,Gorica* iibaja vsaki lorek insoboto.JAko pade na ta dneva praznik, dan poprej.l UrednUtvo 8« nahaja v .Narodni'Tifkarni', ulica Vetturini St. 9, kamor j« naalavljati pisma. iefrankirana pignut se up sprejemajo, enako se ne uvažujejo pinna brez podpisa. Bokopi§i dopiBov se ne vračajo. GORICA TBLBFON It 201. «»onct* stane na leto 10 K, za pol leta b K. za fetrt leta 2 50. Uprivniirvo it nahaja v „Narodm Tiskarni* alica Vetturini It. 9. se plačuje odčveterostolpne petit vrste po 14 vm., za vetkratni natis pnmeren popust. PoMamezne Itevilkc uanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriSkih trafikah. St. 51. V Gorici, v torek dne 1. julija 1913. Leto XIV. Pred volilvam Zaupniki S. L. S., zbrani Vine l(». junija I') 13 na voliviiein shodu v dvn- rani »Central« v (iorici, so izjavili y. ozi • nun na bodctee deželnozborske volitve, kakor sledr. I.) Stojiiiio na prog r a in u V. I. S. ter žeiisuo, na] hi opriliki letošniih deželnozborskih volitcv popoliinma ne lial r a /. k o I, ki traja v S. L. S. na (io riškein že šesto leto. 2.) Menimo, da med poslanei S. ! . S. zadostuje en d u h o v n i k ter da o- sehc, ki vzdržujejo itt vodiio razkol, ne sodiio v zbor s I o /. n i h poslanccv. 3.) Na te] podstavi priporneamo cenienim volivcein naslcdnje kandidat'j: a) V s p I oš n I k u r i j i: JOSIP FON, državni poslancc v (iorici; ANTON MANrRrIM, posestnik \ klrskem: I RANG (jRGIC, župaii v Velikem ilolu. h) V k meek i h o b e i n a h: za tolminski okraj: Dr. ANTON (iRKCiORClC, drž. posl. v Ourici; IVAN TORKAR, posestnik in pos- tar v Podbrdom. Za goriško okolico: IVAN RhRBUC, profesor v p. * (iorici; Dr. PhTKR LAHARNAR, dvorni svetnik, Dnnaj; MIHA MARIN1Č, posestnik v Pod- senici. za Kras: Dr. HINKO STriPANClC, dež. s(,cl. svet. v (iorici. 4.) (ilede dnige kandidaturc v kme- čkih občinah kraških ter v volivnih tkiipinah trgov in veleposestva prepu- ščamo strankincmii vodstvu, da nkrc- ne po svoji prcvidnosti, kar Sinatra za potrebno. 5.) Ureditev vseh o d b o r n i š k i h zadev prepiišeanio pnslancein S. I . S., ki hodo izvolieni. 6.) Istim poslanccin priporočamo, na) se b I i ž a i o v svojein postopaniu, ako se tint sploh bo zdelo potrebno kak- šno bližan.ie, v prvi vrsti taki stranki, ki Koji avstrijski p a t r i o t i z e in, ki ne žali verskega č ti t a nasega l.iud- stva, ki ie v gospodarskem oziru pravična ter v narodne in oziru pri- /nava in vrši načela ravnopravnosti. 7.) V v er skein oziru naj zahte- vajo poslanci S. L. S., ki bodo, kakor upamo, najmoeneiša stranka v dežel- nern zboru, vodstvo in prvenstvo, ako bi bil potreben nastop v tern pogledu, in sicer v soglasju s cerkveno oblastjo. 8.) V i n t e r e s u g o r i š k i h S I o- v e n c e v in S.L.S. izrekamo željo, naj bi vsi goriški rodoljubi, k i p r i z n av a- iokrščanskanačelatudi za javno življenje in so d o b r e volje, SLOŽNO nastopali pri biižnjih volitvah ter za zmiraj pokopali nesrečni RAZKOL. 9.) V slogi je moc: složimo se; > složno delo podajmo si roke! Na podlagi te resolucije je skušal načelnik v vodstvu S. L. S. združiti obe struji za skupno listo kandidatov; ali do *daj brez tispeha, četudi je bila stara sirujV» pripravljena odnehati v uekate- rih tc.ičkali in četudi so cerkveni visoki kn;gi podpirali ta korak. Ne preosu>ii« clrujiega kot sprejeti boj, katereua m I :>.