S34v&*2.Lv_ If OEUÜ, Qcbota 7, «vgusta 9%U. roštiiina p!aco poitni naka/nici. Reklaraacije ijlede Msta so poStnine proste. Ne- franklrnni dopisi se nc sprcjemajo. N» dopise brez podpls>a «e ne ozira. j^^L BOB ^hHhL hb KB Hna IBHiŽB^ J5Bmm B^^^^^^t ^^KL I^Ba^H ' flv ¦¦ VH ^B ^EQ bB ^^A ^B ^B ^H—^Bw ^^^B ^B^^^H m MB VA Ab AT ™* fifl 9h &¦ ¦¦ ¦¦^^¦V AV bb ¦irectnittvo ft-a upr^vnlötvo i* iifthaja v Zve/ni ttskarm v Crlju, $tr«fc«maj«»rjeva tiHaatt. A. OgUsi se računojo po pnrabljen«:n froitoru in sicer: ra navadne ogi.ase yoNf «41 mm, ra poslana, na- ntsnil« obfitib »bcrcv, naxnsnila o mrtl. ii.hva.lc iM. X I'tO od \ mm, n irklamne notice m«rd teksfrom 5 K «d VTtle, M«li oglasi (nafvtC 4 vrste) VŠ K* Pti vcckrütnlh objarih popust Rokoplsi jc we Traf »Jo. teiefon It 65. IZDfUA H8 T15KÄ ZVEZMA TISKARHA V CEUU. Br- 0B60V0RNI ÜREDNIK VEKOSLAV 8PINDIER. -- ___-. — . ._______________ ------¦---------------- - - - ¦¦ i m^^^mmmiamammtt^ttmnKTirrnwaammmn i i i «- n- i i—nrni -r^T~nisir Trr'iir>-~i—n------^ ¦! aair* niirii iiMiyMMMnMWCTnWilfiMwlMMaMiiMMMiBiiBi»iia»iiMMi«M*«iiM«i^^ Kriza v Beogradu se zavlačuje. B e o g r a d , -1. avg. Yesnic je po- | slal deinokratskemu kliibii pismo, v ka- I tcrcm zahtcva rešitev agrarnega vpra- ; šanja v prvi vrsti giede plačila haka j (najemščine) bcgorn in agom. V to svr- I ho bi se naj pri ministrstyu za agrarno i refonno ustanovil poseben ekonomsTti ; odbor, ki bi izdelal prednriprave za Iz- ; plaeilo za 1. 1918 in 1919, ki bi sc naj iz- ; vršilo do 1. sept. tl. Davidovič je v imc- , nu deniokratske zajedntce izjavil, da i stranka ne more popustiti od svojoga j stališea v vpr;;Sanju affrarnc reformc. — ! Prcdla«al ie za bazo sporazumn samo lz- ! vedbo volitev. V političnih krogih sodijo, i da imajo Vesnieevc zalitevc, katerih du- ; ševni .oče je brczdvonnio Protie. le na- | men, krizo zavlačevati. ; | H e o g ]¦ a d , 5. avg. PoRajanja tudi i danes niso napredovaia. Nasprotja v n- : gramem vprašanju niso poravnana in I ovirajo koncentraeijo. Položaj se je po- i slabšal in politični krojfi ga presojajo ze- ]o pesimistično. B e o a r a d , 5. avg. Včeraj je bil zn- pet sestanek med Vesnieem in Davidovi- čem. Vesnič je vztrajal še nadalje pri svoji zahtevi glede izplačila haka. kakor to zahteva radikalna stranka. B e o K r a d , 5. avft\ Danes ni biTo I službeiiih razgovorov metl Vesnieem m i Davidovičem, ker Draskovic še ni dospei ! v Beograd; ž njim pa je potreben razgo- j vor glcde izvoza. Draškovičev prihoci 1 pricakujejo za jutri. Z železniške konference v Mariboru. Bcj za Koroško. — Zvcza Maribor— LJu- ; tomer. j M a r i b o r , ö.'avg. Včcraj popoldne | se je vršila važna debata o usodi Koro- ške. Doeim naši delc^ati zastopajo stalls- . če senžernienske oojiodbc, so Nemci, z!a- ' sti dclegati iz Koroške, preprieanl. da Te demarkaeijska erta odpravljena in zahte- va jo nevtralno cono z mejniki .lesenice— Holnicc in zadnja postaja pred Beliakoin. Naši delcgati so to slališv:e odločno od- klanjali. Tozadevna ociločitev je padla danes z izjavo naše vlade. M a r i b o r , 6. avg. Ako nam Ni. nici nc dovolijo primerne zveze z Ljutomc- rom, jim mi nstavimo uemško-avstriiske vlake. Ven iz večnih kri?: — v volitve! Celie, dne 5. avg. VeJno boij se potrjujejo vesti, da je bil vzrok zadnje Vesniccve clemisije /u- nanjcpolitični položaj. Kakor znano, vodi našo zunanjo politiko namesto odsotne- Ka zunanjega ministra dr. l'nimbica dc- jansko dr. Vesnič, ki pa kot bivšj dolgo- letni poslanik Srbije v Parizn, vsled svo- iih intmnih zvez s Trancozi stoji popol- noina pod uplivom francoskega poslani- ka. Zato izgleda skoro. kakor da se vodl naša znnaiija politika faktieno v Parizti. Tako je prišlo,da se tudi glede nezasli- Sanih dogodkov v Splitn, Trstu in Istri ni storilo skoro nič. Ne le to! \osniii je eelo odklonil predlo.^ poslam. ev r/. zase- denega ozemlja, naj bi se v predstavnl- štvu otvorila debata o teh dogodkin, ravnotako predjog, naj se iz predstavnl- Stva izvoli poseben ztmnnjepolitieni od- bor. Par dni po turn podanem niu prcdlo- gu je izzval krizo. Prepričanje, da je slo- ril to vsled znnanjepolitienih dogodkov, se je s tem le še iitrdilo. Zakaj vlada, ki je v demisiji. ni od'^ovornn za svoja de- janja. Cuje se. da je privedel Vcniea do tc- ga koraka še drug zunaniepolitieni mo- ment: ententa je baje zahtevala, naj po- stavi Jugoslavija večje število divizlj proti ruski rdeči arinadi. Naj si že bo vzrok. ki je Vcsniča nn- ! gnil k demisiji, eden ali drugi izmed tu | navedenili, dvoje je gotovo: prvič, aa ! niso bili vzrok demisiji demokratje, ka- i kor to od deniisijc sern že vcs čas (robijo ! klcrikalni-radikalsko-starecvieanski listi, | in drugič: frivolno in neodpustno ie bilo, | si kot neposredai povod za demisUo u- ¦ : brati — pasivno volifno pravico uradnl- , štva in postaviti demokratskf) stranKo In ! vse v resnici dernokraislco čntoee in m\- \ slečc elemente pred alternativo državnlh interesov in demokratskili prtocipov. | Vi ti dogodki pa jasno kažejo eno . | da se morajo čimprej izvesti volitve v ! konstituanto. To je od poeetka našega : državnega življenja kardinalna točka j politike demokratske strauke. Noben i provizorij ni dober, ni zdrav. Tem slabši ' .ic provizorij v nähern slueaju, kjer si I stojita v Nar. predstavništvu nasprotT dvc skoro enako moeni skupini, katerc vsaka je v starrn, da onetnogoei delo I drugi. rFo jih nujno navaja na kompro- i mis, in če se sporazum slucajno ob kaki i točki skrha, pride do novih bojev. kl so | v parlamentu saniern brez rezullata, ker j ne morcio nieesar spremeniti, ampak sa- | mo izerpavajo