za oklevanje k cepljenju proti covidu-19 so družbena omrežja pričela predstavljati glavni (Hočevar Grom et al., 2021a). Na splošno sicer vir zdravstvenih informacij (Azer et al., 2021). večje zanimanje za objavo predstavljajo odzivi, Premik javnosti na splet vse bolj prepoznavajo vendar gre pri komentiranju objave za večjo tudi zdravstvene institucije, ki s tem izkoriščajo vključenost in pomembnost objave (Kim & Yang, priložnost za dvosmerno komuniciranje s svojimi 2017; Nastisin et al., 2019). Prav tako sta bili prvi dve uporabniki (Jelen-Sanchez, 2017). Ključno je objavi z največjo vključenostjo uporabnikov ravno predvsem razumevanje uporabnikovih vključevanj pri cepljenju epidemiologa, kjer so se uporabniki v objave institucij, saj lahko na ta način institucije najbolj vključili v objavo z odzivi (predstavljajo 56 izoblikujejo uspešne strategije komuniciranja ter % delež tipa vključenosti), sledili pa so komentarji naslavljajo interese in skrbi uporabnikov, kar je (42 % oziroma 1.344 in 42 % oziroma 884). Glede še posebej pomembno v kriznem obdobju, kot je na visok delež odzivov lahko sklepamo, da je pandemija covida-19. Pri njenem obvladovanju je šlo za objavo s pomembno tematiko, vendar z pomemben ukrep predvsem precepljenost, na nižjo stopnjo kognitivnega vključevanja (nižje katero pa vplivajo tudi informacije, pridobljene število komentarjev) (Kim & Yang, 2017; Men prek družbenih omrežij (Schaffer Deroo et al., & Tsai, 2013). Med prvimi petimi objavami je 2020; Zhao & Zhang, 2017). največ delitev dosegla objava glede varnosti in učinkovitosti cepiv, kar lahko povezujemo s tem, Skupen doseg 20 objav, ki smo jih analizirali da skrb glede varnosti cepiv spada med glavne v raziskavi je bil 1.490.227 uporabnikov. razloge za posameznikovo oklevanje glede Podrobneje smo analizirali prvih pet objav z cepljenja proti covidu-19 (Hočevar Grom et al., največjo vključenostjo uporabnikov. Med temi 2022). Tudi tuje raziskave so pokazale, da je skrb so bile teme objav cepljenje epidemiologa, glede varnosti in učinkovitosti cepiv eden izmed varnost in učinkovitost razvitih cepiv, naslavljanje glavnih razlogov pri nenaklonjenosti k cepljenju dezinformacije o cepivih in neplodnosti ter proti covidu-19 (Cal aghan et al., 2021; Lin et al., spodbuda k cepljenju zdravstvenih delavcev. Tema 2021). Izredno pomembno pa je tudi zaupanje objav, v katere so se uporabniki najbolj vključevali, v pravi vir informacij in po raziskavi SI-PANDA so med drugim naslavljale tudi največje razloge za imajo osebni zdravniki visoko stopnjo zaupanja skrb glede cepljenja proti covidu-19. Zadržanost (povprečna vrednost 5,5 na 7–stopenjski lestvici do cepljenja je po raziskavi SI-PANDA predvsem zaupanja), medtem ko mladi ostajajo kritični povezana s hitrim razvojem cepiv in pomisleki do informacij pridobljenih iz družbenih medijev glede učinkovitosti le-teh. Med največje razloge, (Vrdelja, Vrbovšek et al., 2021). da se posamezniki ne odločajo za cepljenja, po raziskavi SI-PANDA spada tudi skrb glede neželenih učinkov po cepljenju, dolgoročne učinke, ki jih imajo lahko cepiva, mnenje, da cepivo ni varno in prehud pritisk nad cepljenjem (Hočevar Grom, et al., 2022). V kolikor izvzamemo klike na povezavo kot del vključevanja, so se uporabniki v prvih štirih objavah največ vključevali z odzivi, ki jih sestavljajo všeček, žalost, jeza, presenečenje, smeh, sočutje in ljubezen, razen v zadnji (spodbuda k cepljenju zdravstvenih delavcev), kjer so uporabniki pokazali visoko stopnjo vključenosti s komentarji (55 % od 147 5 ZAKLJUČEK LITERATURA Krizna situacija, v kateri se je zaradi pandemije Ahmed, N., Shahbaz, T., Shamim, A., Shafiq Khan, K., covida-19 znašel ves svet, je povzročila nove Hussain, S. M., & Usman, A. (2020). The COVID-19 premike v komuniciranju z javnostmi. Ta je Infodemic: A Quantitative Analysis Through pričela še toliko bolj kot prej pridobivati aktualne Facebook. Cureus, 12(11), e11346. https://doi. zdravstvene informacije prek spleta oziroma org/10.7759/cureus.11346 prek družbenih omrežij, ki so postala pomemben Al-Zaman M. S. (2021). An exploratory study of social vir tako kredibilnih kot lažnih informacij. S media users’ engagement with COVID-19 vaccine- pravimi pristopi lahko zdravstvene institucije related content. F1000Research, 10, 236. https:// prispevajo k zdravstveni koristi skupnosti in prek doi.org/10.12688/f1000research.51210.3 družbenih omrežij na hiter način širijo kredibilne Apuke, O. D. (2017). Quantitative Research Methods : informacije ter prispevajo k odgovornem A Synopsis Approach. Kuwait Chapter of Arabian vedenju posameznikov med pandemijo in Journal of Business and Management Review, širjenju zaščitnega vedenja. Za uspešne pristope 6(11), 40–47. https://doi.org/10.12816/0040336 pa je pomemben razvoj primernih strategij komuniciranja, ki bodo zgrajene na razumevanju Azer, J., Blasco-Arcas, L., & Harrigan, P. (2021). uporabnikovih vključevanj na družbenih omrežjih. #COVID-19: Forms and drivers of social media users’ engagement behavior toward a global Za primerno komunikacijo z uporabniki je torej crisis. Journal of Business Research, 135(1) , 99-111. ključno razumevanje dvosmernega procesa, https://doi.org/10.1016/j.jbusres.2021.06.030 ki se dogaja na družbenih omrežjih oziroma uporabnikovih interakcij s profilom določene Bil-Jaruzelska, A., & Monzer, C. (2022). All About institucije. Facebook ima kot najbolj uporabljeno Feelings? Emotional Appeals as Drivers of User družbeno omrežje na svetu z visokim številom Engagement With Facebook Posts. Politics uporabnikov zato pomembno vlogo. and Governance, 10(1), 172–184. https://doi. org/10.17645/pag.v10i1.4758 Eden izmed pomembnih profilov na Facebooku Carr, C. T., Wohn, D. Y., & Hayes, R. A. (2016). As social je tudi NIJZ, ki lahko s svojim dosegom vpliva na support: Relational closeness, automaticity, and širjenje kredibilnih informacij do posameznikov. interpreting social support from paralinguistic Raziskovanje vključenosti uporabnikov na digital affordances in social media. Computers največjem družbenem omrežju je zato ključno in Human Behavior, 62, 385–393. https://doi. za prilagoditev načinov komuniciranja oziroma org/10.1016/j.chb.2016.03.087 podajanja informacij do uporabnikov. Informacije, Cal aghan, T., Moghtaderi, A., Lueck, J. A., Hotez, P., ki jih posameznik pridobi prek družbenih omrežij, Strych, U., Dor, A., Fowler, E. F., & Motta, M. (2021). pa lahko vplivajo tudi na njegovo spremembo Correlates and disparities of intention to vaccinate vedenja oziroma nadaljnje odločitve, ki imajo against COVID-19. Social science & medicine med pandemijo covida-19 še posebej pomembno (1982), 272, 113638. https://doi.org/10.1016/j. vlogo. Spremembe, ki jih je povzročila pandemija socscimed.2020.113638 covida-19, pa od zdravstvenih institucij zahtevajo Datareportal. (2022). DIGITAL 2022: SLOVENIA. https:// nova raziskovanja in adaptacijo komunikacijskih datareportal.com/reports/digital-2022-slovenia strategij. Dubovi, I., & Tabak, I. (2021). Interactions between emotional and cognitive engagement with science on YouTube. Public Understanding of Science, 30(6), 759–776. https://doi. org/10.1177/0963662521990848 Fox, S., & Duggan, M. (2013). Health Online 2013. https://www.pewinternet.org/wp-content/ uploads/sites/9/media/Files/Reports/PIP_ HealthOnline.pdf (Archived by WebCite® at https:// www.webcitation.org/74sbsnhYG) 148 Gesser-Edelsburg, A. (2021). How to make health and Loss, J., & von Uslar, C. (2021). How German health risk communication on social media more “social” insurance providers use social online networks to during covid-19. Risk Management and Healthcare promote healthy lifestyles: a content analysis of Policy, 14, 3523–3540. https://doi.org/10.2147/ Facebook® accounts. BMC Medical Informatics and RMHP.S317517 Decision Making, 21(1). https://doi.org/10.1186/ s12911-021-01433-w Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A. Rehberger, M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, Lovari, A., & Parisi, L. (2014). Listening to digital publics M., Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., Investigating citizens’ voices and engagement Carli, T., Klepac, P., Vrdelja, M., Žagar, J., Prijon, within Italian municipalities’ Facebook Pages. T., & Zaletel, M. (2021a). Pandemija covid-19 v Public Relations Review, 41, 205–213. Sloveniji: Izsledki panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), 9. val. https:// Men, L. R., & Tsai, W.-H. S. (2014). Perceptual, www.cepimose.si/wp-content/uploads/2021/04/ Attitudinal, and Behavioral Outcomes of PANDA-porocilo-po-9.-valu_KONCNO.cleaned.pdf Organization–Public Engagement on Corporate Social Networking Sites. Journal of Public Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A. Rehberger, Relations Research, 26(5), 417–435. https://doi. M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, org/10.1080/1062726X.2014.951047 M., Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., Carli, T., Klepac, P., Vrdelja, M., Žagar, J., Prijon, Men, L. R., & Tsai, W.-H. S. (2013). Beyond liking or T., & Zaletel, M. (2021b). PANDEMIJA COVID-19 fol owing: Understanding public engagement V SLOVENIJI Izsledki spletne raziskave o vplivu on social networking sites in China. Public pandemije na življenje (SI-PANDA), 18. val. https:// Relations Review, 39(1). https://doi.org/10.1016/j. www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ pubrev.2012.09.013 panda_porocilo_po_18._valu_koncno_0.pdf Meta. (2022a). Meta for business. https://www. Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A. Rehberger, facebook.com/business/help/735720159834389 M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, Meta. (2022b). Reactions - Facebook app. https://www. M., Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., facebook.com/brand/resources/facebookapp/ Carli, T., Klepac, P., Vrdelja, M., Žagar, J., Prijon, reactions T., & Zaletel, M. (2022). Pandemija covid-19 v sloveniji. https://www.cepimose.si/wp-content/ Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022). Interno uploads/2022/01/PANDA-porocilo-po-19.-valu_ poročilo NIJZ. koncno.pdf Nastisin, L., Fedorko, R., Vavrecka, V., Bacík, R., & Jelen-Sanchez, A. (2017). Engagement in public Rigelský, M. (2019). Quantitative study of selected relations discipline: Themes, theoretical Facebook marketing communication engagement perspectives and methodological approaches. factors in the optics of different post types. Public Relations Review, 43(5), 934-944. https:// Innovative Marketing, 15(3), 16–25). https://doi. doi.org/10.1016/j.pubrev.2017.04.002 org/10.21511/im.15(3).2019.02 Khan, M. L. (2017). Social media engagement: What Neely, S., Eldredge, C., & Sanders, R. (2021). Health motivates user participation and consumption on information seeking behaviors on social media YouTube? Computers in Human Behavior, 66, 236– during the covid-19 pandemic among american 247. https://doi.org/10.1016/j.chb.2016.09.024 social networking site users: Survey study. Journal of Medical Internet Research, 23(6). https://doi. Kim, C., & Yang, S. U. (2017). Like, comment, and share org/10.2196/29802 on Facebook: How each behavior differs from the other. Public Relations Review, 43(2), 441–449. Nowland, R., Necka, E. A., & Cacioppo, J. T. (2018). https://doi.org/10.1016/j.pubrev.2017.02.006 Loneliness and Social Internet Use: Pathways to Reconnection in a Digital World? Perspectives on Lin, C., Tu, P., & Beitsch, L. M. (2021). Confidence Psychological Science, 13(1), 70–87. https://doi. and receptivity for covid-19 vaccines: A rapid org/10.1177/1745691617713052 systematic review. Vaccines, 9(1), 1–32. https:// doi.org/10.3390/vaccines9010016 149 Petravić, L., Arh, R., Gabrovec, T., Jazbec, L., Rupčić, N., Vrdelja, M., Vrbovšek, S., Klopčič, V., Dadaczynski, K., Starešinič, N., Zorman, L., Pretnar, A., Srakar, A., & Okan, O. (2021). Facing the growing COVID-19 Zwitter, M., & Slavec, A. (2021). Factors affecting infodemic: Digital health literacy and information- attitudes towards covid-19 vaccination: An online seeking behaviour of university students in survey in slovenia. Vaccines, 9(3), 1–15. https://doi. Slovenia. International Journal of Environmental org/10.3390/vaccines9030247 Research and Public Health, 18(16). https://doi. org/10.3390/ijerph18168507 Schaffer Deroo, S., Pudalov, N. J., & Fu, L. Y. (2020). Planning for a COVID-19 Vaccination Program. Wang, Y., & Yang, Y. (2020). Dialogic communication on JAMA - Journal of the American Medical social media: How organizations use Twitter to build Association, 323(24), 2458–2459. https://doi. dialogic relationships with their publics. Computers org/10.1001/jama.2020.8711 in Human Behavior, 104, 106183. https://doi.org/ https://doi.org/10.1016/j.chb.2019.106183 SLOVENIA: COVID-19 Country Profile. (2021). Slovenia. Zhao, Y., & Zhang, J. (2017). Consumer health Statista. (2021). Facebook users in Slovenia from information seeking in social media: a literature September 2018 to July 2021. https://www.statista. review. Health Information and Libraries Journal, com/statistics/1029994/facebook-users-slovenia/ 34(4), 268–283. https://doi.org/10.1111/hir.12192 Statista. (2022). Most popular social networks worldwide as of January 2022, ranked by number of monthly active users. https://www.statista.com/ statistics/272014/global-social-networks-ranked- by-number-of-users/ Swire-Thompson, B., & Lazer, D. (2019). Public health and online misinformation: Chal enges and recommendations. Annual Review of Public Health, 41, 433–451. https://doi.org/10.1146/annurev- publhealth-040119-094127 Taylor, M., & Kent, M. L. (2014). Dialogic Engagement: Clarifying Foundational Concepts. Journal of Public Relations Research, 26(5), 384–398. https://doi. org/10.1080/1062726X.2014.956106 Valicon. (2021). Raziskava iPROMa in Valicona: Močno povečana medijska potrošnja digitalnih vsebin in storitev. https://www.valicon.net/sl/2021/05/ raziskava-iproma-in-valicona-mocno-povecana- medijska-potrosnja-digitalnih-vsebin-in-storitev/ Vrdelja, M., Klopčič, V., & Učakar, V. (2021). Namera za cepljenje proti covidu-19 skozi prizmo iskanja informacij in zaupanja v njihove vire pri študentski populaciji v Sloveniji. In B. Gabrovec, I. Eržen, A. Trop Skaza, M. Fafangel, M. Vrdelja, & Š. Selak (Eds.), Javno zdravje in COVID-19 (pp. 128–135) https://www.nijz.si/sl/publikacije/ zbornik-povzetkov-in-recenziranih-prispevkov- javno-zdravje-in-covid-19. https://www.nijz.si/sl/ publikacije/zbornik-povzetkov-in-recenziranih- prispevkov-javno-zdravje-in-covid-19 150 VLOGA DIGITALIZACIJE Dalibor Stanimirović1, Živa Rant2 PRI OBVLADOVANJU 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo 2 Nacionalni inštitut za javno zdravje JAVNOZDRAVSTVENIH GROŽENJ: SKOKOVITA THE ROLE OF RAST UPORABE REŠITEV DIGITALISATION IN E-ZDRAVJA V OBDOBJU THE MANAGEMENT OF PANDEMIJE COVID-19 PUBLIC HEALTH THREATS: V SLOVENIJI RAPID GROWTH IN Povzetek THE USE OF E-HEALTH Celovita digitalizacija slovenskega zdravstvenega SOLUTIONS DURING THE sistema in uporaba nacionalnih rešitev eZdravja COVID-19 PANDEMIC bi državljanom in zdravstvenim delavcem zagotovila premostitev številnih ovir pri iskanju IN SLOVENIA podatkov in informacij, ki so relevantne za kakovostno zdravstveno obravnavo, upravljavcem pa bi omogočila boljše spremljanje poslovanja Abstract zdravstvenih zavodov ter na dokazih temelječe odločanje in ukrepanje. Prispevek analizira vlogo The wide-ranging digitalisation of the Slovenian digitalizacije in uporabo izbranih rešitev eZdravja healthcare system and the use of national v obdobju pandemije Covid-19 v Sloveniji, ki eHealth solutions would ensure that citizens je spodbudila veliko rast zanimanja za procese and healthcare professionals overcome many uvajanja digitalnih rešitev in potencialne koristi, obstacles in finding data and information relevant ki jih le-te prinašajo. Raziskava izhaja iz pregleda to quality healthcare treatment, and enable literature, ki ji v kasnejših fazah sledijo razgovori managers to better monitor the operations of s strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za healthcare institutions, and conduct evidence- javno zdravje, ki upravljajo rešitve eZdravja, in based decision-making and measures. The paper vpogled v dejanske statistične podatke o uporabi analyzes the role of digitalisation and the use of izbranih rešitev iz njihovih administratorskih selected eHealth solutions in the period of the modulov. Izsledki raziskave nakazujejo, da bi Covid-19 pandemic in Slovenia, which stimulated pandemija Covid-19 lahko pomenila prelomnico a big growth of interest in the processes of v dojemanju digitalizacije, ki postaja ne le ključen introducing digital solutions and the potential instrument za upravljanje javnega zdravja, ampak benefits they bring. The research is based on a tudi nepogrešljiv dejavnik pri prizadevanjih za review of the literature, fol owed in the later stages izkoriščanje obstoječih zmogljivosti in razvoj by interviews with experts from the National zdravstvenega sistema ter opolnomočenje Institute of Public Health, who manage eHealth pacientov v nacionalnih in mednarodnih solutions, and insight into actual statistics on the javnozdravstvenih krizah. use of selected solutions from their administrator modules. The results of the study suggest that Ključne besede: digitalizacija, javno zdravje, the Covid-19 pandemic could mark a turning Covid-19, eZdravje, Slovenija point in the perception of digitalisation, which 151 is becoming not only a key instrument for public bi izboljšali načrtovanje in upravljanje tako health management but also an indispensable posameznih izvajalcev zdravstvene dejavnosti kot factor in efforts to exploit existing capacities and tudi zdravstvenega sistema v celoti (Stanimirović, develop the health system, and empower patients 2015). Raziskave kažejo, da imajo uspešni projekti in national and international health crises. digitalizacije zdravstva izjemen strateški pomen za nadaljnji razvoj zdravstvenega sistema in Keywords: digitalisation, public health, Covid-19, daljnosežen vpliv na gospodarsko rast in družbeni eHealth, Slovenia razvoj (Wolff et al., 2020). Projekt digitalizacije slovenskega zdravstva 1 UVOD (eZdravje), ki sledi nacionalnim, evropskim kot tudi usmeritvam Svetovne zdravstvene organizacije, je Javni zdravstveni sistem v Sloveniji se v zadnjih eden ključnih dolgoročnih ciljev javnega sektorja v letih spopada s številnimi izzivi, zaradi različnih Sloveniji (Cardenas, 2021; Ministrstvo za zdravje, sistemskih in družbeno-ekonomskih okoliščin ter 2005). Sistem eZdravje združuje vrsto digitalnih neugodnih javnozdravstvenih trendov (WHO, rešitev za varnejše in učinkovitejše zdravstvene 2016). Zdravstveni sistem se na eni strani sooča storitve. Cilj eZdravja je uvedba sodobnih in z vprašanji upravljanja in pomanjkanjem virov, večstransko uporabnih digitalnih rešitev v na drugi pa s pogosto zastarelo in neprimerno poslovanje slovenskega zdravstvenega sistema zakonodajo. Za soočanje s temi izzivi in ter povezava lokalnih informacijskih sistemov v zagotavljanje vzdržnosti javnega zdravstvenega funkcionalen nacionalni zdravstveni informacijski sistema so potrebne temeljite in obsežne sistem. Tovrstna povezava lokalnih informacijskih spremembe sedanje ureditve zdravstvenega sistemov državljanom in zdravstvenim delavcem varstva. V tej luči je proces digitalizacije ključen zagotavlja premostitev številnih ovir pri iskanju za inovacije in vzpostavitev učinkovitejšega informacij, ki so relevantne za proces zdravstvene in uspešnejšega zdravstvenega sistema. Izraz obravnave (Ammenwerth, 2018), upravljavcem »digitalizacija« je v tem besedilu opredeljen kot pa omogoča boljše spremljanje poslovanja celovita vpeljava informacijske in komunikacijske zdravstvenih zavodov ter bolj kakovostno izvajanje tehnologije v operativne in poslovne procese odločevalskih procesov in sprejemanje potrebnih zdravstvenega sistema. V mednarodnih strateških ukrepov. S celovito digitalizacijo zdravstvenega dokumentih digitalizacija predstavlja enega sistema si slovensko zdravstvo zagotavlja možnosti bistvenih instrumentov za doseganje izboljšane za še bolj kakovostno in strokovno delo s pacienti, zdravstvene obravnave pacientov in zagotavljanje hitro in varno upravljanje zdravstvenih informacij pravočasnega spremljanja vseh parametrov in podatkov, nadaljnji razvoj zdravstvenega sistema delovanja v zdravstvenem sistemu (Evropska ter njegovo konkurenčno vključevanje v evropski komisija, 2018). Zadnji slovenski strateški dokument prostor. Slovensko eZdravje v sedanji obliki Resolucija nacionalnega plana zdravstvenega zajema digitalne rešitve, kot so elektronski recept varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« (eRecept), elektronsko naročanje (eNaročanje), navaja več specifičnih ciljev na področju Centralni register podatkov o pacientih (CRPP, ki digitalizacije v zdravstvu. V skladu z dokumenti vsebuje specialistične izvide, mikrobiološke izvide, EU, ki poudarjajo učinkovitost, dostopnost in odpustna pisma, ambulantne izvide, cepljenja fleksibilnost zdravstvenih sistemov, kot krovni in druge zapise o pacientu) in Portal zVEM, strateški cilj izpostavlja predvsem implementacijo če naštejemo le nekatere najpomembnejše. enotnih in učinkovitih digitalnih rešitev. Takšne Glede na dogodke od objave prvega strateškega digitalne rešitve bi zagotovile ustrezne podatke dokumenta o digitalizaciji zdravstva v letu 2005, za zdravstveno obravnavo pacientov in podpirale predstavlja implementacija rešitev eZdravja, ki na dokazih temelječe sprejemanje upravljavskih je bila izvedena od leta 2016 dalje, pomemben odločitev (Ministrstvo za zdravje, 2016). Zanesljivi mejnik v zgodovini razvoja slovenskega zdravstva zdravstveni, finančni in upravljavski podatki (Stanimirović et al., 2021). Namen raziskave je preučiti ozadje in pomen digitalizacije slovenskega 152 zdravstva ter razčleniti različne uporabniške vidike do konca novembra 2021 pa že 104.684 zahtevkov že implementiranih rešitev eZdravja v Sloveniji. V uporabnikov rešitev eZdravja iz celotne Slovenije skladu s slednjimi izhodišči se prispevek osredotoča (NIJZ, 2021). Ogromen skok v številu zahtevkov na vlogo digitalizacije in analizo uporabe eRecepta, oz. vprašanj v letu 2021 gre pripisati predvsem eNaročanja, CRPP in Portala zVEM v obdobju velikemu zanimanju državljanov za naročanje na pandemije Covid-19 v Sloveniji. cepljenje proti Covidu-19 in pridobivanje digitalnih Covid-19 potrdil. Glede na to, da strokovnjaki z NIJZ sodelujejo pri obravnavi in reševanju tako velikega 2 METODE števila zahtevkov oz. vprašanj uporabnikov na letni ravni, lahko podajo relativno zanesljivo in Prispevek predstavlja poglobljeno analizo objektivno oceno tako uporabniške izkušnje na eni vloge digitalizacije in uporabe izbranih rešitev strani, kot tudi tehnološke ustreznosti in kakovosti eZdravja (eRecept, eNaročanje, Portal zVEM in rešitev eZdravja. Analiza vloge in uporabe izbranih CRPP) v obdobju pandemije Covid-19 v Sloveniji. rešitev eZdravja, v smislu pregleda literature s tega Analiza je bila na eni strani izvedena na podlagi področja ter projektne dokumentacije in tehničnih pregleda literature s tega področja (Glöggler specifikacij je bila izvedena v drugi polovici leta & Ammenwerth, 2021; Tulu et al., 2016), ter 2021. Strukturirani razgovori s strokovnjaki NIJZ projektne dokumentacije in tehničnih specifikacij in pridobitev statističnih podatkov iz poslovnih in obravnavanih digitalnih rešitev. Na drugi strani je administratorskih modulov pa so bili izvedeni v analiza temeljila na podlagi strokovnega mnenja obdobju od januarja do aprila 2022. in izkušenj 16 strokovnjakov na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki upravljajo Prispevek se osredotoča na izbrane rešitve z rešitvami eZdravja, in dejanskih statističnih eZdravja predvsem zaradi njihove uporabnosti in podatkov o uporabi omenjenih rešitev iz njihovih pomembnosti tako za paciente kot tudi zdravstvene administratorskih modulov (Sim & Waterfield, delavce ter velikega napredka v zadnjih dveh letih. 2019). Izbira raziskovalne metode je slonela na Sinteza ugotovitev iz literature, uporabniških posebnostih raziskovalnega področja in dejstvu, funkcionalnosti iz tehnične dokumentacije, da je celotno področje digitalizacije zdravstva v statističnih poročil ter stališč strokovnjakov Sloveniji še vedno v relativno zgodnji fazi, zato z NIJZ omogoča oblikovanje verodostojnih in obstaja le ozek krog strokovnjakov z ustreznim na preverljivih podatkih temelječih zaključkov znanjem in izkušnjami na tem področju (Yin, glede izpostavljenih raziskovalnih ciljev. Uporaba 2017). Slednji metodološki pristop je omogočil zgoraj opredeljenega metodološkega okvirja tako vpogled v dosedanja teoretska in tehnološka vključujoč kombinacijo različnih pristopov ter izhodišča tovrstnih digitalnih rešitev, kot tudi tehnik zbiranja podatkov je bila ključnega pomena empirični pregled dejanskega stanja in uporabe za verodostojnost analize uporabe izbranih izbranih rešitev v slovenskem zdravstvenem rešitev eZdravja (Thomas, 2021). Celovita analiza sistemu in širšem družbenem okolju (Mohajan, podatkov, pridobljenih iz raznoterih virov in 2018). Sodelovanje strokovnjakov z NIJZ pri strukturiranih razgovorov s strokovnjaki NIJZ, raziskavi je poleg vpogleda v tehnološko / je v sklepni fazi raziskave zagotavljala ključno tehnične, statistične in upravljavske vidike osnovo za interpretacijo podatkov ter oblikovanje delovanja rešitev eZdravja, omogočilo tudi kritičen konsistentnih zaključkov glede raziskovalnih in temeljit vpogled v uporabniške vidike omenjenih izhodišč prispevka, ki naslavljajo vlogo digitalizacije rešitev. Strokovnjaki z NIJZ so namreč dobro in uporabo izbranih rešitev eZdravja. seznanjeni z uporabniškimi izkušnjami pacientov in zdravstvenih delavcev na terenu ter njihovim zadovoljstvom z rešitvami, saj skrbniki rešitev vsakodnevno sodelujejo pri reševanju zahtevkov in odgovarjanju na vprašanja preko Službe za pomoč uporabnikom, ki je v letu 2020 zabeležila 15.217, 153 3 REZULTATI povprečje). V absolutnih številkah to pomeni več kot 1.171.000 eReceptov na mesec. Podobno je bil Kljub pomanjkanju enotnih strateških dokumentov delež eNapotnic v sklopu eNaročanja v letu 2021 v in smernic, je v zadnjih letih prišlo do znatnega povprečju skoraj 96 % na mesec (več kot 322.000 napredka pri implementaciji in uporabi posameznih eNapotnic na mesec). rešitev eZdravja. Glede na dinamiko dogodkov Število zdravstvenih dokumentov, ki jih izvajalci od objave prvega strateškega dokumenta na zdravstvene dejavnosti pošiljajo v CRPP, nenehno področju digitalizacije zdravstva iz leta 2005, narašča. Portal zVEM je imel v letu 2019 nekaj predstavlja implementacija slednjih rešitev več kot 768.000 obiskov v primerjavi s 1.883.854 pomembno prelomnico. Ob tem upamo, da zadnji obiski v letu 2020 in 23.975.212 obiski v letu 2021. dogodki na področju eZdravja potrjujejo vse večje Tabela 1 prikazuje kumulativno rast uporabe zavedanje odločevalcev in predvsem uporabnikov, rešitev eZdravja v Sloveniji na letni ravni od da imajo sodobne digitalne rešitve velik vpliv na njihove uvedbe v zdravstveni sistem leta 2016 do upravljanje javnega zdravja ter zagotavljajo nujno konca leta 2021. Z leti je mogoče opaziti stalno podporo pri vseh procesih odločanja, načrtovanja rast uporabe rešitev eZdravja in verjetno je, da in upravljanja v zdravstvenem sistemu. Slednje bo ta rast še bolj intenzivna od pričakovane rasti potrjujejo statistični podatki in različne evalvacije, v naslednjem obdobju, sploh če se bodo težavne ki jih izvajajo nacionalne in mednarodne inštitucije. in nepredvidljive razmere na področju javnega Odstotek eReceptov med vsemi recepti v letu zdravja, zaradi Covid-19, še nadaljevale. 