- ti i n i hoce](> po vsej sili ter se kar boj", On hi prišlo do sporazinuljenja niec Miiijaiua. Vsem rodfiljuboin, katerim ie h i ;»•• 'i' ;: ] a d e /. e I e bolje na sreu neut) b (i ] n i k I i e katere struic, rriporce.i- itu, zgoraj navedetjci listo. Goriški Slovene?, čez prag (pred vrafa) ruši- felje sloge! (I »alie.) (jencml ^ori^kili novo>triijarjev jc zdravnik dr. Brccelj iz Zapuz na Kranj- skem. Njc^ova uhrt <^a je gnala naravnost čez llubelj na Gorižko iskat kruha. Kot prtcej sprctL'ii in ludi precej dr?^ zdravnik so jc pri nas na (lori^kcm v kratktm se dol"K'r>no oblekal. Kakor hitro p:i se je od- kri/al najhujSili skibi za vsakdanji krtih, vx se nui je zazdehalo po v o d s t v u yoriskih Slovencev. Kako to doseci ? Treba je bilo nastopati kot osrečevatelj in preobrazitelj doslej „zanemarjenih" ^orižkih Slovencev, treba je bilo napadati doscdanje vodstvo goriških Slovencev ter omalovažati delo- vanje slov. deželnih poslancev. Brecelj je vse to storil in skrbel je tudi za ustanovi- tev n o v e g a list a in nove r a z d o i n c s t r a n k e. Najprej je začei zbirati okoli sebe krdclce večinonia kranjskih mladinov ter jim je dajal navodila za novo razdorno de- lovanje. Mnoyi teh Brecljevih potnagacev so že odšli na Kranjskc», a prišli so čez Hnbelj pa drugi. Ta Brecljeva garda mjeev, poninožena j z nekaterimi zaslepljenimi domačini, se je vedno bolj ločila od goriških domacinov in Brecelj je tvoril s svojiini „kazaki" že pred mnogimi leti s t r a n č ic o v naši doinači stranki. To oddaljevanje od goriških doma- cinov je šlo tako daleč, da je Brecelj isti dan, ko smo goriski Slovenci 1. 1908 od- krili pri Sv. Lovrencu spomenik v i oče- ščenje našega pesnika S. Gregorčiča. dirigiral svojo gardo na shod v Log na Vipavskem. Dan odkritja spomenika je bil v listih pravočasno javno naznanjen in še Ie potem naznanilu so Brecelj in tovariši naznanili v listih svoj shod v Logu. Ko je neki clan odbora za postavitev Gregorči- čevega spomenika dr. Breclja opozoril na nespodobnost, da se je napravil izlet v Log prav na dan odkritja tega spomenika, se je general novostrujarjev odrezal: Izmed teh, ki so šli v Log, bi itak nobeden ne bil sel k odkritju Gregorčičevega spomenika, To je grozno ! Zagrizenost in strast k nam privan- dranih Brecljevih novostrujarjev je bila torej že v letu 1908 tolika, da se ti tujci niso hoteli pridružiti nam domačinom niti o priliki, ko smo slavili spomin našega pes- nika S. Gregorčiča ! Če to obnašanje Brec- Ijeve garde povodom odkritja Gregorčiče- vega spomenika ne odpre oči tistim našim domačinom, ki so se ujeli v novostrujarske mreže, potem ni več mogoče pomagati tem ubogim zaslepljencem. Kot nov apostol goriških Slovencev je začel dr. Brecelj nastopati samozavestno in drzno. Da bi dokazal potrebo svojega apostolata, je govoril, da smo Goričani še mnogo let za Kraojcl. da nimamo kato- liSke izobrazbe in da nas je treba preobraiiti I '! ako zamore žaliti gonške Slovence Ie domišljavi in drzni general novostrujarjev ! On nas hoče opreobraziti, kakor da bi bili goriški Slovenci divjaki in moraine pn,- palice ! Brecelj in njegovi sotrudniki se bahajo pri vsaki priliki s tern, da so ustanovili po deželi nekaj bralnih, izobraževalnih in or- lovskih društev. To je tista njih takozvana organizacija katoliškega ljudstva! Prizna- vanio sicer, da so bralna društva potrebna in dobra. če res vr^ijo svojo nalogo A mi smo ust'inavljali bralna drustva Ie v izo- braževalne namene. Novostrujarji