strankine silc. j Nevzdržnost sedajnega stanja je ro- rej oeividna. Imeli smo vlado široke ko- aliciie s tako minimnluini dclovnim pro- gramom, da se ožji in manjši skoro nc ! da določiti. Pa tudi ta program se ni dal izvesti, vlada ie ixiciia in po potek'i) dveTi meseeev smo bili zopet v krizi, v katerl smo se danes. IsCe se nova vlada, a | vsakdo ve, da ne more biti slaluejsa \vc- \ go je bila predhodnica. Ce se ustvari, je ! potrebno ne le, da se program zoži na minimum, ampak tudi i!a se doloei tim najkrajši iok za njega izvršbo. Na sedaj- ni mrtvi točki ne moreino ostati, zato moramo eim prej v volitve. Samo v volitvah je kljue za izhod iz seüajue sitiiaciie. izvol'er.o bo resnieno Nar. predstavuištvo, ki bo sposobno za delo in ki bo tblo vlado, s.posobjio >•:: delo. Zato je pvi scdajnih pogajanjih s/3. sestavo nove vlade tudi natančno dolo- citi iok, v katerein se imajo volitve izvr- šiti. Rešenje sedajue krize niina tlrugega pomena nego najti vlado, ki bo omogoel- la volitve. To nalotfo je iinel sicer že do zdajni VcsniČev kabinet, pa ie ni izvršil. Njegov naslednik — in .četudi bo to uo- ztiajna vlada •— mora to s,matiati za svo- jo glavno nalogo. In se nekaj: upajino, da je v titiiw: ku, ko io pišemo, krize že konec. Vkljub teniu pa moramo povdariti, da je naša država rnenda edina. kjer se vleÜe'o viadne krize vedno kakor morska KaJa po več tednov. Nikjer drugje na svetu, v nobeni državi, se ne dogodi, da bi kriza trajyla več ko kvečjeinu par dni. To strašno zavlačcvanje kriz nam v zvezl z dejstvom, da Se danes po dveh letih ni- mamo pravilno, od ljudstva izvoljencga ! Nar. predstavništva, ampak se vedno ! korporacijo iz dni naše narodne revoln- . cue, na zunaj silno škodn.je in slabi n;:So odporno silo. Zato pa: ven Iz vednih krlz, na dan s termlnom za volitve JJucI- skoga zastopstva — in patem veselo Tn ofJfcčno v voiilno borbo! Poverjetiik dr.Verstov- šek — zatiralec našega šolstva. Poverjenik dr. Verstovšek 3e z nc- kim ukazom, ki je izšel tik ob koncu sol. leta ali še poznejc, ukinil javno žensko učiteljišče v Mariboru. To je namcraval 7.0 lain', a se jc na pritisk udal, da je za- časno združil javno žensko ucitcljiSc'e x moškfm. Mislilo se je, da bode osfalo ta- ko vsaj v prehodni dobi, dokler se nc more otvoriti samostoiuo žensko učite- ljišče! V pripravnici je bilo polovico <3e- klic, ki so ob koncu so delale skusnjo za I. letnik. I. letnik .ie bil samostojen raz- red. V II., III. in IV. letnikii so* bile pa gojenke združene z gojenci. Sedaj je pa i/.dal dr. Verstov.šek ukaz, da se v prvl letnik si^loh ne sprejema več. v nadaljnc letnike pa samo doscdajne gojenke. S tern lioče dati monopol za vzgajanje učf- teljic solskini se^trarn, kt imajo zasebno učitcliišče, kcr je bila nevaniost, da pre stopijo gojenke iz sutnostana v javno in ker jc večina staršev proti samostanski vzgoji iz principijelnih in gmotnih ozirov. Tone SeliSkar: Tržaški kres. In kdor udari tebe enkrat po lieu levcm, njega ti po lieu desnem mahni dvakrat ¦- in še pripr'avlien stoj s pestmi! (Aškcrc: MučenikiJ Zagorelo je in svetel plamen je švig- nil nad mesto. Velik plamen, svetel, ka- kor jforeče solnce. Iz srede niesta sc je vzd.gn.lo, zapraskcfalo in razsvctlilo SHijc morje in kraSkc holmc_ \ irstii jc Korel kres. Velik in obšl- rcn, na stin ogle. Crn dim je lnzil iz or- nja, gost in težak, ter se vlokcl eez mesto v deželo. Na liolmih, nad niestom so stall IjmT- je, obsijani od vitkih plamenov. Strmeli so in ugibali s poglcdi in vpraSanji in s trpeeo slutnjo v sreu. Oledali so za dl- mom, ki se je va'il v Svobodo in hrepc- nenje je §Io za njim. Po stnni poti je prišel zir.incc. Str- gan je bil, in krvavc lisc ie hncl na licti. Obstopili so ga in ga nngovorili: »Joj, človek, brat v nesreči. kie si bil, da so te bili?« »»V mestu sern bil, bratje!«« »Da so te tolkli tarn, kjer je veselje danes in rajanje —?•< »»O ljudje, straSno se motite! Nisem j bil v veselju, nisem bil na plesu. — Pri i kresu sem bil in scm iokal. Vidcl sem tujce, ki so vriskali ob ognju - in jokal sem. Tedaj jc pristopil k meni človek In me udaril po lieu. Udaril me je, ker scm jokal po imovini, ker sem jokal po žuljin, ! ki so se držali kamenia naše imovine . .«.^ Spogledali so se v nepopisni bolestl. Qlcdali so kres z bolcčino v sreu. Roka se jc krela v trdo pest, 6a bi iidarila. To- da, o žalost! Na rokah so bili okovi, teJ?- j ki in tcsni. Tedaj je stopil med Ijndi siar, p.ravt- een mož. Silno je bil učcn in spostovali so jjra. Prišel jc iz daljnih krajcv in hodil od liisc do hišc. Tudi njega so obstopili in ga vprrt- Sali: i »Človek učeni, k|e je zapisana taka praviea?« »«Nikjer ni zapisana, dragi moji. 7u- jec sam vain piše pravico, ker je močnej- ši od vas, ki ste inu v nadlego.«« \ »AH človek, kje je zapisauo, da Te ' vzel močnejši slabejšcmu najdražje, kar j jc imel t— in nm zažgal —?« »»Ej, dolgo žc ni bilo do danes takin j čp.sov. Zapisano ie, da je prišcl včaslh sovražnik v dcželo in požgal mesta In i vasi in opustošil polja. rf'o je bilo za časa \ velikih vojsk.«« I »In kazen------?« i »»Ponajveekrat so se sami kazntv I vali. Velikokrat pa so dvignili ubogi pe^!; in so si zapisali pravico s krvjo.^« »Ali mož, jc tudi tisto zapisano, da , so mogočnikj uklcnili svoje nižje v vcrl- t ge, in jih potem, ko se niso niogli branl- ; ti, opljnvali, tcpli in jim zažgali hiše .. .«'rf »Da, tudi to je zapisano I A, to se Je i zgodilo malokdaj in redkokje. To so bile ' j propale dušc in ni;h podlost je kmalu ]z- ginila v proklctstvu in mašeevanjn za*tl- rancev.«« j »In sedaj poglej, uccni starec, ali ni i tako pri nas-----------?