2021 je bil nad 96 % (izračunano kot mesečno Tabela 1: Letna dinamika uporabe rešitev eZdravja v Sloveniji, 2016–2021 2016 2017 2018 2019 2020 2021 eNaročanje Število eNapotnic 241.379 2.509.518 3.564.993 3.946.878 3.273.719 3.871.269 % od vseh napotnic 42,96 84,71 95,11 93,92 94,97 95,99 eRecept Število eReceptov 12.326.845 13.095.808 13.867.192 13.895.517 13.790.000 14.060.730 % od vseh receptov 87,23 88,73 92,33 93,47 95,63 96,06 CRPP Število dokumentov 3.180.704 6.436.900 9.411.132 15.201.309 53.294.237 115.527.06 1 okt. Portal zVEM Število obiskov 669 262.012 548.512 768.255 1.883.854 23.975.212 Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) primer Covid-19 in nekaj dni kasneje razglasili Evropske komisije je sestavljeni indeks, ki zajema epidemijo, so se skladno s tem začela pojavljati relevantne kazalnike o uspešnosti digitalnega vprašanja o koristih eZdravja v teh razmerah. izvajanja storitev in spremlja razvoj digitalne Čeprav je bilo v preteklosti opravljenih več analiz konkurenčnosti držav članic EU. Poročilo DESI in ocen eZdravja, ni bilo izvedenega opazovanja 2019 označuje velik preboj v razvoju in uporabi ali vrednotenja možnih koristi rešitev eZdravja storitev eZdravja v Sloveniji, zaradi česar Slovenijo v kontekstu pandemije. Zanimivo je, da so bili uvršča na 6. mesto v EU (Evropska komisija, doslej preučevani številni vidiki razvoja in uporabe 2019). Položaj Slovenije je precej nad povprečjem digitalnih rešitev v zdravstvu, tudi tisti periferne EU28, prav tako pa je boljši od mnogih držav s narave, ki pogosto kažejo komaj zadostni pomen primerljivim BDP (ali celo višjim) in s primerljivim za legitimen raziskovalni interes. Kljub temu, prebivalstvom. je mogoče odkriti pomanjkanje raziskovalnega zanimanja za tako vitalno področje, kot so Analiza razvitosti, uporabe in učinkovitosti rešitev možne koristi digitalnih rešitev v situacijah, kot eZdravja postavlja Slovenijo visoko na lestvici je pandemija Covid-19. V skladu s temi izhodišči najuspešnejših držav na področju eZdravja. Ko v nadaljevanju podajamo analizo uporabe so v začetku marca 2020 v Sloveniji odkrili prvi rešitev eZdravja v obdobju pandemije Covid-19 v 154 Sloveniji. Vsakodnevno delovanje zdravstvenega pa se je presenetljivo zravnala. Zdravstveni delavci sistema se je med pandemijo ustavilo, izjema so zaradi izrednih okoliščin in drugih inherentnih so bili nujni postopki in zdravljenje onkoloških dejavnikov, pa tudi zaradi pritiska pacientov, pacientov. Delo zdravstvenih delavcev je bilo intenzivneje začeli uporabljati rešitve eZdravja. Po zaradi novih protokolov obravnave in nevarnosti drugi strani pa so pacienti izkazali največji interes okužbe izjemno težko. Na drugi strani so pacienti za spremljanje svojega zdravja in počutja prek zaradi strahu pred okužbo, pa tudi zaradi zdravstvenih dokumentov, ki so dostopni preko spremenjene prakse zdravstvene obravnave in Portala zVEM in CRPP. različnih omejitev, ki so jih postavile zdravstvene ustanove, poskušali čim bolj zmanjšati število Statistični podatki podpirajo zgoraj omenjene osebnih obiskov zdravstvenih ustanov. Različne kvalitativne ugotovitve. Zlasti Portal Zvem in CRPP rešitve v sklopu eZdravja (eRecept, eNaročanje, sta v obdobju zaprtja družbe in takoj zatem doživela Portal zVEM, CRPP) so nenadoma postale edini znatno povečanje uporabe (Graf 1 in 2). Druge način za zagotavljanje hitrih, učinkovitih in varnih rešitve eZdravja, pa so kljub zelo restriktivnemu zdravstvenih storitev ter omogočanje ustrezne delovanju zdravstvenega sistema na večini komunikacije, tako med zdravstvenimi delavci področij in omejenemu sprejemu pacientov, kot tudi med zdravstvenimi delavci in pacienti ohranile razmeroma stabilno raven uporabe ali (Karahanna et al., 2019; Kruse & Beane, 2018). Po celo rast, kar potrjuje tudi njihov kritičen pomen začetnem šoku zaradi pandemije se je zanimanje za zdravstveno obravnavo pacientov in splošno zdravstvenih delavcev in pacientov za uporabo delovanje celotnega zdravstvenega sistema. rešitev eZdravlja čez noč povečalo, učna krivulja Graf 1: Naraščanje števila registriranih uporabnikov Graf 2: Kumulativna rast števila mikrobioloških izvidov Portala zVEM po letih v CRPP, november 2019 – december 2021 500.000 3.000.000 2.615.982 409.900 400.000 2.500.000 2.000.000 300.000 1.500.000 1.300.146 200.000 1.000.000 100.000 476.546 500.000 10.412 24.025 35.820 44.296 8 0 0 2017 2018 2019 2020 2021 nov. feb. maj. avg. nov. feb. maj. avg. nov. 19 20 20 20 20 21 21 21 21 Izkušnje iz pandemije Covid-19 so pokazale, da potrdil o cepljenju, testiranju ali prebolelosti imajo rešitve eZdravja v takšnih situacijah zelo in seveda EU digitalnih Covid-19 potrdil, kar pomembno vlogo. Statistični podatki o uporabi potrjujejo tudi raziskave v drugih državah (Chen et so jasno pokazali, da zdravstveni delavci in al., 2021; Mbunge et al., 2021). pacienti vse bolj prepoznavajo številne koristi eZdravja, sploh v nepričakovanih in kriznih okoliščinah, ki vplivajo na zdravstveni sistem in njegovo delovanje. Poleg tega se je izkazalo, da imajo rešitve eZdravja, za zdravstvene delavce in paciente v takšnih razmerah, še večjo uporabno vrednost kot v »normalnih« okoliščinah. Še posebej veliko zanimanje so uporabniki (tako zdravstveni delavci kot tudi pacienti) v tem obdobju pokazali za vpogled in pridobivanje mikrobioloških izvidov, 155 4 RAZPRAVA in interese večine pomembnih akterjev znotraj zdravstvenega sistema ter doseči relativen Število celovitih in poglobljenih raziskav, ki se konsenz okrog funkcionalnosti digitalnih rešitev. ukvarjajo z neposrednimi analizami vplivov storitev Še več, učinkovita uvedba digitalnih rešitev eZdravja na različne vidike zdravstvenega sistema, potrjuje vse boljše sodelovanje in koordinacijo je relativno majhno, navkljub naraščajočemu med zdravstvenimi ustanovami, NIJZ (in zanimanju raziskovalne in akademske sfere za Ministrstvom za zdravje) in zunanjimi ponudniki digitalizacijo zdravstva v zadnjih dvajsetih letih digitalnih storitev ter predstavlja uspešen primer ter vse večjemu številu nacionalnih projektov, ki si premagovanja in preseganja številnih tehnično- prizadevajo za digitalizacijo zdravstvenih sistemov organizacijskih težav, ki so bile plod dosedanjega v svetu. Dosedanje raziskave s področja se v stihijskega razvoja na področju digitalizacije pretežni meri osredotočajo na posamezne ožje zdravstva. segmente projektov digitalizacije zdravstvenih sistemov (Alonso et al., 2020; Voigt et al., 2020). 5 ZAKLJUČEK Preučevanje vplivov in vloge digitalizacije s številnih parcialnih in pogosto izoliranih vidikov onemogoča celovito in kritično vrednotenje potencialnih Zdi se, da je pandemija Covid-19 v zelo kratkem vplivov digitalizacije na upravljanje javnega času naredila več za ozaveščanje in uporabo zdravja (Singh et al., 2020). Slednje se pogosto v rešitev eZdravja kot katera koli druga pobuda praksi na eni strani kaže kot ovira za načrtovanje doslej, pa naj bo ta političnega, zakonodajnega, dolgoročnega razvoja zdravstvenih sistemov, na administrativnega ali finančnega značaja. Glede drugi strani pa se projekti informatizacije pogosto na to zaskrbljujoče dejstvo, bi bilo treba temeljito srečujejo z velikimi težavami pri zagotavljanju preučiti, kaj smo v obdobju pred pandemijo politične podpore in finančnih sredstev ter naredili narobe oziroma kaj nismo storili prav, da slabo organizacijo, vodenjem in koordinacijo, kar nismo uspeli intenzivirati uporabe rešitev eZdravja podaljšuje čas izvedbe in zvišuje stroške. Splošno in uporabnike prepričati v številne prednosti, je mogoče trditi, da znanstvena literatura pripisuje ki jih ponujajo digitalne rešitve. Razlogi za to digitalizaciji pomembno vlogo v prihodnjem nedvomno segajo v pomanjkanje politične volje, razvoju zdravstva (Evropska komisija, 2018; Kruse nezadostno zavzetost deležnikov, odsotnost jasno & Beane, 2018; Warth & Dyb, 2019). in poudarja, opredeljenih sektorskih politik in prepričljivih ciljev da je digitalizacija eden izmed temeljnih korakov za uporabnike z različnimi motivi, ter nezadostno za celovito reformo zdravstvenih sistemov, ki naj usposabljanje in izobraževanje uporabnikov bi prinesla kakovostnejšo zdravstveno oskrbo na (zdravstvenih delavcev in pacientov). Poleg naštetih eni strani, na drugi pa zagotovila učinkovitejše dejavnikov, je vsekakor spodletelo tudi vsestransko upravljanje in poslovanje zdravstvenih sistemov. zagovorništvo eZdravja in digitalizacije, ki je eno temeljnih načel pri spodbujanju nacionalnih pobud Kljub vsemu, zadnji dogodki in skokovita rast na področju javnega zdravja. uporabe rešitev eZdravja v obdobju pandemije Covid-19 v Sloveniji potrjujejo vse večje zavedanje Glede na povedano, bi morda lahko ta pandemija uporabnikov in odločevalcev, da ima digitalizacija označila prelomnico v dojemanju digitalizacije. v zdravstvu veliko uporabno vrednost in razvojni Ne le kot enega od ključnih gonil za razvoj in potencial ter predstavljajo nesporen dokaz promocijo javnega zdravja, ampak tudi kot večjega angažmaja in zavezanosti zdravstvene nepogrešljivega dejavnika pri prizadevanjih za politike, ki je projektu eZdravje v dosedanjem izkoriščanje obstoječih zmogljivosti in potencialov obdobju namenjala relativno malo pozornosti. zdravstvenega sistema ter opolnomočenje Uspešna implementacija in visok delež uporabe pacientov v nacionalnih in mednarodnih CRPP, Portala zVEM, eNaročanja, eRecepta in javnozdravstvenih krizah, kot so sedanja in drugih rešitev eZdravja dokazuje, da je NIJZ v verjetno vse naslednje pandemije. zadnjih letih uspel v zadostni meri uskladiti želje 156 LITERATURA Kruse, C. S., & Beane, A. (2018). Health Information Technology Continues to Show Positive Effect on Medical Outcomes: Systematic Review. Journal of Alonso, V., Santos, J. V., Pinto, M., Ferreira, J., Lema, medical Internet research, 20(2), e41. https://doi. I., Lopes, F., & Freitas, A. (2020). Health records org/10.2196/jmir.8793 as the basis of clinical coding: Is the quality adequate? A qualitative study of medical coders‘ Mbunge, E., Dzinamarira, T., Fashoto, S. G., & Batani, J. perceptions. Health information management : (2021). Emerging technologies and COVID-19 digital journal of the Health Information Management vaccination certificates and passports. Public Association of Australia, 49(1), 28–37. https://doi. health in practice (Oxford, England), 2, 100136. org/10.1177/1833358319826351 https://doi.org/10.1016/j.puhip.2021.100136 Ammenwerth, E. (2018). From eHealth to ePatient: Ministrstvo za zdravje. (2005). eZdravje 2010. Strategija the role of patient portals in fostering informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema patient empowerment. European Journal of 2005–2010. Ministrstvo za zdravje Republike Biomedical Informatics, 14(2), 20–23. https://doi. Slovenije. org/10.24105/EJBI.2018.14.2.4 Ministrstvo za zdravje. (2016). Resolucija o nacionalnem Cardenas, N. C. (2021). Advancing strategic policy planu zdravstvenega varstva 2016–2025. Skupaj za on European Union digital COVID-19 certificate. družbo zdravja. Ministrstvo za zdravje Republike Journal of Public Health, 44(2), e313-e314. https:// Slovenije. doi.org/10.1093/pubmed/fdab227 Mohajan, H. K. (2018). Qualitative research Chen, L. H., Petersen, E., Blumberg, L., Piyaphanee, methodology in social sciences and related W., & Steffen, R. (2021). COVID-19 health subjects. Journal of Economic Development, passes: current status and prospects for a global Environment and People, 7(1), 23–48. https://doi. approach. Journal of travel medicine, 28(7), org/10.26458/jedep.v7i1.571 taab118. https://doi.org/10.1093/jtm/taab118 Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2021). Statistika European Commission. (2018). Communication from zahtevkov na Prvem nivoju podpore uporabnikom the Commission to the European Parliament, eZdravja. Nacionalni inštitut za javno zdravje. the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions on Sim, J., & Waterfield, J. (2019). Focus group enabling the digital transformation of health and methodology: some ethical chal enges . Quality care in the Digital Single Market; empowering & Quantity, 53(6), 3003-3022. https://doi. citizens and building a healthier society. COM 233 org/10.1007/s11135-019-00914-5 final. European Commission. Singh, R. P., Javaid, M., Haleem, A., Vaishya, R., & European Commission. (2019). Digital Public Services. Bahl, S. (2020). Significance of Health Information Digital Economy and Society Index Report 2019. Technology (HIT) in context to COVID-19 pandemic: European Commission. Potential roles and challenges. Journal of Industrial Integration and Management, 5(04), 427–440. Glöggler, M., & Ammenwerth, E. (2021). Development https://doi.org/10.1142/S2424862220500232 and Validation of a Useful Taxonomy of Patient Portals Based on Characteristics of Stanimirović, D. (2015). A framework for information Patient Engagement. Methods of information and communication technology induced in medicine, 60(S 01), e44–e55. https://doi. transformation of the healthcare business org/10.1055/s-0041-1730284 model in Slovenia. Journal of global information technology management, 18(1), 29–47. https://doi. Karahanna, E., Chen, A., Liu, Q. B., & Serrano, C. (2019). org/10.1080/1097198X.2015.1015826 Capitalizing on health information technology to enable digital advantage in US hospitals. MIS Quarterly, 43(1), 113–140. https://doi. org/10.25300/MISQ/2019/12743 157 Stanimirović, D., Murko, E., Battelino, T., Grošelj, U., & Žerjav-Tanšek, M. (2021). Towards a comprehensive strategy for the management of rare diseases in Slovenia: outlining an IT-enabled ecosystemic approach. International journal of environmental research and public health, 18(23), 1–17. https:// doi.org/10.3390/ijerph182312395 Thomas, G. (2021). How to do your case study. Sage Publications. Tulu, B., Trapp, A. C., Strong, D. M., Johnson, S. A., Hoque, M., Trudel, J., & Garber, L. (2016). An analysis of patient portal utilization: what can we learn about online patient behavior by examining portal click data?, Health Systems, 5(1), 66–79. https://doi.org/10.1057/hs.2015.5 Voigt, I., Benedict, M., Susky, M., Scheplitz, T., Frankowitz, S., Kern, R., Mül er, O., Schlieter, H., & Ziemssen, T. (2020). A Digital Patient Portal for Patients With Multiple Sclerosis. Frontiers in neurology, 11, 400. https://doi.org/10.3389/ fneur.2020.00400 Warth, L. L., & Dyb, K. (2019). eHealth initiatives; the relationship between project work and institutional practice. BMC Health Services Research, 19(1), 1–12. https://doi.org/10.1186/s12913-019-4346-0 Wolff, J., Pauling, J., Keck, A., & Baumbach, J. (2020). The Economic Impact of Artificial Intel igence in Health Care: Systematic Review. Journal of medical Internet research, 22(2), e16866. https:// doi.org/10.2196/16866 World Health Organization. (‎2016).‎ Slovenia: health system review. World Health Organization, Regional Office for Europe. Yin, R. K. (2017). Case study research and applications: Design and methods (6th ed.). Sage publications. 158 doc. dr. Janez Štebe, asist. dr. Sonja Bezjak Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede ZAKAJ JE ARHIVIRANJE WHY IS DATA ARCHIVING PODATKOV V ČASU IMPORTANT IN THE COVID-19 POMEMBNO? COVID-19 ERA? Povzetek Abstract Arhivi družboslovnih podatkov smo kmalu po Shortly after the start of the Covid-19 epidemic, začetku epidemije Covid-19 organizirali centralne the social science data archives organised podatkovne točke, katerih namen je bil zbrane central data points to make the data col ected podatke o epidemiji čim prej ponuditi v rabo on the epidemic available as soon as possible to raziskovalcem in drugim, ki želijo prispevati k researchers and others who want to contribute to boljšemu obvladovanju koronavirusne bolezni. better management of coronavirus disease. In this V prispevku predstavimo, kako smo v ADP paper, we present how we at ADP have produced pripravili pregled raziskav o družbenih vidikih an overview of research on the social aspects of epidemije Covid-19 in kako smo te raziskave the Covid-19 epidemic and how we have made naredili vidne, najdljive in dostopne za ponovno this research visible, findable and available for uporabo. V prispevku razpravljamo o izzivih re-use. In the paper, we discuss the chal enges oblikovanja tematske zbirke podatki o Covid-19 of creating a thematic col ection of Covid-19 data in neizkoriščenem potencialu, ki ga arhivi lahko and the untapped potential that archives can ponudimo ne le raziskovalni skupnosti, ampak offer not only to the research community, but različnim zainteresiranim skupnostim, ki si to different stakeholder communities working to prizadevajo za boljše razumevanje in obvladovanje better understand and manage the epidemic. The epidemije. Vrednost širokega dostopa do value of broad access to research data during an raziskovalnih podatkov v obdobju epidemije je s epidemic is to provide answers to key questions kolektivnimi interdisciplinarnimi raziskovalnimi of epidemic management and mitigation through napori zagotoviti odgovore na ključna vprašanja col ective interdisciplinary research efforts. obvladovanja epidemije in blaženja posledic. Keywords: Covid-19 data, data archives, health, Ključne besede: podatki o Covid-19, arhivi epidemic, social sciences podatkov, zdravje, epidemija, družbene vede 159 1 UVOD spolna usmerjenost…). K zahtevnosti ravnanja s podatki prispeva tudi raznolikost podatkov, saj Slovenski Arhiv družboslovnih podatkov (ADP) se podatki o ljudeh pojavljajo v najrazličnejših letos praznuje 25 let delovanja. Od samega oblikah (npr. podatki z družbenih omrežij, video začetka je tesno povezan z mednarodnim okoljem, posnetki, prepisi intervjujev, administrativni kjer pod okriljem Konzorcija evropskih arhivov podatki, zgodovinski podatki, fotografije, vzorci…). družboslovnih podatkov (CESSDA) prispeva k večji Področni arhivi skrbijo, da so podatki predstavljeni dostopnosti in vidnosti slovenskega raziskovanja na standardiziran, varen in razumljiv način, s čimer in obratno, evropsko družboslovno raziskovanje postanejo uporabni za širši krog uporabnikov. približuje slovenski raziskovalni skupnosti. Primarno so podatki namenjeni raziskovalcem, “Pričakuje se, da bo mednarodno konkurenčna takoj za tem pedagogom in študentom, vse več raziskovalna infrastruktura okrepila sodelovanje pa je govora tudi o širši javnosti, v katero sodijo med raziskovalnimi inštituti, univerzami in nevladne organizacije, politični odločevalci, gospodarstvom v Sloveniji in v tujini, s posebnim novinarji in nenazadnje občanski znanstveniki, ki poudarkom na državah EU. ” V dobi podatkov, vse jih znotraj poglavja o odprti znanosti spodbuja k večje internacionalizacije in interdisciplinarnosti vključevanju novi Zakon o znanstvenoraziskovalni je raziskovalna infrastruktura “eden od temeljev in inovacijski dejavnosti (2021). Da bi se te na videz za razvoj Slovenije v družbo znanja in inovacij.” različne skupnosti, ki se ukvarjajo z raziskovanjem ( Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture 2030, in raziskovalnimi podatki, lahko med seboj (NRRI 2030), 2022) Primer takega povezovanja, ki razumele in posredno ali neposredno sodelovale, gre preko meja disciplin in nacionalnih meja, je EU arhivi ponujamo celo paleto storitev, prilagojenih projekt BeYond-COVID (BY-COVID, n. d.), v katerem družboslovnemu raziskovanju in individualnim so se mednarodne podatkovne infrastrukture, potrebam raziskovalcev, npr. usposabljanje, kot so ELIXIR - infrastruktura za vede o življenju arhiviranje in objava podatkov, dostop do (n. d.), evropska biobanka - BBMRI (n. d.), ECRIN podatkov. - evropska klinična raziskovalna infrastruktura (n. Ena od pomembnejših storitev CESSDA je skupni d.), PHIRI - infrastruktura za informacije o zdravju katalog Konzorcija evropskih arhivov družboslovnih populacije (n. d.) in CESSDA (n. d.), povezale s ciljem podatkov, v katerem je bilo 31. maja 2022 na prispevati k obvladovanju epidemije Covid-19. voljo več kot 41.000 družboslovnih raziskav. Konzorcij CESSDA v projektu zastopamo grški arhiv Arhivi ugotavljamo, da so ta gradiva še premalo EKKE (n. d.), nizozemski DANS (n. d.), češki ČSDA (n. izkoriščen vir in si z izobraževanji prizadevamo d.) in slovenski ADP (n. d.). širiti dobro prakso iskanja in ponovne uporabe Prvi nacionalni arhivi družboslovnih podatkov že zbranih podatkov in spremnega gradiva. so v Evropi začeli nastajati v šestdesetih letih, v Pomemben del poslanstva arhivov podatkov sedemdesetih so se povezali v Konzorcij CESSDA, iz CESSDA je, da podpiramo visokokakovostne ki danes združuje več kot 20 nacionalnih arhivov raziskave na področju družboslovja, ki bodo družboslovnih podatkov. Poslanstvo teh arhivov je prispevale k iskanju učinkovitih rešitev za glavne pridobivati kakovostne podatke iz družboslovnih izzive današnje družbe (CESSDA, n. d.). Kmalu raziskav, jih ohranjati na dolgi rok s ciljem, da po razglasitvi epidemije Covid-19 smo arhivi v bodo prispevale k boljšim in hitrejšim znanstvenim svojih državah spodbudili in organizirali nastanek spoznanjem. V tej vlogi arhivi podatkov tematskih zbirk družboslovnih podatkov povezanih predstavljajo most med raziskovalci, ki zbirajo z epidemijo. V Sloveniji smo si za cilj zadali narediti primarne podatke in tistimi, ki te podatke (lahko) pregled pomembnejših raziskav, vodje raziskav ponovno uporabijo. Velik del pozornosti arhivi povabiti k sodelovanju pri oblikovanju zbirke družboslovnih podatkov posvečajo skrbi za varno in v zbirki objaviti pomembnejše in kakovostne rabo podatke – velik del raziskovanja vključuje raziskave, ki bodo prispevale k boljšemu podatke o ljudeh, ne redko so to občutljivi podatki razumevanju družbenih vidikov epidemije. Že o ljudeh (politične preference, verska pripadnost, kmalu po začetku epidemije so pri združenju Research Data Al iance pripravili priporočila in 160 smernice za deljenje podatkov o Covid-19 (RDA Pogovor je zmeraj potekal v obliki spletnega COVID-19 Working Group, 2020). Aktivnosti na srečanja, na katerem smo raziskovalcu ali skupini nacionalni in mednarodni ravni so podprla tudi predstavili poslanstvo ADP, pomen zbirke, način priporočila EU, kot npr. Manifesto for EU COVID-19 sodelovanja in prednosti arhiviranja in objave research. Maximising the accessibility of research podatkov za raziskovalce, raziskovalno skupnost results in the fight against COVID-19 (European in družbo. Večina raziskovalcev se je po pogovoru Commission, 2022). V nadaljevanju predstavimo odločila, da bo sodelovala pri predaji in objavi rezultate teh prizadevanj ter izzive, s katerimi smo gradiva. se srečali. Prevzem podatkov v ADP je potekal po ustaljenem procesu seznanjanja raziskovalcev o zahtevah, 2 METODE IN POSTOPKI ki jih je potrebno izpolniti pri pripravi podatkov. Kljub vsemu pa je postopek predaje in prevzema Arhivi iz CESSDA smo od razglasitve epidemije imel nekaj posebnosti. Ker je obstajalo zavedanje, Covid-19 precej pozornosti namenili oblikovanju da lahko tudi na videz nepomembne raziskave pregleda nad raziskavami o družbenih vidikih te prispevajo k boljšemu razumevanju vpliva bolezni in z njo povezane epidemije v evropskih epidemije na družbeno življenje in življenje državah (glej CESSDA, n.d.). Prizadevali smo si po posameznikov, smo sprejeli vse raziskave, ki so jih hitrem postopku pridobiti raziskave in jih hitro raziskovalci ponudili. Da bi bili podatki čim hitreje ponuditi uporabnikom, da bomo skupaj prispevali dostopni in ponovno uporabni, smo jih obravnavali k boljšemu razumevanju epidemije. Hiter pregled z prednostno in po hitrem postopku. Posebnost namiznim raziskovanjem je poleti 2020 pokazal, da je bila tudi velika motiviranost raziskovalcev za so raziskovalci, raziskovalne agencije in nevladne sodelovanje pri predaji podatkov. Zanimivo je, organizacije od pojava epidemije Covid-19 da je med avtorji več raziskovalcev, ki so prvič v Sloveniji zbrali različne podatke o življenju prispevali podatke v ADP. ljudi, vplivu bolezni na kulturno in gospodarsko življenje, o spremembah v posameznih sektorjih, 3 REZULTATI kot so šolstvo, sociala, kulturne dejavnosti, prehranske navade in drugo. To je opravičilo smiselnost zasnove tematske zbirke in postavilo Od septembra 2020, ko smo objavili poziv izhodišča za vzpostavitev centralne podatkovne raziskovalcem (Arhiv družboslovnih podatkov, n. točke raziskave o družbenih vidikih koronavirusne d.), da prispevajo podatke v zbirko, pa do konca bolezni v Sloveniji. maja 2022 smo v ADP objavili 13 raziskav na temo Covid-19. 1 V zbirko so prispevali raziskovalci iz Od septembra do novembra 2020 smo z naslednjih raziskovalnih organizacij: Univerza v namiznim raziskovanjem odkrili okoli 40 raziskav o Ljubljani (Fakulteta za družbene vede, Filozofska družbenih vidikih Covid-19 s področij sociologije, fakulteta - oddelek za psihologijo), Univerza v komunikologije, turizma, psihologije, duševnega Mariboru (Fakulteta za turizem, Fakulteta za zdravja, zdravstva, ekonomije, medicine, varnostne vede, Medicinska fakulteta), ZRC SAZU - etnologije, živilstva, kriminalitete in drugo. Inštitut za slovensko narodopisje, Društvo CEDRA Vodilne avtorje smo povabili, da podatke predajo - Center za družbeno raziskovanje ter podjetji v ADP in tako prispevajo k oblikovanju tematske Valicon in InnoRenew CoE. V procesu arhiviranja zbirke. Odziv je bil dober, večina raziskovalcev je v času pisanja prispevka še nekaj raziskav, ki so se je odzvala in sporočila, če želijo sodelovati ali jih prispevali raziskovalci iz Zavoda za šolstvo, ZRS ne, le dve raziskovalni skupini se na vabilo kljub Koper in Zagovornik načela enakosti. večkratnim pozivom nista odzvali. Z okoli 20 raziskovalci smo opravili individualne pogovore. 1 Za primerjavo, v ADP so letne zmogljivosti med 20 in 30 raziskav, odvisno od kompleksnosti in obsega 161 Po temah in metodi zbiranja je šlo za anketne podatke o življenju v času epidemije, o odnosu do cepljenja proti SARS COV-2 med zdravstvenim osebjem in širše v Sloveniji, anketa o psiholoških in vedenjskih odzivih na pandemijo, ki je bila opravljena neposredno po razglasitvi pandemije v Sloveniji in posebej v Srbiji, mednarodna anketa o počutju in odnosu do cepljenja, intervjuji z ljudmi, ki so prispevali pri organizaciji in delovanju platforme Sledilnik Covid-19, dnevniški zapisi ljudi o vsakdanjiku v času epidemije, anketa o spremembi potovalnih navad, intervjuji z novinarji o vlogi novinarstva med epidemijo ter anketa z izvajalci osebne asistence o opravljanju dela v času Covid-19 (glej Tabelo 1). V arhiviranju so podatki o učencih in šolanju na daljavo, življenju v domovih za stare in primerjalni podatki o odzivu javnosti na nove ukrepe v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in BIH. Skupno smo v letih 2021 in 2022 prevzeli 16 raziskav s podatki o družbenih vidikih Covid-19. Tabela 1: Seznam objavljenih raziskav v zbirki podatkov o Covid-19 Raziskava Metoda Vsebinska področja CESSDA Velikost vzorca Hafner Fink et al., 2021 anketa DRUŽBA IN KULTURA - Družbene razmere in kazalci 853 Iwanovska et al., 2021 anketa Zdravila in zdravljenje, Množični mediji 1.724 Kostanjevec, 2021 intervju Informacijska tehnologija, 12 Kulturne dejavnosti in sodelovanje Lep, Hacin Beyazoglu anketa PSIHOLOGIJA, 1.957 & Babnik, 2021 ZDRAVSTVO - Javno zdravje Lep, Hacin Beyazoglu, anketa PSIHOLOGIJA, 10.746 Ilić et al., 2021 ZDRAVSTVO - Javno zdravje Mihelič et al., 2021 anketa Kriminal in uveljavljanje zakonov, 394 Družbeno vedenje in stališča Petravić et al., 2021a, anketa ZDRAVSTVO - Zdravila in zdravljenje, Javno zdravje 12.042 Petravić et al., 2021b anketa ZDRAVSTVO - Zdravila in zdravljenje, Javno zdravje 516 Poljak Istenič & Babič, 2021a besedilni DRUŽBA IN KULTURA - Družbene spremembe 119 Poljak Istenič, & Babič, 2021b besedilni DRUŽBA IN KULTURA - Družbene spremembe 41 Remic, 2021 anketa DELO IN ZAPOSLOVANJE - Delovne razmere/konflikti 267 Turnšek et al., 2021 anketa TRANSPORT IN POTOVANJE 428 DRUŽBA IN KULTURA - Družbeno vedenje in stališča Vobič, 2021 intervju Množični mediji, Poklicno zdravje 18 162 Ugotavljamo, da zaradi zahtevnosti razmer v smo vložili napor v identifikacijo raziskav, prevzeta času epidemije in omejitev pri zbiranju podatkov gradiva smo obravnavali prioritetno, to pomeni, prevladujejo ad hoc projekti z majhnim številom da smo delo na nekaj že prej prevzetih gradivih spremenljivk, nekatere obravnavajo ožje vidike začasno odložili. Pri oceni gradiv smo večji pomen ali so metodološko manj izpopolnjene in tudi v pripisali aktualnosti teme in nekatere druge vidike izvedbi deležne različnih kompromisov na račun kakovosti upoštevali kot drugotnega pomena. Ob kakovosti. Tako so prisotni tudi neslučajni vzorci in tem pa skladno s standardi dosledno skrbeli za manj splošne opredelitve ciljne populacije. druge vidike kakovosti – celovitost dokumentacije, razumljivost gradiva in dostopnost za ponovno Oblikovanje slovenske zbirke družboslovnih uporabo. podatkov o Covid-19 je hkrati prispevek k razvoju evropske zbirke. Katalog podatkov CESSDA je Namen dela vloženega v arhiviranje in objavo novembra 2021 obsegal več kot 200 raziskav s podatkov je, da se te raziskave že kmalu in kadar podatki o družbenih vidikih obdobja epidemije koli kasneje ponovno uporabijo za podobne ali Covid-19. Večina raziskav so objavili v nemškem druge namene. Ta cilj arhivi zasledujemo še z arhivu GESIS (n. d.), precej tudi v avstrijskem drugimi aktivnostmi, kot so skrb in odgovornost AUSSDA (n. d.) in britanskem UK Data Service (n.d.), za prepoznavnost zbirke in promocijske aktivnosti. po nekaj raziskav je iz arhivov na Finskem - Finnish Raziskave, objavljene v tematski zbirki ADP, so Social Science Data Archive (n. d.), Švedskem - nekateri avtorji predstavili v obliki zapisov na blogu Swedish National Data Service, Irskem - Irish Social ADP (npr. Slavec, 2021) in na Metini listi (Slavec, Science Data Archive, Nizozemskem – DANS (n. d.), 2021). V ADP smo za potrebe informiranja širše Italiji - DASSI - Data Archive Social Sciences Italy raziskovalne skupnosti organizirali predstavitve na (n. d.) in končno tudi iz Slovenije (glej Blog ADP, posebnem spletnem seminarju (Spletni seminar 2021). 31. maja 2022 je katalog CESSDA vključeval ADP: Družboslovne raziskave o vidikih pandemije že okoli 540 raziskav na temo Covid-19. Razlike Covid-19 v Sloveniji), ki se ga je udeležilo okoli med arhivi v številu podatkovnih objav so odvisne 60 raziskovalcev. Vprašanje vidnosti zbirke in od zmogljivostih in dinamike in zmogljivosti najdljivosti podatkov je odvisno tudi od aktivnosti raziskovalnih okolij, v katerih delujemo. raziskovalcev – avtorjev raziskav (npr. citiranje lastnih podatkov v svojih znanstvenih delih, predstavljanje raziskave na konferencah in 4 RAZPRAVA izobraževanjih). Po svojem poslanstvu arhivi družboslovnih K večji prepoznavnosti raziskovalnih rezultatov podatkov zagotavljamo storitve raziskovalcem, ki prispeva tudi povezovanje z drugimi želijo objaviti svoje podatke. Praviloma raziskovalci infrastrukturami. Čeprav so bili cilji postavljeni sami kontaktirajo arhive in jim ponudijo razmeroma visoko, ocenjujemo, da je poskus podatke v pregled. Ker je arhiviranje podatkov povezovanja z drugimi področji v Sloveniji kompleksne družboslovne raziskave z osebnimi pri generiranju dostopnih podatkov znotraj podatki, običajno časovno zahtevno in povezano Slovenskega COVID-19 podatkovnega portala (n. s stroški ohranjanja, varovanja in zagotavljanja d.) relativno omejen, saj razen z družboslovjem dostopa, področni arhivi običajno naredimo povezanih podatkov v ADP z drugih področij ni bilo izbor in prevzamemo dolgoročno skrbništvo za opaznih rezultatov v obliki dostopnih podatkov. To najkakovostnejše raziskave. 2 Pri zbirki Covid-19 smo dejstvo pa je tudi sicer povezano s slabo razvito se zavedali omejitev glede kakovosti, zasledovali kulturo deljenja podatkov v Sloveniji in potrebo pa smo še druge cilje: podatke čim prej pridobiti, po večjem vključevanju raziskav v mednarodne jih ustrezno obdelati in ponuditi v objavo. Zato kataloge (glej npr. Štebe et al., 2020). 