pa so imeli pri svoji „organizaciji katolfškega ljudstva" svoje posfanske politične namene. Aii je treba dokazov? Člani novostrujarskih druŠtev so po deželi vprizorili nesramno gonjo proti strogo k a t o 1 i S k emu „Pri- morskemu listu" ter aijitirali za novostru- jarski „Novi Čas". Sramota ! In novostrujarsko glasilo „Novi Cas" poziva kar naravnost Orle, naj agitirajo pri leto?Pjih dežeiiTjzborskih volitvah za novo- strujarjt'. Tako zlorabljajo novostrujarji ,orga- nizacijo katoli^kega ljudstva!" Opomniti je treba, da organizacija ka- toliškega ljudstva je bila v rokah starostru- jarjev, ko je prisd dr. Brecelj v de.^elo. A ta gospod je izpodrinil dr. Pavlico i/ K. S. Z., katero smatra za svojo damens (izklju- čno last) ter jo varuje kakor mačka mlade, da mu je kdo ne vzame. Ta nepoliticna organizacija hhi sluzi v politične, volivne namene. Zato pa imenuje (oziroma da volit) leto za letoni Ie take predsednike in od- bornike. ki so njegovi pristni pnstaši. Stvar. ki je na sebi dobra, je vzel dr. Brecelj sta- ri struji iz rok ter naperil jo proti nji ; po- tem pa zabavlja, da stara strnja ne podpi- ra njegovih podjetij. On pa nima niti toli- ko ozira do katoli skill organizacij or- ganizacij zunaj njegove zveze. da bi v s v o j e m g 1 a s i 1 u naznanil njih vsako- letno p r o c e s i j o n a sv. G o ro ter po- vabil ljudi. naj se je udeležijo. Brž ko je nastopil dr. Brecelj svoj apostolat na Goriškem. je zacel zabavljati na vodstvo goriških Slovencev, na naše de- želne poslance. Dr. Gregorčiča je že 1. 1907 na shodu „Sloge" grdo napadel ter ga metal kar med staro šaro ! Dr. Brecelj je zdravnik, torej obrtnik. Zato mu geslo „Svoji k svojinv jako ugaja in tudi nese. Ali se pa drži tudi on tega gesla ? Ne! Večino živil kupuje pri Lahih. Proti temu geslu grešijo sicer tudi drugi; a kdor steguje roko po vodstvu goriških Slo- vencev, bi moral biti previdnejiM pri naku- povanju svojih živil. Dr. Brecelj hoce biti krstijan vsaj I. reda! Zato bi ga radi vprašal;, kako se strinja njegovo krščanstvo z besedami, ki jih je izustil na obenem zboru Slov. ljudske stranke. Rekel je: Politiške stranke ni na- loga zasledovati, nadzorovati in ooeojevati, kako kdo vrSi verske dolžnosti, kakšno je njegovo zasebno življenje, marveč le na to, kakšna načela da javno zasto- p a. Proti temu krivemu Brecljevemu nazoru je nastopil na istem shodu naŠ dični dr. Pavletič! Za tačas naj to zadostuje o generalu novostrujarjev. Prc-idcmo h g. Fr. Kremžarju, ured- niku »Novcga časa« in adjntantu novo- strujarskena ^enerala dr. Rreclja. Tudi ta mladic je prišel k nam s Kranjskega gol kakor cerkvena miš. Prvi kruh na ("ioriskeni nui ie dala naša stranka, kojc liste je poniagal nekoliko let ureje- vati. Stal je kot kranjski rojak ves cas \ lirudjevem tahoru. Ko je bila odslov- lien, sf) mu novostruiarji ustanovili No- \i čas . Tako je prišel Kremžar zopct do krulia in novostrujarji so dobili svo- je glasilo. Z nov im listoni se ic začel I azdor se bolj razvijati. Z osehno agi- tacijo in s pomočjo »Novega časa" so krainski novostruiarji prcmotili toliko srori.skih domacinov. da se že drznejo nastopati kot ^ospodarji ^oriške de/.ele. Kai liovjejo tujci? Oni hočejo nad uoriskiini domačini gospodovati. Kranj- ca lireclja liočejo |)osta\'iti /ii \ f >üitc- ;i;i «oriskih Sloxcii^ev in ^a spraviti tudi \ deželiii odbor. domačina dr. Ure- ¦^orčivJa. dosedanietfa /a^'iu/.uc^a \ odi- Telia, poskušajo pahniti med ^taro -aro! PredrznoM in nesramno^t teh tui- -l\ ie brezmejna! Zato klijemo ^ori.