« i Verstovšck se izgovarja, da hoCe j preprečiti nadprodukcijo uciteljic. To pa j je iz trte zvito. $e lastne potrebc ne bo- i mo mogli kriti 5e dolgo vrsto let. Sa] j morajo nastavljati ovnožcne učitcliicc, I ki žc desetletja niso službovale in še so i prazni razredi. Kje je pa še Koroška, j l^rekmurje in Priniorje, kamoi se bocJe ! vrnilo mnogo ueiteijstva po rešenju ja- ! dranskega vpražania? •! Kakor izvemo, je minister prosvete | Prjbičevič že razvclj.jvil Verstovgkovo I odredho. Pa kaj br\g;\ Vcrstovška cerr- ! tralna vlada In minister Prlbičcvič! On I enostavno Prib?čevičcv ukaz zaldene v i svojo pisiJlKO inizo in se vraga zaiij brT- i rj'a. : Toda poskrbljeuo je, da drevo nadu- | tega Verstovška, ki misli, da je absolu- ¦ ten gospodar Slovenlje, nc bo v nebo : zraslo. Na ljubo Vcrstovškovim nunam ne bomo dopustili udušiti našega šol- stva! Obsodba Stepana Radiča. Dne 4. tin. ob 10. nri je bila proglašena sodba proti Stipici Radičn. Spoznan je krivim izdaje domovine in prestopka proti usta- vi in obsojen na 2 in pol leta prisilnecrn dela, ki se izpremeni v zapor. Pr? občinskih volitvah v Vukovaru, : : :"- .'¦•¦> bile prve zaradi izvolitve kom;'.- nistov razveliavljene in razpisane nove, so komunisti dose«Ii šc večji uspch: iz- med 2-1 odbornikov so jih dobiü 13, tores rbsolutno večino Italijatiski iijasko v Albaniji. Iz Rima javljajo, da je med Italijani in Albauct sklenjen sporazum in podpisan tozadev- | ni protokol. Italijani morajo izprazniti i Valono, ki pripade Albaniji. Due 4. tin. so pričeli Lain odpožiliati svoje Četc. ObtTr- že 1c otok Saseiio prcd v.'ilonskim zals- vom. Nov albanski vpad na naše ozemlje se jc izvršil 29. jul. pod vodstvom castnl- ka v italiianski iiniformi na mcji pri Vell- I kem Brdu. Crnogorcl so nnpr.dalce za- ; vrnili. I Rusko-poljska pogajanja so bila 3. t. rn. prekinjena, ker so Rusi iziavili, da se nočejo poffajati samo o premir.fu, ampalc takoj o mini. Poljski delegati so se vrnlsi v VarSavo, da si poskrbe pooblastila ?:a mivovna poKaiania, ki bodo v Minskn. ; Rusko-poljska poga.ian)a so zastala. j Med tem pa Rusi prodirajo na eni strant ! v Oaliciio, na drugi proti VarSavi. Da H ; mo.asli Poljaki VarSavo ubraniti. je skoro I izključeno. V mestu vlada panika. Ljud- | stvo beži in ne veriame lepim besedam poljske vladi>. !Z !^»Potrpite, ljudje! Stiskajte pesti In učite svoje otroke spoznavati krivice, da Km v sreu zraste veliko tirepenenje po osveti. Čakali boste v hudem trpljenju in še v večjern zaničevan.ju. Vernjte me- ni, ki hodim po eelem svetu in trosim v . zaničevana in preganjeua srea Sovra- štvo in Osvcto!«« Obrnil se jc starec in šel po poti. -— Ljudje so gledali za njim in v sreih sc um je rodila Osveta. Vzdignil je očc sina v naročje in nm pokazal mogoeiK) plamcuico. »Olej sin, tarn so tvojc misli, tain K tvoje življenje----------« Mrak jc padel z ncba, a bilo je kakor jasni dan. Velik plamen se je dvigal nad mestom in iskre so padalc v znničevana srea .... Vsak Jno;oslovan mora biti eh n »Jugoslovansko »Malice! Stran 2. »NOVA D O B A« Sv 9\ Črte so se zvršila s kompromisom. Crta se formel. ukine, ostane pa mejni korclon naših orožnikov in fiiiančnih stražnikov, ! ki bodo še zanaprej izvrševali mejno ; kontrolo. Olajša se osebni promet meü ! conania. Dozdaine ostre doloc.be se ornl- J lijo v toliko, da bodo smele izdajati do- i voljenja za prekoračenje kordona doma- če občine. Vsak izkaz pa bo morala vicll- rati pristojna okrožna plebiscitna konil- j sija, v kateri bo po 1 Anglez, F'raneoz In i Lah. Naše upravno oblasti imajo pravl- co, zavrniti zločince in politieno ncvarnc elemcnte. Kdor se na našem ozcmlju j pregreši proti našim postavam (ščuvauje ! ali izzivanje), sc sodi po našcm kazen- I skem zakonu, četudi jc iz nemške cone. Dolocila o blagovnem prometu ostanejo j v veljavi. Za izvoz in uvoz v coni A so §e j naprej merodajni naši predpist. I Pri občhiskili volitvah na nemskem ! Koroškem, v ozernlju, ki ne spada v pie- j biscitno ozemlje, so v mnogih velikih ob- ' činah, kakor v Beljaku, St. Vidu itd. do- i bili socijalni deniokratje veeino. Kako . slabo vest imajo Nemci na Koroškem, I kaže dejstvo, da so brzojavno odpovedali j obč. volitve y občinah Bekštajn, MariJa j na Zili in Vernberk, ki niti niso v plebls- i citnem ozeinlju, češ da spadajo občinc v j ozemlje, kjer se še Ie meja regulira, V resnici pa so se bali, da bi slovenska zmaga v teh občinah slabo vplivala na plebiscit in na ententno komisiio. Ncmško rovarejiie v Mežiški dolini noče ponehati. Dasi je Mežiška dolina Ze priznana Jugoslaviji brez plebiscita, so I se podali vendar nekateri hujskači te dnl | k plebiscitni komisji z zalitevo. naj se do- \ loci, da bo tudi Mcžiška dolina glasovala pri plebiscite Scveda so odšli z dolglm nosom, zakaj komisija jim je rekla, da nl- | ma pravice sc vmešavati v notranje za- ! deve našc države. i Nemške lopovščine iia Koroškcni. > Slovenec« poroča, da so neznani storilci skušali zažgati tiskarno Mohorjeve druž"- be v Prevaljah, pa sc je nakana preprc- čila. — Dne 3. tm. so pri Smihelu v veli- kovškem okraiu Nemci streljali z ostrimi naboji preko demarkaciiske erte. K sreči ni bilo oscbnih žrtev. MARIBORSKE NOVICE. Okr. glavar dr. Lajnšič se je končno razkrinkal. Doslej se je namreč kot goje- nec avstrijske birokracije znal tako ! spretno sukati, da so ga nekateri sniatra- li celo za napredniaka, vsaj po prevratu, in sc je mož med napredno inteligenco tudi vedno na to pridušal. Večina pa ga je sodila drugače, posebno oni, ki so ga poznali že pred in zlasti med vojno, ko mož ni nikdar slovenski govoril, -če ni bl- lo — popolnoma varno. Vedno pa se Je do pasu klanjal dr. Verstovšku, ki ga je v znak hvaležnosti in priznanja PO prevra- tu povsod tiščal v ospredje in ga — »dr- žal«. Dr. Lajnšič je so dobroto vedel cc- | niti — pri reorgnnizaciii aprovizacije so i po deželi dobili prodajo moke, sladkorja ; in petroleja skoro povsod župniki v roke itd. Vendar je bilo doslej zelo malo ten /vidnih znakov Lajnšičeve druge politične j poroke. Orlovski tabor pa je konečno za- veso razgrnil in nam pokazal dr. LajnSI- ča pri komerzu klerikalncga dijaštva v družbi duševnih bratcev Miha Napotnt- ka in duševnega pobijalcn Srbov dr. To- minSka. In ker se niu je ta javna inStala- cija tako dobro obnesla, je šel r. Lajnšie drugi dan z Orli še čakat na kolodvor prihod klcrikalnega kralja dr. KoroŠca, in »Straža« je z velikim zadoščerijeni pw- ročala ,da se je dr. Lajnšič še po mestu solnčil v zarji Koroščeve milosti. — Po- ročamo brez nadaljnega komentarja v In- j formacijo in ravnanje naših somišljeni- | kov. Železniške konfereiice v Mariboru so se pričelc 5. tm. Sešlo se je približno 70 delegatov-strokovnjakov v/ BeograCia (3), Ljubliane (10), Beljaka (7). Celovca (2), Oradca (5), Dunaja (23). Sestavili so se odseki in se ie prieela debata o prc- hodnili črtah Radgona—Spilje, Dravo- grad—GrabStajn. Vetrinj- -B:>.če. Zastop- nikj koroške vlade so zahtevali prostl promet že pri OrabStajmi. Istočasnc se je v Radgoni sestala konierenca, ki reSu- je vpraŠanje prehodne zveze iz Maribora čez Špilje v Ljutomer. Uspeh te konre- rencc se predloži konferenci v Mariboru v končno rcšitev. Gledališče bo zaCelo novo sczoiio le- tos že s 15. sept, in sicer z noviteto »SuE- nji«, trodejansko drarro, ki jo ic spisal u- rednik »Mar. Delavca s g. Radivoj Re- har. uledališčni vodja g. Nučič je angaZi- ral mnogo prvovrstnega novega osobja, zlasti od tržaškega gledališča in prične Ze 15. avg. z vajami. Imeli bomo tudi opere- to. Splosnq sodi jo, da nam bo nudila le- tošnja sezona velilc umetniski užitek. Zopet toča. Pekre in okolico je 1. tm. že drugič obiskala toča. Pobila je še to, kar je po prvi toči ostalo. Obniejna komisija za določitev ör- žavnili niej se nainerava prescliti iz Pli-. berka v Maribor. Otročje rnašeevanje. Mariborska klerikalna lista »Slov. Gospodar«. In »Straža« sta javila trgovskemu greniiju v Mariboru, da ne objavita vec nobenih notic, poslanih jima od gremija, ker niso trgovci za orlovski tabor okrasili svojih his in prodajaln. Ce bosta zavrnila tudi inserate, še ne veino. Mestiio kopališče je od 4. tm. naprej zopet otvorjeno. Dovolj dolgo smo čakall na to v tej grozni vročini. Toda našemu gerentu je bil orlovski tabor giavna skrb. Koliko smisla za zdravje in esteti- ko ima, kažeio razdrta dravska kopa- lišča. Zagonetna stvar — ali moralna ob- sodba glajvarja Lajnšiča. Poročali smo, da je bil nedavno pred mariborskini so- diščem oproščen tajnik Sam. kmctske stranke Znuderl, ki ga je tožil klerikalnl agent Zebot, ker ga jc Zmiderl ovadil, da da jc na shodu v Žt. T'etru dolžil demo- kratsko vlado nepoštenih čiiiov Žnuderi je nastopil dokaz resnice, ki se mu jc po. srečil, in bil je oproSčen, Žebot pa moral- no obsojen. Z Žebotoui vred pa je bil mo- ralno obsojen tudi glavar Lajnšič, ki je dobil svoj čas od deželne vladc nalojr, naj zadevo preišče. Vkljub ponudeulm pričam, kl so sedaj pred sodriijo izpove- dale, Lajnšič ni na 2ebotM takrat našel nobenc krivde. Konstatiramo to brez na- daljnega komentarja! Celjske novice. Nocoj v petek 6. avg. ob pol 9. tirl v mestnem gledališču gostovanjc maribor- skega sloveiiskega glcdališča v draml «Satan v ženski«. Malo vcč smisla zu naroüuo propa- Kando bi si žcleli od nckaU:rili ccljskih gospodov, ki imajo sokolske kroje, pa jih pnstijo počivati v svojih omarah. Sa- mi jih ne oblečejo nikdar, da bi nastopili na sokolskih zletih, ce pa pride k njhn zaveden Sokol, ki bi sc rad v kroju ude- ležil zleta. pa si še kroja ni mogel naba- viti, s prošnjo, naj kroje posodijo, pa ga zavrnejo. Človcka je res sram, če vidl I na eni strani, koliko n. pr. žrtvuiejo ko- roški Nemci za nacijonalno propagando, na drugi strani pa malcnkostno stiska- vost naših ljudi! i Tatvina. Pri trgovcu Fr. Pecniku *- | sluzbena kuharica Marija Kumberger Je ! osumljena, da je gosppdarju pokraefia blaga za blizu 10.000 K. Sedaj je v zapo- ru. V uedeljo 8. tm. ob 1 uri pop. gremo na tombolo in koncert sloveiiskega na- prednega dijašfcva v hotel Union! O pret'epaniu našili faiilov-vojakov v garnizijali Srbijc sirijo govorice razm nemškutarski in klcrikalni clemanti. Po- zivamo jih, naj pridejo s konkretnimi slußaji, ker bomo potem tako postopaiije tudi mi kot ncvredno kiiltnrnega naro- da brezpogojno ožigosali in obsodili. — Dokler pa širitelji teh govoric nimafo konkretnih podatkov, pa spadajo kot ob- rekovalci pred sodisče. In tja jih ho tre- balo tudi spraviti, da se jim midi priliKa, svoje -trditve dokazati. Kdor pa imakon- kretne dokaze, naj sc oglasi v našcm w- redništvu! Za tombolo naprednej»:i di.iaštva se je posrečilo nabaviti mnogo lepih dobit- kov. Od 4. ure naprej bode sviralo hrv. dii. tamb. društvo. S tombolo sc prične ob 6. uri. Ker jc čisti dobieck namenjen v prid kongresa S. J. S. (). In dij. kuhinjl v Celju, vabimo tem potom slavno ob- činstvo na prireditev In prosimo. da sc vabilu polnofitevilno odzovc. V sliičutn slabega vremena se vrši vsc v prostorlh | hotela »Union«. — Brate Hrv ate naj celjsko napredno dijaštvo na kolodvoru i dočaka. ! Planinski tabor na Obirn. Opozarja- nio na notico v nibrild turistika. Zleta sc Hdelcži tudi Celjski odsek SPD, če se o- glasi.zadostno 3tevilo