2 Z večanjem zanimanja za objavo podatkov in omejenimi zmogljivostmi arhivov, smo razvili storitve (npr. samoarhiviranje) za hitrejše preglede, ta pristop je primeren za raziskave, ki nimajo dolgotrajne vrednosti ali so zanimive le za zelo ozek namen (npr. preverjanje verodostojnosti revijalnih besedilnih objav in njihove ponovljivosti). 163 V razpravi velja omeniti še raziskave, ki jih 5 ZAKLJUČEK nismo uspeli prevzeti in ponuditi širšemu krogu raziskovalcev. Med njimi npr. Nacionalna raziskava o razširjenosti bolezni Covid-19 (IMI FM UL, 2020). Namen širokega dostopa do raziskovalnih V neformalni komunikaciji z avtorji se je pokazalo, podatkov v obdobju epidemije je bil čim hitreje in da pri načrtovanju zbiranja podatkov niso razmišljali s kolektivnimi interdisciplinarnimi raziskovalnimi o omogočanju dostopa do podatkov drugim. napori zagotoviti odgovore na ključna vprašanja Odobritev za zbiranje podatkov, ki je vključevalo obvladovanja epidemije in blaženja posledic. tudi biološke vzorce, je bila s strani komisije Pomen objavljenih dostopnih podatkov je za etiko podeljena izključno za namen izvedbe tudi v boljšem razumevanju vpliva virusa na konkretne predvidene analize. Razumljivo je, da družbeno življenje, zaradi svoje enkratnosti so tovrstni podatki potrebni dodatne zaščite in imajo neprecenljivo zgodovinsko vrednost, sama omejevanja dostopa. Vendar ni bilo pripravljenosti epidemija pa je kot šok v družbi prinesla na niti za deljenje anonimizirane verzije podatkov, površje tudi sicer morda prikrite vidike družbenih kjer bi izključili občutljive podatke. Pogovore o pojavov, kot so zaupanje, solidarnost, družbeno objavi in dostopnosti podatkov smo spodbudili komuniciranje in neenakost. Da bi čim bolje tudi s SURS in NIJZ, vendar do sodelovanja doslej razumeli vpliv virusa na družbeno življenje in na še ni prišlo. Ne vemo, kako je z dostopom do posameznike, je pomembno interdisciplinarno nacionalnih in mednarodnih podatkov raziskave sodelovanje ter enostaven in hiter dostop do (npr. Raziskava o vplivu pandemije na življenje raziskav. (SI-PANDA) 2020/2021, pri NIJZ). Pomisleki in skrb Rezultat pregleda zbirke kaže tudi potrebo po zaradi deljenja osebnih in občutljivih podatkov so koordinaciji zbiranja podatkov (te ni bilo, zato povsem na mestu, vendar so velikokrat povezani v nekaterih primerih podvajanja) in kako je z nizko ozaveščenostjo raziskovalcev o zakonskih pomembno načrtovanje zbiranja podatkov v okvirih (npr. Uredba EU o varstvu osebnih smeri harmonizacije, standardizacije merjenja in podatkov in Zakon o znanstvenoraziskovalni in upoštevanja načel FAIR, da bi zbrani in objavljeni inovacijski dejavnosti (ZzrID). Medtem ko uredba podatki zaživeli v svojem polnem potencialu. Že nalaga odgovornost in določa, kako z osebnimi zdaj pa kot celota zbirka predstavlja bogastvo podatki ravnati na področju raziskovanja, brez primere za analizo odzivnosti družbe in ZzrID raziskovalcem nalaga odgovornost za posameznikov na epidemijo, ki je poleg ostalega zagotavljanje dostopa do podatkov, financiranih razkrila razširjeno nezaupanje, razklanost družbe, iz javnih sredstev. Arhivi družboslovnih podatkov nepričakovano visoko odklanjanje cepljenja in smo raziskovalcem v pomoč in podporo pri iskanju odvisnost od novih medijev, ki širijo najrazličnejše rešitev za odgovorno in varno deljenje (osebnih) teorije zarote. raziskovalnih podatkov in zagotavljanju zaupanja vrednih storitev. 164 LITERATURA European Commission, Directorate-General for Research and Innovation, (2022). Manifesto for EU COVID-19 research : maximising the accessibility Arhiv družboslovnih podatkov. (n. d.). https://www.adp. of research results in the fight against COVID-19. fdv.uni-lj.si/ Publications Office. https://data.europa.eu/ Arhiv družboslovnih podatkov. (n. d.). Zbiramo podatke doi/10.2777/25751 iz raziskav o Covid-19. https://www.adp.fdv.uni-lj. Finnish Social Science Data Archive. (n. d.). https:// si/novice/2020/09/09/zbiramo-podatke-covid-19/ www.fsd.tuni.fi/en/ Arhiv družboslovnih podatkov. (2021). Spletni seminar GESIS - Leibniz-Institut für Sozialwissenschaften. (n. ADP: Družboslovne raziskave o vidikih pandemije d.). https://www.gesis.org/home Covid-19 v Sloveniji. https://www.adp.fdv.uni-lj.si/ konference-in-dogodki/web_adp_cov_slo/ Hafner Fink, M., Kurdija, S., Malnar, B., Polič, M., & Uhan, S. (2020). S lovensko javno mnenje 2020/1: Arhiv družboslovnih podatkov. (2020). Smernice za Ogledalo javnega mnenja, Življenje in stališča v deljenje podatkov, vezanih na Covid-19. http://adp. času epidemije COVID-19 [Podatkovna datoteka]. fdv.uni-lj.si/deli/smernice-covid-19/ Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih AUSSDA - The Austrian Social Science Data Archive. (n. podatkov. https://doi.org/10.17898/ADP_SJM201_ d.). https://aussda.at/ V1 Blog ADP. (2021). Kam po podatke o družbenih Irish Social Science Data Archive. (n. d.). https://www. vidikih Covid-19? https://www.adp.fdv.uni-lj.si/ ucd.ie/issda/ blog/2021/09/01/kam-po-podatke-covid-19/ Iwanovska, M., Bałandynowicz-Panfil, K., Łosiewicz, M., BeYond-COVID - BY-COVID. (n. d.). https://by-covid. Olah, S., Štebe, J., Šoštarič, M., & Slavec, A. (2021). org/ Počutje in odnos do cepljenja, 2021: Namera za cepljenje proti COVID-19 na Poljskem, v Romuniji BBMRI. (n. d.). https://www.bbmri-eric.eu/ in Sloveniji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. https://doi.org/10.17898/ Consortium of European Social Science Data Archives. ADP_POCP21_V1 (n. d.). https://www.cessda.eu/ Kostanjevec, J. (2021). Spremljanje epidemije covid-19: Consortium of European Social Science Data Archives. Sledilnik in podatkovna infrastruktura v Sloveniji, (n. d.). Mission & Vision. https://www.cessda.eu/ 2021. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv About/Mission-Vision družboslovnih podatkov. https://doi.org/10.17898/ Consortium of European Social Science Data Archives. ADP_SLED21_V1 (n. d.). CESSDA and COVID-19. https://www.cessda. Lep, Ž., Hacin Beyazoglu, K. in Babnik, K. (2021). eu/Covid-19 Psihološki profil pandemije COVID-19 v Sloveniji, ČSDA. (n. d.). https://archiv.soc.cas.cz/en/ 2020: Zaupanje, verodostojnost informacij ter psihološki in vedenjski odzivi na pandemijo. DANS. (n. d.). https://dans.knaw.nl/en/ Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. https://doi.org/10.17898/ADP_ Data Archive Social Sciences Italy. (n. d.). https://www. PPROSI20_V1 unidata.unimib.it/?lang=en Lep, Ž., Hacin Beyazoglu, K., Ilić, S., Teovanović, P., & EKKE. (n. d.). http://ekke.sodanet.gr/ekke/ Damnjanović, K. (2021). Psihološki profil pandemije ELIXIR - infrastruktura za vede o življenju. (n. d.). COVID-19 v Srbiji, 2020: Zaupanje, verodostojnost https://elixir-europe.org/ informacij ter psihološki in vedenjski odzivi na pandemijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv ECRIN - evropska klinična raziskovalna infrastruktura. družboslovnih podatkov. https://doi.org/10.17898/ (n. d.). http://campus.ecrin.org/ ADP_PPROSR20_V1 165 Mihelič, A., Jelovčan, L., & Prislan, K. (2021). Raziskava Slavec, A. (2021). Odnos do cepljenja proti SARS-CoV-2. o stališčih do ukrepov za zajezitev epidemije Metina lista. https://metinalista.si/odnos-do- COVID-19 v Sloveniji, 2020. Ljubljana: Univerza v cepljenja-proti-covid-19/ Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov.https:// doi.org/10.17898/ADP_COVUKR20_V1 Slovenski COVID-19 podatkovni portal. (n. d.) https:// www.covid19dataportal.si/ Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture 2030 (NRRI 2030). (2022). Vlada Republike Slovenije. https:// Swedish National Data Service. (n. d.). https://snd. www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/ gu.se/en/about-us ZNANOST/Novice/NRRI-2030/NRRI-2030_SLO.pdf Štebe, J., Dolinar, M., Bezjak, S., & Inkret, A. (2020). Petravić, L., Arh, R., Gabrovec, T., Jazbec, L., Rupčić, Implementing the RDA Research Data Policy N., Starešinič, N., Zorman, L., Zwitter, M., & Slavec, Framework in Slovenian Scientific Journals. A. (2021a). Odnos do cepljenja proti SARS-CoV-2, Data Science Journal, 19(49), 1-15. http://doi. 2020: Priložnostni vzorec. Ljubljana: Univerza v org/10.5334/dsj-2020-049 Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. https:// Turnšek, M., Brumen, B., Rangus, M., Lešnik Štuhec, doi.org/10.17898/ADP_SARSPR20_V1 T., Gorenak, M., & Mekinc, J. (2021). COVID-19 in Petravić, L., Arh, R., Gabrovec, T., Jazbec, L., Rupčić, turizem, 2020. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv N., Starešinič, N., Zorman, L., Zwitter, M., & Slavec, družboslovnih podatkov. https://doi.org/10.17898/ A. (2021b). Odnos do cepljenja proti SARS-CoV-2, ADP_COVTUR20_V1 2020: Verjetnostni panel [Podatkovna datoteka]. UK Data Service. (n. d.). https://www.data-archive. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih ac.uk/ podatkov. https://doi.org/10.17898/ADP_ SARSVE20_V1 Vobič, I. (2021). Družbene vloge novinarstva med epidemijo COVID-19, 2020: Intervjuji s televizijskimi PHIRI - infrastruktura za informacije o zdravju novinarji in uredniki. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, populacije. (n. d.). https://www.phiri.eu/ Arhiv družboslovnih podatkov. https://doi. Poljak Istenič, S., & Babič, S. (2021a). Vsakdanjik: org/10.17898/ADP_DVNCOV20_V1 Participativni spletni dnevnik o preživljanju Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski epidemije, 2020/1. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, dejavnosti (ZZrID). (2021). Uradni list RS, Arhiv družboslovnih podatkov. https://doi. št. 186/21. http://www.pisrs.si/Pis.web/ org/10.17898/ADP_ETNOD201_V1 pregledPredpisa?id=ZAKO7733 Poljak Istenič, S., & Babič, S. (2021b). Vsakdanjik: Participativni spletni dnevnik o preživljanju epidemije, 2020/2. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. https://doi. org/10.17898/ADP_ETNOD202_V1 RDA COVID-19 Working Group. (2020). RDA COVID-19 Recommendations and Guidelines on data sharing. Research Data Alliance. https://doi.org/10.15497/ rda00052 Remic, B. (2021). Anketa o opravljanju osebne asistence v času covid-19, 2020. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. https:// doi.org/10.17898/ADP_DOA20_V1 Slavec, A. (2021). Odnos do cepljenja proti SARS-CoV-2: dve vzporedni anketi. Blog ADP. https://www. adp.fdv.uni-lj.si/blog/2021/12/20/odnos-do- cepljenja_sars/ 166 ONESNAŽENOST Petra Dolšak Lavrič1, doc. dr. Andreja Kukec2,3, Maja Ivanovski4,5 ZUNANJEGA ZRAKA 1Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in Z DELCI PM IN PM geodezijo 10 2,5 2Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta V ČASU PANDEMIJE 3Nacionalni inštitut za javno zdravje COVID-19 V LETU 2020 4Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo V SLOVENIJI 5Elektroinštitut Milan Vidmar Povzetek PM AND PM 10 2.5 Iz znanstvene literature je razvidno, da se je v EMISSION TREND IN THE letu 2020 pojavilo izboljšanja kakovosti zunanjega zraka v urbanih območjih, kot posledica sprejetih ATMOSPHERE DURING ukrepov zajezitve širjenja virusa SARS-CoV-2. Z namenom analize trenda grobih delcev PM in 10 THE COVID-19 PANDEMIC finih delcev PM v Sloveniji v letu 2020 je bila 2,5 pripravljena obsežna analiza izmerjenih dnevnih IN YEAR 2020 IN THE vrednosti delcev. Leto 2020 je bilo razdeljeno na 4 obdobja: a) obdobje pred boleznijo COVID-19 (1. AREA OF SLOVENIA januar – 11. marca) in obdobje med sprostitvijo ukrepov (1. junij – 17. oktober) b) obdobji, ko Abstract so bili vpeljani ukrepi za zajezitev širjenja virusa SARS-CoV-2 in sicer 12. marec – 31. maj in 18. Scientific literature report temporarily improved oktober - 31. december. Podatki so bili pridobljeni air quality in urban areas, due to the COVID-19 iz 25-ih nacionalnih merilnih postaj za spremljanje countermeasures, accepted to curb the spread kakovosti zraka, ki so bili nadalje razdeljeni na of the SARS-CoV-2 virus. This study investigates mesta, ki so locirana v bližini prometnic in tista, predominantly the changes in concentration levels ki merijo ozadje onesnaženja zraka. Za primerjavo of air pol utants (PM and PM ) in the Republic of so bili uporabljeni tudi podatki za leto 2018 in 10 2.5 Slovenia during the year 2020, which was marked 2019. Ugotovili smo, da so imeli sprejeti ukrepi by COVID-19 lockdowns. In this study, the data for za zajezitev širjenja virusa SARS-CoV-2, zmeren in the year 2020 were divided into four periods, i.e. indirekten vpliv na kakovost zraka, predvsem na the period before COVID-19 (1 January–11 March prometnih lokacijah upoštevajoč meteorološke 2020), the first lockdown (12 March–31 May značilnosti. Največje zmanjšanje koncentracij 2020), after the first lockdown (1 June–17 October delcev je opazno v času prvega zaprtja. Zanimivo 2020), and the second lockdown (18 October–31 je, da je opazen negativen trend koncentracij v letu December 2020). The data were obtained from 2020 v času med obema zaprtjema, kar bi lahko bila 25 ground-based nationwide stations, subdivided tudi posledica manjšega tranzitnega transporta further by traffic and background sites. For preko države. Naša raziskava pomembno prispeva comparison, data from 2018 and 2019 were k znanosti, saj vključuje kar 25 merilnih mest, evaluated as wel . The impact of meteorological prav tako analizira obdobje enega leta in ne conditions on the concentration levels was studied zgolj obdobja zaprtja zaradi vpeljanih ukrepov za in addition. Our findings indicate that COVID-19 zajezitev širjenja virusa SARS-CoV-2. restrictions had a moderate and indirect impact Ključne besede: on PM and PM concentrations, which were Pandemija COVID-19, kakovost 10 2.5 more evident at PM monitoring sites near zraka, grobi delci (PM ), fini delci (PM ), 10 10 2,5 meteorologija 167 traffic locations. The most significant decrease drobnih delcev zmanjšale za 30% v primerjavi of PM was found during the first lockdown. The z leti pred pandemijo. V študiji Cucciniel o in decrease of concentrations was also recognized in sodelavci (2022), kjer so analizirali trend emisij the period after the first lockdown, which could be ogljikovega monoksida (CO), ozona (O ), PM , 3 10 the results of fewer transit vehicles. The strength PM , benzena (C H ) in dušikovega dioksida (NO ) 2,5 6 6 2 of this study is an assessment of the measurement v času karantene in zaprtja italijanskega mesta data from 25 locations and analyses a year-long Avel ino so rezultati pokazali veliko zmanjšanje period including their comparison with previous emisij prometnih onesnažil kot so benzen, CO in years. NO , medtem ko je bilo manjše zmanjšanje zaznati 2 v koncentracijah onesnažil delcev. Zelo obsežen Keywords: COVID-19 pandemic, Air pol ution, pregledni članek je bil pripravljen v študiji Sokhi Coarse Particulate Matter (PM ), Fine 10 in sodelovci, (2021), kjer so analizirali zmanjšanje Particulate Matter (PM ), Meteorology 2.5 onesnažil v času pandemije bolezni COVID-19 po različnih mestih. Rezultati so pokazali, da je 1 UVOD zmanjšanje primarnih onesnažil opazno skoraj v vseh mestih v času zaprtja mesta, medtem ko so bila sekundarna onesnažila kot so O ter sekundarni 3 Po podatkih Evropske Agencije za okolje (EEA), je delci ob različnih vremenskih situacijah lahko celo Slovenija v letu 2019 in 2020 še vedno dosegala povišana. visoke ravni onesnaženosti zunanjega zraka v primerjavi z ostalimi evropskimi državami (EEA, V Sloveniji smo prvi uradni primer bolezni 2021b). Visoke vrednosti izražajo predvsem COVID-19 potrdili dne 4. marca 2020. Prvi ukrepi onesnaženje z delci PM in PM v zimskem času za zajezitev širjenja virusa SARS-CoV-2 so bili 10 2,5 kot posledica uporabe biomase za ogrevanje vpeljani dne 12. marca 2020. Z namenom zaščite stavb v privatnem in javnem sektorju, uporabe zdravja ljudi so se zaprle javne ustanove, šolanje premoga v energetskem sektorju, delovanja in delo se je uvedlo na daljavo, prepovedale so se industrijskih naprav, kurjenja odpadkov, aktivnosti izvajati vse večje javne prireditve, prav tako so se v gradbeništvu ter zaradi prometa (NIJZ, 2015). omejile vse ne nujne zdravstvene storitve, zaprt je Na podlagi EEA prikazovalnika je bil najčistejši bil celoten tranzitni transport čez državo. Zaprtje zrak izmerjen v mestu Umea (Švedska), Tampere države je ostalo vse do 31. maja (GOV.SI, 2020). V (Finska) in Funchal (Portugalska), medtem ko je bil 12 tedenskem zaprtju države in socialne distance najslabši zrak izmerjen v mestu Nowy Sacz (Poljska), je Slovenija potrdila samo 1,473 (kar je 0,07% vse Cremona (Italija) in Slavonski Brod (Hrvaška). slovenske populacije) primerov bolezni COVID-19, od katerih je 113 (7,67%) ljudi umrlo (NIJZ, 2021). V času pandemije bolezni COVID-19 je bilo V primerjavi z ostalimi evropskimi državami je bila narejenih veliko študij na temo izboljšanja Slovenija zelo učinkovita pri preprečevanju širjenja kakovosti zraka v mestih kot posledica zmanjšanja okužb. V začetku jeseni 2020 so se ponovno začele emisij iz transporta, letalstva (Lipsitt et al., 2021) in pojavljati okužbe zaradi širjenja virusa SARS-CoV-2, industrije (Tian et al., 2021). Nekatere med njimi so zato je bil drugi pandemični val proglašen z dnem upoštevale tudi vpliv meteorologije (Ismail et al., 18. oktober 2020. V tem času so se ponovno 2022; Sangkham et al., 2021). Ugotovljeno je bilo, pojavile precej stroge omejitve, ki so obsegale da so se v času pandemije bolezni COVID-19 najbolj obvezno nošenje zaščitnih mask v zunanjih in zmanjšale emisije NO2, kar za 60%, medtem ko so se notranjih prostorih ter omejitev gibanja na čas emisije delcev v mestih zmanjšale za približno 30% med 5:00 in 21:00. (European Environment Agency, 2020). V študiji Pandey in sodelavci (2021) so naredili primerjavo Namen naše raziskave je bil analizirati spremembe upada emisij v času zaprtja indijskega mesta Delfi koncentracij grobih delcev PM10 in finih delcev ter v času, ko je mesto delovalo običajno. Emisije PM2,5 v zunanjem zraku, ki so posledica prej plinskih onesnažil in grobih delcev so se v času omenjenih sprejetih ukrepov v času prvega in zaprtja zmanjšale za 50%, medtem ko so se emisije drugega vala bolezni COVID-19 in posledično 168 zaprtja države. Analizirani so bili tudi meteorološki merilnih mestih, na 5 lokacijah so se izvajale pogoji v obravnavanih periodah. tudi meritve PM . Lokacije merilnih mest na 2,5 območju Slovenije prikazuje slika 1. 13 lokacij je bilo kategoriziranih kot lokacije meritev ozadja, 2 METODE medtem ko jih je bilo 7 kategoriziranih kot prometne postaje. Meritve PM so potekale na 5 merilnih 2,5 Podatki o koncentracijah onesnažil so bili mestih, ki zaradi reprezentativnosti podatkov niso pridobljeni v okviru državne merilne mreže, za bile nadaljnje razdeljene. Meteorološki parametri katere kakovost podatkov in pravilnost izmerjenih kot so temperatura zraka, relativna vlaga zraka, vrednosti izvajajo na Agenciji Republike Slovenije veter in količina padavin so bili analizirani iz 5 za okolje (ARSO) in nekaj merilnih mest drugih lokacij državne merilne mreže. zavezancev. Meritve PM so se izvajale na 24 10 Slika 1: Lokacije merilnih mest v okviru državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka 46.80 46.50 46.20 Measurment type Ambient Traffic 45.90 Industrial 45.60 0 25 50 km 45.30 13.50 13.80 14.10 14.40 14.70 15.00 15.30 15.60 15.90 16.20 16.50 Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2021 Povprečne izmerjene dnevne vrednost so Obravnavana so bila 4 obdobja v letu 2020: bile med seboj primerjane relativno glede obdobje pred zaprtjem (1.januar – 11.marec), na zmanjšanje (v %) in absolutno glede na obdobje prvega COVID-19 vala oziroma prvega zmanjšanje koncentracij v obravnavanem obdobju zaprtja (12.marec – 31.maj), obdobje med obema v primerjavi s prejšnjima letoma, 2018 in 2019. zaprtjema (1.junij – 17 oktober) ter čas drugega COVID-19 vala oziroma zaprtja (18. oktober – 31. december). 169 3 REZULTATI 3.1 PM na merilnih mestih ozadja 10 Na lokacijah, ki merijo ozadje je opazno, da so V letu 2020 so bile izmerjene najnižje povprečne bile koncentracije PM v času pred pandemijo 10 koncentracije delcev v primerjavi z letoma 2018 COVID-19 nižje v primerjavi z letom 2018, na 4 in 2019 in sicer, v obdobju pred COVID-19 so bile lokacijah (XX, X, IX, in VI I) celo za več kot 5 µg/ izmerjene 8% nižje, v času prvega zaprtja so bile m3 (-20%, -23%, -31%, -20%) ter za manj kot 5 µg/ nižje za 20%, v času med zaprtjem so bile le-te m3 na lokaciji XV (-3%) in VI (-0.4%). Primerjava nižje za 25% ter v času drugega zaprtja so bile med leti 2019 in 2020 je pokazala, da se je pojavila nižje za 23% glede na leti 2018 in 2019. Povprečna razlika za več kot 5 µg/m3 zgolj na lokaciji XX vrednost delcev v letu 2020 je bila 18 µg/m3, (-27%), na drugih lokacijah so bile te razlike manjše. medtem ko je bila le-ta v letu 2018 22 µg/m3 ter V tem obdobju so se pojavile tudi razlike v količini v letu 2019 19 µg/m3. Najvišje vrednosti so bile padavin, saj so bile v letu 2020 za 27% večje kot izmerjene v obdobju pred boleznijo COVID-19, leta 2019 ter za 13% večje kot leta 2018. kar sovpada tudi s tipičnimi najvišjimi zimskimi vrednostmi. Primerjava koncentracij v letu 2018 in 2020 v času drugega zaprtja so se najvišja zmanjšanja Kot že omenjeno je bila analiza delcev nato pojavila na lokacijah XX (-55%), XI I (-44%), X (-8%), razdeljena na prometne lokacije in lokacije, VI I (-48%) in na lokaciji VII (-54%). Medtem ko je ki merijo ozadje. V nadaljevanju so prikazane primerjava med leti 2019 in 2020 pokazala, da razlike med leti za obravnavana obdobja v deležih so bile koncentracije malo manjše v letu 2020 na zmanjšanja oziroma zvečanja izpustov glede na lokacijah XI I (-6%), X (-2%), VI I (-5%) in VII (-2%). V izhodiščno leto 2020. tem obdobju so bile najvišje vrednosti padavin v letu 2019 (Tabela 1). Tabela 1 : Spremembe v koncentracijah PM na lokacijah ozadja v procentih glede na vrednosti v letu 2020 10 Merilna mesta ozadja - PM I. II. VI. VII. VIII. IX. X. XIII. XIV. XV. XVI. XX. XXIV. 10 Pred Sprememba zaprtjem 2020- 2019 -0.5 % 0.1 % -10 % -3 % -16 % -10 % -4 % -5 % -1 % -12 % 25 % -27 % -13 % Sprememba 2020- 2018 5 % 9 % -0.4 % 0.5 % -20 % -31 % -23 % 4 % 16 % -3 % 25 % -20 % 8 % I. zaprtje Sprememba 2020- 2019 6 % 4 % 0 % -20 % -12 % -5 % -5 % -47 % -1 % -2 % 13 % -32 % 13 % Sprememba 2020- 2018 -23 % -11 % -12 % -18 % -41 % -30 % -17 % -46 % -15 % -24 % -5 % -26 % 7 % Med Sprememba zaprtjem 2020- 2019 -3 % -19 % -18 % -25 % -21 % -22 % -15 % -53 % -20 % -15 % -20 % -12 % 1 % Sprememba 2020- 2018 -44 % -33 % -30 % -61 % -46 % -20 % -32 % -68 % -21 % -35 % -22 % -40 % 13 % I . zaprtje Sprememba 2020- 2019 5 % 4 % 4 % -2 % -5 % 15 % -2 % -6 % 10 % 13 % 23 % 13 % -0.2 % Sprememba 2020- 2018 -38 % -27 % -27 % -54 % -48 % -12 % -48 % -44 % -2 % -28 % 7 % -55 % -19 % Legenda: Sprememba več kot 20 % Sprememba med 0 in 20 % Sprememba med -0 in -20 % Sprememba več kot -20 % 170 Na lokacijah ozadja je bila največja razlika v obdobju koncentracije v letu 2020 za več kot 5 µg/m3 nižje med drugim zaprtjem med leti 2020 in 2018, kot v letu 2018 na skoraj vseh lokacijah, najvišje medtem ko je bil negativen trend koncentracij zmanjšanje je bilo opazno na lokaciji XX (-43%). prepoznan na skoraj vseh lokacijah v obdobju med Primerjava z letom 2019 je pokazala, da je bila na zaprtji. Prav tako je bil opažen večji negativen štirih lokacijah koncentracija malenkost višja (XIX trend koncentracij v primerjavi z obdobjem pred (6%), XVII (2%), V (4%) in I I (2%)), medtem ko je pandemijo COVID-19. bilo izkazano znižanje koncentracij na lokacijah XXI (-18%), XVI I (-5%) in IV (-5%). 3.2 PM na prometnih merilnih mestih 10 Na prometnih lokacijah se je izkazalo, da so bile Primerjalna analiza je pokazala, da so bila koncentracije v letu 2020 višje v primerjavi z letom zmanjšanja koncentracij PM na prometnih 10 2019 na dveh lokacijah XVII (3%) in IV (2%) ter v lokacijah večja kot na lokacijah ozadja (Tabel 2). primerjavi z letom 2018 so bile le-te višje na 5-ih Enaki rezultati so bili izkazani tudi v študiji Le et lokacijah (XXI (6%), XVI I (1%), XVII (14%), V (1%) in I I al. (2021) in Li et al., (2020). Emisije delcev, ki so (14%)). V času prvega zaprtja so bile koncentracije posledica ogrevanja stavb ostajajo še vedno velik nižje na skoraj vseh lokacijah, z izjemo lokacije vir emisij tudi v času zaprtja, medtem ko so se XVII v letu 2019. V času med zaprtjem je bil trend zmanjšale emisije, ki so posledica transporta in koncentracij precej podoben trendu na lokacijah, industrije (EEA, 2021a). ki merijo ozadje. V času drugega zaprtja, so bile Tabela 2: Spremembe v koncentracijah PM na prometnih lokacijah glede na vrednosti v letu 2020 10 Prometna merilna mesta - PM III. IV. V. XVII. XVIII. XIX. XXI. 10 Pred Sprememba 2020- 2019 -1 % 2 % -13 % 3 % -16 % -14 % -8 % zaprtjem Sprememba 2020- 2018 14 % -17 % 1 % 14 % 1 % -27 % 6 % I. zaprtje Sprememba 2020- 2019 -4 % -7 % -11 % 5 % -12 % -20 % -5 % Sprememba 2020- 2018 -5 % -30 % -22 % -19 % -20 % -30 % -30 % Med Sprememba 2020- 2019 -20 % -10 % -17 % -21 % -14 % -11 % -39 % zaprtjem Legenda: Sprememba 2020- 2018 -20 % -22 % -96 % -18 % -34 % -21 % -36 % Sprememba več kot 20 % I . zaprtje Sprememba 2020- 2019 2 % -5 % 4 % 3 % -5 % 6 % -18 % Sprememba med 0 in 20 % Sprememba med -0 in -20 % Sprememba 2020- 2018 -24 % -51 % -46 % -5 % -39 % -43 % -29 % Sprememba več kot -20 % 171 3.3 Koncentracije PM tako se je negative trend odrazil v primerjavi s 2,5 Analiza koncentracij PM prav tako izkazuje koncentracijami z letom 2018 v obdobju drugega 2,5 najvišje vrednosti v zimskem času, oziroma v zaprtja. V letu 2019 je bilo 22% več padavin v času pred zaprtjem. Primerjava povprečnih letnih primerjavi z letom 2020, prav tako je bilo v letu vrednosti prav tako izkazuje najnižje vrednosti v 2018 37% manj padavin kot leta 2020 (Tabela letu 2020. V času pred zaprtjem so bile na štirih 4). Iz analize se lahko zaključi, da v obdobju pred lokacijah vrednosti višje v letu 2018 kot v letu zaprtjem in v času prvega zaprtja v letu 2020 2020, medtem ko je v času zaprtja opazen rahel ni opaznega večjega padca koncentracij PM , 2,5 negativen trend meritev, še posebno na lokaciji medtem ko je bil le-ta bolj intenziven v obdobju XXI v letu 2019. Največji negativen trend meritev drugega zaprtja v primerjavi z letom 2018. se je pokazal v obdobju med zaprtjema. Prav Tabela 3: Spremembe v koncentracijah PM glede na vrednosti v letu 2020 2,5 Merilna mesta - PM I. XIV. XXV. XI. XI. XXI. 2.5 Pred Sprememba 2020- 2019 4 % 4 % 2 % -42 % 21 % 4 % zaprtjem Sprememba 2020- 2018 4 % 12 % -36 % -121 % 17 % -7 % I. zaprtje Sprememba 2020- 2019 1 % 9 % -6 % 14 % 11 % -45 % Sprememba 2020- 2018 -6 % -5 % -17 % -18 % -24 % 23 % Med Sprememba 2020- 2019 -17 % -15 % -25 % -46 % 11 % -29 % zaprtjem Legenda: Sprememba 2020- 2018 -49 % -26 % -54 % -81 % -70 % 26 % Sprememba več kot 20 % II. zaprtje Sprememba 2020- 2019 5 % 18 % 8 % 17 % -11 % -34 % Sprememba med 0 in 20 % Sprememba med -0 in -20 % Sprememba 2020- 2018 -30 % -3 % -38 % -62 % -45 % 22 % Sprememba več kot -20 % 3.4 Meteorologija zraku količina padavin. Spodnja tabela prikazuje Meteorološki pogoji, kot so temperatura, padavine, količine padavin glede na obravnavano obdobju. relativna vlažnost, hitrost in smer vetra, imajo V obdobju pred zaprtjem je bilo v letu 2020 54% lahko precejšen vpliv na koncentracije delcev v manj padavin kot v letu 2019 in 12% manj kot v letu zunanjem zraku (Khatri & Hayasaka, 2021). Hitrost 2018. V letu 2020 se je največ padavin pojavilo v vetra v Sloveniji je precej šibka in sicer je po obdobju med zaprtjem. V času drugega zaprtja se nižinah običajno okrog 1 m/s (Agencija Republike je največ padavin pojavilo v letu 2019, 37% manj Slovenije za okolje, 2021). Ugotovili smo, da ima kot v letu 2019 jih je bilo v letu 2018 in 22% manj največji vpliv na koncentracije delcev v zunanjem v letu 2020. Tabela 4: Pregled količine padavin glede na obravnavano obdobje med leti 2018 in 2020 Pred zaprtjem Zaprtje I. Med zaprtjem Zaprtje II. Legenda: Pred zaprtjem: 1.januar – 11.marec 2018 243 318 608 206 Zaprtje I: 12.marec – 31.maj 2019 176 362 509 330 Med zaprtjem: 1.junij – 17 oktober 2020 135 166 702 258 Zaprtje II: 18. oktober – 31. december 172 4 RAZPRAVA Analiza koncentracij delcev v letu 2020, v obdobjih zaprtja države, je pokazala, da je trend meritev na lokacijah ozadja podoben trendu meritvam na prometnih lokacijah. V času prvega zaprtja so bile koncentracije precej različne glede na leto, kar bi lahko bil rezultat precej različne količine padavin. Intenzivne padavine imajo namreč vpliv na obe velikosti delcev, PM in PM (Nadzir et al., 2,5 10 2020). V času prvega zaprtja, je opazno največje zmanjšanje koncentracij delcev. Zanimivo je, da je opazen negativen trend koncentracij v letu 2020 v času med obema zaprtjema, kljub temu da je bila največja količina padavin v letu 2020 v tem obdobju. To bi lahko bila tudi posledica manjšega tranzitnega transporta preko države. Zmanjšanje koncentracij je zaznano tudi v času drugega zaprtja, še posebno v primerjavi z letom 2018, kljub temu da je bilo v tem letu 20% več padavin kot v letu 2018. Naša raziskava je pomembna, ker vključuje velik obseg merilnih mest in sicer 25, prav tako analizira obdobje enega leta in ne zgolj obdobja zaprtja zaradi vpeljanih ukrepov za zajezitev širjenja virusa SARS-CoV-2. Prav tako raziskava vključuje tudi analizo meteoroloških parametrov, predvsem padavin. V prihodnje se raziskava lahko dopolni z vključitvijo večjega nabora onesnažil, ki so bili merjeni na obravnavanih lokacijah. Uporaba primernega računskega disperzijskega modela, s poglobljeno analizo primarnih virov emisij, bi nam omogočila natančnejšo analizo vpliva meteoroloških spremenljivk na disperzijo snovi v ozračju. 5 ZAKLJUČEK Zmanjšanje koncentracij v letu 2020, v času sprejetih ukrepov za zajezitev širjenja virusa SARS- CoV-2, je bilo zaznano, kljub temu da ima količina padavin v obravnavanem obdobju velik vpliv na koncentracije grobih in finih delcev v zunanjem zraku. 173 LITERATURA Lipsitt, J., Chan-Golston, A. M., Liu, J., Su, J., Zhu, Y., & Jerrett, M. (2021). Spatial analysis of COVID-19 Agencija Republike Slovenije za okolje. (2021). Kakovost and traffic-related air pollution in Los Angeles. zraka v Sloveniji v letu 2020. https://www.arso. Environment International, 153, 106531. https:// gov.si/zrak/kakovost zraka/poročila in publikacije/ doi.org/10.1016/j.envint.2021.106531 Letno_Porocilo_2019_Za_Splet.