škun rojak(»m: Spominjajte se zlatesa reka: Kdor za- ničujle se sain, podlaga je tujcevi peti. In /aničevali >c bodcte sami >ebe. če hirjete trpeli na doniačih tleh komando i'] i\ andranih tuicev. Ce/ prag torej vladolilepne mice, nisitelje nase dosedaiiie sloge! Narodne in osebne koristi- Med tako/\ aniiin iiolitikia se več- krat dobiji) tudi taki niožie. ki jim prav /.i prav ni prav nič mari za st\ar. am- pak bi>i\o st.) jim Ie 'jsebne koristi. Sc- \ cda ne priznaio. ampak to previdno skrivajo in taiiio. kaiti kakor Intro ljud- stvo zapazi, kako je s takim nio/akom, tako Intro mu ie tudi odzvonilo in ko- ncc je njego\"e slaw in ^lorije. l^obijo >c tudi taki. ki jim gre povsod le za ob- last, Ic za prvo mesto. Ako tega ne mo- rejo doseci doma. gredo drugam. ako ne gre na ta. poskusajo na drug način. Njili edini cilj je biti kedaj na vrhu, /apovedovati in koniandirati, vse drugo ic prazna stvar, vse drugo mora biti njim podlo/no. Ako se kaj ne da spra- viti pod peto. potem tej stvari in ured- iio posvetiti niti pet ininut svojega deU;. I'akiiu ljudem ni do stvari. ni inn do na- rodnega prospeha, ne do ljudskih kori- sti. Marsikomu se bo to čudno zdelo, kcr vidi tudi take ptiče pri delu, kako se na videz potijo in trudijo. kako tro- biio na ves glas o svojih organizacijali, o svoiem delovaniu itd. Toda to ni glav- na stvar. to je le sredstvo do glavnega namena. do komande. Take nature, ki po vsi sili hočejo koniandirati in stra- šiti vse drugo niso nikjer za rabo. ker njih slavohlepje in njih gorostasno hre- penenje jih sili vedno naprej cez drn in strn in brez premislcka hočejo podleči za sabo ljudske masc. Take ptiče smo pri nas že imeli in vsak se še sponiinja na dr. Tuma in njegovo petje. Moi je hotel biti povsod prvi, povsod vse ve- liati in vse koniandirati. Ni nam treba povdarjati. da ie to moralo prinesti ško- do naseinu narodu. ker dr. Tuma v svo- ji zaslepljenosti ni poznal nikakih mej, samo da bi bil on voditelj. Ker ni šlo ni- kjer drugje, jo je potegnil k demokra- tom in s tem dosegel vsaj delonia svoj cilj, da je voditelj in koniandant te ne- potrebne stranke. Na vsak naein ga ni- so prignala tja socijalnodemokratična 'iiacelau, ker on spada pač med kapita- liste, ne pa med revno delavsko paro. Podoben slučaj se nam ponuja te . dni. Po vsi sili hoče »mlada« struja, t. j. dr. Breeelj priti na površje, Zdi se, ka- Domače in razne vesti. Da se razumemo. Krivo tolmačijo nekatcri krogi be- sede, katerc smo rahili v svojem člunku o volitvi v splošni skupini, ko smo rekli z oziroin na d r. B r e c I j a, da »od Kranjea si Ciorieaiii ne damo komandi- rati«, češ da s tcm odbijaino vse Kranjce in njih pomoč od sebe. Besedi- Jo samo priča, da 111 govora o sodelo- vauju iti sotniduištvu Kranjccv z na- mi, ampak o komandi, katero bi hotel kdo vršiti nad goriškimi Slovenci. Meninio, da veiidar iiisnio radi te ga tukaj, da pridcmo pod tujo kuratelo. Pride privaiidranec pa začnc skakati kakor petelin na gnoju. Kar dobi in vidi, vse ni nič; našiiici ne razumejo, ne z.na- jo, nc morcjo. Privaudrovec niora vsj prenieniti, prcustrojiti in spraviti na 110- vo |)ot, in vse to brcz domačinov, ki so trtidi.it» že ectrt stoletja in čcz za blavji- njo dežcie, ter |)o svoji glavi in s svo-. iimi l.iudiiii, ki