ndeležcncev. Pv- ¦ javiti sc ic nemudoma v pisarni g. Tvan Fcrlc/a v Navodnem domu. Prostovolino gasilno društvo v Lev- cü prireti; dne 22. avg. veliko vrtno vc- selico. Naj se druga društva blagovolijo | na to ozirati. Ker je čisti dobiček name- njen za stavbo novega stolpa, vabi k o- bilni udelcžbi odbor. (k 3) Zaradi popravll bo Prešernova ull- ca ined Putanom in Stermcckim par dnl zaprta. Sokolsfva. Ustanovni občni zbor »Sokola« v Vojnlku je 10. tm. (torek) zvečer ob 8. uri. Tel društvo »Sokol« v Brasiov- Čah priredi dne 15. avgusta veliko javno telovadbo, pri katori svira vojaška god- ba. Začetek ob 15. uri. Po telovadbi velika ljudska veselica s plesoni. Pri- prave so v tekn, in obetajo vsakornur mnogo zabave. Rogaška Slatina. Sokolski zletl Dne 15. tm.l Vzorna četa Saveza. Priredi tehnični odbor. Pedro b- n o p r i h o d n j i č. Gornjigrad. V nedelio dne 1 avg. nas je počastil „Savii.jski Sokol1" iz Mozirja s svojim posetom. Sokole in Sokolice ie spremljalo še mnogo A^o- zirjanov in tudi vodja politične eks- poziture g. dr. Ši-;!ca. Zletniki so bili v Spodnjem trgu slovesno sprejeti z do- mačo godbo, g. nadupravitelj Fr. Krajnc pa jih je v kratkih ali jedernatih be- sedah prisrčno pozdravil, za kar se je starosta g. Rudolf Pevec primerno za- hvalil. Pred parkom so Sokoli in So- kolice izvajali nekaj piostih vaj, ki so vsemu občinstvu zelo ugajale. V čital- nici se je razvila živahna prosta zabava s petjem in plesom. Posebni vlaki v Guštanj. 0 pri- liki župnega zleta M. S. Ž. v Guštanj bo vozil v nedeljo dne 8. avgusta poseben vlak iz Čakovca (odhod ob 2'45) s postankorn v vseh poslajah in posta- jališčih, in sicer preko Pragerskega, Maribora (odhod ob 5. uri) in Dravo- grada v Guštanj. — Povratek iz Gli- Stanja ob 20"35. — Posabni vlak iz Celja ni Se sicer zagotovljen, pričako- vati pa je, da bo, in sicer s takim voz- nim časom, da bo imel zvezo v Dravo- *;radu s posebnim vlakom iz Čakovca. Udeležencem župnega zleta je d o v o 1 i e n 50 odstotn i popust pri voznih cenali. Blago za sokolske kroje in.a v zalogi trgovec Fran Majer v Mariboru, na Glavnem trgu. Na to opozarjamo vse Sokolstvo, da ne bo nepotrebnih izgovorov, da ni blaga. ONEVNE KOVICE. Kcnzulat Zedinjenih držav se ustanovi v Zagrebu. PoštnS uradiiiki in uradnice po- savskih poštnih uradov priredijo v nedeljo dae 8. avgusta ob 15. uri v hotelu Triglav v iSevnici tovariški se- stanek, na katerem poroča delegat o službeni pragmatiki. Pridite! L. Slomškovo zvezo so ustanovili na oriovskem taboru v Mariboru. „Stra- ža" pcroča, da je bilo iz Štajerske na- vzočih 52 Slomi>karjev in Slomškaric. V odboru so Franc Lovrec, Stefan Firm, Ivan Kodrič, Antonija Ravnikar, Marija Bregant in Kristina Berhtold. Dr. Otoliar Rybaf, bivši član naše delegacije v Parizu, je imenovan članom reparaeijske komisi/j na Dunaju. RazŠirjenje srednjega šolstva na- merava v velikem obsegu izvesti mi- nistrstvo prosvete. V mnogih manjših mestih otvori s početkom prihodnjega Solskega leta štirirazredne gimnazije; dozdajne nižje gimnazije se razširijo za 5. in 6. razred, one, ki sc doslej Že imele te razreJe. pa za 7. in 8. razred. Vellk strah pred »Novo Dobo« in »Mar. delavcert« morajo imeti kle- rikalci zlssti ;.adnj3 dni. Zaliralec slo- . venskega šolstva dr. Verstovšek je te nmaje videl celo pri telovadbi na Tezni piavati nad trno armado. Ntenkrat je vstrtl in v sveiern zäriosu imenom ver- iiih ov^io saklinjsl temne oblake, da naj prepodüo pregaiiialca terne «No- vo Dobo" in JVU-iborskega Delavca. Ploskal pa mu ni nihCe -- najbrž so ! w ovčice bale Sibe, rod ka ero se je r;v;io ta gvomovnik upogibal in se še bo Pt uidi r.a kornerzih jim je sledila si¦•'•¦ ca" resni^ne vesi! v nodobi ,.Nove ! d'oc'u" in „Maribosbkega Delavca." Tarn pa iu je preganißl piačfiiii komisar z draginif.kirni liokUidiimi z«i Ženo inctro- le — or. L.«;kovfir. (Po „Str&ži"). I Železničarsko vpraianje. Kakor po- ! roča »Jugoslov. železnicar«, so se priče- '' la 3. tm. v Beogradu pogaianja o koncrü redakeiji pragmatike in o prehodu. Družba sv. Cirila i» Metoda v i.Jub- Ijani ima 19. sept. v ljubljanskem Narod- nem dornn občni zbor. Kraljevina Srbov, Mrvatov in Slo- veneev. Ministrski svet je izdal vsem državnim zavodom naredbo, da se ne sme več uporabljati naziv »kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovcncev<, ampak »kraljevina Srbov, Hrvatov in Sloven- ccv«. 24 divizijskih godb imamo sedaj \ .lugoslaviji. Za nadzornika vsch vojaških godb je imenovan višji kapelnjk S. Po- korny. Tržaški slovenski list »Edinost« Je zaeel 3. tm. izhajati zopet kot dnevnik. Blatenje SokoJstva. Ljubljanska kle- rikalna lista »Slovenccx in »Večerni list« sta koncem inarca tl. objavila notice, v katcrih sta na nečuven način blatila Cla- ne Sokola na Bledu, češ. da so sne)i s stene križ, ga zasramovali in strli, zakn- vili torei bogoskrunstvo. Vsled tožbe i>rizadetili jc prišlo do sodnijskj razpra- ve. Oba klerikalna urednika sta se juna- ško izgovarjala, da notice nista citüla. — Oba sta bila obsojeiia. II. jugoslovauski svobodomiselnf srediiješolski kongres se vrši 26., 21. In 28. avg. v Varaždinu. Kongrcs sklieuje Savez jugoslov. srednjesolskih organiza- cij. Vse priprave so v teku in bo udelež- ba zelo lepa. »Heil der deutschen Steiermark!' je zaklical angleški polkovnik Gösset, Clan zavezniSke komisije, na nemški proslavi \r Lučanah, ko so slavili Nemci njegove zasluge za izpraznenje «neinSkega- o- zemlja od naših cd. Clovcku vstajajo dvomi. če jc ta oberst Gösset sploh ~ Anglež?! Državna posredovalnica za delo, po- družnica Maribor, sporoča, da se je v Ca- su od 1. januarja