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2015). Ocena Cucciniel o, R., Raia, L., & Vasca, E. (2022). Air quality vpliva onesnaženosti zraka z delci (PM) na evaluation during COVID-19 in Southern Italy: the umrljivost v slovenskih krajih. https://www.nijz.si/ case study of Avel ino city. Environmental Research, sl/ocena-vpliva-onesnazenosti-zraka-z-delci-pm- 203(April 2021), 111803. https://doi.org/10.1016/j. na-umrljivost-v-slovenskih-krajih-s-prekomerno envres.2021.111803 Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2021). COVID-19, Evropske Agencije za okolje. (2021a). European Slovenia, porast okužb. https://www.nijz.si/sl/ Environmental Agency - Air Quality and COVID-19. dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19 https://www.eea.europa.eu/themes/air/air- Nadzir, M. S. M., Ooi, M. C. G., Alhasa, K. M., Bakar, M. quality-and-covid19 A. A., Mohtar, A. A. A., Nor, M. F. F. M., Latif, M. T., Evropske Agencije za okolje. (2021b). European Hamid, H. H. A., Ali, S. H. M., Ariff, N. M., Anuar, Environmental Agency - Viewer. https://www. J., Ahamad, F., Azhari, A., Hanif, N. M., Subhi, eea.europa.eu/themes/air/urban-air-quality/ M. A., Othman, M., & Nor, M. Z. M. (2020). The european-city-air-quality-viewer impact of movement control order (MCO) during pandemic COVID-19 on local air quality in an urban European Environment Agency. (2020). Air quality area of Klang valley, Malaysia. Aerosol and Air in Europe - 2020 report. In EEA Report (Issue Quality Research, 20(6), 1237–1248. https://doi. No 09/2020). https://www.eea.europa.eu// org/10.4209/aaqr.2020.04.0163 publications/air-quality-in-europe-2020-report Pandey, M., George, M. P., Gupta, R. K., Gusain, D., & GOV.SI. (2020). Ukrepi vlade ob zajezitvi okužbe s Dwivedi, A. (2021). Impact of COVID-19 induced COVID-19. lockdown and unlock down phases on the ambient air quality of Delhi, capital city of India. Urban Ismail, I. M. I., Rashid, M. I., Ali, N., Altaf, B. A. S., & Climate, 39(November 2020), 100945. https://doi. Munir, M. (2022). Temperature, humidity and org/10.1016/j.uclim.2021.100945 outdoor air quality indicators influence COVID-19 spread rate and mortality in major cities of Saudi Sangkham, S., Thongtip, S., & Vongruang, P. (2021). Arabia. Environmental Research, 204(PB), 112071. Influence of air pollution and meteorological https://doi.org/10.1016/j.envres.2021.112071 factors on the spread of COVID-19 in the Bangkok Metropolitan Region and air quality Khatri, P., & Hayasaka, T. (2021). Impacts of COVID-19 on during the outbreak. Environmental Research, Air Quality over China: Links with Meteorological 197(March), 111104. https://doi.org/10.1016/j. Factors and Energy Consumption. Aerosol and envres.2021.111104 Air Quality Research, 21(10), 200668. https://doi. org/10.4209/aaqr.200668 Sokhi, R. S., Singh, V., Querol, X., Finardi, S., Targino, A. C., Andrade, M. de F., Pavlovic, R., Garland, R. Le, N. H., Ly, B.-T., Thai, P. K., Pham, G.-H., Ngo, I.-H., M., Massagué, J., Kong, S., Baklanov, A., Ren, L., Do, V.-N., Le, T. T., Nhu, L. V., Son, H. D., Nguyen, Tarasova, O., Carmichael, G., Peuch, V. H., Anand, V., Y.-L. T., Pham, D. H., & Vu, T. V. (2021). Assessing Arbil a, G., Badali, K., Beig, G., … Zavala, M. (2021). the Impact of Traffic Emissions on Fine Particulate A global observational analysis to understand Matter and Carbon Monoxide Levels in Hanoi changes in air quality during exceptionally low through COVID-19 Social Distancing Periods. anthropogenic emission conditions. Environment Aerosol and Air Quality Research, 21(10), 210081. International, 157. https://doi.org/10.1016/j. https://doi.org/10.4209/aaqr.210081 envint.2021.106818 Li, Z., Meng, J., Zhou, L., Zhou, R., Fu, M., Wang, Y., Yi, Y., Tian, X., An, C., Chen, Z., & Tian, Z. (2021). Assessing Song, A., Guo, Q., Hou, Z., & Yan, L. (2020). Impact the impact of COVID-19 pandemic on urban of the COVID-19 event on the characteristics of transportation and air quality in Canada. Science atmospheric single particle in the northern china. of the Total Environment, 765, 144270. https://doi. Aerosol and Air Quality Research, 20(8), 1716– org/10.1016/j.scitotenv.2020.144270 1726. https://doi.org/10.4209/aaqr.2020.06.0321 174 STROKOVNI PRISPEVKI 175 Maja Vrabič Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča REHABILITACIJSKA REHABILITATION OBRAVNAVA PACIENTA TREATMENT OF THE PO PREBOLELEM COVIDU PATIENT AFTER COVID Povzetek Abstract Covid-19 je virusno obolenje, ki lahko privede do Covid-19 is a viral disease that can lead to pljučnice ter respiratorne in tudi več-organske pneumonia and respiratory as well as multi- odpovedi s kratkotrajnimi in/ali dolgotrajnimi organ failure with short-term and / or long-term posledicami. Obravnava pacientov, ki so preboleli consequences. Treatment of patients who have kritično bolezen, mora biti osredotočena na survived a critical il ness should focus on the pacienta kot posameznika, multidisciplinarna in patient as an individual, multidisciplinary and holistična, z vključevanjem raznih rehabilitacijskih holistic, involving various rehabilitation methods metod in sodelovanjem različnih strokovnjakov. and involving different experts. Rehabilitation Rehabilitacija pozitivno vpliva na zdravstvene has a positive effect on the health outcomes of izide pacientov in zmanjša zaplete, povezane patients and reduces complications associated z zdravljenjem v enoti intenzivne terapije in je with treatment in the intensive care unit and is koristna pri obravnavi starostnikov, kakor tudi useful in the treatment of the elderly as well as pacientov s kroničnimi boleznimi. Pomembno patients with chronic diseases. It is important that je, da je v vsaki rehabilitaciji pacient aktiven in in each rehabilitation the patient is an active and enakovreden član rehabilitacijskega tima. Cilj equal member of the rehabilitation team. The goal rehabilitacije je, da se pacientom po prebolelem of rehabilitation is to ensure that patients recover covidu-19 zagotovi čim hitrejše okrevanje na from covid-19 as soon as possible in the field of področju vseh življenjskih aktivnosti ter ponovni all life activities and reintegration into social and vklop v socialno in družinsko življenje, ob tem family life, but it is necessary to be aware that se je pa potrebno zavedati, da je rehabilitacija rehabilitation is a long lasting process. dolgotrajen proces. Keywords: viral disease, recovery, holistic Ključne besede: virusna bolezen, okrevanje, approach, teamwork, nursing care celosten pristop, timsko delo, zdravstvena nega 176 1 UVOD kardiovaskularne bolezni (arterijska hipertenzija, srčno popuščanje in koronarna bolezen), sladkorna Covid-19 je zelo nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bolezen, podhranjenost ali debelost z indeksom virus SARS-CoV-2. Prvi primer je bil zaznan sredi telesne mase nad 30 kg/m2, maligna obolenja ter novembra 2019 na Kitajskem. Konec decembra predhodna presaditev organov. Moški pogosteje 2019 je Kitajska Svetovni zdravstveni organizaciji zbolijo za težjo obliko bolezni kot ženske (de Sire poročala o odkritju pljučničnih okužb neznanega et al., 2021; Kordzadeh-Kermani et al., 2020; izvora v Vuhanu. Izbruh okužbe je bil 30. januarja Kunutsor & Laukkanen, 2020). 2020 proglašen za mednarodno pomembno Glede na pregledano literaturo so bili grožnjo javnemu zdravju. Zaradi globalnega širjenja najpogostejši akutni zapleti med prebolevanjem okužbe je Svetovna zdravstvena organizacija covida sekundarna pljučnica, rana zaradi pritiska, 11. marca 2020 razglasila pandemijo (Davidson, insuficienca nadledvičnice, trombembolični zapleti 2020; Twachtman, 2020). En dan kasneje je in elektrolitske motnje. Najpogostejši zapleti, bila epidemija razglašena v Republiki Sloveniji. zabeleženi med rehabilitacijo pacienta, pa so bili Najpogostejši simptomi okužbe pri odraslih so vnetje sečil, okvara ulnarnega in peronealnega kašelj, vročina, bolečine v mišicah, izguba vonja in živca, epizoda duševne motnje in hipokaliemija apetita, utrujenost in glavobol (Kordzadeh-Kermani (Cunder et al., 2021). et al., 2020; Kunutsor & Laukkanen, 2020). Skoraj polovica okuženih nima simptomov (Kordzadeh- Rehabilitacija pacienta po preboleli težji obliki Kermani et al., 2020). Pri velikem številu ljudi (5% covida je celostna in zajema medicinsko, vseh okuženih) zaradi okužbe z virusom SARS- psihosocialno in poklicno področje. Proces CoV-2 pride do težjega poteka prebolevanja celotne rehabilitacije izhaja iz ocene funkcijskega koronavirusne bolezni s pljučno odpovedjo, stanja pacienta ob sprejemu. Nujno je kakovostno lahko tudi več-organsko odpovedjo, in s tem do sodelovanje rehabilitacijskega tima na vseh dolgotrajnega intenzivnega zdravljenja z umetnim ravneh in aktivna vključenost njegove družine. predihavanjem (Kordzadeh-Kermani et al., 2020; Zgodnja medicinska rehabilitacija pomembno Torres-Castro et al., 2021; Zbinden-Foncea et al., vpliva na končni izid, ključni pa sta zgodnje 2020). Pri pacientih, okuženih s covidom-19, lahko postavljanje v pokončni položaj in mobilizacija do pride do zapletov v živčno-mišičnem sistemu, samostojne zmožnosti gibanja (Golež et al., 2015). vključeno z osrednjim in perifernim živčevjem ter Cilj rehabilitacije je čimprejšnja vrnitev pacienta v mišično-skeletnim sistemom (Curci et al., 2021; domače okolje v čim boljšem funkcijskem stanju Kordzadeh-Kermani et al., 2020). Pri pacientih z ali brez medicinsko tehničnih pripomočkov s covidom-19 s težjim potekom in umetnim za pomoč pri gibanju. Pri doseganju cilja ima predihavanjem pljuč pa se lahko razvije miopatija velik pomen motivacija pacienta, saj je od le te kritično bolnih (Bagnato et al., 2020; Frithiof et odvisno njegovo okrevanje. Vsekakor so izidi pri al., 2021). Kot nevrološki zapleti se lahko razvijejo pacientih, ki so pozitivno usmerjeni že od samega tudi Guil ain-Barréjev sindrom (Finsterer & Scorza, začetka rehabilitacije boljši kot pri pacientih, ki 2021; Khan et al., 2021) in druge nevropatije jih je bolezen močneje prizadela na psihološkem (Bagnato et al., 2020; Bureau et al., 2020; Cunder področju. Rehabilitacijski tim sestavljajo zdravniki et al., 2021; Curci et al., 2021; Frithiof et al., 2021; specialisti fizikalne in rehabilitacijske medicine, Parry & Puthucheary, 2015; Zupanc et al., 2014). diplomirane medicinske sestre, zdravstveni Smrtnost pacientov s covidom-19 je 0,3–8,4 % tehniki, bolničarji – negovalci, delovni terapevti, (Kordzadeh-Kermani et al., 2020). Tveganje za fizioterapevti, logoped, klinični prehranski smrt po okužbi s SARS-CoV-2 je večja pri pacientih svetovalec, ortopedski inženir, socialni delavec in s kroničnimi spremljajočimi obolenji in znaša 49 % psiholog. Po potrebi sodelujejo še drugi zdravniki pri predhodno kritično bolnih osebah (Kordzadeh- specialisti, kot je zdravnik interne medicine in Kermani et al., 2020; Kress & Hal , 2014). Največje zunanji sodelavci: otorinolaringolog, nevrolog, tveganje za razvoj težje bolezni predstavljajo gastroenterolog, pulmolog… (Vrabič et al., 2018). kronična ledvična bolezen, kronična bolezen dihal, 177 Namen prispevka je predstaviti rehabilitacijo ( Bela knjiga, 2008). Definicija rehabilitacije pacientov po prebolelem covidu-19 na področju temelji na biopsihosocialnem pristopu in se opira rehabilitacijske zdravstvene nege, fizioterapije, na Mednarodno klasifikacijo funkcioniranja, delovne terapije, psihološke in socialne obravnave zmanjšane zmožnosti in zdravja, ki v ospredje ter prehranske podpore in ob tem prikazati njihovo postavlja funkcioniranje pacienta na osebni medsebojno prepletanje za dosego skupnega cilja. in družbeni ravni (MKF, 2006). Glavni cilj rehabilitacije je omogočiti osebam z zmanjšano zmožnostjo življenje po lastnih željah kljub 2 METODE omejitvam, ki so posledica poškodb, bolezni ali osebnih dejavnikov. Pri postavljanju dolgoročnih Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda dela ciljev rehabilitacije zato usmerjamo pozornost na in metoda kompilacije. Izbran je bil pregled pacientovo življenjsko okolje, njegove dejavnosti domače in tuje strokovne literature. Iskanje ter sodelovanje. S kratkoročnimi cilji pa skušamo literature je potekalo preko spletnega portala vplivati na okvaro in preprečiti ali omiliti zmanjšano Bing po mednarodnih bazah podatkov (PubMed, zmožnost ( Bela knjiga, 2008). Rehabilitacija temelji Science Direct, Proquest Social Journals, na timskem delu. Na rednih timskih sestankih CINAHL, MEDLINE, BioMed Central) in vzajemni strokovnjaki različnih strok za vsakega pacienta, po bibliografsko-kataložni bazi podatkov slovenskih predhodni oceni funkcijskega stanja, določijo cilje knjižnic (COBISS.SI), in sicer glede na relevantnost rehabilitacije, ukrepe za doseganje zastavljenih iskalnih kriterijev. Uporabljene so bile posamezne ciljev, ocenjujejo napredek rehabilitacije in ključne besede in kombinirani iskalni nizi v ugotavljajo učinkovitost izbranih terapevtskih slovenskem in angleškem jeziku. Pri iskanju v postopkov. V interdisciplinarnem timu ni hierarhije, ostalih podatkovnih bazah je bilo uporabljeno v njem enakopravno sodelujejo pacient in vsi napredno iskanje po celotnem besedilu. Iskani člani rehabilitacijskega tima. Načeloma so tudi vsi prispevki so bili pretežno v angleškem jeziku, zaposleni v isti ustanovi (Papež Jesenšek, 2018). pri čemer so bile uporabljene ključne besede in kombinacija iskalnih nizov: covid IN/AND virusna Potrebe po rehabilitaciji pri pacientih po covidu-19 bolezen/viral disease, covid IN/AND okrevanje/ so lahko različne. Pacienti z blažjimi simptomi recovery, covid IN/AND celosten pristop/holistic lahko potrebujejo krajšo rehabilitacijo, medtem ko approach, covid IN/AND timsko delo/teamwork, pacienti s težjim potekom bolezni in zdravljenjem covid IN/AND zdravstvena nega/nursing care, v enotah intenzivne terapije potrebujejo covid IN/AND fizioterapija/physiotherapy, covid kompleksnejšo in podaljšano rehabilitacijo IN/AND delovna terapija/occupational therapy, (Puchner et al., 2021). V Sloveniji za paciente po covid IN/AND prehranska obravnava/nutritional covidu-19 s težjim potekom po odpustu iz bolnišnice treatment, covid IN/AND psihološka obravna-va/ poteka kot del akutnega zdravljenja celostna psychological treatment, covid IN/AND socialna rehabilitacija na Univerzitetnem rehabilitacijskem obravnava/social treatment. inštitutu Republike Slovenije – Soča (Novak, 2021). Celostno rehabilitacijo omogoča multidisciplinarna skupina, ki je že pred pojavom koronavirusne 3 REZULTATI bolezni obravnavala paciente s kritično boleznijo, a se je prilagodila in razširila ter dodatno vključila tudi respiratorno fizioterapijo in službo za klinično 3.1 Rehabilitacija prehrano. Rehabilitacija vključuje obravnavo na Rehabilitacija je, po definiciji Odbora za fizikalno telesnem, duševnem in socialnem področju (Dular, in rehabilitacijsko medicino pri Evropski zvezi 2021; Novak, 2021; Pipan et al., 2021; Prosič et zdravnikov specialistov, »samostojna medicinska al., 2021; Ronchi & Majdič, 2021; Sheehy, 2014; specialnost, ki se ukvarja z izboljševanjem telesnih Zupanc et al., 2021). in kognitivnih funkcij, dejavnosti, sodelovanja ter prilagajanjem osebnih in okoliških dejavnikov« 178 3.2 Rehabilitacijska zdravstvena nega pacientih vodimo bilanco zaužite tekočine Rehabilitacijska zdravstvena nega ima pri celotni in prehrane ter prilagajamo vrsto, obliko in rehabilitaciji veliko vlogo. Prilagojena je potrebam konsistenco hrane. posameznika, njeno načrtovanje poteka Izločanje urina in blata je ena izmed naravnih funkcij individualno. K pacientu pristopamo celostno in ga človeka, ki je po daljši hospitalizaciji lahko prizadeta. postopoma pripravljamo k samostojnemu izvajanju Rehabilitacija spodnjih sečil vključuje spodbujanje vsakodnevnih življenjskih opravil (Hribar, 2014). uriniranja, časovno usklajeno uriniranje (trening S pravočasnim prepoznavanjem in reševanjem mehurja) in spremembo življenjskega sloga. negovalnih problemov lahko prispevamo k boljšim Pri pacientih, ki imajo ob sprejemu na oddelek izidom rehabilitacije. Glede na funkcionalno vstavljen stalni urinski kateter, je naš cilj vsekakor stanje pacienta načrtujemo in izvajamo aktivnosti njegova čimprejšnja odstranitev. Po odstranitvi rehabilitacijske zdravstvene nege. stalnega urinskega katetra se spremlja njihovo Ob sprejemu pacienta na oddelek v sodelovanju uriniranje. Lahko se pojavi retenca urina. Težave z njim izpolnimo sprejemno dokumentacijo z nezmožnostjo uriniranja rešujemo z odvzemom zdravstvene nege, ki vsebuje vse pomembne urina s katetrom za enkratno uporabo v rednih podatke o njegovi sposobnosti oziroma časovnih intervalih (intermitentna katetrizacija). nesposobnosti samostojnega izvajanja vseh 14 Če se težave, povezane z uriniranjem ne izboljšajo, življenjskih aktivnostih po Virginiji Henderson, ob paciente ali njihove svojce tekom rehabilitacije tem pa pridobimo še podatke o morebitno prisotnih naučimo postopka čiste intermitentne alergijah, njegovih svojcih in kam se bo vrnil po katetrizacije. V primeru, da pacienti tega niso končani rehabilitaciji, ali ima kakšno razjedo zaradi zmožni, so brez svojcev ali se tega ne želijo pritiska (RZP), bolnišnično okužbo. Pregledamo priučiti, pride v poštev ponovna vstavitev stalnega medicinsko negovalno dokumentacijo, naredimo urinskega katetra (Kic, 2014). V primeru, da po oceno stopnje ogroženosti po Waterlow shemi in odstranitvi urinskega katetra pacient ne more se osredotočimo na njegovo prehransko stanje po zadrževati urina in se pojavi inkontinenca urina, predhodnem tehtanju. se poslužujemo uporabe hlačnih predlog različne vpojnosti. Nujno je, da pacient redno izloča urin, Pacienti najpogosteje potrebujejo pomoč pri da je brez uroinfekta in da je tekočinska bilanca izvajanju osnovnih vsakodnevnih opravil, in sicer zadovoljiva (Vrabič et al., 2018). pri izvajanju osebne higiene, prehranjevanju, oblačenju, slačenju, izločanju urina in odvajanju Pacienti, ki so nezmožni nadzorovano izločati blata. Nekateri so celo popolnoma odvisni blato, imajo lahko inkontinenco ali obstipacijo, zato v izvajanju vseh aktivnosti samooskrbe (Kic, poskrbimo, da blato redno odvajajo. To najlažje 2014). V rehabilitacijski zdravstveni negi in največkrat dosežemo z uporabo močnejših pacienta smo posebej pozorni na težave, ki jih odvajal. Odvajala so na voljo v obliki tablet, predstavljajo neuravnotežena prehrana in težave prahu, zrnc, tekočin. Ugotoviti moramo katero s prehranjevanjem zaradi morebitnih motenj odvajalo najbolj ustreza posameznemu pacientu požiranja, nevarnost za zastoj urina, nevarnost in zagotoviti, da pacient zaužije zadovoljiv vnos za neredno odvajanje blata in slabša telesna tekočine in uravnoteženo prehrano, obogateno premičnost ter s tem povezana večja možnost za z vlakninami. Paciente z inkontinenco za blato nastanek razjed zaradi pritiska oz. padca. je potrebno naučiti kako skrbeti za vzdrževanje primerne konsistence blata. To se lahko doseže z Pacient, ki je prehransko ogrožen, bodisi zaradi ustrezno prehrano ali pa dobi pacient v dogovoru izgube apetita ali zaradi pridruženih motenj z zdravnikom sredstvo za mehčanje blata. S požiranja ob vstavljeni perkutani gastrostomi, primerno konsistenco blata in rednim odvajanjem potrebuje redne kontrole telesne teže, vzpodbudo se možnost nehotenega odvajanja blata čez dan pri pitju tekočine in prehranjevanju, oceno iz in ponoči zmanjša. V primerih stalne inkontinence strani tima za klinično prehrano, ki mu prilagodi blata je na voljo uporaba analnega čepa in/ali prehranski načrt in oceno logopeda. Pri takšnih hlačne predloge. Pri takšnih težavah več pozornosti 179 namenjamo koži ano-genitalnega predela (Kic, hoje in telesne pripravljenosti. Pri pacientih 2014). Včasih se zgodi, da je na oddelek sprejet po covidu-19 s težjim potekom fizioterapevti s pacient z izpeljanim črevesom. V tem primeru je postopki fizioterapije lahko zmanjšajo težave in zelo pomembna ustrezna nega okolice izločalne izboljšajo telesne funkcije in dejavnosti (Zupanc, stome, redno praznjenje oziroma menjavanje 2022). Fizioterapevtska obravnava vključuje vrečk ter priučenje pacienta in svojcev za ustrezno pasivne, aktivno-asistirane in aktivne vaje za nego (Vrabič et al., 2018). zgornje in spodnje ude, usedanje, vstajanje, stojo, aktivne vaje za uravnavanje telesne drže in Že ob sprejemu pacienta na oddelek se naredi položaj trupa (Bertolucci et al., 2021; OˋSul ivan tudi ocena tveganja za nastanek RZP oz. se naredi & Schmitz, 2011). Priporoča se uporaba vadbe oceno že morebitno prisotne RZP, vse sproti s pomočjo biološke povratne zveze, kjer pacient dokumentiramo in o oceni obvestimo vse člane zavestno izvede kontrakcijo posamezne mišice ter rehabilitacijskega tima, saj nam to omogoča pri tem dobi vidno in slišno povratno informacijo ustrezno načrtovanje zdravstvene obravnave o kakovosti izvedene kontrakcije mišice (Giggins in služi kot merilo za ocenjevanje napredka pri et al., 2013). Z izboljšanjem funkcijskega stanja se vsakem posamezniku. Možnost nastanka RZP je vadba stopnjuje in prilagaja ter vključuje vadbo večja pri nepokretnih pacientih, ki dlje časa ležijo z dodajanjem upora z roko ali utežmi, uporabo v postelji, in/ali pri sedečih v invalidskih vozičkih. terapevtskih žog in elastičnih trakov (Kisner & Pri oceni tveganja nam vsekakor pomagajo Colby, 2012). Za izboljšanje mišične moči kot starost pacienta, stanje kože (suhe spremembe, dopolnilno metodo uporabljajo funkcionalno rdečina itd.), morebitna prisotnost stalne električno stimulacijo. Vadba hoje vključuje rdečine, ki ne pobledi, zdravila, ki jih ima pacient hojo s pomočjo različnih pripomočkov za hojo predpisana, vrednosti njegovega krvnega tlaka, (hodulje, bergle, sprehajalne palice) in kasneje prisotnost različnih bolezni, sposobnost čutnega tudi hojo brez pripomočka za hojo po ravnem zaznavanja itd. (Vrabič & Kic, 2022). Nastanek RZP in stopnicah. Pacientom namestijo ustrezne preprečujemo z dobro osebno higieno pacienta, ortoze, najpogosteje ortoze za gleženj in stopalo z rednim menjavanjem položajev med ležanjem (Berolucci et al., 2021; Geboers et al., 2002). v postelji, z uporabo različnih antidekubitusnih Pacienti za izboljšanje vzdržljivosti izvajajo vadbo blazin, ob čemer se posvetujemo tudi z delovnimi na mehanski napravi, ki omogoča kolesarjenje na terapevti. Že prisotne RZP pa zdravimo z rednim invalidskem vozičku ali stolu ter sobnem kolesu s tuširanjem z neoporečno vodo, čiščenjem s stopnjevanjem obremenitve in trajanjem vadbe. sterilno fiziološko raztopino, rednim menjavanjem Za izboljšanje sposobnosti hoje in vzdržljivosti sodobnih oblog in v sodelovanju s fizioterapevti se lahko vključi vadba hoje na tekočem traku s svetlobno terapijo. Preležanine zmanjšajo (Zupanc, 2018). Bolečino učinkovito zmanjšujejo kakovost pacientovega življenja, stroški zdravljenja s površinsko električno živčno stimulacijo (Alipour so znatno povišani, zato oskrba takega pacienta & Mikaeili, 2020; Astokorki & Mauger, 2017). S zahteva visoko strokovnost celotne zdravstveno- fizikalno metodo z uporabo svetlobne terapije pa negovalne ekipe. sodelujejo pri zdravljenju ran (Zupanc et al., 2014). 3.3 Fizioterapija V sklopu celostne rehabilitacije je večina pacientov Pri pacientih po covidu-19 s težjim potekom vključena tudi v respiratorno fizioterapevtsko pride do okvar telesnih funkcij in posledično obravnavo (RFT). Na podlagi respiratorne do omejitve telesnih dejavnosti in sodelovanja. fizioterapevtske ocene ob začetku in zaključku Pacienti imajo težave z zadihanostjo, utrudljivostjo, rehabilitacije ugotavljajo, ali je prišlo pri pacientih šibkostjo mišic, premikanjem, ravnotežjem do manjšega oziroma večjega izboljšanja pljučne in vzdržljivostjo. Osnova fizioterapevtske funkcije in moči dihalnih mišic, zmanjšanja dispneje obravnave je kinezioterapija, ki vključuje vadbo in odprave oziroma ublažitve dražečega kašlja. Pri za ohranjanje in izboljšanje gibljivosti sklepov, pacientih, ki so bili na podlagi RFT-ocene vključeni mišične zmogljivosti, ravnotežja, sposobnosti v RFT-obravnavo, so objektivno ocenili in zabeležili naslednja odstopanja: slabše slišno dihanje nad 180 določenimi deli pljuč, vidne atrofije mišic prsnega dnevnih aktivnosti. Nekatere paciente opremijo z koša in ramenskega obroča, izražena uporaba ustreznimi pripomočki in jih naučijo varne uporabe. pomožnih dihalnih mišic, uporaba napačnega Drugim prilagodijo izvedbo aktivnosti glede na dihalnega vzorca, zmanjšano gibanje prsnega koša, njihove trenutne zmožnosti. Med rehabilitacijo upad pljučne funkcije, zmanjšana moč dihalnih se način izvajanja aktivnosti spreminja. Od tega je mišic, zmanjšana moč kašlja, prisotnost suhega, odvisno, kdaj se delovni terapevti aktivno vključijo dražečega kašlja, zadihanost – med govorom, v proces dela na bolnišničnem oddelku. Pri tem zlasti pa med telesno dejavnostjo. Glede na RFT- sta pomembna prenos informacij in spremljanje oceno skupaj s pacientom zastavijo cilje in izdelajo napredka pacientov z negovalnim osebjem (Prosič načrt RFT-obravnave, ki je usmerjena v izboljšanje et al., 2022). pljučne funkcije, izboljšanje dihalnega vzorca, povečanje ekskurzij prsnega koša, sproščanje 3.5 Prehranska obravnava pomožnih dihalnih mišic, krepitev mišične Pacienti, ki okrevajo po covidu-19, so prehransko skupine za vdih in izdih, izboljšanje učinkovitosti ogroženi in pogosto tudi podhranjeni, okrnjeni kašlja in blažitev dražečega kašlja ter zmanjšanje sta njihovi telesna zmogljivost in sposobnost zadihanosti (Hafner & Svoljšak, 2022). samostojnega opravljanja dnevnih aktivnosti. 3.4 Delovna terapija Podhranjenost je dejavnik tveganja za slab izid zdravljenja, višjo stopnjo obolevnosti, daljše V delovni terapiji ob sprejemu za spremljanje okrevanje, ponovne sprejeme v bolnišnico, napredka rehabilitacije terapevti uporabljajo daljšo hospitalizacijo, višje stroške zdravljenja kanadski test izvedbe okupacije. Z njim pridobijo in višjo stopnjo umrljivosti. Osnovni postopki pacientu pomembne dejavnosti, ki jih je izvajal za zagotavljanje učinkovite prehranske že pred boleznijo. V času rehabilitacije mu te podpore v bolnišničnem okolju so: prehransko dejavnosti predstavljajo težave, a jih želi izvajati presejanje, klinični pregled z oceno pacientovega med rehabilitacijo in ob vrnitvi v domače okolje. prehranskega in presnovnega stanja, postavitev Pacienti izbrane dejavnosti ocenijo na deset prehranske diagnoze, prehranski načrt oziroma stopenjski lestvici. Ocenjujejo izvedbo dejavnosti terapija s svetovanjem in evalvacija učinkov in zadovoljstvo z izvedbo. Te informacije so ukrepov. Opredeliti je potrebno prehranske cilje in delovnim terapevtom pomembne pri postavljanju na podlagi teh uvesti prehranske ukrepe. Prvi korak individualnih ciljev rehabilitacije in načrtovanju je prilagoditev osnovne prehrane. Sledi bogatenje obravnave. Večina pacientov se vrne v domače obrokov s hranili ali pripravki. V primeru, da z okolje z minimalnimi prilagoditvami. Pacientom, ki opisanimi ukrepi ne uspemo zadostiti pacientovim imajo še vedno prisotne večje težave pri izvedbi potrebam, je v sklopu prehranske terapije treba dejavnosti, pa svetujejo uporabo medicinskih uvesti medicinsko prehrano, ki vključuje oralne pripomočkov. Delovni terapevti svetujejo, prehranske dodatke, enteralno prehrano za prilagodijo in priučijo varno uporabo pripomočkov. hranjenje po sondah in parenteralno prehrano Najpogosteje predpisujejo pripomočke za prhanje, (Majdič et al., 2022). Pomemben del prehranskega različne nastavke za toaletno školjko in standardne načrta so tudi: aktivnosti, usmerjene v pacientovo invalidske vozičke za izposojo. Glede na opažena reševanje prehranskih problemov (prehransko odstopanja pri pacientih se delovni terapevti svetovanje in edukacija), spremljanje pacienta, lahko odločijo za poglobljeno ocenjevanje na evalvacija prehranskih ukrepov, pomoč pri nivoju struktur in funkcij. Pri težjih pacientih se vzpostavitvi prehranske strategije, ki ustreza s svojci vseskozi povezujejo, jih educirajo in po pacientovemu prehranskemu in presnovnemu potrebi izvedejo obisk na domu z namenom stanju ter bo primerna tudi po odpustu v domače okolijskih prilagoditev in možnosti vključevanja okolje (Barazzoni, 2020). S prehranskega in v širše okolje. Pri dejavnostih s področja skrbi presnovnega vidika paciente po prebolelem zase se tesno povezujejo z negovalnim osebjem. covidu najbolj ogroža hud upad telesne mase Delovni terapevti se na bolnišničnem oddelku v času akutnega zdravljenja. Pri prehranski vključujejo v oceno in učenje izvajanja osnovnih obravnavi so potrebni dobra komunikacija med 181 člani tima ter redno spremljanje in prilagajanje tveganje za socialno izolacijo in poslabšanje prehranskih ukrepov. Pot do podhranjenosti v socialnih ter ekonomskih razmer pacientov po času akutne bolezni je kratka, razvije se hitro in hujšem poteku covida-19 (Dular & Ronchi, 2022). pomembno vpliva na pacientovo funkcijsko stanje. Na drugi strani pa so za prehransko okrevanje potrebni daljše obdobje, dobra podpora in redno 4 RAZPRAVA spremljanje pacienta (Majdič et al., 2022). 