sc kakor farizcji Iocijo od dnigih in so smatrajo za vcruejšc. pobožncjsc in bolj katoliške, kot so dru- gi, |)o n/.orou onega farizcja, ki jo v templii liiolil in liogu zatrjoval. da ni tak, kakor colnar, ki si ni ii|)al pov/.dig- niti ocij. Ali naj si s takim stnijaistvoin pribori kdo komando nad goriškimi Slovenci? Nikoli no! Kaj bi rokli Kranjci, ako bi prišel n. pr. Stepančič v LjuMjano, pa bi hotel tain vse prekiiuiili in ra/.metati tor po svoje uroditi dru/.abno, drustveno, ;sr«>- spodarsko, javiio, politicno /i\ Ijeiije. e dobro in slu/i splošni koristi, vršiti no- >le predsednikov, odborov. .-trank in stru.i. postavljati kandidate vse vprek itd. itd. Meniino. da najbr/.e bi mil ro- kli. naj jjrc, odkoder je prišel. Yse dru^aC'e ie s Kranjoi, ki "»e n.i- šiin razmeraiii p r i I a g o d i j o, ki p<>- stanejo soniisljeuiki in sorojaki, ki /. ua- mi čutijo, inislijo in delajo. ki so nasi sotrpini, sodelavci in sntrtidniki. Pri to': odpado o/.ir na rositni krai, ker so naši. jiravi našinoi. \elika veJina sosedov. ki na kateri koli naein prideio k nain. spa- dajo \' to vrsto; oni. ki spada.io v prvo vrsto, so Ie redke izjemc. Kranioev m Stajereev, ki so se pri nas naselili in udomačili tcr postali naši. tako da ne oni, ne mi no delamo nied scboj razU- ke, je bilo vedno in je tndi danes vs.1 polno. Naj oineniino iz prejšnjih oasov lc nepozabnega profesorja Fraua Kr- javca, iz sedanjih časov župnika Blaziia Oreo in profesorja dr. Kosa, š. svetni- ka Šantelna ter brcz štcvila drugih. 'I'udi to nioranio priznati, da Krani- ci, politieni veljaki, ki bivajo v svoii ožji doniovini, se spominjajo Goriča- nov z cnako vneino, kakor svojili ozii'i rojakov. Oezclni glavar kranjski dr. Šusteršič je v važnili trciiotkili, ko ie šlo za znamenite koristi goriškc de/.elj, nastopil z vso svojo eneržijo, da so se zagotovile. In dr. Krek je o raznih pri - likah izrekel odločilno besedo ne po želji katere struje, ampak kakor je spo- znal, da je pravieno in koristno nasi deželi in našemu ljndstvu. Vsakemu svoje. V. L. S. naj druži slovenske rojake ne Ie po številu na zunaj, ampak tudi po mišljenju in eustvovanju. Čujte in strmite! Kakor sino brali v »Gorici« z due 28. jnnija, podpira »Slovenska Straža« razkolni list »Novi čas«, ki hoče dr. Gregorčiča uničiti. - To je strahovito odkritje. Cujte, »Slo- venska Straža«, ki je namenjena za'ob- mejne Slovence, daje denar za razkol na Goriškem in za uničenje dr. Gregor- čiča, ki je vse svoje imetje žrtvoval za ¦obmejne sole!! To je Skandal, da mu ni para!! Dva shoda v Kojskem. Iz Kojskega smo dobili ravnokar in za današnjo št. prepozno opis dveh shodov. ki sta se vr.šila minulo nedeljo v Kojskem. Prvi shod so itneli novostrujarji, na katerem sta grdo napadla deželni odbor in vo- ditelje stare struje v Gorieo s Kranj- skega privandrani urednik »Novega Ča- sa<( Kremzar in |)a znani iz ccntralncgu emenisea pobegli student Vrtovec. Na grde napade jima je odgovarjal koi- seanski župnik velee. g. Fr. Marinič. (iovoril je za novostrujarje tudi predsednik liberalne uriške Ciril Me- todovc podružniee in bivši liberalni kandidat Obljubek, sedanji kandidat novostrujarjev. Drugi shod je iniel deniokrat dr. !