do 31. julija 1920 poslu- žilo zavoda 7282 strank, in sicer 2983 dc- lodajalccv in 4299 deloiemalcev. V teh 7 meseeih je bilo posredovanih 1837 služt). Državna posredovalnica. podružnica Maribor jc prevzela vse posle začasno zatvorjene celjske podružnice in daje v vsch posredovalnlh zadevah brezplačno točne informaeije. Treba pa je doplse pravilno frankirati in za odgovor prilo- žiti znamke. Začasna delavska zavarovalnica zo- per nezgode v Ljubljaui objavlja z ozt- rom na svoječasno na tem mestu objav- ljeno obvestilo o preložitvi roka za pred- ložitev preračunov za 1. polletie 1920, da sc po naročilu miiiistrstva za soeijalno politiko z dne 24. julija 1920, St. 8419 po- daljšuje vnovič rok za prcdložitev prc- računov za 1. polletje 1920 radi predsto- jece novele na nedoločen čas. Do izrec- nega poziva od strani podpisanega za- voda se torcj preračuni za 1. polletje 1920 nimajo predložiti. Zamudnc obrestl sc ne bodo računalc Vüdi te zakasnitve. Vprasanje odseku za prehrano v Ljubljaui. Prejeli smo: Kako je mogoče, da oddaje gospodarski urad v Celju ben- cin po 32 K, ncke tvrdke celo že po 25 krön, dočini prodaja Zveza slovenskin trgovcev v Celju od odseka za prehrano dobavljcni bencin po od njega doloCeni ceni po 37 K 88 v, torcj skoro 6 K dražje nego gospodarski urad? Zclimo javneg:a pojasnila te zadeve! Kdo je lahko Orel? O tem je prek- murski župnik Klckl v svojih »Novinah« napisal slcdeče zanimive besede: ». . . . orlovsko drüstvo vzeme mod scbe samo tiste, ki verjejo v Bogä i njegovih zapo- -ved se držijo. Vsaki vervajoči židov i pro- testant sliši zato v orlovsko drüstvo ...« — Mi bi spopolnili tj beseele le še v to- liko, da v orlovsko druStvo spada tudi vsak »vervajoči« indijanec, culakafer In Kitajec. Orlßinaliio! Pre.ieh smo: ! e dni sem videl na raznih poslajah v Dravski doli- ni popolnoma prenovljcne železniške vo- zove z novimi napisi. In glejtc čndo! Na teh vozovih je slovenski samo napis: Maribor 20./7./20, vsi drugi napisi, ka- j kor: Für Stationszettel, Radstand itö., I itd. pa so zopet izkliučno samo nemškl. In vendar so sc ti vozovi prenoviü v ma- riborskih dclavnicah južne železnice! — Ali si morete predstavljati §e večji Skaii- dal?! _ Tudi sem videl v Dravski doli- ni še napise: SiRtialmittel-nepotslcllc. — Kaj neki dela obratno ravnateljstvo JUŽ- ne'zelcznicc v Ljubljani?! Novi fonnularjl za deklaracilo ca- rinskega blaga. Glavna carinarna v Lju- ' bliani naznanja, da se mora od 1. avg. ; počenši podajati prijave zn car.nsko *t;v 94 » NOVA D O B A t Stran 3. ekspedicijo blaga po novem formularju, katerega je predpisala generalna direk- cija carinske uprave. Nove formularje oddaja uprava clržavne tiskarne v Beo- gradu po 0.25 din. za komad. Turistika in sport. Planinski tabor na Obiru (2141 mj. One 15. avg. tl. bo Slovensko planinsko društvo taborilo na Obiru. Postavila bo taborišče podružnica iz Maribora. naSc mogučne obmejnc trdnjave, združile pa se bodo ž njn njcue posestrime iz vseh pokrajin našc Slovenijc. S prav slovan- sko gostoljubnostjo bodo prieakovali in sprejemali bodri naši planinci vrle roja- ke iz vseh krajev in jim bodo nudili prist- nih užitkov in noprisiljono zabavo na vr- hu gore .kamor odrinejo od Zeleznc Ka- ple v soboto (14. avgusta zveeer) po pri- hodu popoldanskcga vlaka iz Maribora. ; V nedeljo, due 15. avgnsta popoldne sc ; bo v Želczni Kapli po vrnilvi z gore vr- Sila velika ljudska vcselica z godbo, ple- som fn sploh vsem, kar vzbnja vesdo ; razpoloženjc vsakega planinca .Resen pa ' bo pravi narncn tabora. Kakor stoji tr5a- ' ti Obir, poldrugo tisočletje slovcnska go- ra, osamljen in nepremakljw kot iriogoO- na straža našc Koroške, ki jo pregleda vso tja preko brata Dobrača in onstmn Qosposvctskega polja, tako homo tudi mi, stoje na vrhu Obira in pod njim, v družbi najpristnejših Slovencev—KoroS- cev, z resnimi, a upa veselimi očmi zrli tja proti zapadu in severu, stisnili krep- ko roko rodnim bratom s Korotana, trd- no priicli neklonljivo planinsko palico tcr z mirno odločnostjo pokazali: >M\ prilia- iamo«. I Prostovoljna požarna brarnba v Arjivasi priredi v nedeljo, dne 15. tm. na vrtu Ros'Jlne Štrikar gledališko pred- stavo ,,Županova M;cika", veseioigra v 2 dejanj h, in ,:Bucek v strahu", bur- ka v i dejanju. Po predsfavi. prosta zabrtva, šaljiva pošla. pies, šotori itd. K mnog'Obrojni udeležbi vabi odbor. (k) Ljubno. V našem trgu je zopet začek griža razsajati. Umrlo ie žo 6 oseb, med njimi tudi žena g. Šerbela, ki je zapustila 4 otroke. Laäkü. Naš trg je bil etio najstru- penejših nemčurskih gnezd ištajerske. Za časa prevrata pa se je postopalo ž njimi preveč milosrčno. Odpustilo se je vie njihovo početje nap-ram Sloveii- cem pred iii med vojno, v mnenju, da se poboljšajo. Prisegali so zvestobo slovenskemu jezikn, češ, da so bili zapeljani. Plemenito slovensko sree je bilo varano. NemČurstvo postaja zopet predrzno, i/.zivaino. Povsod je zavladal zopet renegatski duh. Tudi v onih hi- šah čuješ nemško govonco, katere go- spodar se sicer kaže Slovenca. V več uradniSkih rodbinah se občuje švabski. Rencgatska kreatura stopa zopet na plan. Podjetniki nacijonalizirajo nemško svoja podjetja. Zagrizeni graški nemec Avanzim, lastnik cementarne „Ava", sprejema v službo le Nemce in znane renegate in to brez vsacega ugovora sekvestra ali vlade. Slovenca ni niti enega med uradništvom. In tega usluž- benci najpredrznejSe izzivajo po trgu. Drugo tako podjetje je Kamenit. Vodja je rajhovski Nemec, kontovistinja za- grizena nemčurka in skoraj vse drugo uslužbenstvo nemčurskega mišlienja. Lastnica podjetja je Jadranska banka, katero