3.6 Psihološka in socialna obravnava Rehabilitacija je pomemben del obravnave pacientov, ki so preboleli covid-19, pa naj gre Pacienti sprejeti na enoto intenzivne terapije za kritično obliko bolezni ali za lahek potek pogosto doživijo različne telesne oškodovanosti in simptome dolgega covida. Ukrepi morajo ali nevrokognitivne, psihološke ali psihiatrične biti usmerjeni na pacienta, pristop mora biti težave, ki vplivajo na njihovo kakovost življenja multidisciplinaren. Rehabilitacijo po covidu-19 po odpustu (Herridge et al., 2014). Depresija je je treba obravnavati individualno in vedno zelo razširjena med preživelimi po kritični bolezni upoštevati še druga, spremljajoča zdravstvena in se pojavlja pri 10-58% preživelih (Wilcox et al., stanja, vključujoč kronične bolezni, ki lahko imajo 2013). Sistematični pregled študij depresije pri vpliv na potek obravnave oziroma mora biti preživelih po kritični bolezni kaže, da bo eden od vsebina obravnave prilagojena zdravstvenemu treh preživelih po kritični bolezni trpel za zmerno stanju posameznika, npr. upoštevanje smernic za do hudimi depresivnimi simptomi (Davydow telesno dejavnost pri sladkornih bolnikih (Subaie, et al., 2009), da je več kot 30% bolnikov po 2022). kritični bolezni na rehabilitaciji imelo povišano stopnjo anksioznosti. Sekundarne posledice po Rehabilitacija pacientov po covidu-19 s pridruženo kritični bolezni pa se kažejo v posameznikovem respiratorno odpovedjo in posledično nevropatijo/ psihosocialnem delovanju, finančnem blagostanju, miopatijo kritično bolnega traja približno 1–2 medosebnih odnosih, družinskih odnosih, socialni meseca, v povprečju 6 tednov. Zaključi se, ko vključenosti, vračanju v zaposlitev ali šolanje pacient doseže zastavljene (realne) rehabilitacijske (Wood, 2015). cilje. Kadar to zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče, pacient pa doseže funkcijski plato, se Stresni dejavniki, ki se pojavljajo tekom akutnega rehabilitacijo po predhodnem dogovoru z njim zdravljenja covid bolezni, vplivajo na razvoj in svojci prav tako zaključi. V vsakem primeru razpoloženjske simptomatike kasneje v obdobju je treba poskrbeti, da je možna varna vrnitev v rehabilitacije. Na podlagi rezultatov je tveganju domače okolje. V ta namen se pacientom (če je to za razvoj socialnih stisk izrazito izpostavljena izvedljivo) vsaj en teden pred odpustom omogoči delovno aktivna populacija in ključni zaščitni izhod v domače okolje. Praviloma se v tednu pred dejavnik pri primerni oskrbi v domačem okolju je odpustom opravi tudi timski sestanek s svojci, stabilna neformalna socialna mreža. V ospredju je na katerem se jih seznani z izidom rehabilitacije povišano tveganje za vztrajanje psiholoških težav, in se jim podajo potrebna navodila. Za delovno razvoj kroničnih motenj, za težave pri vračanju na aktivne se priporoča nadaljevanje bolniškega delo in nezadosten podporni sistem v domačem staleža. Glede na naravo okvare ob redni vadbi okolju, zato je poudarek na pomembnosti v domačem okolju se lahko čez čas pričakuje klinično-psihološke in psihoterapevtske nadaljnje izboljšanje funkcijskega stanja. Paciente obravnave ter poglobljene socialne obravnave se zato naroči na kontrolni pregled čez približno tekom celostne rehabilitacije. Zgodnja prepoznava 4 mesece. Takrat praviloma poročajo o izboljšanju rizičnih posameznikov za razvoj psihopatologije tako mišične moči kot splošne vzdržljivosti, kar se in intenzivna psihološka obravnava predstavljata potrdi tudi s kliničnim pregledom. Večjih težav pri pomemben zaščitni dejavnik za preprečevanje opravljanju osnovnih aktivnosti nimajo, na nivo dolgotrajnih psiholoških težav. Z zgodnjo aktivnosti pred boleznijo pa se na vseh področjih vključitvijo v socialno obravnavo se zmanjša običajno še ne vrnejo. Zato se pri delovno aktivnih 182 takrat ponovi ocena možnosti za vrnitev na delo in se jih po potrebi usmeri na triažni pregled k specialistu medicine dela, prometa in športa v Centru za poklicno rehabilitacijo (Novak, 2022). 5 ZAKLJUČEK Zapleti po težki obliki bolezni covid-19 so pogosti in prizadenejo različne organske sisteme. Rehabilitacija pacientov po preboleli težki obliki covida-19 je zato kompleksna in poleg razširjenega rehabilitacijskega tima pogosto zahteva sodelovanje specialistov različnih področij. Je dolgotrajna in poteka stopenjsko. Njena glavna cilja sta vrnitev pacienta v domače okolje, kjer bo čim bolj samostojno izvajal dnevne aktivnosti, in vrnitev na delo. Pacient pa v kateremkoli okolju velikokrat poleg ustrezne oskrbe potrebuje tudi opogumljajoč pogled, stisk roke, zdravstvenega delavca, ki mu bo prisluhnil, potrebuje občutek varnosti in vrednosti, da se bo nekdo z njegovimi problemi in strahovi spoprijel in mu pomagal v okolju, v katerem se trenutno nahaja, in kasneje v okolju, v katerem živi in kjer želi ostati do svojega konca. 183 LITERATURA Curci, C., Negrini, F., Ferril o, M., Bergonzi, R., Bonacci, E., Camozzi, D. M., Ceravolo, C., DE Franceschi, S., Guarnieri, R., Moro, P., Pisano, F., & de Sire, Alipour, R., & Mikaeili F. (2020). The impact of A. (2021). Functional outcome after inpatient transcutaneous electrical nerve stimulation on rehabilitation in postintensive care unit COVID-19 COVID-19 patients, especial y those admitted to patients: findings and clinical implications from the intensive care unit. International Journal of a real-practice retrospective study. European Advances in Medicine, 7(10), 1612–1613. https:// journal of physical and rehabilitation medicine, dx.doi.org/10.18203/2349-3933.ijam20204083 57(3), 443–450. https://doi.org/10.23736/S1973- Astokorki, A. H., & Mauger, A. R. (2017). Transcutaneous 9087.20.06660-5 electrical nerve stimulation reduces exercise- Davidson, H. (2020). First Covid-19 case happened induced perceived pain and improves endurance in November, China government records show - exercise performance. European Journal of report. Applied Physiology, 117(3), 483–492. https://doi. org/10.1007/s00421-016-3532-6 Davydow, D. S., Gifford, J. M., Desai, S. V., Bienvenu, O. J., & Needham, D. M. (2009). Depression in general Bagnato, S., Boccagni, C., Marino, G., Prestandrea, C., intensive care unit survivors: a systematic review. D‘Agostino, T., & Rubino, F. (2020). Critical il ness Intensive Care Medicine, 35(5), 796–809. https:// myopathy after COVID-19. International journal doi.org/10.1007/s00134-009-1396-5 of infectious diseases : IJID : official publication of the International Society for Infectious de Sire, A., Andrenel i, E., Negrini, F., Patrini, M., Diseases, 99, 276–278. https://doi.org/10.1016/j. Lazzarini, S. G., Ceravolo, M. G., & International ijid.2020.07.072 Multiprofessional Steering Committee of Cochrane Rehabilitation REH-COVER Action Barazzoni, R., Bischoff, S. C., Breda, J., Wickramasinghe, (2021). Rehabilitation and COVID-19: a rapid living K., Krznaric, Z., Nitzan, D., Pirlich, M., Singer, P., & systematic review by Cochrane Rehabilitation Field endorsed by the ESPEN Council (2020). ESPEN updated as of December 31st, 2020 and synthesis expert statements and practical guidance for of the scientific literature of 2020. European nutritional management of individuals with SARS- journal of physical and rehabilitation medicine, CoV-2 infection. Clinical nutrition (Edinburgh, 57(2), 181–188. https://doi.org/10.23736/S1973- Scotland), 39(6), 1631–1638. https://doi. 9087.21.06870-2 org/10.1016/j.clnu.2020.03.022 Dular, K. (2021). Psihološke posledice pri pacientu Bela knjiga o fizikalni in rehabilitacijski medicini v Evropi. po hujšem poteku COVID-19 – prikaz primera. (2008). Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za Rehabilitacija, 10(1), 36–43. rehabilitacijo. Dular, K., & Ronchi, K. (2022). Psihološke in socialne Bertolucci, F., Sagliocco, L., Tolaini, M., & Posteraro, F. posledice pri pacientu po hujšem poteku covida-19 . (2021). Comprehensive rehabilitation treatment In Zbornik predavanj: Celostna zdravstvena for sub-acute COVID-19 patients: an observational oskrba pacienta v času njegove rehabilitacije po study. European journal of physical and prebolelem covidu 19 (pp 126-130). rehabilitation medicine, 57(2), 208–215. https:// doi.org/10.23736/S1973-9087.21.06674-0 Finsterer, J., & Scorza, F. A. (2021). Guil ain-Barre syndrome in 220 patients with COVID-19. The Bureau, B. L., Obeidat, A., Dhariwal, M. S., & Jha, P. Egyptian Journal of Neurology, Psychiatry and (2020). Peripheral Neuropathy as a Complication Neurosurgery, 57(1), 55. https://doi.org/10.1186/ of SARS-Cov-2. Cureus, 12(11), e11452. https://doi. s41983-021-00310-7 org/10.7759/cureus.11452 Frithiof, R., Rostami, E., Kumlien, E., Virhammar, J., Cunder, K., Petrovič, O., Oblak, T., Kic, N., Vrabič, M., Fäl mar, D., Hultström, M., Lipcsey, M., Ashton, & Majdič, N. (2021). Zapleti pri pacientih po težki N., Blennow, K., Zetterberg, H., & Punga, A. R. obliki COVID-19. Rehabilitacija, 20(1), 16–23. (2021). Critical il ness polyneuropathy, myopathy and neuronal biomarkers in COVID-19 patients: A prospective study. Clinical neurophysiology : official journal of the International Federation of Clinical Neurophysiology, 132(7), 1733–1740. https://doi.org/10.1016/j.clinph.2021.03.016 184 Geboers, J. F., Drost, M. R., Spaans, F., Kuipers, H., & Kordzadeh-Kermani, E., Khalili, H., & Karimzadeh, I. Seelen, H. A. (2002). Immediate and long-term (2020). Pathogenesis, clinical manifestations and effects of ankle-foot orthosis on muscle activity complications of coronavirus disease 2019 during walking: a randomized study of patients (COVID-19). Future microbiology, 15, 1287–1305. with unilateral foot drop. Archives of physical https://doi.org/10.2217/fmb-2020-0110 medicine and rehabilitation, 83(2), 240–245. https://doi.org/10.1053/apmr.2002.27462 Kress, J. P., & Hal , J. B. (2014). ICU-acquired weakness and recovery from critical il ness. The New England Giggins, O. M., Persson, U. M., & Caulfield, B. Journal of Medicine, 370(17), 1626–1635. https:// (2013). Biofeedback in rehabilitation. J ournal of doi.org/10.1056/NEJMra1209390 Neuroengineering and Rehabilitation, 10, 60. https://doi.org/10.1186/1743-0003-10-60 Kunutsor, S. K., & Laukkanen, J. A. (2020). Renal complications in COVID-19: a systematic review Golež, A., Plaskan, L., Demšar, A., & Zupan, A. (2015). and meta-analysis. Annals of medicine, 52(7), 345– Zgodnja medicinska rehabilitacija poškodovancev 353. https://doi.org/10.1080/07853890.2020.179 po zlomu kolka v Splošni bolnišnici Celje. 0643. Rehabilitacija, 14(1), 45-50. Majdič, N., Voršner, M., & Peklaj, E. (2022). Prehranska Hafner, B., & Svoljšak, M. (2022) . Respiratorna podpora kot del celostnega rehabilitacijskega fizioterapija v rehabilitaciji na Univerzitetnem programa po covidu-19. In Zbornik predavanj: rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Celostna zdravstvena oskrba pacienta v času – Soča pri pacientih po prebolelem covidu-19. njegove rehabilitacije po prebolelem covidu 19 (pp. In Zbornik predavanj: Celostna zdravstvena 76-85). oskrba pacienta v času njegove rehabilitacije po prebolelem covidu 19 (pp 121-125). Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja - MKF. (2006). Ljubljana: Herridge, M. S., Cameron, J. I., & Hopkins, R. O. (2014). Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije: Long-Term Outcomes After Critical Il ness. In Hal , J. Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo. B., Schmidt, G. A., & Kress, J. P. Principels of critical care. Fourth edition. New York: McGraw- Hil . Novak, P. (2021). Rehabilitacija pacientov po COVID-19 http://accessmedicine.mhmedical.com/content. in odpovedi dihanja. Rehabilitacija, 10(1), 5–10. aspx?bookid=1340§ionid=7205761 Novak, P. (2022). Celostna rehabilitacija pacientov Hribar, K. (2014). Rehabilitacijska zdravstvena nega po prebolelem covidu-19 . In Zbornik predavanj: pacientov po zlomu kolka. In K. Karan & M. Horjak Celostna zdravstvena oskrba pacienta v času (Eds.). Rehabilitacijska zdravstvena nega (pp 101- njegove rehabilitacije po prebolelem covidu 19 (pp. 110). Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – 50-54). SOČA. O‘Sul ivan, S.B., & Schmitz, T.J. (2011). Improving Khan, F., Sharma, P., Pandey, S., Sharma, D., V, V., functional outcomes in physical rehabilitation. (1st Kumar, N., Shukla, S., Dandu, H., Jain, A., Garg, R. edition). Philadelphia: F. A. Davis Company. K., & Malhotra, H. S. (2021). COVID-19-associated Papež Jesenšek, B. (2018). Določanje ciljev rehabilitacije Guil ain-Barre syndrome: Postinfectious alone or pri pacientih, napotenih na fizioterapijo. neuroinvasive too?. Journal of medical virology, Rehabilitacija, 17(1), 54-58. 93(10), 6045–6049. https://doi.org/10.1002/ jmv.27159 Parry, S. M., & Puthucheary, Z. A. (2015). The impact of extended bed rest on the musculoskeletal system in Kic, N. (2014). Rehabilitacijska zdravstvena nega the critical care environment. Extreme physiology pacientov s periferno nevrološko okvaro. In & medicine, 4, 16. https://doi.org/10.1186/s13728- K. Karan & M. Horjak (Eds.) Rehabilitacijska 015-0036-7 zdravstvena nega (111-120). Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – SOČA. Pipan, J., Samide, K., Bajuk, S., & Zupanc, A. (2021). Fizioterapevtska obravnava pacienta na Kisner, C., & Colby, L. A. (2012). Therapeutic exercise: rehabilitaciji po COVID-19 z odpovedjo dihanja – foundations and techniques (6th edition). poročilo o primeru. Rehabilitacija, 10(1), 24–29. Philadelphia: F. A. Davis Company 185 Prosič, Z., Platnar, A., Zgonc, E., & Jurjevič Ogrin, Wilcox, M. E., Brummel, N. E., Archer, K., Ely, E. W., N. (2022). Delovna terapija in rehabilitacija po Jackson, J. C., & Hopkins, R. O. (2013). Cognitive prebolelem covidu-19 . In Zbornik predavanj: dysfunction in ICU patients: risk factors, predictors, Celostna zdravstvena oskrba pacienta v času and rehabilitation interventions. Critical care njegove rehabilitacije po prebolelem covidu 19 (pp. medicine, 41(9 Suppl 1), S81–S98. https://doi. 118-120). org/10.1097/CCM.0b013e3182a16946 Prosič, Z., Zgonc, E., Fefer, N., Vidovič, M., & Koban Wood, L. (2015). Rehabilitating patients after critical Čugura, N. (2021). Delovna terapija pri pacientih care . Nursing times, 111(34-35), 12–14. z miopatijo kritično bolnih po COVID-19. Rehabilitacija, 10(1), 30–35. Zbinden-Foncea, H., Francaux, M., Deldicque, L., & Hawley, J. A. (2020). Does High Cardiorespiratory Puchner, B., Sahanic, S., Kirchmair, R., Pizzini, A., Fitness Confer Some Protection Against Sonnweber, B., Wöll, E., Mühlbacher, A., Garimorth, Proinflammatory Responses After Infection by K., Dareb, B., Ehling, R., Wenter, J., Schneider, S., SARS-CoV-2?. Obesity (Silver Spring, Md.), 28(8), Brenneis, C., Weiss, G., Tancevski, I., Sonnweber, T., 1378–1381. https://doi.org/10.1002/oby.22849 & Löffler-Ragg, J. (2021). Beneficial effects of multi- disciplinary rehabilitation in postacute COVID-19: Zupanc, A. (2022). Fizioterapija pri pacientih po an observational cohort study. European journal covidu-19 na rehabilitaciji . In Zbornik predavanj: of physical and rehabilitation medicine, 57(2), Celostna zdravstvena oskrba pacienta v času 189–198. https://doi.org/10.23736/S1973- njegove rehabilitacije po prebolelem covidu 19 (pp 9087.21.06549-7 112-117). Ronchi, K., & Majdič, N. (2021). Vpliv epidemije Zupanc, A. (2018). Vadba na ravnotežni plošči Wii na socialne razmere prebolelih po COVID-19. sede s sistemom Nintendo pri bolnikih z Guil ain- Rehabilitacija, 20(1), 44–48. Barrejevim sindromom kot dodatek fizioterapevtski obravnavi. Rehabilitacija, 16(1), 39–45. Sheehy L. M. (2020). Considerations for Postacute Rehabilitation for Survivors of COVID-19. JMIR Zupanc, A., Hafner, B., & Svoljšak, M. (2021). Premičnost public health and surveil ance, 6(2), e19462. in pljučna funkcija pacientov na rehabilitaciji po https://doi.org/10.2196/19462 COVID-19 s težjim potekom. Fizioterapija, 29(2), 3–11. Subaie, N. (2022). Rehabilitacija postcovidnih bolnikov. In Zbornik predavanj: Celostna zdravstvena Zupanc, A., Kic, N., Horjak, M., Podbevšek, J., & Tonin, K. oskrba pacienta v času njegove rehabilitacije po (2014). Svetlobna terapija za zdravljenje opeklinske prebolelem covidu 19 (pp. 100-104). rane. Rehabilitacija, 13(3), 28–33. Torres-Castro, R., Vasconcel o-Castil o, L., Alsina- Restoy, X., Solis-Navarro, L., Burgos, F., Puppo, H., & Vilaró, J. (2021). Respiratory function in patients post-infection by COVID-19: a systematic review and meta-analysis. Pulmonology, 27(4), 328–337. https://doi.org/10.1016/j.pulmoe.2020.10.013 Twachtman, G. (2020). WHO Declares COVID-19 Outbreak a Pandemic. Medscape. Vrabič, M., Jurjevič Ogrin, N., & Zupanc, A. (2018). Kompleksna rehabilitacija pacienta po poškodbi medenice. In Zbornik predavanj: Urgentni pacient – sodobni pristopi. (pp.75-81). Vrabič, M., & Kic, N. (2020). Kožni zapleti po preboleli težji obliki covida 19. In Zbornik predavanj: Celostna zdravstvena oskrba pacienta v času njegove rehabilitacije po prebolelem covidu 19 (pp 66-72). 186 POMEN Elizabeta Uršič, Ksenija Noč, Nuša Bajda STRUKTURIRANEGA Osnovno zdravstvo Gorenjske, OE Zdravstveni dom Jesenice PRISTOPA PRI ORGANIZACIJI COVID bolnišnice Jesenice, kamor je bil nameščen tudi VSTOPNE TOČKE JESENICE prvi zabojnik za izvajanje transnazalih brisov na covid- 19. V dveh letih in pol se je zgodilo šest ZA ZAGOTAVLJANJE ključnih sprememb oz. momentov, da je delo na vstopni točki potekalo optimalno, tako v KAKOVOSTI lokacijskem smislu, kot materialnih in delovnih pogojih. Pri organizaciji in vseh procesih dela je bilo osnovno vodilo Demingov krog stalnih izboljšav: Povzetek načrtuj (prepoznava tveganj, postavitev ciljev), izvedi (učinkovita realizacija), preveri (nadzoruj in V prispevku je predstavljen pomen strukturiranega korigiraj) in ukrepaj (inovacije in spremembe). pristopa z upoštevanjem Demingovega kroga Ključne besede: kakovost, varna obravnava, stalnih izboljšav za vzpostavitev in organizacijo vstopna točka, uspešnost, izboljšave nove zdravstvene dejavnosti - vstopna točka za izvajanje brisov na covid- 19 in izzivi, s katerimi smo se soočali v primarnem zdravstvu. Po definiciji je kakovost zdravstvene obravnave nenehno THE IMPORTANCE OF A prizadevanje vsakogar: zdravstvenih delavcev, pacientov, njihovih svojcev, raziskovalcev in vseh STRUCTURED APPROACH deležnikov v zdravstvu, da naredijo spremembe, ki bodo pripeljale do boljših zdravstvenih izidov IN ORGANIZING THE za paciente, uspešnejšega delovanja sistema in boljšega razvoja strokovnjakov. Bistvo kakovostne COVID ENTRY POINT in varne obravnave je v sistematičnih izboljšavah izvajalcev, procesov, delovnega okolja, vodenja JESENICE FOR QUALITY in le to pripelje do uspešnosti zdravljenja, ASSURANCE dostopnosti, do boljših delovnih pogojev in zadovoljstva. Epidemija covida-19 je zdravstveni sistem postavila na preizkušnjo v vseh segmentih Abstract zagotavljanja kakovostne in varne zdravstvene obravnave. Zdravstveni dom Jesenice je nosilec The article presents the importance of a covid vstopne točke na Zgornjem Gorenjskem. structured approach taking into account Deming‘s Načrtovanje dela na vstopni točki, postavitev cycle of continuous improvement for the oz. lokacija, zagotavljanje kadra, delovni pogoji, establishment and organization of a new health materialni pogoji, informacijsko tehnične novosti, care activity – entry point for the implementation soočanje z novimi odloki zaradi valov epidemije of swabs on covid- 19 and the chal enges we in prilagajanje, je ključne akterje pri postavitvi faced in primary care. By definition, the quality vstopnih točk postavilo v boj z mnogimi izzivi of healthcare is a constant effort of everyone: z namenom varne, strokovne in optimalne healthcare professionals, patients, their relatives, obravnave pacientov. Lokacijsko in kadrovsko researchers and al stakeholders in healthcare se je covid vstopna točka Jesenice oblikovala na to make changes that will lead to better health specifičen način, saj je služba nujne medicinske outcomes for patients, better system operation pomoči locirana v Urgentnem centru Splošne and better professional development. The 187 essence of quality and safe treatment lies in the 1 UVOD systematic improvement of providers, processes, work environment, management and this leads to treatment success, accessibility, better working Po definiciji je kakovost zdravstvene obravnave conditions and satisfaction . The covid- 19 nenehno prizadevanje vsakogar: zdravstvenih epidemic has put the health system to the test in delavcev, pacientov, njihovih svojcev, raziskovalcev all segments of ensuring quality and safe health in vseh deležnikov v zdravstvu, da naredijo care. Primary health center Jesenice is the holder spremembe, ki bodo pripeljale do boljših of the covid entry point in the Upper Gorenjska zdravstvenih izidov za paciente, uspešnejšega region. Planning of work at the entry point, delovanja sistema in boljšega razvoja strokovnjakov location, staffing, working conditions, material (Batalden & Davidoff, 2007). Bistvo kakovostne conditions, information and technical innovations, in varne obravnave je v sistematičnih izboljšavah dealing with new ordinances due to epidemic izvajalcev, procesov, delovnega okolja, vodenja in le waves and adaptation, put key players in the to pripelje do uspešnosti zdravljenja, dostopnosti, fight against many chal enges in order to safely, do boljših delovnih pogojev in zadovoljstva (Kiauta professional y and optimal y treat patients. In et al., 2010). Izboljšanje kakovostne in varne terms of location and personnel, the covid entry obravnave v zdravstvu temelji na ugotavljanju point Jesenice was formed in a specific way, as the okoliščin, ki ogrožajo bolnike, ukrepih in nadzoru emergency ambulance of primary care is located nad tveganji (WHO, 2019). Epidemija covida- 19 in the Emergency Center of the General Hospital je zdravstveni sistem postavila na preizkušnjo v Jesenice, where the first container for transnasal vseh segmentih zagotavljanja kakovostne in varne swabs on covid- 19 was instal ed. There have been zdravstvene obravnave. as many as six key changes or moments that the Zdravstveni dom Jesenice je nosilec covid vstopne work at the entry point was optimal, both in terms točke na Zgornjem Gorenjskem. Načrtovanje of location and material and working conditions. dela na vstopni točki, postavitev oz. lokacija, Deming‘s cycle of continuous improvement was zagotavljanje kadra, delovni pogoji, materialni the basic guideline in the organization and all pogoji, informacijsko tehnične novosti, soočanje work processes : plan (identify risks, set goals), z novimi odloki zaradi valov epidemije in implement (effective implementation), check prilagajanje, je ključne akterje pri postavitvi (monitor and correct) and take action (innovation vstopnih točk postavilo v boj z mnogimi izzivi and change). z namenom varne, strokovne in optimalne Keywords: quality, safe treatment, entry point, obravnave pacientov. Lokacijsko in kadrovsko success, improvements se je covid vstopna točka Jesenice oblikovala na specifičen način, saj je služba nujne medicinske pomoči locirana v Urgentnem centru Splošne bolnišnice Jesenice, kamor je bil nameščen tudi prvi zabojnik za izvajanje transnazalih brisov (TNB) na covid- 19. V dveh letih in pol se je zgodilo kar šest ključnih sprememb oz. momentov, da je delo na vstopni točki potekalo optimalno, tako v lokacijskem smislu, kot materialnih in delovnih pogojih. Pri organizaciji in vseh procesih dela je bilo osnovno vodilo Demingov krog stalnih izboljšav: načrtuj (prepoznava tveganj, postavitev ciljev), izvedi (učinkovita realizacija), preveri (nadzoruj in korigiraj) in ukrepaj (inovacije in spremembe) (Hrovat Bukovšek, 2010; Kramar, 2022). 188 2 SISTEMSKI PRISTOP H – Osredotočenost na odjemalce : ugotavljanje potreb, KAKOVOSTI IN VARNOSTI V izpolnjevati njihove zahteve in si prizadevati, da zadovolji njihova pričakovanja. ZDRAVSTVU – Vodenje z jasno opredeljenimi cilji in strategijo: ustvarjanje in ohranjanje notranjih odnosov, v katerih se zaposleni čutijo polno vključeni v Kakovostna zdravstvena obravnava je temelj aktivnosti za doseganje ciljev organizacije. uspešnega zdravljenja in samo ustrezna kakovostna storitev vodi v učinkovitost in varnost – Sodelovanje zaposlenih: uspehi zaposlenih zdravstvenega sistema (Pribaković Brinovec et dokazujejo, da se njihove sposobnosti lahko kar al., 2010). Doseganje kakovosti v zdravstvu je najbolje uporabijo tudi v korist organizacije. odvisno od številnih dejavnikov: motiviranost in – Procesni pristop: da bi organizacija delovala angažiranost zaposlenih, pacientov in bližnjih za učinkovito, mora identificirati in voditi številne kakovostno in varno delo, število in kompetentnost povezane aktivnosti. Aktivnosti, ki uporabljajo zaposlenih, dostopnost opreme, pripomočkov vire in ki se vodijo z namenom, da omogočijo in materiala za delo, jasnost procesov dela v spremembo vhodov v izhode, se lahko obravnavajo kot procesi. kontinuiteti in koordinaciji, urejeno financiranje storitev, obstoječi zakoni, podpora in sodelovanje – Sistemsko urejeno vodenje: prepoznavanje, z drugimi dejavnostmi (vzgoja in izobraževanje razumevanje in vodenje medsebojno povezanih in podobno). Osnovna načela kakovosti v procesov kot sistem, omogoča večjo učinkovitost in uspešnost organizacije pri doseganju zastavljenih zdravstvu so: uspešnost – doseženi pričakovani ciljev. izidi/rezultat zdravstvene obravnave, varnost – preprečeni varnostni odkloni in obvladovana – Stalno izboljševanje procesov. tveganja za varnost pacientov, pravočasnost – Odločanje na podlagi zbiranja in analiziranja – dostopnost pacientov do obravnave takrat, podatkov (dejstev): učinkovit informacijski sistem. ko jo potrebujejo, kontinuiteta – zagotovljena – Sodelovanje z dobavitelji: vzpostavljanje neprekinjena pot pacientov od začetka do konca partnerskih odnosov z dobavitelji (Tomšič et al., zdravstvene obravnave, ki je podprta s potrebnimi 2015). storitvami, učinkovitost – dosežena kakovost Osnovni model za doseganje kakovosti in zdravstvenega varstva ob optimalni porabi reševanje problemov v organizaciji, s katero virov (finančnih, kadrovskih, materialnih, itd.), se dosega stalen in enakomeren napredek v enakopravnost – vsi pacienti morajo imeti enako kakovosti imenujemo Demingov krog, po enemu možnosti do kakovostne zdravstvene obravnave, pomembnejših avtorjev in sodobnikov iz področja osredotočenje na pacienta – pacienti aktivno izboljševanja kakovosti. Demingov krog ponazarja sodelujejo in imajo pravico do izbire in odločanja v krožni tok kakovosti PDCA (Plan, Do, Check, Act- procesu zdravstvene obravnave ter pri upravljanju Planiraj, Izvedi, Preveri, Ukrepaj) (Slika 1) (Hrovat sistema (Kiauta et al., 2010; Tomšič et al., 2015; Bukovšek, 2010; Kramar, 2022). Zupančič, 2019). Za doseganje kar najboljšega zadovoljstva uporabnikov zdravstvenih storitev moramo skrbeti za ustrezno zdravstveno obravnavo po visokih standardih, ob pravem času in na ustrezni lokaciji. Zavedati se je treba, da so uporabniki zdravstvenih storitev vse bolj zahtevni v pričakovanju kakovosti (Repolusk, 2013). Osnovni standardi za zagotavljanje kakovosti (ISO 9000) poudarjajo procesni pristop in temeljijo na osmih osnovnih načelih: 189 Slika 1: Demingov krog stalnih izboljšav 3 VZPOSTAVITEV IN DELOVANJE UKREPAJ PLANIRAJ COVID VSTOPNE TOČKE Nenehno izboljševanje Določiti in razvrstiti procesov, korektivni cilje, načrtovanje glede JESENICE ukrepi ob nedoseganju na izide, ki jih želimo, stalnih izboljšav, metode za doseganje motiviranje zaposlenih. ciljev. Marca 2020 je bila v Sloveniji razglašen epidemija covida- 19 in zdravstveni sistem postavila na preizkušnjo v vseh segmentih zagotavljanja kakovostne in varne zdravstvene obravnave. PREVERI Nadzor in merjenje IZVEDI Po navodilu Ministrstva za zdravje Republike procesov, preverjanje Izvajanje procesov v Slovenije so se na primarnem nivoju morale čim rezultatov, iskanje vzrokov praksi, usposabljanje, za odstopanja, odkrivanje ustvarjanje pozitivnih hitreje vzpostaviti covid vstopne točke namenjene vseh sprememb, presoja delovnih pogojev. odvzemu brisov na covid- 19 in obravnavo ustreznosti. (potencialno) okuženih oseb. Načrtovanje dela Vir: Hrovat Bukovšek, 2010; Kramar, 2022 na covid vstopni točki, postavitev oz. lokacija izvajanja dejavnosti, zagotavljanje kadra, delovni Učinkovito in celovito upravljanje kakovosti je pogoji, materialni pogoji, informacijsko tehnične temelj uspešnega in varnega dela, kjer ni v ospredju novosti, soočanje z novimi odloki zaradi valov zgolj kakovost storitev ampak tudi usposabljanje, epidemije in prilagajanje, je ključne akterje pri izobraževanje in upoštevanje potreb zaposlenih, postavitvi vstopnih točk postavilo v boj z mnogimi aktivno vključevanje zaposlenih v celotni proces izzivi z namenom varne, strokovne in optimalne dela, povezanost med vodji in zaposlenimi in obravnave pacientov. upoštevanje vseh razpoložljivih virov za izboljšave (Farkaš Lainščak et al., 2022; Kiauta et al., 2010). Lokacijsko in kadrovsko se je covid vstopna točka Jesenice oblikovala na specifičen način, saj je služba nujne medicinske pomoči, ki je pridobila kompetence za vzpostavitev vstopne točke, locirana v Urgentnem centru Splošne bolnišnice Jesenice (UCJ), kamor je bil nameščen tudi prvi zabojnik za izvajanje TNB na covid- 19. Kronološki pregled, organizacija dela in sistematičen pristop je prikazan v tabeli 1. Sistematičen pristop k vzpostavitvi in delovanju vstopne točke delovanja je zajemal tri ključna vprašanja: kaj želimo doseči- CILJ, kako vemo, da je navedena sprememba učinkovita- KAZALNIKI UČINKOVITOSTI S SAMOPREVERJANJEM, katere spremembe bomo uvedli za dosego cilja- IDEJE (Institute of Healthcare Improvement, 2019). 