*nitixi, ki je hvalil novostrujarje. G 1 i- li a v k u p š t r i h a. „Primorski List" je najstarejši, strogo katoliški, slovenski list na Pri- morskem, ki je oliranil čisto zastavo ka- toliških naukov ter se veduo neustra- šeno bujeval za sv. stvar. Proti temu listu so naši novostrujarji vprizorili po deželi silno, ostudno agitacijo — v prid tiGVOslrujarskemu „Novemu Času". Ti agitatorji se šlulijo pri svoji agitaciji za kristjane višje kategorije in begajo stare ženice in premalo poučene kmetiče s trditvijo, da jc „Novi Čas" bolj katoli- Ški kakor „Primorski List". Ko bi to agitatorje pozvali, naj dokažejo svojo trditev. bi oni seveda molčali, S to Iažjo so premotili že niarsikaterega naročnika „Primorskega Lista". Ureduik „Novega Časa" se pri tern smeje v pest in se baha s številom novili uaročnikov. Vspričo lej neverjetni. pohujšljivi agita- ciji vprašamo jjospodo, ki ima nad tcm čuvati: Ali so ji te nezdrave razmere res neznane? Načelna polititia pri ..Novein 6asu" rodi vsak dan lepše sadove. itneli smo že priliko par krat dokazali, da tista „na- čela", o katerih govorijo novostrujarji sploh aiso nikjer kot ua papirju, kajti prvi javni nastop novostrujarski je po- kazal vse drugaCe in sicer tako kot smo rekli mi. Naj „Novi čas" zavija kakor hoče, to je njegova zasebna stvar, sve- tovali bi pa tern gospodom resno, naj pri tern ne jemljejo več v usta besed „katoliška uačela". kajti ta so prav te- meljito osramotili s svojim liberalnim kandidatom, proti kateremu osebno si- cer mi nimamo nič, a ker je stopil v javnost, ker se jim je prišel pominjat sam kakor pravi „Novi čas-, že ni mo- goče drugače kakor da tudi nail j odleti kaka trska. Da je bil Obljubek ljberalni kandidat 1. 190() smo povedali mi, da liberalec svojih načel nikoli ne zataji, to je povedal „Novi čas", da je Oblju- bek prvomestnik Ciril in Metodove po- družnice v Brdah, to je povedala pa tetka „Edinost" (due 29. junija t. 1.) Nas sicer tudi ta stvar ne zanima bogsivedi koliko, a za „načelno" poli- tiko pri „Novem času" je to pa več kot značilno. Vsi še dobro vemo, kako je za ljubljanskim Slovencem, ki je pfine- sel znani članek „Cirilmetodarija" po- šteno udaril tudi „Novi čas" proti vsemu, kar je bilo kaj v zvezi s Ciril in Meto- dovo družbo, ki je sicer storila svoj čas tudi mnogo dobrega, dokler jo niso do- bili v Bohinju v roke mladi liberalni zgagarji, ki so hoteli vse bolje vedeti kot stvari izkušeni politiki. Pa glej spaka, že Medved pravi nekje, da se zarečenega kruha več poje kot zapečenega in tak razečen kruh jedo sedaj novostrujarji in ga ponujajo tudi našemu ljudstvu, ki jim pa že pokaže vrata, kakor zaslužijo. Naše velezaslužne može ti ptiči odrivajo in jim delajo napotje ter ponujajo na- šemu ljudstvu liberalne prvomestnike Ciril Metodove družbe, člane .Kmečke banke" itd. V kratkem bomo doživeli še, da bo dr. Brecelj priporočal v svojem listu samega Gabrščeka za kandidata, kajti blizo smo že in na podlagi novo- strujarske „načelne" politike je še vse mogoče. Zakaj bi ne prišel kak načel- nik te ali one sokolske župe na vrsto? Če se enkrat prebije led, potem bo že šlo naprej. Priporočamo tudi ljubljan- skemu „Slovencu", ki je blagovolil dati „Primorskemu listuJ tako očetovski nauk, da nekoliko globlje pregleda najnovejšo liberalno-novostrujarsko zvezo. Ravno tako mislimo, da tudi naša duhovščina ne bo več dolgo slepa, četudi se wNovi čas" sklicuje posebno nanjo. Res, velik del predrznosti je treba, da gre kdo in naperi boj proti dr. Gregorčiču in na podlagi svojih „načel" v isti sapi pro- glaša" kot kandidata prvomestnika Ciril Metodove