pozivljamo, da izpolni svojo narodno dolžnost. Eno najhujših gnezd nemčurstva je pa hotel Henke. Tu se zbirajo v temnih, zaduhlih, umazanih prostorih elementt, ki se ne morejo uživeti v nove razmere. Lastnik in "jega žena kažeta očito in izzivajoče svoje nemStvo. Slovenci smo njirna, ™esto, da bi ju bili zapodiü iz trga, Kaj pndno nosiii denarje, prirejali tarn veJ; lce' sestanke in njima tako omo- ^«'^ --Ä Sa nobeJcn Slovenec ne gre več v ta ho tel. Na ta sklep Slovencev y LaSkem opozarjamo tudi vse zavedne zunanje Siovence, osobii:o rirastničane, Trbovce in Coljane. Trbovlje. Cvetlični clan obeh naših podružnic CMD dne 25. jul. ie nesel 6050 kron 40 vin. Požrtvovalnemn delu cast! Sevnica. (Zahvala.) Ob smrti gospe Katarinc Cvenkel sta mi izročila gospod Anton Cvenkel, veletrgovec v St. Petru v Sav. dolini za občinske ubožne 100 K in g. odvetnik dr. Rakun namesto venca ! 1 za uboge šolarje 80 K. Obema darilcema se tern potom toplo zahvaljujem. — J. Mešiček, nadučitelj in župan. \ Iz Ljubcčne iiain pisejo: Varnoslnc ! razmere v Ljiibečni so nastale take, da i si človek skoro po dnevi ni svest svoje- | ga življenja. Ootovo bi bilo na mestu, da bi za odstranitev teh ncdostatkov var- nostna oblast potrebno ukrenila. Žetale. Prišel sem slučajno po o- pravkih v Žetale in se oglasil v gostilni. Cudil sem se, ko sem slišal zvečine nem- ško govorjenje v gostilni, katero sem oa ! nekdai poznal kot vrlo narodno. Clovc- ka v JiiKoslaviji mraz strcsa. če — v 2e- talah kaj takega sliši! — Maceljčan. '•¦ Rogaška Slathia. Naval gostov, ki je bil za par dni pojenjal, začenja se zno- I va. Dan za dnevom prihajajo znani poli- i tiki, ministri in generali. V nedcljo je do- ! spel tudi general Vasič, poveljnik III. ar- ; mije. Vsak dan se vršc v dvoranah kon- certi, plesi, predstave i .t. d.. zal navadno manjvredne, vsled tega trpe i dobre prireditve. Ptujsko dramatično : društvo je igralo »Nebesa na zemlji« re* : tako dobro, da nismo opazili v njih dilc- | tantov. obisk pa je bil za gostc sramotno ¦ slab. Dcželna vlada je zviSala cene so- . bam. Ta ukrep moramo scveda pozdra- viti, ker jc le tako mogoCe, da pride se | vee gospodov klerikalcev na Icloviščc. > Nuino bi rabili §e vsaj tri ravnatelje. Za- i htevamo, da naša politična organizacija i izposlujc Hergu zadoSčcnjc. Radovedm I smo tudi, zakaj razpisuje vlada mest! \ knjigovodje in blagainika, saj imenuje celo ravnatelja brez razpisa. Hudi in vcr- ni »nik« v Narodu sicer povc prav dobro j hvaležen Pa nui za dopis ni niti- če. »Naprejev« dopisnik naj svoje trdit- ve prekliče, sicer inn \\z moremo vec vcrjeti. RAZNE VEST"! Madžarl oropall avstriisko vojaško skladišče. Dne 30. jul. pop. je več sto preobleeenih mad/.arskih vojakov nava- lilo na avstrijsko vojaško skladiščc pri Fürstenfeldu in via izropalo. Odnesli so 1000 piisk, 21 strojnih pušk in odpeljali 3 tovorne avtomobile — vse srečno Cez mejo. V Avstriji je nastalo vsled te mad- žarske drznosti veliko ogorčenje, osobl- to še, ker se ie izvedelo, da je bilo to »- rožjc takoj rnzdoljeno na zapadnem Ogrskem med elemente. ki so proti pn- klopljenju k Avstriji. Bivši nemski prestolonaslednik, ki je interniran na otoku Wieringen in se ne more vrniti v Nemčijo niti kot zaseti- nik pred 10—15 lcti, je izjavil, da je nc- mogočc, da bi bil mož 37 let obsojen na brezposelnost do smrli ter da že kouiaj čaka izvolitve novega predsednika Zedinienih držav, ki ga bo prosil dovo- ljenja, da se sme tja preseliti. Skrinja z zlatim zakladom. Ko so se vršile hišnc prciskavc v Iglavi zaradi političnih nemirov, ie našla komisija pri vdovi Millanovi skrinjo, v kateri je bilo 25 kg zlatega in srebrnega denarja. Ta, v istini zlati zaklad, ki ima dandanes vc- liko vrednost, je bil zaplcnjen v prld češke republike. trgöv!Nä7öbbt~in1<ä- rodno gospodarstvo. HMELJ. Žatec, dne 29. 8. 1920. Pri mirnem razpoloženju se je minu'i teden prodalo nekaj žatežkega hmelja iz 1. 1919 po 4500 — 4700 K (čeških) za 50 kg; srednje in slabo blago se je dobilo tudi po 4000 K. Mmeljska rastlina se tudi nadalje dobro razvija. Prehod v kobule pospeSil je dne 27. tm. izdatni dež; pri tern se je sicer toplota neko- liko znižala, vvendar upamo, da nastopi kmalu za razvoj kobul potrebna to- plota. Dne 14. tin. je vihar poškodoval precejSnji del tukajSivih hme'.jskih na- sadov na žico in povzročil obCutno Škodo; zopetno postavljanje drogov in ogrodja za žico povzročilo bode brne- ljarjem precejšnje stroške. da-si se §¦» ne ve, ali in koiiko bödo ti na:':adi dali hmelja. Pri ugodnem vremenu se bode tu zaCetkom drugega tedna mesec-i av- gusta priceIo z obiranjem hmelja. Pre- zsodaj bi bilo sedaj še govoriti'o mno- žir.j letoSnjepra pridelka, ker star pre- i govor pravi: „Avgust prinese ali od- nesö hmelj". Drž. kmet. kemični zavod v Ma- rlboru, Vrbanova 33, odstopa rade- voljno po lastni ceni nasade kvasnih glivic, ki vzbujajo pravo alkoholsko vrenje. Poraba teh glivic pri napravi sadjevca se toplo priporoča, ker daje- jo boljši in stanovitnejš. pridelek. Zad- nji čas zglasitve je 10. avgust. Posa- mezne cevke stanejo 4 K, navodilo k vporabi K 1"—• Poleg tega nosijo še stranke režijske stroške in poštnino. Krone bo zmanjkalo. Ministrstvo fi- nanc je z odlokom ori 17. julija .1920 5t. , 19935 odredilo, da državne blagajne, ki sprejemajo novčanice avstro-ogrske banke od 1 in 2 K, teh novčanic rie daK) več v promet, marveč jih zamenjajo za kronsko-dinarske novčanice. Zastrupljenje pri žveplanju sodov. Državno vinarsko nadzoi-- iništvo v xMariboru nam poroCa, da se je pripetil slučaj, da je kazala osc- ba, ki je žveplala vinske sode, težke zna- ke