190 Tabela 1: Kronologija in delovanje vstopne točke covid 19 Jesenice ČASOVNICA IN DOGODEK NAČRTOVANJE IZVAJANJE PREVERJANJE UKREPI IN SPREMEMBE Marec 2020: – Vzpostavitev COVID VSTOPNE DA – Lokacija zabojnika – Sprememba lokacije zabojnika razglasitev TOČKE JESENICE na primarni ravni neustrezna. v garažni prostor pod Splošno epidemije – odlok Ministrstva za zdravje. bolnišnico – SB Jesenice. covid 19 – Število pacientov – Nosilec vstopne točke Zdravstveni DA za TNB se zvišuje. – Namestitev dveh dodatnih dom Jesenice, lokacija zabojnika za zabojnikov. – Nakazuje se izvajanje TNB v Urgentnem centru pomanjkanje – Sodelovanje s civilno zaščito SB Jesenice, plato za reševalna vozila. osebne varovalne Jesenice glede nabave OVO. – Prerazporeditev kadra za izvajanje DA opreme (OVO). – Sodelovanje z gasilsko enoto TNB iz referenčnih ambulant, Jesenice: dobava Scott zaščitnih zdravstveno vzgojnega centra, mask. SNMP in patronažne službe. Avgust - oktober – Oblikovanje stalnega tima za DA – Neustrezna oz. – Vzpostavitev elektronskega 2020: naraščanje izvajanje TNB v garaži SB Jesenice v pomanjkljiva naročanja na IMI Ljubljana in števila obolelih kombinaciji z delom na SNMP. administrativno NLZOH Kranj. informacijska – Telefonsko naročanje na TNB DA podpora. – Vzpostavitev sistemskega v ambulanti SNMP in pisno pošiljanja SMS (preko izpolnjevanje napotnic. – Neustrezno zdravstvenega programa ISOZ) za vzdrževanje čistih naročanje pacientov na TNB. – Transport vzorcev v laboratorije DELNO nečistih poti. po zaključenem celodnevnem delu – Vzpostavitev administrativnega (Kranj, Ljubljana). – Preobremenjenost dela vstopne točke v ZD Jesenice. kadra – transport vzorcev s – Vzpostavitev krožne poti v garažni službenim vozilom del na lokacijo odvzema TNB. po celodnevnem – Pomoč prostovoljcev pri delu. transportu brisov. Januar 2021: – Začetek izvajanja množičnega DA – Neustrezni pogoji – Nadgradnja informacijskega selitev lokacije testiranja HAGT, ki s frekvenco glede zasebnosti sistema z elektronskimi čitalci vstopne točke v pacientov ne bi vzdržal vhoda v pacientov, KZZ, nadgradnja inf. sistema za Zdravstveni dom Splošno bolnišnico Jesenice. pretočnosti, obdelavo podatkov. Jesenice- velika prezračevanja. predavalnica – Prevelika frekvenca testiranja glede na informacijske zmožnosti sistema. Februar 2021: – Oblikovanje tima za testiranje po DA – Neustrezni – Zagotovitev zasebnosti, množično testiranje vrtcih in šolah. delovni pogoji: vzpostavitev čistih- nečistih poti. delavcev v vzgoji in pomanjkljiva izobraževanju, prvi – Selitev vstopne točke v pomožne DA zasebnost, – Ločenost administrativnega dela začetki cepljenja prostore ZD Jesenice (namenjene ločevanje bolnih in izvajanja TNB. proti covid 19 prenovi)- zagotavljanje osnovnih in zdravih, – Strogo ločevanje zdravih, ustreznih delovnih pogojev v lastni vzpostavitev potencialno bolnih in bolnih ljudi režiji tima vstopne točke. varnega pristopa pri izvajanju TNB. na lokacijo. – Vključevanje dodatnega kadra, – Visoka frekvenca pomoč reševalcev ZD Jesenice. TNB. Jesen- pomlad – Stalna kadrovska zasedba DA – Prepoznava – Skladno timsko delovanje. 2021/2022: z utečenim delovanjem in utrujenosti kadra. 4. in 5. val izpopolnjeno informacijsko – Medsebojna podpora, covid 19 podporo. – Preobremenjost pripravljenost in vzpodbujanje. kadra s – Ponoven transport vzorcev v DELNO transportom – Aktivacija vzdrževalca ZD Jesenice laboratorije s strani tima covid vzorcev po za transport vzorcev. vstopne točke. celodnevnem delu. Junij 2022: – Vzdrževanje vstopne točke covid DA – Izzivi vzdrževanja – Skladno timsko delovanje. odločitve za 19 Jesenice za TNB za bolne in tima na vstopni zajezitev širjenja samoplačnike. točki v skladu z covid 19 ostalim rednim prepuščene delom (delovišči) posameznim posameznikov iz zavodom tima. 191 Ključne kvalitativne ugotovitve analize S skupno vizijo in dobro organizacijo smo dosedanjega opravljenega dela na covid vstopni obvladovali tveganja, nadgrajevali znanja, točki Jesenice: nizka fluktuacija kadra na vstopni optimizirali pogoje dela ter strmeli k največjemu točki, brez izbruha okužb covida- 19 v celotnem možnemu zadovoljstvu pacientov in zaposlenih timu v povezavi z medsebojnim prenosom okužb na vstopni točki. Strukturiran pristop v vseh (izvor okužb bolnih zaposlenih na vstopni točki je segmentih, ki so potrebni za kakovostno in varno bilo domače okolje), večjih pritožb, odklonov in zdravstveno obravnavo: strokovnem, kadrovskem, varnostnih zapletov nismo beležili. materialnem, ekonomsko- finančnem s stalnim preverjanjem in korigiranjem ter uvajanjem Bistvo kakovosti je zmanjševanje odklonov med sprememb je razvil dobro sistemsko delovanje izidi izvajanja zdravstvene obravnave ter standardi covid vstopne točke Jesenice. Postavljanje ali najboljšimi praksami. Največji oviri pri nenehnem novih dejavnosti ni možno brez strukturiranega izboljševanju kakovosti in varnosti zdravstvene pristopa pri postavitvi kadra (posameznik, tim), obravnave sta poklicna in organizacijska kultura organizacijske enote, procesih dela (upoštevanje ter osredotočenje samo na dnevno delo, katere standardov), nabavi materiala in upoštevanja smo uspešno presegali (Farkaš Leinščak et al., finančnih resursov z jasnimi cilji in stalno oceno 2022; Kramar, 2022). tveganja in preverjanjem. Demingov krog stalnih izboljšav je bilo osnovno vodilo pristopa in vodilo v 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČEK izboljšave v procesih dela za zagotavljanje najvišje možne kakovostne oskrbe in edino pravo orodje pri razvoju nove dejavnosti. Delo covid vstopne točke Jesenice, dejavnosti, ki je nastala čez noč zaradi izbruha nove, hude Celovita kakovost in varnost javnega zdravstva nalezljive bolezni, brez kadrovskih normativov, temeljita na kakovosti sistema zdravstvenega brez materialnih pogojev, brez pripadnosti, varstva, zadovoljstvu pacientov in njihovih svojcev a z velikim številom covid- 19 bolnih ljudi, je z zdravstveno obravnavo in izidi zdravljenja ter predstavljalo in zahtevalo nenehne izzive, nove na kakovosti poslovanja (Farkaš Leinščak et al. cilje, načrtovanja, stalno preverjanje in sprotne 2022). Sestavni del sistema kakovosti je tudi ukrepe in izboljšave. Pri samem delu smo kultura varnosti in je osnova zdravstvene politike zaradi narave epidemije kar se da upoštevali in stalnega izboljševanja kakovosti. Pri delu na covid spoštovali pacientove potrebe in možnosti izbire, vstopni točki Jesenice vseskozi upoštevamo skušali zmanjševati strah, delovali spoštljivo in visoko kulturo varnosti. Varnost pacientov je umirjeno kljub soočanju z lastnim strahom in prvi pogoj za kakovost zdravstvene obravnave in nemočjo. Uspešnost zdravstvene obravnave in oskrbe opredeljuje kulturo varnosti kot skupek delovanja je bila posledica dinamičnega učenja vrednot, stališč, zaznav, usposobljenosti in vzorcev in sprotnega uvajanja izboljšav v delovne procese vedenja ter stila posameznikov in skupin. Varnost z dobrim vodenjem. Zdravstveni delavci smo pacientov je kritična komponenta kakovosti ključni za uspeh izboljševanja kakovosti na svojem zdravstvene oskrbe (Kramar, 2022; Robida, 2013). delovnem mestu. Vsi udeleženci moramo tesno in Komponenta kulture varnosti in visoke etične trajno sodelovati pri vzpostavljanju ter vzdrževanju norme so vodilo k kakovostni in optimalni oskrbi, sistemov izboljševanja kakovosti oskrbe in same ki smo se jo ves čas delovanja covid vstopne točke varnosti pacientov (Robida, 2013). Zagotavljanje Jesenice močno oklepali. Strukturiran pristop za kakovosti v zdravstvu temelji prav na sodelovanju zagotavljanje kakovosti je omogočil najvišjo možno multidisciplinarnih znanj, spodbujanju timskega raven varnega dela, omogočal kontinuirano delo, dela in povezovanju zdravstvenih delavcev s zmanjševal tveganja, preprečeval odklone pri delu, pacienti. Samo tako lahko dosežemo strokovno omogočal dobro komunikacijo med zaposlenimi, preverljivo in učinkovito obravnavo (Kiauta, et al., razvijal nove tehnične zmogljivosti, vplival na stalno 2010). strokovno izpopolnjevanje, zmanjševal stroške dela in vplival na najvišje možno zadovoljstvo pacientov in zaposlenih na covid vstopni točki Jesenice. 192 LITERATURA Robida, A. (2013). Napake pri zdravstveni obravnavi pacientov: sistematična analiza globljih vzrokov napak in njihovo preprečevanje: priročnik: Root Batalden, P. B., & Davidoff, F. (2007). What is „quality cause analysis RCA. Bled : Center za izboljševanje improvement“ and how can it transform kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave. healthcare?. Quality & safety in health care, 16(1), 2–3. https://doi.org/10.1136/qshc.2006.022046 Tomšič, B., Tomšič, J., & Tomšič, J. (2015) Sistem vodenja kakovosti v storitvenih organizacijah Farkaš Lainščak, J., Grabar, D., Kobal Straus, zdravstvenega varstva . Revija za univerzalno K., Marušič, D., Poldrugovac, M., & Simčič, odličnost, 4(3), A31–A46. B. (2022). Kakovost in varnost v zdravstvu. Priročnik za zdravstvene delavce in sodelavce. Zupančič, V. (2019). Kakovost in varnost v Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. https://www. zdravstvu: gradivo za strokovni izpit za poklice gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/ po srednješolskem izobraževanju (V. stopnja staro/2-DRZAVNI-ORGANI-MZ/5-O-ministrstvu/ izobrazbene ravni). Ljubljana: Ministrstvo za Sektor-za-dolgotrajno-oskrbo/Kakovost-in- zdravje. varnost-v-zdravstvu-prirocnik-februar-2022.pdf Hrovat Bukovšek, A. (2010). Izboljšanje kakovosti upravljanja antikoagulacijske ambulante v Splošni bolnišnici Celje [Master‘s thesis]. Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Institut of Healthcare Improvement (2019). Science of improvement- How to improve? https:// www.ihi.org/resources/Pages/HowtoImprove/ ScienceofImprovementHowtoImprove.aspx Kiauta, M., Poldrugovac, M., Rems, M., Robida, A., & Simčič, B. (2010). Nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu (2010-2015). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. https://repozitorij.upr.si/ Dokument.php?id=595&lang=eng Kramar, Z. (2022). Kakovost in varnost v zdravstvu. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije. https://www.zbornica-zveza.si/wp- content/uploads/2022/03/Z-Z_Kakovost-in- varnost-v-zdravstvu_splet.pdf World Health Organization. (2019 ). Understanding and managing clinical risk.Patient Safety Curriculum Guide. https://www.who.int/patientsafety/ education/curriculum/PSP_mpc_topic-06.pdf Pribaković Brinovec, R., Masten-Cuznar, O., Ivanuša, M., Leskošek, B., Pajntar, M., Poldrugovac, M., Simčič, B., &Tušar, S. (2010). Priročnik o kazalnikih kakovosti. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. Repolusk, A. (2013) Zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev osnovnega zdravstva na primarni ravni [Master‘s thesis]. Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije. 193 Teja Tovornik, doc. dr. Branko Gabrovec Nacionalni inštitut za javno zdravje VKLJUČENOST INCORPORATION OF ŠTUDENTSKEGA DELA STUDENTS IN SARS-COV-2 V ISKANJE KONTAKTOV CONTACT TRACING SARS-COV-2 Povzetek Abstract V pomoč epidemiološki službi pri sledenju stikom, Within the Measures to manage the spread of okuženih s covidom-19, je NIJZ v okviru projekta COVID-19 with a focus on vulnerable groups of Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 population project, NIJZ established call centers s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva in Ljubljana, Celje and Maribor, where students v Ljubljani, Celju in Mariboru vzpostavil klicne of medicine and related fields of study worked to centre, v katerih so delali študentje medicine assist the epidemiological service with COVID-19 in sorodnih študijskih smeri. Zaradi naraščanja contact tracing. Due to the growing number števila okuženih se je jeseni 2021 dodatno of infections, a professional call center was vzpostavil še profesionalni klicni center. Študentje additional y established in the autumn of 2021. so agentom profesionalnega klicnega centra nudili Students offered guidance to the agents of the pomoč v obliki konzultacij, v kolikor je bil primer professional call center. In case of difficulties, they prezahteven pa so primer od agenta prevzeli. had the possibility to take over the case. Ključne besede: klicni center, sledenje stikom, Keywords: cal center, contact tracing, students študentje 194 1 UVOD s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva. Cilj projekta je med drugim tudi krepitev kapacitet Decembra 2019 so v kitajskem mestu Wuhan epidemiološke službe, saj zaradi hitrega naraščanja zabeležili prvi primer okužbe s covidom-19, ki ga primerov z okužbami epidemiološka služba na NIJZ povzroča novi koronavirus SARS-CoV-2 (WHO, ni zmogla slediti vsem kontaktom. Maksimalne 2020). V Sloveniji smo prvo okužbo z novim virusom kapacitete uspešnega iskanja stikov so na začetku potrdili 4. marca 2020 (GOV.SI), 12. marca 2020 pa epidemije omogočale iskanje od 20 do 30 okuženih je Slovenija na podlagi četrtega odstavka 7. člena in njihovih stikov dnevno. Da bi okrepili kadrovske Zakona o nalezljivih boleznih razglasila epidemijo kapacitete epidemiološke službe, se je v okviru nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) projekta pričelo z vzpostavljanjem klicnega centra (Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni (KC). V ta namen je stekel postopek rekrutiranja SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike študentov. Poslabšanje epidemiološke situacije je Slovenije, 2020). privedlo do tega, da so se aktivnosti, vezane na delovni paket epidemiologije, pričele izvajati že Covid-19 je bolezen, ki lahko poteka na različne pred uradnim pričetkom projekta. načine. Večina ljudi, ki se okuži z boleznijo, sicer kaže blage do zmerne znake respiratorne okužbe Namen prispevka je predstaviti odziv na epidemijo in hitro okrevajo. Med pogoste simptome spadajo v okviru delovnega paketa koordinacije in kašelj, vročina, utrujenost in izguba vonja in okusa. epidemiologije na projektu Ukrepi na področju Bolezen se kaže tudi z bolečino v grlu, glavobolom obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na in diarejo, pri težjih oblikah pa z občutkom ranljivih skupinah prebivalstva in prikazati pregled pomanjkanja zraka in bolečinami v prsih (WHO, n. storilnosti študentov in pripravnikov v klicnih d.). Podatki kažejo, da pri 80 % okuženih bolezen centrih ter primerjati povprečno število zaključenih poteka v blažji obliki, pri 20 % poteka v težji obliki, primerov v klicnem centru in profesionalnem 5 % pa potrebuje zdravljenje na intenzivni enoti. klicnem centru (PKC). Večje tveganje za težji potek bolezni imajo sicer osebe, starejše od 60 let in kronični bolniki (NIJZ 2 METODE n. d.). Da bi omejili širjenje virusa po Slovenij in naraščanje Za prispevek so bili pregledani Protokoli števila okuženih preko meja zmogljivosti epidemiološke obravnave okužene osebe s SARS- zdravstvenega sistema, je Nacionalni inštitut za CoV-2. Na podlagi podatkov o zaposlitvi študentov javno zdravje (NIJZ) v okviru epidemiološke službe se je pripravil pregled nad usposobljenimi študenti območnih enot pričel s sledenjem stikom. V maju za delo v KC v posameznem časovnem obdobju. 2020 je število okužb začelo upadati, zato je Vlada Hkrati se je na podlagi podatkov, sporočenih RS, dne 14. maja 2020 sprejela Odlok o preklicu s strani KC, in izpisov o zaključenih primerih iz epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (Odlok o aplikacije COVID-19 za sledenje stikom pripravila preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 primerjava med delom študentov po posameznih (COVID-19), 2020). V prvem valu epidemije smo KC (Ljubljana, Celje, Maribor) za celoten času v času od 1. 3. 2020 do 31. 5. 2020 zabeležili delovanja klicnih centrov. Obenem se je analiziralo 1473 okužb z virusom (NIJZ, 2021a). Do sredine in primerjalo povprečno število zaključenih aprila 2022 smo zaradi pandemije covida-19 po primerov v KC in PKC za čas od novembra 2021 svetu zabeležili 505.817.953 smrti (WHO, 2022), v do zaključka dela KC in PKC v februarju 2022. Sloveniji pa 7511 smrti (NIJZ, 2022). Analizirani podatki izhajajo iz aplikacije COVID-19, mesečnega študentskega poročila in e-obrazcev V jeseni 2020 je število potrjenih primerov, okuženih zaposlitev. Uporabljena je bil kvantitativna s covid-19, ponovno pričelo naraščati. V odziv na metodologija prikaza podatkov. epidemijo v Sloveniji je Nacionalni inštitut za javno zdravje s 1. 9. 2020 pričel z delom na projektu Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 195 3 REZULTATI študentov je bilo za potrebe klicnih centrov potrebno zagotoviti tudi ustrezno infrastrukturo, 3. 1 Delo študentov in pripravnikov računalniško in programsko opremo za obravnavo primerov covida-19 in iskanja tesnih kontaktov. sanitarnega inženirstva v klicnih centrih Za spremljanje njihovega dela in pomoč je bilo Konec avgusta 2020 se je pričel vzpostavljati potrebno tudi nudenje ustrezne strokovne KC v Ljubljani, z desetimi delovnimi mesti za in organizacijske podpore. Delo študentov v študente medicine. Delo je potekalo vsak dan od klicnem centru je ves čas potekalo pod vodstvom 8.00 do 16.00 ure. Kmalu se je zaradi izkazanih nadzornega epidemiologa, prav tako pa so imeli potreb vzpostavil še KC v Celju z dodatnimi podporo zaposlenih pri vseh organizacijskih in šestimi delovnimi mesti. Poleg usposabljanja administrativnih zadevah. Slika 1: Protokoli epidemiološke obravnave okužene osebe s SARS-CoV-2 in njihovih kontaktov Epidemiološka služba je okužene osebe s SARS-CoV-2 obravnavala ves čas, ne glede na protokol. Protokol A Epidemiološka služba in okužena oseba sta v telefonskem pogovoru prepoznali potencialne visokorizične kontakte (VRK), katere je epidemiološka služba poklicala, in v pogovoru z njimi določila, ali je oseba VRK. Prepoznanim VRK je predlagala karanteno. Protokol B Epidemiološka služba in okužena oseba sta v telefonskem pogovoru prepoznali potencialne VRK, ki jih je okužena oseba imela v skupnem gospodinjstvu, vzgojno-izobraževalnem zavodu (VIZ) ter v sodelovanju s komisijo za obvladovanje bolnišničnih okužb v zdravstveni ustanovi in DSO/SVZ. Epidemiološka služba je opravila epidemiološko poizvedovanje in skupaj z njimi določila, ali je oseba VRK. Za vse preostale kontakte je okužena oseba prejela navodilo, da jih sama obvesti in jim posreduje pisna navodila. Prepoznanim VRK je predlagala karanteno. Protokol C Epidemiološka služba in okužena oseba sta v telefonskem pogovoru prepoznali potencialne VRK, ki jih je okužena oseba imela v skupnem gospodinjstvu. Prepoznanim VRK je epidemiološka služba predlagala karanteno. Za vse preostale kontakte je okužena oseba prejela navodila za prepoznavo VRK in napotilo, da prepoznane VRK sama obvesti in jim posreduje pisna navodila s predlogom umika v karanteno na domu. VRK znotraj VIZ so skladno z navodili epidemiološke službe prepoznali znotraj VIZ in jim poslali priporočila epidemiološke službe za umik v karanteno na domu. Vir: NIJZ, 2021b V prvi fazi se je za sledenje stikov po t. i. modelu skupnem gospodinjstvu, v sodelovanju s komisijo »A« usposobilo skoraj 38 študentov medicine, do za obvladovanje bolnišničnih okužb v zdravstveni konca meseca pa kar 69 študentov. To pomeni, ustanovi in DSO/SVZ ter v vzgojno-izobraževalnem da se je študente usposobilo za opravljanje zavodu (VIZ). Prepoznanim VRK je bila predlagana epidemiološkega anketiranje bolnikov, podajanje karantena, ostale kontakte pa je okužena oseba osnovnih informacij glede izolacije, identificiranje obvestila sama. 17. oktobra se je epidemiološka visoko tveganih kontaktov (VRK) in kontaktiranje situacija poslabšala do te mere, da je sledenje vseh VRK, skladno s postavljenimi kriteriji (NIJZ, stikom prešlo v model »C«, kar pomeni, da se je 2020). Prepoznanim VRK je bila predlagala kontaktiralo okužene osebe in prepoznalo VRK karantena. v skupnem gospodinjstvo. Vse preostale VRK je bolnik obvestil sam (NIJZ, 2021b). Kljub kadrovskim okrepitvam epidemiološke službe s študenti medicine je dnevno število Poleg menjave modela, po katerem se je sledilo potrjenih okužb naraslo do te mere, da se je stikom, se je v KC Ljubljana in Celje uredilo 8. oktobra 2020 prešlo v sledenje stikom po dodatna delovna mesta za študente, v Ljubljani modelu »B«. Poleg anketiranja bolnikov se je je bilo na voljo 18 delovnih mest, v Celju 14. študente naučilo prepoznati potencialne VRK v Poleg študentov medicine so z delom pričeli tudi 196 študentje psihologije in študentje zdravstvenih Tabela 1: Število usposobljenih študentov za delo v KC po mesecih ved. Zaradi naraščanja okužb se je v oktobru zaposlilo devet in v decembru pet pripravnikov ŠTEVILO sanitarnega inženirstva, ki so bili dodatna okrepitev USPOSOBLJENIH epidemiološke službe. Konec meseca oktobra se MESEC, LETO ŠTUDENTOV je v Mariboru vzpostavil dodatni klicni center z SEPTEMBER 2020 69 desetimi delovnimi mesti. KC Maribor je deloval OKTOBER 2020 48 od 1. novembra 2020 do 23. maja 2021, delovišča NOVEMBER 2020 24 pa so se ob zaključku prestavila v KC Ljubljana. JANUAR 2021 34 Skupno se je v času vzpostavitve klicnih centrov FEBRUAR 2021 3 od septembra 2020 do februarja 2022 usposobilo MAREC 2021 4 304 študente in 21 pripravnikov. Največ težav za zapolnitev delovnih mest se je pojavilo v času APRIL 2021 50 izpitnih obveznosti, saj študentje niso imeli časa MAJ 2021 1 za delo v KC oz. so delali v zmanjšanem obsegu. AVGUST 2021 35 Težave z zapolnitvijo delovnih mest so se ponovile SEPTEMBER 2021 2 ob koncu študijskega leta, ko je več študentov zaključilo s študijem. Na začetku vzpostavitve NOVEMBER 2021 2 klicnih centrov se je namreč zaradi medicinskega JANUAR 2022 30 predznanja za delo izbiralo predvsem študente FEBRUAR 2022 2 višjih letnikov, kasneje pa so se pridružili tudi SKUPAJ 304 študentje nižjih letnikov in drugih smeri. Za lažje vodenje študentov je v vsakem KC pomagal tudi študent - koordinator. Naloga koordinatorja je bila Ves čas se je spremljala tudi storilnost študentov in predvsem vodenje razporeda študentov, pomoč pripravnikov klicnih centrov. V času od septembra pri iskanju novih študentov in posredovanje 2020 do februarja 2022 so v KC v Ljubljani, Celju vprašanj ter prošenj študentov zaposlenim na in Mariboru obdelali 194.559 primerov, od tega koordinaciji projekta. v KC Ljubljana 109.061 primerov, KC Celje je od septembra 2020 do decembra 2021 obdelal 52.154 primerov, KC Maribor pa je obdobju od novembra 2020 do maja 2021 obdelal 33.344 primerov. V spodnjem grafu je prikaz števila obdelanih primerov po posameznih klicnih centrih. Graf 1: Primerjava med številom obdelanih primerov v KC 12000 Ljubljana 11026 Celje 10084 10000 9839 9217 9442 Maribor 8666 9767 8000 7766 7900 7249 6630 6482 6114 6454 6000 7183 5608 5908 4700 5089 4840 4151 4000 4109 3862 3808 3651 3719 3428 3579 2563 2433 2300 2000 1744 1081 1164 1098 221 393 304 608 355 0 24 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 ij 2021 April 202 Maj 202 Junij 202 Jul Februar 202Marec 202 Avgust 202 Januar 202Februar 2022 September 2020 Oktober 2020 November 2020 December 2020Januar 202 September 2021 Oktober 202 November 202 December 202 197 3. 2 Vzpostavitev profesionalnih KC Tabela 2: Povprečno število zaključenih primerov v KC in PKC – november 2021 Da bi kolikor je le možno zajezili dodatno širjenje okužb, je NIJZ 24. 9. 2021 z zunanjim izvajalcem za DATUM KC PKC šest mesecev sklenil pogodbo za izvajanje storitve 01/11/2021 11,81 10,45 profesionalnih klicnih centrov za iskanje kontaktov 02/11/2021 8,69 7,79 epidemiološkega poizvedovanja SARS-CoV-2. 03/11/2021 10,16 10,47 V ta namen se je reorganiziralo delo epidemiološke 04/11/2021 9,26 10,74 službe. Delo je potekalo na treh ravneh: 05/11/2021 9,79 10,33 – Raven 1: epidemiološko poizvedovanje so opravljali 06/11/2021 9,70 11,13 usposobljeni agenti PKC in študentje KC. 07/11/2021 9,92 11,21 – Raven 2: epidemiološko poizvedovanje so opravljali 08/11/2021 10,53 9,92 sanitarni inženirji v klicnem centru in študentje KC (študentje z več izkušnjami). Na tej ravni so potekale 09/11/2021 10,44 10,10 konzultacije agentom profesionalnega klicnega 10/11/2021 9,11 10,69 centra. Primer so lahko od agentov tudi prevzeli. 11/11/2021 10,95 10,94 – Raven 3: epidemiološko delo so opravljali zaposleni 12/11/2021 9,17 11,43 v delovni skupini za nalezljive bolezni na območnih enotah NIJZ. 13/11/2021 9,08 10,75 14/11/2021 8,83 11,41 V spodnjih tabelah je za obdobje od novembra 15/11/2021 13,15 11,46 2021 do konca KC in PKC v februarju 2022 prikazana primerjava med povprečnim številom zaključenih 16/11/2021 8,05 7,60 primerov na osebo v KC in v PKC. 17/11/2021 11,55 4,56 18/11/2021 10,48 11,06 19/11/2021 10,62 10,50 20/11/2021 9,59 11,73 21/11/2021 10,85 12,74 22/11/2021 11,73 12,20 23/11/2021 8,00 11,35 24/11/2021 9,79 10,68 25/11/2021 11,06 9,85 26/11/2021 11,21 10,81 27/11/2021 10,20 10,78 28/11/2021 9,83 11,06 29/11/2021 11,69 11,67 30/11/2021 10,42 11,01 198 Tabela 3: Povprečno število zaključenih primerov v KC Tabela 4: Povprečno število zaključenih primerov v KC in PKC – december 2021 in PKC – januar 2022 DATUM KC PKC DATUM KC PKC 01/12/2021 10,50 10,77 01/01/2022 8,00 10,00 02/12/2021 10,64 11,15 02/01/2022 8,82 11,28 03/12/2021 12 11,06 03/01/2022 9,45 10,26 04/12/2021 9,625 11,33 04/01/2022 8,10 10,68 05/12/2021 8,2 11,22 05/01/2022 11,38 10,27 06/12/2021 8,75 11,38 06/01/2022 10,13 10,31 07/12/2021 8,36 10,52 07/01/2022 9,33 10,14 08/12/2021 11,21 10,60 08/01/2022 6,75 10,71 09/12/2021 11,47 11,27 09/01/2022 7,00 11,14 10/12/2021 10,86 10,58 10/01/2022 9,20 10,74 11/12/2021 6,50 11,36 11/01/2022 9,94 10,63 12/12/2021 7,63 11,43 12/01/2022 10,33 10,56 13/12/2021 11,44 9,33 13/01/2022 9,57 11,40 14/12/2021 8,79 10,34 14/01/2022 10,50 10,89 15/12/2021 8,19 10,89 15/01/2022 12,67 11,40 16/12/2021 10,61 10,43 16/01/2022 10,86 11,59 17/12/2021 7,53 10,78 17/01/2022 9,08 10,75 18/12/2021 9,90 9,75 18/01/2022 9,00 10,68 19/12/2021 8,86 9,73 19/01/2022 10,86 10,69 20/12/2021 10,59 10,82 20/01/2022 9,00 10,86 21/12/2021 11,59 10,56 21/01/2022 9,79 11,17 22/12/2021 9,45 10,11 22/01/2022 9,83 11,78 23/12/2021 7,10 5,63 23/01/2022 11,29 11,05 24/12/2021 9,54 9,56 24/01/2022 9,80 10,88 25/12/2021 6 9,7 25/01/2022 11,54 10,81 26/12/2021 8,25 10,1 26/01/2022 10,72 12,36 27/12/2021 10,67 11,10 27/01/2022 10,80 11,65 28/12/2021 9,14 10,40 28/01/2022 9,31 11,31 29/12/2021 7,64 10,60 29/01/2022 7,75 12,69 30/12/2021 7,27 10,09 30/01/2022 9,40 11,11 31/12/2021 7,00 10,26 31/01/2022 8,93 11,62 199 Tabela 5: Povprečno število zaključenih primerov v KC V KC je bilo povprečno število dnevno zaključenih in PKC – februar 2022 primerov manjše kot v PKC, vendar je KC v času svojega dela poleg epidemiološkega anketiranja DATUM KC PKC opravljal še konzultacije agentom PKC. V začetnih 01/02/2022 7,41 9,54 mesecih je bilo povprečno število obdelanih 02/02/2022 11,33 12,00 primerov na dan malo več kot deset primerov 03/02/2022 11,44 12,33 na agenta, kasneje se je povprečje povečalo. To lahko pripišemo dejstvu, da so agentje PKC 04/02/2022 10,89 11,77 s pridobljenimi izkušnjami postali vedno bolj 05/02/2022 10,08 12,20 samostojni in so potrebovali manj konzultacij 06/02/2022 12,67 12,51 kot na začetku svojega dela. Hkrati je treba 07/02/2022 12,61 14,57 poudariti, da so imeli tako v PKC kot KC na začetku vzpostavitve novega sistema tehnične težave, ki 08/02/2022 11,95 13,19 so onemogočale, da bi delo potekalo nemoteno, 09/02/2022 11,58 13,57 s tem pa so posledično na začetku zaključili manj 10/02/2022 13,00 13,44 primerov na dan. 11/02/2022 11,40 13,67 12/02/2022 12,42 13,75 13/02/2022 14,00 14,43 14/02/2022 10,61 13,31 15/02/2022 11,71 14,06 16/02/2022 10,33 12,62 17/02/2022 10,00 14,46 18/02/2022 9,38 14,59 Graf 2: primerjava med povprečnim številom zaključenih primerov v KC in PKC 14,0 13,1 12,0 11,3 11,0 10,2 10,5 10,4 10,0 9,6 9,2 8,0 6,0 4,0 2,0 Klicni center 0,0 Agenti PKC NOVEMBER 2021 DECEMBER 2022 JANUAR 2022 FEBRUAR 2022 200 4 RAZPRAVA 5 ZAKLJUČEK Z namenom zajezitve širjenja virusa SARS-CoV-2 V Sloveniji je NIJZ od prvega potrjenega primera v Sloveniji je NIJZ vzpostavil klicni center in pričel pričel z slednjem stikom, da bi preprečil, da bi s sledenjem stikom. Da bi kadrovsko okrepili se bolezen širila dalje. V prvem valu so pri tem epidemiološko službo, se je v septembru 2021 za uspešno sodelovale območne enote NIJZ, v jeseni izvajanje storitve profesionalnih klicnih centrov 2020 pa se je epidemiološka situacija poslabšala sklenilo pogodbo z zunanjim izvajalcem. Agentje do te mere, da se je v odziv na epidemijo v okviru PKC so bili za svoje delo usposobljeni s strani Centra projekta Ukrepi na področju obvladovanja širitve za nalezljive bolezni. Ker medicinsko predznanje COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah ni bilo zahtevano, se je delalo na predpostavki, prebivalstva v pomoč epidemiološki službi za da bi agentje znali imeti težave pri zahtevnejših delo usposobilo sprava študente višjih letnikov primerih, še posebej na začetku svojega dela. medicine, ter kasneje študente nižjih letnikov Iz tega razloga se je organiziralo tri-stopenjsko medicine in študente podobnih študijskih smeri. reševanje primerov in razvilo nov IT sistem, ki je V odziv na epidemiološko situacijo se je poleg omogočal, da so tako študentje KC Ljubljana in KC vzpostavitve KC Ljubljana, vzpostavil še KC Celje, ki Celje kot sanitarni inženirji, ki so do te točke svoje je deloval do sredine decembra 2021 in KC Maribor, delo opravljali že dalj časa, izvajali konzultacije ki je deloval od novembra 2020 do maja 2021. agentom. To pomeni, da, ko so agentje PKC preko Prav tako se je ob večjih potrebah povečalo število aplikacije podali zahtevo za konzultacijo, je sistem delovnih mest za študente v KC do maksimalne to zaznal in poiskal prostega študenta v KC za zmogljivosti. Študentje so imeli ob svojem delu posvet. Po posvetu je lahko agent PKC nadaljeval ves čas podporo nadzornih epidemiologov, prav z izvajanjem epidemiološke ankete, v kolikor je bil tako pa se je zaposlilo pripravnike sanitarnega primer preveč kompleksen za obdelavo na prvem inženirstva, ki so bili dodatna okrepitev KC. Tako nivoju pa je primer v obdelavo prevzel KC na ravni od študentov kot od pripravnikov se je zahtevalo, 2. V začetni fazi je sicer prihajalo do določenih da so spremljali epidemiološko situacijo, tehničnih težav: prekinitev telefonske linije, klic spremembe v priporočilih NIJZ, spremembe v konzultacije se ni vzpostavil, tišina oz. hreščanje zakonodajni ureditvi oziroma druge spremembe v telefonske linije, težave s programom Zoiper …, ki zvezi z novim koronavirusom. V odziv na večanje pa so se kasneje tudi rešile. števila potrjenih primerov z okužbo se je namreč sproti prilagajalo tudi protokol za sledenje stikom, ob vedno več okužbah zaradi različnih sevov in reinfekcij pa se je konec septembra podpisalo pogodbo z zunanjim izvajalcem za izvajanje storitve profesionalnih klicnih centrov. Študentje, ki so svoje delo v klicnem centru opravljali že dalj časa, so tako poleg epidemiološkega anketiranja s konzultacijami pomagali agentom PKC pri obravnavi primerov. Svoje delo je tako KC kot PKC zaključil 18. 