podružnice v Brdih, bivšega liberaltiega kandidata itd. To so res na- čela, ki jih trosi dr. Brecelj, a na po- dlagi ten načel bo sfrčal on in ž njim njegov kandidat Obljubek, da bo vese- Ije. Kaj t-akega se pa ni upal še nikdo na vsem Slovenskem, ne Ie na Gonškem. Naj „Slovenec" piše kar hoče o Dr. Bre- celjevih zaslugah za socialno in organi- zatorično delo, a ako našemu ljudstvu kdo usiljuje propadle liberalne kandidate in prvomestnike sedaj liberalnih Ciril Metodovih podružnic, potem mi ne po- znamo s takim možem prav nobenega pardona. Da je kandidat Obljubek pri stru- jarjihnekaj nerazumljivega, to je poka- zala celo tržaska „Kdinost", ki je z ozi- rom na to Obljubkovo kandidaturo po- stavila za njegovini imeiiom tri vpra- šaje. In to zgagarskopočetje, to osebno koristolovstvo naj bi naše ljudstvo spre- jelo kar mirno. Ako lioče dr. Brecelj šušmarti in prevračati kozolce naj gre lepo na Kraujsko. tain bomorda še na- šel kotiček, kjer bodo še verjeli njego- vim liberalno ,poiarbanim" „nace'om". Proti „Novemu časo" je sedaj vzne- voljena eela dežela. Ljudje so prej mi- slili, da deluje „Novi času" v sporazumu L dr. Gregorčičem. Iz vseh krajev smo dobili poročila, kako se ljudstvo zgraža n;id početiem dr. Breclja. Ginijiva surudnost z liberalci so udknva \odno bolj pri »Novem Casu <. Soöa • je s pisavo tega lista prav za- dovoljnu in jo je oatno polivulilu. kar pac ka/e. da si ne inorejo biti tuji. Novi Cas<- pridno pobira korake za Soco • in prinaša po Soči« svoje n*J- (isuovaiiL- in neresniene trditve. Smih vo nam Ie ljiidst\o. ki mora iz »Novega Casa- inti kalno lužo, ki se pretaka p«) goriški liberalni "Soči<>. Tretje: nova ^triija pa ni hotela poiskati kandidata /.a goriško okolico med našinii katoli- škimi možakj. ampak je uridobila zato bivšcga liberalnega kandidata Obljub- ka. ^Soča" ie /o od svojega liberalnega rojstva sem silila pod peto "Kcco-vih- voditeljev in sedaj je zaeel »Novi Čas» žvrgoleti isto pesem. Nekateri članki \ Novemu Casiiu so prav nie ne razloou- ieio od Socino^ pisave in prav z isto iiesraninostjo udrihajo po našib katolis- kih poslancib. \ takeiu sorodstvu bočc- io novostrujarji »delati« za narod. ka- kor slepijo ljudstvo. Ampak težak bo njih odgovor prod svojo vestjo. ker niili ¦ delo<- poineni Ie razdiranje tega. kar smo mi sezidali, njih "delo« pomeni u- \a/.anie stare liberalne komande v de- /olo in oškodovanje uasih narodnih ko- risti. In vse to Ie radi osebnega slavo- hlepia njih \ oditelja. ki hoee in mora postati \oditelj za vsako ccno. pa uaj bo tudi voditelj razdiraeev in narodnih skodljivcev. Tako poeetje je na vsak naeiu brczznaeajuo in breznacelno in ljudstvo bo vedelo, kako ima presoditi te ptiče, ki jih je pohvalila »Sočau. Prejell smo: Županska zveza v Gorici se je posvetovala v svoji zadnji odborovi seji o političnem položaju ob deželnozborskih volitvah ter se je izjavila za složno delovanjemed prihodnjimi slo- venskimi dezein imi poslanci, da bi prišlo v deželnem zboru do red- nega delovanja v boljši prospeh sloven- skega dela dežela. Op. u r.: Taka želja je popolnoma pametna in prav fsto želimo tudi mi. Ali izvoliti se morajo za dezeine po- slance le taki možje, ki so sposobni za složno delovanje v korist naše dežele. In take može priporočamo mi in bomo vedno priporočali našemu ljudstvu, da jih izvoli za poslance. Koncert sloy. srednjeioloev v Trg. Domu — V soboto se je vršil