zastnipljenja. Prcizkušnja je dognala, j da so vsebovali žveplalni traki, ki so sc pri tern rabili, arzen. Iz zdravstvenih ozl- | rov se mora poraba takega žvepla v | kletarstvu zabraniti. Vinogradniki in kle- | tarji se toraj s tern opozarjajo, da so pri dobavljanju žveplalnih trakov oprezni ter si naročiio take le pri zanesljivih tvrdkah, ki izdelujejo arzena proste žve- plalne trake! V sumljivih slucajih se naj pošljejo tozadcvni vzorci drž. kmetijsko- kemičnemu zavodu v Maribor v preis- kavo. Veleposestni$ko banko so osnovali 20. tm. v Osjeku pod imenom »Qospo- darstvo«. Delniški kapital znaša 7 milijo- i nov kron. Prodsednik je dr. Teodor Pe- jačevič. Smo radovedni, kakšne banke Še bomo dobili. Saj rastejo kakor gobe po dežju! Borza. Curih, 5. avgusta. Berlin 13.30, New York 605, London 21,85, Pariz 43,70, Milan 30.60, Piaga 10.50, Zagreb 7.5o, Budimpešta 3.20, VarSava 2.50, Dunaj 3.25: Beograd da- nes ni notiral. Dunaj 5. avgusta. Zagreb 242—263, Pra- ga 372-392, Varšava 88 — 100, dinarji 975-1025. Zagreb, 5. avgusta. Berlin izplačilo 182-183-50, ltalija 430-435, London 318- 550, New York 80,81. Pariz 610,0 Praga 151-155. Švica 1350-1450, Dunaj izplačilo 39.50,-40. Valute: dolarji 78,79. avstr. krone 44,45. carski rublji 128—130, francoski franki 620, 625. nemSke marke 19J, 193. ital. lire 435, 438, angl. sunti 290, češkoslovaške krone 153-155. Železniška konferenca v Mariboru. M a r i b o r, 6. avg. Včeraj popoldne se ie razpravljalo o tein, da se mora nai'ti modus vivendi za prehodno službo na Koroškem, kjer je nastala vsled za- hteve plebiscitne komisije po odpravi demarkacijske črte nova, še nepojasnena siluacija. Sodnlki In vojaska služba. Beograd, 6. avg. Vojno mini- strstvo je izdalo naredbo, s katero se oproščajo vojaške službe do 1. nov. ti. vsi scdniki. One, ki so v tern trenutku pri vojakin, morajo vojaške oblasti takoj izpustiti. Madžarski letalec pristal pri Grridcu. O r a d e c, 5. avg. Na Lazarettfeldu je danes moral pristati madžarski le- talec. Dejal je, da se je dvignil vBrucku ob Litvi in je hotel poleteti v Szom- baU-ly, vsled slabega vremena pa je zgrešil smer. Oklic s katerim se üklicujejo sodišču neznani dediči. .Kr. okrajro sodii?e v Celju naznanja, da je mnrl dne 28. decembra 1919 v javni boinici v Celiu Jaiea: ,?e.*t, h?apeo pri Jfzovnifcu v Veuki Pi'esici, ne zapustivši nikake na- redba poslcdnje volje. Ker jo temu sodi-^ču neznano, ali in ka- tenni osebam gre do njegove zapuSčine ka- ka dedinska pt\ivica, se pozivljajo vsi tisti, kateri nair.oravujü iz kateregakoli pravnega nasiova zahtevati zapužčino za se, da naj napovedo svoj'.> dedinsko pravicj v enem l.?tu od S|.i)daj imenovanega dne pri podpi- sar-'m^sodiScu in se zglase izkazavši svojo dedin-.ko pravico za dediče, ker bi se sicer zaputčina, kale"! so je med tem postavil za uj! rbitika sts*. ^Soar, odveiniški kandidat v Cejju, obravnayalazo'rimi.ki se zglase za dedice in izk-žejo nuslov svoje dedinske pravice, tor se jim prisodila, dočim bi zase- j»!a ncnastopljoni del zapuSCine, ali Ce bi se ns.cdo ne /-glasi! za dediča, ct'lo zapuäcino držfva bre^dodično. Kr. okrajno sodisči1 y Celju, oddelek I. dr.c 15. julija 1920. 1068 1 Kupim 1070 -1 po najvašji dnevni ceni: kumno, suhe gobe, la- neno seme, vinski ka- men ter sploh deželne pridelke Janko Šoster Celje, Matija-Qubceva ulica. Spalna ooba in kuhinja s pohištvom se takoj odda. Oosposka ulica 5,11. nadstr. 1074 Svaril0, Ponovno javljam, da nisem plačnik za mojim sinom Fratl€ Zabukošekom, j ki je polnoleten in že več let odsoten iz Celja; na kar opozarjam vsakogar, ki bi mu dal kaj na upanje. J^s. Zabukosek, krojaški mojster v Celju. Kiipi rudeče sio za paspouiile. Josip Tomažič, civilni in vojaški krojač, Glavni trg 10. 11. 1073 Diplotnlrana babica Pmnüja Rozman ki je dovršila babiški teČaj s prav dobt'im usp&hom, -a^asno sta- nujoča v Gaberiu St. 64, se priporoča cenjenemu občinstvu. 1066 1 Kateri pohitite konccm avgusta v Mari- bor k sokolski slavnosti, toplo piiporočamo brošuri A/laribor in oKolica z'godoyinski opis. Cena 5 K. Vodnik po Marifooru. Cena 3 K. Po pošti 60 v več. Naročila spre- jema: Zastopstvo Jugoslav, novin. Maribor, Slovenska ulica 15. Na naročila brez denarja se ne ozira. 1062 3 1 Pniü Juinital .vlnirska zodruga Cclje, Cankarjeva cesta priporoča svoja najboljša domača štajerska pristna vina na detaelo in v buteljkah. 672 26-6 ISTJENICE i njihova legla poginu, ako upotrijebite MORTIIi steklenica 12 — K kod zavoda M. Junker, Zagreb Petrinjska ul. 3, III. | I 706 8 Kupujem vsako množino kuhinjskih in mesarskih kosti, brusnic (Preiselbeeren), lepih zim- skih jabolk, kumne, lepih suhih gob 1004 itd. po najvišji dnevni ceni. 6—3 Rudolf Starovasnik, Vitanje. Anton P. Arzenšek obi. konc. posredovalnica za nakup in 957 prodajo his ter posestev 6—3 Celje, Kraljo Petra cesta II. Hud. Zontič Celje, «ocenova ulica 2 (v bllzlni kolodvora). ~~ Izdelovanle vs^lt vrst čevljev, od prlprostih do naj- flnefšilt po dsiev* nih csnah. 45 - 17 in iÄpt*t«'6äkö srdeikö ima v jjaložbi; 287 ffiarp Sauiprtrip Naročila se izvrSujoio tocno in soliclno. Stran 4. • NOVA DOBAi Žtev, 94 «Xsidr»smskLi banka Celje Beograrf, Dubrovnik, Kotor, Krans, Ljubljana, ffianiboj», Metkovič, Opafija, Sarajevo, Split, Šihenik, Zadar, Zagpefc, Trst, Wien. Prevzetna vse bančne posle pod nalugodnejšlml pogojt, * spe«efema vloge na hpaftSlne kp^ržice, /5p© in druge vioge pod naiugodnejššma po?|opd Poslovne zvcze z vseml večjl- mt kra|i v tu* in inozeinstvn. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦^¦«¦¦¦¦¦¦HaHii Regisfrov. kireditna in st^vbena zadpu«sazom