2. 2022, ko je Vlada RS odločila, da z naslednjim dnem ne bo več karanten za VRK in da se zaključuje epidemiološko iskanje stikov. 201 LITERATURA World Health Organization. (2020). Origin of SARS- CoV-2. https://apps.who.int/iris/bitstream/ handle/10665/332197/WHO-2019-nCoV-FAQ- GOV.SI. (2020). V Sloveniji potrjen prvi primer okužbe Virus_origin-2020.1-eng.pdf z novim koronavirusom. https://www.gov.si/ novice/2020-03-04-v-sloveniji-potrjen-prvi- World Health Organization. (2022). Coronavirus primer-okuzbe-z-novim-koronavirusom/ disease (COVID-19) pandemic. https://www.who. int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019 Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2020). Covid-19: navodila za epidemiološko službo OE NIJZ. https:// World Health Organization. (n.d.). Coronavirus disease www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/nov_ (COVID-19): symptoms. https://www.who.int/ koronavirus_-_navodila_za_epidemiologe_oe_ health-topics/coronavirus#tab=tab_3 nijz_17_16.10.2020_2.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2021a). Prvi val epidemije covida-19 skozi prizmo zdravstvene statistike: Obolevnost in umrljivost zaradi covida-19 ter koriščenje zdravstvenih storitev. https://www. nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/pdf_2._ poglavje.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2021b). Obravnava okuženih oseb s SARS-CoV-2 in njihovih kontaktov v Sloveniji v obdobju od 4. marca 2020 do 13. junija 2021. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/ uploaded/obravnava_potrjenih_primerov_s_ sars-cov-2_in_njihovih_kontaktov_slo_4.3.2020- 13.6.2021.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022). Epidemiološko spremljanje umrlih - covid-19. Tedensko poročilo za obdobje 11.04.2022– 17.04.2022. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/ files/uploaded/gumb_4-_smrti_v_povezavi_s_ covid-19_20220418.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje. (n.d.). Koronavirus – pogosta vprašanja in odgovori: Kako poteka bolezen, kakšni so simptomi in znaki? https:// www.nijz.si/sl/koronavirus-pogosta-vprasanja-in- odgovori#kako-poteka-bolezen%2C-kaksni-so- simptomi-in-znaki%3F Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS- CoV-2 (COVID-19). (2020). Uradni list RS, št. 68/2020. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/ vsebina/2020-01-1030/#1.%C2%A0%C4%8Dlen Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije. (2020). Uradni list RS, št. 19/2020. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/ vsebina/2020-01-0532/#1.%C2%A0%C4%8Dlen 202 POVZETKI PRISPEVKOV 203 dr. Špela Selak1, prof. dr. Andrej Šorgo2, doc. dr. METODE: Spomladi 2021 je bila izvedena presečna Branko Gabrovec1, Nuša Crnkovič1, Katarina Cesar1 raziskava med terciarnimi študenti v Sloveniji (končni vzorec: 5999 udeležencev). Uporabljen 1Nacionalni inštitut za javno zdravje je bil spletni vprašalnik, v katerega so bili poleg 2Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in demografskih vprašanj vključeni naslednji merski matematiko instrumenti: Lestvica strahu pred COVID-19 (FCV- 19S), Lestvica zaznanega stresa (PSS-4), Lestvica generalizirane anksioznosti (GAD-7), Vprašalnik DEPRESIJA KOT o bolnikovem zdravju (PHQ-9) in Indeks stopnje nespečnosti (ISI). Statistične analize so vključevale KLJUČNI PSIHOLOŠKI poleg osnovne deskriptivne in inferenčne analize DEJAVNIK NESPEČNOSTI še multivariatne metode iz nabora eksploratorne (EFA) in konfirmatorne (CFA) faktorske analize MED ŠTUDENTSKO podatkov ter strukturnega modeliranja (SEM). Analize smo izvedli z naborom podatkov 4567 POPULACIJO V ČASU študentov iz vseh javnih univerz ter številnih visokošolskih zavodov vseh stopenj terciarnega PANDEMIJE COVIDA-19 izobraževanja. REZULTATI: Udeleženci raziskave so na Lestvici strahu pred COVID-19 (možno število točk: 7–35) v povprečju dosegali 13 točk (SD = Povzetek 4,9), približno 20 % udeleženih študentov pa je poročalo o izrazitem strahu pred covidom-19 (vsota ≥16,5). Nadalje so udeleženci na Lestvici UVOD: Pandemija covida-19 in z njo povezani zaznanega stresa (možno število točk: 0–16 točk) preventivni ukrepi so pomembno vplivali na v povprečju dosegali 8 točk (SD = 3,3). Povprečen celotno družbo. Pozitivni vidik ukrepov je bila rezultat na Lestvici generalizirane anksioznosti zamejitev in kontrola širjenja virusa v populaciji, (možno število točk: 0–21 točk) je bil 17,3 točke negativni vidiki pa se odražajo kot stranski učinki (SD = 6,5), 51,3 % je poročalo o zmernih do resnih na družbenem, gospodarskem ter osebnem nivoju simptomih anksioznosti (GAD-7 ≥ 10), pri čemer vsakega posameznika. Iz predhodnih raziskav pa 30,7 % o resnih simptomih anksioznosti. vemo, da je bila populacija študentov še posebej Nadalje so na Vprašalniku o bolnikovem zdravju ranljiva tako na ekonomskem kot na socialnem, (možno število točk: 0–27) udeleženci raziskave v zdravstvenem in psihološkem nivoju. Zaradi povprečju dosegali 20,2 točk (SD = 7,2), pri 54,9 % negotove prihodnosti in morebitne ponovne so bili prisotni zmerni do resni simptomi depresije uvedbe ukrepov, povezanih z novimi različicami (PHQ-9 ≥ 10), pri čemer je 16 % udeleženih virusa, je zato nujno potrebno temeljito preizprašati poročalo o resnih simptomih depresije. Povprečen vpliv preteklih ukrepov na dobrobit posameznika rezultat na Indeksu stopnje nespečnosti (možno in družbe ter njenih podsistemov kot celote. Da število točk: 0–28 točk) je bil 9,7 (SD = 6,6), 24,6 % pa bi lahko pravočasno zaznali negativne trende študentov pa je doseglo kriterij klinične stopnje in sprejeli ustrezne preventivne ali korektivne nespečnosti, pri tem 4,7 % kriterije za akutno ukrepe, je zato nujna stalna spremljava nabora, po klinično nespečnost. Ženske so na vseh lestvicah možnosti, lahko merljivih kazalnikov. Na področju dosegale višje rezultate kot moški. Čeprav so zdravja in duševnega zdravja je tak lahko merljiv bile razlike med spoloma statistično značilne, so kazalnik kakovost spanca, saj je vzrok in posledica bile velikosti učinka (Cohenov d) za vse latentne številnih zdravstvenih in duševnih težav. Cilj spremenljivke, izračunane kot vsote postavk, pričujoče raziskave je bil raziskati odnos med ki jih sestavljajo, pod vrednostjo 0,50, kar je nespečnostjo in potencialnimi dejavniki, kot so zgornja meja za nizko velikost učinka. Iz razvitega strah pred covidom-19, zaznanim stresom ter strukturnega modela (TLI = 0,935; RMSEA = 0,053; depresivno in anksiozno simptomatiko, zaznano SRMR = 0,464) je bilo mogoče razbrati, da je na v času zaprtja družbe med študentsko populacijo. 204 nespečnost najbolj vplivala depresivnost, druge latentne spremenljivke pa manj. Standardizirane DEPRESSION AS A KEY regresijske uteži med latentnimi spremenljivkami PSYCHOLOGICAL FACTOR in indeksom stopnje nespečnosti so razvrščene po padajočem vplivu: PHQ-9 = 0,885; FCV-19S = OF INSOMNIA AMONG 0,110; PSS-4 = - 0,026; GAD-7 = - 0,196. Korelacije med posameznimi pari latentnih spremenljivk, ki STUDENTS DURING THE bi lahko vplivale na kakovost spanja, so: FCV-19s: PSS-4 = 0,261; FCV-19s: GAD-7 = 0,279; FCV-19s : COVID-19 PANDEMIC PHQ-9 = 0,241; PSS4: GAD-7 = 0,786; PSS-4: PHQ-9 =0,844 ter GAD-7: PHQ-9 =0,875. SKLEP: Rezultati zagotavljajo vpogled v dejavnike nespečnosti med Abstract študentsko populacijo v času epidemije covida-19. Kažejo na pomemben vpliv strahu pred covidom-19 INTRODUCTION: The COVID-19 pandemic and na simptomatiko depresije in anksioznosti, ne pa related preventive measures have had a significant tudi vpliva na zaznan stres. Simptomi depresije impact on society as a whole. The positive aspect so se izkazali za dejavnik, ki v največji meri vpliva of these measures was the containment and na stopnjo nespečnosti študentov. Rezultati prav control of the spread of the virus in the population, tako nakazujejo na večjo ranljivost ženskega spola while the negative aspects are reflected as side tako na področju nespečnosti kot duševnih težav. effects on a social, economic and personal level Kot taki, rezultati ne le zagotavljajo vpogled v for each individual. Previous research shows that doživljanje epidemije med študentsko populacijo the tertiary student population was particularly v Sloveniji, ampak služijo tudi kot izhodišče za vulnerable at the economic, social, health and nadaljnje načrtovanje in oblikovanje intervencij psychological levels. Due to uncertain future na področju duševnega zdravja te študentske and possible reintroduction of measures related populacije. Predlagali bi predvsem ukrepe to new versions of the virus, it is therefore pomoči in samopomoči, s katerimi bi lahko krepili essential to thoroughly examine the impact of odpornost proti depresiji, anksioznosti in stresu past measures on the wel -being of the individual študentske populacije, katerih dober indikator je and society and its subsystems. However, in order prav spanje. to detect negative trends in a timely manner and to take appropriate preventive or corrective Ključne besede: nespečnost, depresija, psihološki measures, it is necessary to constantly monitor dejavniki, covid-19, študenti a set of easily measurable indicators. In the field of health and mental health, such a measurable indicator is quality of sleep, as it is the cause and consequence of many (mental) health problems. The aim of the present study was to investigate the relationship between insomnia and its’ potential factors, such as fear of COVID-19, perceived stress, and depressive and anxiety symptoms during the lockdown among the student population. METHODS: In the spring of 2021, a cross-sectional survey was conducted among tertiary students in Slovenia (final sample: 5,999 participants). An online questionnaire was used, which included the fol owing measures in addition to demographic questions: Fear of COVID-19 Scale (FCV-19S), Perceived Stress Scale (PSS-4), Generalized Anxiety Disorder Scale (GAD-7), Patient Health Questionnaire (PHQ-9) and Insomnia Severity 205 Index (ISI). Statistical analyses included basic the COVID-19 epidemic. The results suggest a descriptive and inferential statistics, multivariate significant effect of fear of COVID-19 on symptoms methods from the set of exploratory (EFA) and of depression and anxiety, but not on perceived confirmatory (CFA) factor analyses and structural stress. Symptoms of depression have been shown equation model ing (SEM). The analyses were to be a major factor in students’ insomnia. The performed on a dataset of 4,567 students from all results also indicate a greater vulnerability of levels of tertiary education, from numerous public women in both insomnia and mental health universities and higher education institutions. problems. As such, the results not only provide RESULTS: Average score on the Fear of COVID-19 insight into the experience of the epidemic among Scale (score range: 7-35) was 13 (SD = 4.9), and the student population in Slovenia, but also serve about 20% of participants reported severe fear as a starting point for further planning and design of COVID-19 (score ≥ 16.5). Furthermore, average of interventions in the field of mental health of score on the Perceived Stress Scale (score range: the student population. In particular, we suggest 0-16) was 8 (SD = 3.3). The average score on the measures of help and self-help to strengthen Generalized Anxiety Disorder Scale (score range: resiliency against depression, anxiety and stress of 0-21 points) was 17.3 (SD = 6.5), 51.3% reported the student population, a good indicator of which moderate to severe symptoms of anxiety (GAD-7 is quality of sleep. ≥ 10), with 30.7% reporting severe symptoms of anxiety. Furthermore, the average score on the Keywords: insomnia, depression, psychological Patient Health Questionnaire (score range: 0-27), factors, COVID-19, students was 20.2 (SD = 7.2), and 54.9% reported moderate to severe symptoms of depression (PHQ-9 ≥ 10), with 16% of participants reporting severe symptoms of depression. The average score on the Insomnia Severity Index (score range: 0-28 points) was 9.7 (SD = 6.6), and 24.6% of students met the clinical insomnia rate criterion, with 4.7% meeting the criteria for acute clinical insomnia. Women scored higher than men on all measures. Although the gender differences were statistical y significant, the effect sizes of all latent variables were calculated as the sum of the individual variables and were below 0.50, which is the upper limit for the small Cohen’s d. From the model fit of the proposed structural model (TLI = 0.935; RMSEA = 0.053; SRMR = 0.464), it is apparent that insomnia was most affected by depression, while other latent variables had a smal er effect. Standardized regression weights between latent variables and insomnia rate index are sorted by descending effect: PHQ-9 = 0.885; FCV-19S = 0.110; PSS-4 = - 0.026; GAD-7 = - 0.196. Correlations between individual pairs of latent variables that could affect sleep quality are: FCV-19s: PSS-4 = 0.261; FCV-19s: GAD-7 = 0.279; FCV-19s: PHQ-9 = 0.241; PSS4: GAD-7 = 0.786; PSS-4: PHQ-9 = 0.844 and GAD-7: PHQ-9 = 0.875. CONCLUSION: The results provide an insight into insomnia factors among the population of tertiary students during 206 KREPITEV DUŠEVNEGA Sandra Martinuč ZDRAVJA PRI Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju POSAMEZNIKU STRENGTHENING Povzetek MENTAL HEALTH Vsakdanje življenje prinaša ljudem različne IN AN INDIVIDUAL posledice, ki vplivajo tako na fizično kot tudi na duševno zdravje posameznika. Oslabljeno duševno zdravje vpliva negativno tako na posameznika Abstract kot tudi na njegove svojce, prijatelje in družbo v kateri se nahaja. Vsak posameznik si želi zdravega Everyday life brings with it various consequences načina življenja , ki je bistvenega pomena za for people that affect both the physical and produktivno in srečno življenje. Z dobrim fizičnim mental health of the individual. Impaired mental in duševnim zdravjem lahko vsak posameznik health has a negative impact on the individual vpliva k ohranjanju zdravja in dobremu počutju. as well as on their loved ones, friends, and the Odsotnost duševnega zdravja pri posamezniku je society in which they find themselves. Everyone lahko zelo obremenjujoča tako za posameznika, desires a healthy lifestyle, which is essential for a kot za njegove svojce in družbo v kateri se nahaja. productive and happy life. With good physical and Duševno zdravje je nepogrešljiv del zdravja mental health, each individual can help maintain slehernega posameznika. Dobro duševno zdravje health and wel -being. A lack of mental health vpliva na dobre odnose posameznika z okolico, can be very stressful for the individual as well as samim seboj in učinkovito vpliva na skupnost. their loved ones and the society in which they Običajno do duševne motnje privede neznačilna live. Mental health is an indispensable component kombinacija misli, čustev, odnosov z drugimi in of everyone‘s health. Good mental health affects težave pri opravljanju vsakodnevnih obveznosti, a person‘s good relationships with those around ki ovirajo posameznikovo funkcioniranje them and with themselves, and effectively impacts v vsakdanjem življenju. Namen prispevka je the community. Usual y, an atypical combination of predstaviti kako lahko posameznik krepi duševno thoughts, feelings, relationships with others, and zdravje na različne načine. Vsak posameznik lahko difficulties in performing daily duties that interfere krepi zdravje z zavedanjem misli in prepričanji, with a person‘s functioning in daily life leads to a prepoznavanjem, izražanjem in predelavo čustev, mental disorder. The purpose of this paper is to gibanjem, prehrano, počitkom, tehniko globokega show how individuals can strengthen their mental sproščanja, negovanjem medsebojnih odnosov, health in a variety of ways. Each individual can kreativnostjo in vključenostjo v delovanje. promote health through awareness of thoughts Pomembno je, da vsak posameznik poišče in and beliefs, recognition, expression and processing se ukvarja z aktivnostmi, ki ga veselijo in so v of emotions, movement, diet, rest, deep relaxation njih dobri, se o svojih čustvih pogovarjajo in techniques, nurturing relationships, creativity and izražajo ter se ne zapirajo vase ter ne bežijo pred involvement in action. It is important for each težavami ter se z njimi skušajo soočiti in razrešiti. individual to find and engage in activities that are S krepitvijo zdravja lahko vsak posameznik pride enjoyable and good for them, to talk about and do kakovostnega zdravega življenjskega sloga in express their feelings, not to close themselves off dobrega duševnega zdravja. and not to run away from problems, but to try to cope with and solve them. By promoting health, Ključne besede: duševno zdravje, krepitev each individual can achieve a quality healthy zdravja, aktivnosti, zdrav način življenja lifestyle and good mental health. Keywords: mental health, health promotion, activities, healthy lifestyle 207 prim. doc. dr. Barbara Lovrečič1, Lucija Grkman1, funkcioniranja posameznikov z dolgim covidom. prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič1,2 V prihodnje bodo potrebne raziskave, ki bodo podale odgovor katere dolgoročne posledice 1Nacionalni inštitut za javno zdravje covida so reverzibilne in katere ne. 2Zdravstveni dom Izola Ključne besede: pandemija, covid-19, dolgi covid, kognitivne motnje, dolgoročne posledice DOLGOTRAJNI KOGNITIVNI SIMPTOMI LONGTERM COGNITIVE PO COVID-19 SIMPTOMS AFTER COVID-19 Povzetek Abstract UVOD: Številnim okužba s SARS-CoV-2 povzroči simptome, ki se nadaljujejo ali novo razvijejo po INTRODUCTION: For many, the infection with akutni bolezni. SZO je v definiciji »dolgega covida« SARS-CoV-2 cause’s symptoms, that continue opredelila tudi kognitivno disfunkcijo. METODE: or develop after the acute disease. The WHO’S V podatkovni bazi PubMed smo z metodologijo definition of „long covid“ includes cognitive PRISMA opravili sistematični pregled literature dysfunction. METHODS: We preformed a s ključnimi besedami »post covid syndrome, systematic literature review, using the PRISMA cognitive impairment«. Rezultati vsebujejo methodology in the PubMed database, with raziskave opravljene pri osebah z verjetnim dolgim the keywords „post covid syndrome, cognitive covidom, ki so bile pred tem hospitalizirane ali impairment“. The results include studies in pa so prebolele blažjo obliko bolezni. REZULTATI: people with probable long covid – those Povprečna starost preiskovancev v raziskavah, ki previously hospitalized or those who have had a so vključevale bolnike z dolgoročnimi simptomi po milder form of the disease. RESULTS: In studies, hospitalizaciji, presega 60 let. Kognitivne motnje involving patients with long-term symptoms after se pojavljajo pri od 20 % do 62 % oseb, ki so hospitalization average age was over 60 years. prebolele covid-19. Povprečna starost v raziskavah Cognitive impairment occurred between 20% pri skupinah oseb s post covidom, ki so imeli blažji and 62 % of persons with covid-19. In studies of potek bolezni in/ali nižji delež hospitaliziranih je post-covid groups with a milder disease course, okoli 45 let. Prevalenca kognitivnih simptomov average age was around 45 years. The prevalence od treh mesecev pa do enega leta po okužbi of cognitive symptoms from three months to one med njimi, je med 34 % in 72 %, ali celo več kot year after infection among them is between 34% 90 %. RAZPRAVA: Kognitivne motnje so bile pri and 72%, or even more than 90%. DISCUSSION: hospitaliziranih objektivno merjene s pomočjo Cognitive impairment was objectively measured kognitivnih testov, medtem, ko so v skupinah z by cognitive tests in hospitalised patients, while blažjim potekom bolezni večinoma samoporočali the majority in groups with milder disease, o dolgoročnih simptomih, kot so utrujenost, self-reported long-term symptoms. Fatigue, motnje koncentracije in spomina. Najverjetneje concentration and memory problems were the je zaradi subjektivne zaznave simptomov most common. Most likely due to the subjective odstotek kognitivnih motenj v tej skupini višji. perception of symptoms, the percentage of ZAKLJUČEK: Utemeljeno lahko pričakujemo, da cognitive impairment was higher in this group. se bodo učinki na posameznika in družbo kazali CONCLUSION: We can reasonably expect that the zaradi povečanega bremena obravnav post covid effects on the individual and society will be due primerov v zdravstvu in slabše produktivnosti in to the increased burden of health care of post 208 covid cases, as well due to poorer productivity and functioning of individuals with long covid. To answer which long-term consequences of covid 19 are reversible and which are not, we will need future researches. Keywords: pandemic, covid-19, long covid, cognitive impairment, long-term consequences 209 prim. doc. dr. Barbara Lovrečič1, Lucija Grkman1, področju duševnega kot tudi telesnega zdravja. prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič1,2 Preventivni pristopi za preprečevanje pojava nevropsihiatričnih simptomov so usmerjeni na 1Nacionalni inštitut za javno zdravje potrebe bolnika in okolja, v katerem je bolnik z 2Zdravstveni dom Izola demenco. ZAKLJUČEK: Glede na izsledke prispevka, predstavljajo osebe z demenco eno najranljivejših skupin med pandemijo, saj sočasno spadajo v več VPLIV POPOLNEGA skupin s povečanim tveganjem glede okužbe in sekundarnih posledic. ZAPRTJA V ČASU Ključne besede: demenca, pandemija, popolno PANDEMIJE COVID-19 NA zaprtje, simptomi demence OSEBE Z DEMENCO THE IMPACT OF Povzetek LOCKDOWN DURING THE UVOD: Ukrepi za preprečevanje širjenja okužb z COVID-19 PANDEMIC ON virusom SARS-CoV-2, tekom pandemije covid19, so se stopnjevali vse do popolnega zaprtja družbe PEOPLE WITH DEMENTIA (lockdown). Težje dostopne so bile številne storitve, vključno z možnostjo rednega zdravstvenega varstva, zdravstvene nege, oskrbe in pomoči na Abstract domu, kar je dodatno prizadelo osebe z demenco, ki živijo doma in njihove oskrbovalce. Osebe z INTRODUCTION: Measures to prevent the demenco so odvisne od nege in pomoči drugih, spread of SARS-CoV-2 virus during the pandemic potrebujejo neprekinjeno zdravstveno oskrbo ter escalated till a lockdown. Many services, including ohranjanje dnevne rutine. METODE: Izvedli smo regular healthcare, nursing, care and home sistematični pregled literature v bazi PubMed v support, were limited, which additional y affected skladu s smernicami metodologije PRISMA. Pri people with dementia living at home and their izboru prispevkov smo upoštevali čas od začetka caretakers. People with dementia depend on the pandemije v Evropi do oktobra 2021, angleški jezik care and assistance of others, need continuous in vsebino (poslabšanje simptomov demence med medical care and maintain of a daily routine. pandemijo). REZULTATI: Prispevki se večinoma METHODS: We performed a systematic review of nanašajo na obdobje prvega vala pandemije the literature in the PubMed database, with the in proučujejo dinamiko nevropsihiatričnih guidelines of the PRISMA methodology. We took simptomov in poslabšanje simptomov demence into account articles in English, from the beginning med popolnim zaprtjem (apatija, anksioznost, of the pandemic in Europe to October 2021, vznemirjenost, pomanjkanje apetita, motnje spanja with worsening of dementia symptoms content. in psihotične motnje). Nevropsihiatrični simptomi RESULTS: The articles mostly refer to the period so se poslabšali pri najmanj tretjini bolnikov s of the first wave of covid-19 and describe the kognitivno motnjo ali demenco. RAZPRAVA: dynamics of neuropsychiatric symptoms during Starejši, še posebej tisti z blažjo kognitivno motnjo lockdown or worsening of dementia symptoms in demenco, predstavljajo še posebej ranljivo (apathy, anxiety, agitation, lack of appetite, skupino tako z vidika posledic okužb kot z vidika sleep and psychotic disorders). Neuropsychiatric posledic ukrepov za preprečevanje okužb. Izstopa symptoms worsened in at least one-third of potreba po prilagojenih ukrepih usmerjenih v patients with cognitive impairment or dementia. zmanjševanje sekundarnih posledic pandemije na DISCUSSION: The elderly, especial y those with 210 mild cognitive impairment and dementia, are a particularly vulnerable group, both in terms of the impact of infections and prevention measures. Measures to reduce the secondary effects of the pandemic on mental as well as physical health are needed. Approaches to prevent the onset of neuropsychiatric symptoms need to focus on the patient and the environment in which he/ she lives. CONCLUSION: People with dementia represents one of the most vulnerable groups in the pandemic as they belong to several groups with increased risk of infection and secondary consequences. Keywords: dementia, pandemic, lockdown, symptoms of dementia 211 Špela Vidovič, Zoran Simonović, Martina Juder-Kogler, v času prevladujoče različice omikron. Primer v Uroš Glavan izbruhu smo definirali kot oskrbovanca DSO, pri katerem je bila okužba s SARS-CoV-2 potrjena s Nacionalni inštitut za javno zdravje testom verižne reakcije s polimerazo (PCR testom) ali hitrim antigenskim testom (HAGT). V kohorto cepljenih oseb smo uvrstili vse osebe, ki so opravile OBRAVNAVA IZBRUHOV samo osnovno cepljenje ali so bile cepljene tudi z dodatnim ali poživitvenim odmerkom. V COVIDA-19 V DOMOVIH kohorto necepljenih oseb smo uvrstili osebe, ki ZA STAREJŠE OBČANE niso prejele nobenega odmerka cepiva ali so bile nepopolno cepljene. Učinkovitost cepljenja (VE) (DSO) V PODRAVSKI je bila izračunana po formuli VE=(1-RT)*100, kjer je RT (relativno tveganje) razmerje med stopnjo ZDRAVSTVENI REGIJI TER obolevnosti med cepljenimi in stopnjo obolevnosti med necepljenimi oskrbovanci. REZULTATI: V času UČINKOVITOST CEPLJENJA od 12. 3. 2020 do 30. 5. 2022 smo v Podravski zdravstveni regiji obravnavali 17 izbruhov OSKRBOVANCEV DSO covida-19 v DSO, v katerih je bilo potrjenih 2932 primerov. Po ECDC protokolu obravnave izbruhov V ČASU PREVLADUJOČE smo obravnavali 7 izbruhov, v katerih je zbolelo 621 RAZLIČICE DELTA/ oseb. Učinkovitost cepljenja oskrbovancev DSO proti pojavu bolezni v času prevladujoče različice OMIKRON delta je bila 45 % (95 % IZ: 17-63 %), medtem ko v času prevladujoče različice omikron cepljenje ni bilo učinkovito pri zaščiti pred boleznijo. ZAKLJUČEK: Cepiva proti covidu-19 so učinkovito Povzetek zaščitila oskrbovance DSO pred boleznijo v času, ko je bila prevladujoča različica delta, medtem UVOD: Zaradi visoke obolevnosti in smrtnosti, ko v času kroženja različice omikron zaščita po ki sta povezani z izbruhi covida-19 v domovih za cepljenju ni varovala pred boleznijo. Študije sicer starejše občane (DSO), je bilo zgodnje cepljenje in kažejo, da cepljenje proti covidu-19 dobro ščiti pred doseganje visoke precepljenosti tako zaposlenih težkim potekom bolezni, ki zahteva hospitalizacijo. kot oskrbovancev DSO že od začetka epidemije Obravnava izbruhov covida-19 v DSO po protokolu covida-19 eden od najpomembnejših ukrepov ECDC je smiselna, saj z zbiranjem podatkov o za zaščito te najranljivejše skupine prebivalstva. resnosti okužb covid-19 pri osebah zaščitenih s METODE: V Podravski regiji deluje 10 DSO. cepljenjem pridobimo oceno relativnega tveganja Vsi DSO morajo vsak sum na izbruh ali izbruh za okužbo glede na različico SARS-CoV-2 in število nalezljive bolezni obvezno prijaviti na območno prejetih odmerkov cepiva. enoto Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Opravili smo deskriptivno analizo podatkov Ključne besede: izbruh covida-19, domovi za o obolelih v izbruhih covida-19 v DSO v Podravski starejše, domovi za starejše občane, učinkovitost zdravstveni regiji od razglasitve epidemije 12. 3. cepljenja 2020 do 30. 5. 2022. Izbruhe covida-19 v DSO od 1. 9. 2021 dalje smo obravnavali po protokolu obravnave izbruhov covida-19 Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) in na podlagi teh podatkov ocenili učinkovitost cepljenja oskrbovancev DSO proti pojavu bolezni v času prevladujoče različice delta ter jo primerjali z učinkovitostjo cepljenja proti pojavu bolezni 212 COVID-19 OUTBREAK who had not received any dose of vaccine or had not completed the initial vaccination series. MANAGEMENT IN Vaccination effectiveness (VE) was calculated using NURSING HOMES (NH) the formula VE = (1-RR) * 100, where RR (relative risk) is the ratio of attack rate in vaccinated and IN PODRAVJE HEALTH attack rate in unvaccinated residents. RESULTS: In the period from 12.3.2020 to 30.5.2022, 17 REGION AND VACCINE covid-19 outbreaks in the Podravska health region in NH were reported, in which 2932 cases were EFFECTIVENESS IN THE confirmed. 7 outbreaks were followed according to the ECDC Outbreak Management Protocol, in PERIOD WHEN DELTA/ which 621 cases were confirmed. Vaccination effectiveness of NH residents against symptomatic OMICRON WAS THE disease during the predominant version of Delta PREDOMINANT VARIANT was 45% (95% CI: 17-63%), while during the predominant version of Omicron vaccination was not effective in protecting against the disease. CONCLUSION: Covid-19 vaccines effectively Abstract protected NH residents against symptomatic disease at the time when the Delta version was BACKGROUND: Due to the high morbidity and predominant, while at the time of the Omicron mortality associated with covid-19 outbreaks in version, post-vaccination protection was not nursing homes (NH), early vaccination and high sufficient. Studies show that covid-19 vaccines vaccination coverage of both staff and residents in give very good protection against severe covid-19, NH have been one of the priorities to protect the which requires hospitalization. Data collection most vulnerable population since the beginning regarding covid-19 outbreaks based on Covid-19 of the covid-19 epidemic. METHODS: There is 10 Outbreak Management Protocol by ECDC al ows NH in Podravska health region. NH must report analysis of disease severity, relative risk for any suspicion of an outbreak or outbreak of an symptomatic disease in respect to SARS-CoV-2 infectious disease to the National Institute of version and number of vaccine doses. Public Health (NIJZ) regional unit. We performed a descriptive analysis of the col ected data from Keywords: Covid-19 outbreak, homes for elderly, NH outbreaks in the Podravska health region in nursing homes, vaccine effectiveness the period from the declaration of epidemic on March 12th 2020 to May 30th 2022. Data collection for outbreaks from 1st September 2021 was based on the Covid-19 Outbreak Management Protocol by European Center for Disease Control and Prevention (ECDC). Based on these data, we evaluated vaccine effectiveness for NH residents against symptomatic disease during the predominant version of Delta/Omicron. A case was defined as NH resident with SARS-CoV-2 infection confirmed by polymerase chain reaction test (PCR) or rapid antigen test (RAT). The cohort of vaccinated persons included all persons who had received initial series of vaccination or had received also an additional or booster dose. The cohort of unvaccinated persons included persons 213 LITERATURA Moustsen-Helms, I.R., Emborg, H.-D., Nielsen, J., Finderup Nielsen, K., Grove Krause, T., Mølbak, K., Lauenborg Møller, K., Nicole Berthelsen, European Centre for Disease Prevention and Control A.-S., & Valentiner-Branth, P. (2021). Vaccine (2021, July 26.). COVID-19 outbreaks in long-term effectiveness after 1st and 2nd dose of the care facilities in the EU/EEA in the context of current BNT162b2 mRNA Covid-19 Vaccine in long-term vaccination coverage. ECDC: Stockholm. care facility residents and healthcare workers – a European Centre for Disease Prevention and Danish cohort study. medRxiv preprint. https://doi. Control (2022, February 18). Data collection on org/10.1101/2021.03.08.21252200 COVID-19 outbreaks with a completed vaccination Sánchez Ruiz, M. A., Adonias, G., Robaglia-Schlupp, A., programme: long-term care facilities. Version 2.1. Rapilly, F., Chabert, M., Ramalli, L., Reilhes, O., Bruel, ECDC: Stockholm. C., Malfait, P., & Chaud, P. (2022). Effectiveness Grgič Vitek, M., Klavs, I., Učakar, V., Vrh, M., Mrzel, M., of mRNA BNT162b2 COVID-19 vaccine against Serdt, M., & Fafangel, M. (2022). mRNA vaccine SARS-CoV-2 Delta variant among elderly residents effectiveness against hospitalisation due to severe from a long-term care facility, South of France, acute respiratory infection (SARI) COVID-19 May 2021. European review for medical and during Omicron variant predominance estimated pharmacological sciences, 26(7), 2586–2591. from real-world surveil ance data, Slovenia, https://doi.org/10.26355/eurrev_202204_28496 February to March 2022. Euro surveil ance : bulletin Europeen sur les maladies transmissibles = European communicable disease bulletin, 27(20), 2200350. https://doi.org/10.2807/1560-7917. ES.2022.27.20.2200350 Mazagatos, C., Monge, S., Olmedo, C., Vega, L., Gal ego, P., Martín-Merino, E., Sierra, M. J., Limia, A., Larrauri, A., Working Group for the surveil ance and control of COVID-19 in Spain, & Working group for the surveil ance and control of COVID-19 in Spain (2021). Effectiveness of mRNA COVID-19 vaccines in preventing SARS-CoV-2 infections and COVID-19 hospitalisations and deaths in elderly long-term care facility residents, Spain, weeks 53 2020 to 13 2021. Euro surveil ance : bulletin Europeen sur les maladies transmissibles = European communicable disease bulletin, 26(24), 2100452. https://doi. org/10.2807/1560-7917.ES.2021.26.24.2100452 Monge, S., Olmedo, C., Alejos, B., Lapeña, M. F., Sierra, M. J., Limia, A., & COVID-19 Registries Study Group2 (2021). Direct and Indirect Effectiveness of mRNA Vaccination against Severe Acute Respiratory Syndrome Coronavirus 2 in Long-Term Care Facilities, Spain. Emerging infectious diseases, 27(10), 2595–2603. https://doi. org/10.3201/eid2710.211184 214 KONTAMINACIJA Lea Knez1, Urška Rozman2, Goran Novak1, Jernej Golob1, Anita Pulko1, Mojca Cimerman3, Matjaž POVRŠIN Z VIRUSOM Ocepek4, Urška Kuhar4, Sonja Šostar Turk2 SARS-COV-2 NA COVID 1Univerzitetni klinični center Maribor 2Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede ODDELKU V BOLNIŠNICI 3Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 4Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta Povzetek Ob svetovnem izbruhu pandemije Covid-19 se SARS-COV-2 SURFACE poraja pomembno vprašanje o prenosu virusa preko kontaminiranih površin. V zadnjih dveh CONTAMINATION ON letih so bile opravljene številne študije za dokaz obstojnosti virusne RNA na površinah; vendar so THE HOSPITAL COVID potrebne nadaljnje raziskave za dokaz obstojnosti DEPARTMENT viabilnega virusa na površinah. Namen študije je bil ugotoviti stopnjo kontaminacije površin s SARS-CoV 2 na akutnem Covid oddelku v Abstract Univerzitetnem kliničnem centru. Izvedli smo študijo virusne kontaminacije okolja v prostorih With the worldwide outbreak of Covid-19 akutnega Covid oddelka. Za izvedbo dokazovanje pandemic, an important question about virus prisotnosti virusa v brisih površin iz različnih transmission via contaminated surfaces is arising. lokacij vzorčenja smo uporabili hitre kvalitativne Many studies have been performed in the past antigenske teste, metodo RT-PCR v realnem času two years to prove the persistence of viral RNA on in metodo izolacije virusa v celičnih kulturah. surfaces; however, further research is needed to Nobeden od odvzetih vzorcev ni bil pozitiven pri prove the persistence of viable virus on surfaces. uporabi hitrih antigenskih testov. Vendar pa smo The purpose of the study was to determine the lahko dokazali prisotnost SARS-CoV-2 RNA v 10 level of surfaces contamination with SARS-CoV 2 % vzorcev, in sicer: 1 pozitiven vzorec (5,56 %) v in acute Covid department at University Clinical praznem prostoru na Covid oddelku po čiščenju centre. We performed a study of environmental in dezinfekciji; 9 pozitivnih vzorcev (10,98 %) v viral contamination in the rooms of acute Covid zasedenih prostorih na Covid oddelku. Iz PCR department. Rapid qualitative antigen tests, real- pozitivnih vzorcev na celičnih kulturah nismo time RT-PCR, and virus isolation in cell cultures dokazali prisotnosti viabilnega virusa. Rezultati were used to detect the presence of virus in kažejo, da hitri antigenski testi niso dovolj surface swabs from different sampling sites. None občutljivi za uporabo v okoljskih vzorcih, kar je of the taken samples were antigen positive. But lahko povezano z nizko virusno obremenitvijo. we were able to detect SARS-CoV-2 RNA in 10 % Največji delež PCR pozitivnih vzorcev smo odkrili of samples, namely: 1 positive sample (5,56 %) in v brisih neuporabljenih predmetov v zasedenih empty room at Covid department after cleaning večposteljnih sobah. Zato bi bilo smiselno premisliti and disinfection; 9 positive samples (10,98 %) o ustreznosti protokolov čiščenja in razkuževanja in occupied rooms at Covid department. No v večposteljnih sobah. Prisotnosti živega virusa viable virus was recovered on cell cultures from v vzorcih nismo uspeli dokazati, zato je okužba s PCR positive samples. Results suggest that rapid prenosom preko površin malo verjetna, vendar je antigen tests are not sensitive enough to be used nujno vzdrževati strog higienski režim rok in okolja in environmental samples, which can be related ter uporabljati osebno zaščitno opremo. to the low viral load. The highest proportion Ključne besede: of PCR positive samples was detected in swabs SARS-CoV-2, bolnišnično okolje, antigenski testi, real-time RT-PCR, izolacija virusa na celičnih kulturah 215 form unused items in occupied multi-bed rooms. Therefore, it would make sense to reconsider the adequacy of cleaning and disinfection protocols in multi-bed rooms. No viable virus was detected, therefore infection by surface transmission is unlikely, but it is essential to maintain a strict hand and environmental hygiene regime and the use personal protective equipment. Keywords: SARS-CoV-2, hospital environment, antigenic tests, real-time RT-PCR, virus isolation on cel cultures 216 VKLJUČITEV COVID-19 Maja Sočan1, Katarina Prosenc2 V MREŽNO SPREMLJANJE 1Nacionalni inštitut za javno zdravje 2Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano GRIPI PODOBNE BOLEZNI IN DRUGIH AKUTNIH OKUŽB DIHAL INTEGRATION OF COVID-19 IN SENTINEL Povzetek SURVEILLANCE OF Svetovna zdravstvena organizacija je svetovala, da INFLUENZA-LIKE se obstoječe sisteme za spremljanje gripe nadgradi in prilagodi pandemiji z integracijo podatkov ILLNESS AND OTHER o covid-19, pridobljenih iz mreže primarnega zdravstvenega varstva in dodatnim testiranjem ACUTE RESPIRATORY na SARS-CoV-2 v mrežnih vzorcih dihal. V Sloveniji smo že v sezoni 2020/2021 izvedli nadgradnjo INFECTIONS mrežnega spremljanja gripe z vključitvijo covid-19 in dodali testiranje na SARS-CoV-2. Na seznam Abstract akutnih respiratornih okužb, ki se poročajo v okviru mreže, smo dodali tri nove, kodirane po MKB-10: The World Health Organization advised that pre- B34.2 (okužba s koronavirusom, neopredeljena), existing influenza sentinel surveil ance systems U07.1 (potrjen SARS-CoV-2) in U07.2 (SARS- should be adapted to the covid-19 pandemic CoV-2 nepotrjen). Za poročevalce smo posodobili with the integration of covid-19 data derived navodila (prenovljen seznam diagnoz, definicij, from primary care sentinel sites and the addition priporočil za odvzem kužnin). Protokol za virološko of SARS-CoV-2 testing to sentinel respiratory vzorčenje je bil prilagojen pandemiji. Za oceno samples. In Slovenia, covid-19 data and SARS- zanesljivosti in uporabnosti nadgrajenega sistema CoV-2 testing was integrated in influenza sentinel smo primerjali tedenske mrežne incidenčne network in season 2020/2021. Three new ICD- stopnje covid-19 z nacionalnimi incidenčnimi 10 codes were added to the list of reportable stopnjami. Tedenske mrežne incidenčne stopnje acute respiratory infections: B34.2 (coronavirus covid-19 so bile primerljive z nacionalnimi infection, nonspecified), U07.1 (SARS-CoV-2 prijavljenimi primeri covid-19 z določenimi identified) and U07.2 (SARS-CoV-2 not identified). odstopanji v nekaterih obdobjih in starostnih Updated instructions (renewed list of diagnoses, skupinah. Največje razlike so bile v starostni definitions, swabbing recommendations) were skupini ≥65 let, z nižjimi incidenčnimi stopnjami prepared. The protocol for virological sampling was v mrežnem sistemu v primerjavi z nacionalnim adapted to the pandemic situation. The sentinel sistemom v drugem valu pandemije. Pri odraslih covid-19 weekly incidence rates were compared (20–64 let) je bilo neskladje manj izrazito. Virološki to national incidence rates in order to assess the podatki so prikazali popolno odsotnost kroženja reliability and usefulness of the adapted system. gripe v sezoni 2020/21, nenavaden potek sezone Weekly sentinel covid-19 data were comparable RSV in odsotnost hMPV v prvem letu pandemije. to the national notified covid-19 cases with Delež pozitivnih na SARS-CoV-2 v mrežnih deviations in some periods and age groups. The vzorcih je bil primerljiv z nacionalnimi podatki. greatest differences were in the ≥65 age group, Postopek integracije covid-19 v mrežni sistem je with lower incidence rates in the sentinel system v teku. Podatke pozorno spremljamo, da bomo compared to the national system in the second kontekstualno razumeli dejavnike, ki lahko vplivajo wave of the pandemic. In adults (20–64 years), the na rezultate in prepoznali omejitve sistema. Ključne besede: covid-19, SARS-CoV-2, mrežno 217 spremljanje gripe, integrirano spremljanje mismatch was less pronounced. Sentinel virology reflected no influenza circulation in 2020/21, the unusual timing of the RSV season, and absence of hMPV in the first year of the pandemic. SARS- CoV-2 positivity rate in sentinel samples was comparable to national data. The process of integrating COVID-19 into the sentinel system is ongoing. The information generated should be closely monitored to al ow us to understand contextual y of those factors that may impact the outputs, and to recognize the limitations of the system. Keywords: covid-19, SARS-CoV-2, sentinel influenza surveillance, integrated surveillance 218 VPLIV DEJAVNIKOV Martina Juder Kogler, Vesna Viher Hrženjak ZUNANJEGA OKOLJA NA Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano POJAVNOST COVIDA-19 IMPACT OF Povzetek ENVIRONMENTAL Virus SARS-CoV-2 se prenaša s kužnimi kapljicami med tesnimi stiki. Nakazuje se, da na pojavnost FACTORS ON COVID-19 covida-19 vplivajo tudi meteorološki dejavniki in PANDEMIC onesnažen zrak, ki zmanjša obrambno sposobnost dihal in doprinese k razvoju bolezni dihal, srčno- žilnih, presnovnih in nevroloških bolezni, s čimer Abstract se poveča dovzetnost za okužbo in težji potek SARS-CoV-2 is transmitted by infectious droplets covida-19. Proučili in kritično ovrednotili smo during close contact. The incidence of covid-19 has metodološke pristope pri proučevanju vplivov been shown to be influenced by meteorological dejavnikov zunanjega okolja na pojavnost factors and polluted air, which reduces respiratory covida-19. V skladu s postavkami za prednostno defences and contributes to the development of poročanje pri protokolih sistematičnih pregledov respiratory diseases, cardiovascular, metabolic in metaanaliz (PRISMA) je bil izveden krovni and neurological diseases, thus increasing sistematični pregled literature, oblikovan je bil susceptibility to infection. The aim is to study and seznam ključnih izsledkov izbranih dokumentov, ki critical y evaluate methodological approaches in so bili kritično ovrednoteni in analizirani. Nakazuje studies that assess the effects of environmental se negativna povezava med temperaturo in factors on covid-19 incidence. In accordance vlažnostjo zraka ter izidi, povezanimi s covidom-19, with PRISMA guidelines, an umbrella review in pozitivna povezava med izpostavljenostjo zraku, was performed, a detailed list of key findings ki je onesnažen s PM in NO , ter izidi, povezanimi 2,5 2 of selected documents was formed, critical y s covidom-19. Virus bo verjetno postal endemičen evaluated and analysed. A negative relationship in se bo pojavljal sezonsko. Identificirane so bile between temperature and humidity and številne metodološke vrzeli obstoječih primarnih covid-19-related outcomes is indicated, and a raziskav (heterogenost metodoloških pristopov positive relationship between PM and NO - in podatkov, moteči dejavniki, različne metode 2.5 2 contaminated air and covid-19-related outcomes statistične analize), zaradi katerih je rezultate is indicated. SARS-CoV-2 is likely to become v ožjih strokovnih krogih, splošni javnosti in pri endemic and appear seasonal y. Numerous odločevalcih treba predstavljati z veliko mero methodological gaps in existing primary research previdnosti. V Sloveniji raziskava o vplivu dejavnikov (heterogeneity of methodological approaches and zunanjega okolja na potek epidemije covida-19 še data, confounding factors, different methods of ni bila opravljena, čeprav se na nacionalnem nivoju statistical analysis) have been identified, therefore rutinsko zbirajo vsi potrebni podatki. Trdnejše caution is advised when presenting the results dokaze bodo morda v prihodnosti prinesle to public health col eagues, the general public longitudinalne kohortne študije, ki bodo temeljile and decision-makers. In Slovenia, research on na podatkih na individualni ravni, zato je tudi v the impact of external environmental factors on prihodnje potrebno spremljanje raziskav o vplivu the course of the covid-19 epidemic has not yet okoljskih dejavnikov na pojavnost covida-19. been conducted, although all necessary data are Ključne besede: covid-19, temperatura zraka, routinely col ected at the national level. Stronger vlažnost zraka, delci PM , dušikov dioksid evidence may be provided in the future by 2,5 longitudinal cohort studies based on data at the individual level, so further monitoring of research Keywords: covid-19, air temperature, humidity, on the impact of environmental factors on the PM particles, nitrogen dioxide incidence of covid-19 is necessary. 2.5 219 STVARNO KAZALO Družbene vede 64, 159, 161 Duševno zdravje 8, 9, 12, 16, 17, 22, 24, 29, 30, Aktivnosti 13, 15, 21, 22, 24, 25, 51, 142, 143, 144, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 83, 207 161, 163, 168, 176, 179, 181, 182, 183, 189, 195 Dušikov dioksid 219 Anketa 64, 162 Epidemija 9, 72, 73, 75, 83, 84, 104, 159, 164, Antigenski testi 215 177, 187, 188, 190 Arhivi podatkov 260 Epidemiologija 72 Bolnišnično okolje 215 eZdravje 161, 152, 156 Celosten pristop 176, 178 Fini delci (PM ) 167 2,5 Cepljenje 41, 42, 44, 47, 48, 51, 55, 56, 57, 58, Grobi delci (PM ) 167 59, 60, 61, 64, 65, 68, 69, 76, 104, 112, 118, 127, 10 128, 129, 130, 131, 135, 136, 140, 143, 144, 145, Hospitalizacija 12, 13, 14, 16, 17, 44, 48, 79, 81, 146, 147, 153, 212 83, 84, 103, 104, 179, 181, 208, 212 Covid-19 6, 7, 12, 17, 21, 22, 24, 25, 29, 30, 41, Infodemija 61, 111, 112, 113, 118, 120 42, 43, 44, 47, 51, 55, 56, 57, 59, 60, 61, 64, 65, 67, 68, 69, 72, 73, 75, 76, 79, 80, 81, 82, 87, 88, 89, 93, Informacije 10, 12, 48, 56, 57, 59, 61, 69, 105, 96, 97, 99, 100, 101, 103, 104, 105, 111, 112, 115, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 129, 130, 116, 119, 127, 128, 129, 140, 141, 143, 145, 146, 140, 141, 142, 143, 144, 147, 148, 160, 181 147, 151, 153, 154, 155, 156, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 167, 168, 169, 170, 171, 176, 177, 182, Integrirano spremljanje 217 183, 187, 188, 190, 192, 194, 195, 201, 204, 205, Izboljšave 187, 190, 192 206, 208, 210, 211, 213, 215, 217, 219 Izbruh covida-19 212 Demenca 210 Izolacija virusa na celičnih kulturah 215 Depresija 12, 31, 33, 35, 182, 205 Javno zdravje 6, 21, 23, 31, 58, 61, 81, 88, 92, Digitalizacija 129, 141, 151, 152, 153, 154, 156 113, 115, 116, 117, 140, 151, 153, 162, 195, 212 Digitalna fizioterapija 96 Kakovost zraka 167 Dolgi covid 6, 208 Kakovost 17, 21, 22, 25, 30, 31, 66, 76, 88, 97, 98, 99, 100, 101, 116, 151, 125, 151, 152, 153, Dolgoročne posledice 38, 118, 208 156, 160, 163, 167, 168, 169, 177, 180, 182, 187, Domovi za starejše občane (glej Domovi za starejše) 188, 189, 190, 192, 204, 205, 207 Domovi za starejše 212 Klicni center 114, 115, 117, 194, 197, 200, 201 Dostopnost zdravljenja 8 Kognitivne motnje 208 Družbena omrežja 112, 114, 115, 117, 118, 140, Krepitev zdravja 207 141, 142, 143, 144, 147 Krhkost 103, 104, 105, 106, 107 220 Medicinska sestra 49, 57, 87 Rak dojk 87, 88, 91, 92 Mediji 16, 17, 65, 67, 68, 114, 115, 116, 118, 127, Različica delta 41, 44, 212 129, 130, 131, 135, 136, 141, 162 Real-time RT-PCR 215 Meteorologija 167 SARS-CoV-2 12, 13, 17, 41, 42, 43, 44, 48, 51, Mladostniki 23, 26, 29, 30, 32, 34, 36, 37, 38 72, 73, 79, 81, 83, 84, 88, 103, 104, 105, 112, 116, 128, 129, 141, 146, 167, 168, 173, 177, 195, 196, Mrežno spremljanje gripe 217 198, 201, 208, 210, 212, 215, 217, 219 Nespečnost 9, 31, 204, 205 Simptomi demence 210 NIJZ 23, 26, 31, 42, 44, 47, 48, 50, 55, 56, 57, 58, Sledenje stikom 194, 195, 196, 201 59, 60, 61, 71, 73, 75, 76, 104, 113, 115, 140, 142, 143, 144, 148, 153, 156, 164, 194, 195, 198, 201, Slovenija 56, 57, 59, 65, 66, 67, 68, 80, 81, 91, 92, 212, 213 151, 168, 195 Norice 72, 73, 74, 75, 76 Smrt zaradi covid-19 41, 42, 44 Odrasli 21, 23, 25, 26, 38, 73, 99,100, 103, 104, Spanje 21, 22, 23, 25, 26, 205 106, 118, 129, 143, 177, 217 Strah 22, 61, 112, 120, 127, 128, 129, 130, 132, Oklevanje pred cepljenjem 55, 57, 58, 59, 60, 61 135, 136, 155, 183, 192, 204, 205 Okrevanje 176, 177, 178, 181, 182 Študenti 23, 24, 36, 141, 142, 194, 195, 196, 197, 198, 201, 204, 205 Organizacija procesa zdravljenja 8 Telerehabilitacija 96, 97, 99, 100, 101 Pandemija covid-19 8, 14, 22, 23, 29, 30, 31, 37, 48, 79, 84, 87, 88, 91, 92, 93, 97, 107, 111, 112, Temperatura zraka 169, 219 116, 119, 127, 128, 129, 140, 141, 147, 148, 151, 154, 156, 167, 204, 208, 210 Teorije zarot 65, 67, 111, 112, 113, 116, 117, 118, 119, 120, 128, 144, 145, 164 Pandemija (glej Pandemija covid-19) Timsko delo 176, 178, 191 Podatki o Covid-19 159 Tisk 127, 129, 130, 132, 135, 136 Pomanjkanje spanja 21, 22, 26 Učinkovitost cepljenja 44, 135, 212 Popolno zaprtje 57, 104, 210 Uspešnost 127, 128, 130, 142, 154, 187, 188, Precepljenost 44, 47, 48, 49, 50, 51, 59, 61, 65, 189, 192 76, 127, 143, 144, 147, 212 Varna obravnava 187 Presejalni program 87, 88, 89, 91, 92, 93 Viri informacij 68, 111, 112 118, 119 Prevencija 87 Virusna bolezen 176, 178 Prijavljeni primeri 72 Vključevanje 140, 142, 143, 152, 176, 190, 191 Psihološki dejavniki 205 221 Vlažnost zraka 219 Vstopna točka 187, 188, 190 Zaupanje virom informacij 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61 65, 67, 68, 69, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 143, 147 Zaupanje (glej Zaupanje virom informacij) Zdrav način življenja 207 Zdravstvena nega 176, 178, 179 Zdravstveni delavci 12, 23, 47, 80, 104, 114, 115, 155, 192 Zdravstveni sistem 13, 48, 55, 57, 58, 59, 60, 61, 79, 81, 84, 152, 154, 155, 187, 188, 190 222 SUBJECT INDEX Digital physical therapy 96, 97 Digitalisation 151, 152 Accessibility of care 8 eHealth 151, 152 Activities 176, 207 Engagement 140, 141, 142, 143 Adolescents 29, 30 Entry point 187, 188 Adult 21, 22, 128, 217 Epidemic 17, 47, 72, 79, 96, 159, 188, 206, 213, Air pol ution 168 219 Air temperature 219 Epidemiology 72 Antigenic tests 216 Fear 127, 205, 206 Breast cancer 87, 89 Fine particulate matter (PM ) 168 2.5 Call center 194 Frailty 103, 105 Chickenpox 72 Health promotion 22, 207 Coarse particulate matter (PM ) 168 Health 21, 29, 36, 47, 55, 72, 103, 111, 152, 159, 10 176, 187, 188, 205, 206, 207, 213 Cognitive impairment 208, 209, 210, 211 Healthcare system 55, 58, 79, 151 Conspiracy theories 111, 112 Healthcare workers 47 Contact tracing 194 Healthy lifestyle 207 COVID-19 8, 17, 21, 22, 29, 30, 41, 47, 55, 64, 72, 79, 87, 96, 103, 105, 111, 112, 127, 140, 141, 151, Holistic approach 176, 178 152, 159, 167, 168, 176, 187, 188, 194, 205, 206, 208, 209, 210, 213, 217, 218, 219 homes for elderly 213 Covid-19 data 159, 217 Hospital environment 216 Covid-19 outbreak 213 Hospitalization 79, 103, 208, 213 Covid-19 pandemic 8, 21, 29, 30, 87, 111, 127, Humidity 219 140, 141, 151, 168, 205, 215, 217 Improvements 188 Data archives 159 Infodemic 112 Death due to covid-19 41 Information 55, 72, 111, 112, 140, 141, 151, Delta variant 41 188, 218 Dementia 210, 211 Information sources 112 Depression 29, 36, 206 Insomnia 205, 206 223 Integrated surveillance 218 Sleep 21, 22, 25, 205, 206, 210 Itrogen dioxide 219 Slovenia 8, 21, 47, 64, 79, 81, 111, 127, 151, 152, 167, 205, 206, 217, 219 Lockdown 9, 14, 75, 104, 167, 168, 205, 210, 211 Social media 141 Long covid 80, 208, 209 Social sciences 159 Long-term consequences 176, 209 Students 194, 205, 206 Media 64, 111, 127, 141 Success 127, 188 Mental health 8, 10, 21, 23, 29, 30, 205, 206, 207 Survey 21, 64, 128, 205 Meteorology 168 Symptoms of dementia 211 NIJZ 47, 55, 140, 194, 213 Teamwork 176, 178 Nurse 47, 87, 89 Tele-rehabilitation 96 Nursing care 176, 178, 210 Trust in information sources 55 Nursing homes 213 Trust 55, 64, 111, 112 Organization of therapeutic process 8 Vaccination 41, 47, 55, 64, 127, 140, 141, 213 Prevention 56, 79, 87, 89, 211, 213 Vaccine effectiveness 213 Print 127 Vaccine hesitancy 55 Psychological factors 206 Vaccine uptake 47 Public health 8, 21, 22, 47, 103, 112, 140, 151, 152, 213, 219 Viral disease 176, 178 Quality 21, 151, 167, 187, 188, 205, 206, 207 Virus isolation on cell cultures 216 Real-time RT-PCR 216 Recovery 176, 178 Reported cases 41, 72 Safe treatment 188 SARS-CoV-2 41, 72, 79, 103, 105, 167, 208, 210, 213, 215, 216, 217, 218, 219 Screening program 87, 89 Sentinel influenza surveil ance 218 Sleep deprivation 22 224 Document Outline PREDGOVOR ANALIZA OBRAVNAVE DUŠEVNEGA ZDRAVJA V TUJINI V ČASU PANDEMIJE IN PREDSTAVITEVDOBRIH PRAKS ANALYSIS OF MENTAL HEALTH ORGANISATION ABROAD DURING THE PANDEMIC AND PRESENTATION OFGOOD PRACTICES Sebastjan Ašenberger, Federico Victor Potočnik, Katarina Cesar, doc. dr. Branko Gabrovec POMANJKANJE SPANJA MED ODRASLIMI PREBIVALCI SLOVENIJE V ČASU PANDEMIJE COVIDA-19 SLEEP DEPRIVATION AMONG ADULT SLOVENIAN POPULATION DURING THE COVID-19 PANDEMIC Anja Strmšek, Marjeta Peperko, Brigita Zupancic-Tisovec, prim. Nuša Konec Juričič, Maruša Rehberger, Darja Lavtar DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK IN MLADOSTNIKOV PRED IN MED PANDEMIJO COVIDA-19 MENTAL HEALTH OF CHILDREN AND ADOLESCENTS BEFORE AND DURING THE COVID-19 PANDEMIC doc. dr. Helena Jeriček Klanšček, dr. Maja Roškar, doc. dr. Saška Roškar, mag. Tina Zupanič, Varineja Drašler PRECEPLJENOST ZDRAVSTVENIH DELAVCEV PROTI COVIDU-19 V SLOVENIJI COVID-19 VACCINE COVERAGE AMONG HEALTHCARE WORKERS IN SLOVENIA Manja Grašek, dr. Veronika Učakar NAMERA ZA CEPLJENJE PROTI COVID-19 NA POLJSKEM, V ROMUNIJI IN SLOVENIJI SPOMLADI 2021 VACCINATION INTENTION AGAINST COVID-19 IN POLAND, ROMANIA AND SLOVENIA IN SPRING 2021 Ana Slavec1, Janez Štebe2, Mojca Šoštarič Zvonar3, Magdalena Iwanowska4, Katarzyna Bałandynowicz-Panfil5, Malgorzata Łosiewicz6, Serban Olah7 VPLIV EPIDEMIJE COVIDA-19 NA POJAVNOST NORIC V LJUBLJANSKI ZDRAVSTVENI REGIJI THE COVID-19 EPIDEMIC IMPACT ON THE INCIDENCE OF CHICKENPOX INTHE LJUBLJANAHEALTH REGION Sandra Simonović, Jana Svetičič Marinko Nacionalni inštitut za javno zdravje SLOVENSKI SISTEM JAVNEGA ZDRAVSTVAV ČASU EPIDEMIJE SLOVENIAN HEALTHCARE SYSTEM IN TIMEOF EPIDEMIC doc. dr. Branko Gabrovec PRIMERJAVA ODZIVA ŽENSK V PRESEJALNIH PROGRAMIH ZA RAKA DOJK MED PANDEMIJO COVIDA-19 COMPARASION OF THE RESPONSE OF WOMEN IN BREAST CANCER SCREENING PROGRAMS DURING THE COVID-19 PANDEMIC Marija Horvat1, doc. dr. Branko Gabrovec2 1Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede TELEREHABILITACIJAV ČASU COVID-19 TELEREHABILITATION DURING THE COVID-19 EPIDEMIC Slađana Božič POVEZAVA MED KRHKOSTJO IN COVIDOM-19 ASSOCIATION BETWEEN FRAILTY AND COVID-19 Ivana Kršić, doc. dr. Branko Gabrovec NAGNJENOST K TEORIJAM ZAROT IN ZAUPANJE VIROM INFORMACIJO COVIDU-19 PROPENSITY FOR CONSPIRACY THEORIES AND TRUST IN COVID-19 INFORMATION SOURCES Janina Žagar, Mitja Vrdelja, Maruša Rehberger MEDIJSKA NARACIJA CEPLJENJA PROTI COVIDU-19 V SLOVENSKIH TISKANIH MEDIJIH MEDIA NARRATIVE OF VACCINATION AGAINST COVID-19 IN SLOVENIAN PRINT MEDIA Alja Polajžer, Mitja Vrdelja VKLJUČENOST UPORABNIKOV NA DRUŽBENEM OMREŽJU FACEBOOK MED PANDEMIJO COVIDA-19V SLOVENIJI USER ENGAGEMENT ON FACEBOOK DURING THE COVID-19 PANDEMIC IN SLOVENIA Alja Polajžer, Mitja Vrdelja VLOGA DIGITALIZACIJE PRI OBVLADOVANJU JAVNOZDRAVSTVENIH GROŽENJ: SKOKOVITA RAST UPORABE REŠITEV E-ZDRAVJA V OBDOBJU PANDEMIJE COVID-19V SLOVENIJI THE ROLE OF DIGITALISATION IN THE MANAGEMENT OF PUBLIC HEALTH THREATS: RAPID GROWTH IN THE USE OF E-HEALTH SOLUTIONS DURING THE COVID-19 PANDEMICIN SLOVENIA Dalibor Stanimirović1, Živa Rant2 ZAKAJ JE ARHIVIRANJE PODATKOV V ČASU COVID-19 POMEMBNO? WHY IS DATA ARCHIVING IMPORTANT IN THE COVID-19 ERA? doc. dr. Janez Štebe, asist. dr. Sonja Bezjak ONESNAŽENOST ZUNANJEGA ZRAKA Z DELCI PM10 IN PM2,5 V ČASU PANDEMIJE COVID-19 V LETU 2020V SLOVENIJI PM10 AND PM2.5 EMISSION TREND IN THE ATMOSPHERE DURING THE COVID-19 PANDEMIC IN YEAR 2020 IN THE AREA OF SLOVENIA Petra Dolšak Lavrič1, doc. dr. Andreja Kukec2,3,Maja Ivanovski4,5 1Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo REHABILITACIJSKA OBRAVNAVA PACIENTA PO PREBOLELEM COVIDU REHABILITATION TREATMENT OF THE PATIENT AFTER COVID Maja Vrabič POMEN STRUKTURIRANEGA PRISTOPA PRI ORGANIZACIJI COVID VSTOPNE TOČKE JESENICE ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI THE IMPORTANCE OF A STRUCTURED APPROACH IN ORGANIZING THE COVID ENTRY POINT JESENICE FOR QUALITY ASSURANCE Elizabeta Uršič, Ksenija Noč, Nuša Bajda VKLJUČENOST ŠTUDENTSKEGA DELA V ISKANJE KONTAKTOV SARS-COV-2 INCORPORATION OF STUDENTS IN SARS-COV-2 CONTACT TRACING Teja Tovornik, doc. dr. Branko Gabrovec DEPRESIJA KOT KLJUČNI PSIHOLOŠKI DEJAVNIK NESPEČNOSTI MED ŠTUDENTSKO POPULACIJO V ČASU PANDEMIJE COVIDA-19 dr. Špela Selak1, prof. dr. Andrej Šorgo2, doc. dr. Branko Gabrovec1, Nuša Crnkovič1, Katarina Cesar1 1Nacionalni inštitut za javno zdravje KREPITEV DUŠEVNEGA ZDRAVJA PRI POSAMEZNIKU STRENGTHENING MENTAL HEALTHIN AN INDIVIDUAL Sandra Martinuč DOLGOTRAJNI KOGNITIVNI SIMPTOMI PO COVID-19 LONGTERM COGNITIVE SIMPTOMS AFTER COVID-19 prim. doc. dr. Barbara Lovrečič1, Lucija Grkman1,prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič1,2 1Nacionalni inštitut za javno zdravje VPLIV POPOLNEGA ZAPRTJA V ČASU PANDEMIJE COVID-19 NA OSEBE Z DEMENCO THE IMPACT OF LOCKDOWN DURING THE COVID-19 PANDEMIC ON PEOPLE WITH DEMENTIA prim. doc. dr. Barbara Lovrečič1, Lucija Grkman1,prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič1,2 1Nacionalni inštitut za javno zdravje OBRAVNAVA IZBRUHOV COVIDA-19 V DOMOVIH ZA STAREJŠE OBČANE (DSO) V PODRAVSKI ZDRAVSTVENI REGIJI TER UČINKOVITOST CEPLJENJA OSKRBOVANCEV DSOV ČASU PREVLADUJOČE RAZLIČICE DELTA/OMIKRON Špela Vidovič, Zoran Simonović, Martina Juder-Kogler, Uroš Glavan KONTAMINACIJA POVRŠIN Z VIRUSOM SARS-COV-2 NA COVID ODDELKU V BOLNIŠNICI SARS-COV-2 SURFACE CONTAMINATION ON THE HOSPITAL COVID DEPARTMENT Lea Knez1, Urška Rozman2, Goran Novak1, Jernej Golob1, Anita Pulko1, Mojca Cimerman3, Matjaž Ocepek4, Urška Kuhar4, Sonja Šostar Turk2 1Univerzitetni klinični center Maribor VKLJUČITEV COVID-19V MREŽNO SPREMLJANJE GRIPI PODOBNE BOLEZNI IN DRUGIH AKUTNIH OKUŽB DIHAL INTEGRATION OF COVID-19 IN SENTINEL SURVEILLANCE OF INFLUENZA-LIKEILLNESS AND OTHER ACUTE RESPIRATORY INFECTIONS Maja Sočan1, Katarina Prosenc2 1Nacionalni inštitut za javno zdravje VPLIV DEJAVNIKOV ZUNANJEGA OKOLJA NA POJAVNOST COVIDA-19 IMPACT OF ENVIRONMENTAL FACTORS ON COVID-19 PANDEMIC Martina Juder Kogler, Vesna Viher Hrženjak STVARNO KAZALO SUBJECT INDEX