napove- dani koncert naših srednješolcev. Zbralo se je precej občinstva, dasiravno nizdaj ugoden fas za take koncerte. Kaj naj rečemo o koncertu sametn ? Pred vsem moramo pnhvaliti pevski zbor, ki je na- ravnost očaral občinstvo s svojimi či- stimi glasovi m s preciznim izvajanjem. Najbolj so ugajale narodne pesmi, kar bodi migljaj prirediteljem bodočih kon- certov. Baritonist razpolaga z sepim, dasi še ne izšolanim glasom. Duša vsega kon- certn je bil šestošolec Kogoj, ki je po- kazal, da je za glasbo visoko nadarjen, a da je tudi še mlad. Nastopil je kot pevovodja, kot igralec na klavirju in iz- virni skladatelj. K prvi točki bi omenili, di način dirigiranja ni ugajal. Dirigent ne sme siliti v škodo zboru s svojo oseb- n'jstjovospredje. Izvirne Kogojeve sklad- be so pokazale pomanjkanje sole. Sli- šali smo lepe motive, a niso bili ubrani v haimonično celoto. To so nedostatki, ki se popravijo zleti. K programu sploh bi pripomnili, da so bile klavirske točke predolge, tudi erotičnih točk je bilo pre- več. — Čisti dobiček znaša kakih 130 K. Denar, ki ga hrani prof. dr. Pirjevec, se naloži v „Centralni posojilnici" in se porabi pozneje v določeni namen. X. Velikodnšeo dar .Dljašbi mizi".— Prijatelj mhdine. ki noče biti imenovan, ]« daroval „Dijaški mizi" 300 kron. Sr- čna hvala ! Za katoliSki shod so te dni došle zadnje rešitve zeieznic. Zglasiinic^ so se pričele razpošiljati. Najprej dobe zgla- silnice najpolj oddaljeni, v par dneh jih pa dobe že vsi župni uradi. „Prosimo da se razvije povsod najživahnejša agi- cija" tako, da bo agitačno delo za ude- ležbo v glavnem že opravljeno, ko pri- dejo zgiasilnice. ,Nujne so skupne agi- tačne in organizatorične seje vseh naših društvenih odborov v posameznih žup- nijahu. Opozarjamo tudi, wda bodo žu- pani in občinski svetovalci naših slo- venskih občin tvorili v slavnostnem sprevodu skupno s poslanci posebno skupino". Na katoliškem shodu v Lju- bljani naj se s katoliškim slovenskim ljudstvom zbero tudi vsi slovenski žu- pani in občinski svetovalci! Pozor koojerejcl! Konjerejsko dru- štvo v Tolminu upelje letos jeseni nekaj plemenskih kobil in jih razdeli med društvenike na Tolminskem. Kdor bi želel dobiti ktero tako plemsko kobilo, naj naznani društvenemu predsedniku v Tolminu do 10. julija 1913. Pogoji so: 1. pri nakupu sodeluje c. kr. žrebčarski depot v Gradcu, 2. prejemnik kobile plača tretji del kupne cene in se zaveže, kobilo držati šest let za pleme z noriš- kimi žrebci, 3. da se vse dobre žrebet- nice od teh kobil proda samo udom društva. Ooriški magistrat zopet pogorel. Pred upravnim sodiščem se je vršila v petek obravnava glede pritožbe mestne ob^ine goriške proti deželnemu odboru. Povodom gradbe slovenskega „Siroti- šča" v Gorici, je namreč goriški magi- strat. ki porabi vsako priliko, da more nagajati in škodovati Slovencem, ovrgel tasado poslopja in predpisal drugo, ki ur.j bi bila celotnemu lieu mesta bolj primerna. Goriški deželni odbor pa je ta sklep goriškega magistrata razveljavil, češ, da omenjeno poslopje ne stoji ob cesti in se v tern slučaju ne more pri- pisevati vsled jav. ozirov nobena fasada. Proti tej odredbi se je goriški magistrat pritožil na upravni dvor, ki pa je to pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Senaoljonalne aretacije v Paljn. V soboto popoldne ob 4. se je nena- doma sestala komisija, obstoječa iz post- nega in brzojavnega ravnatelja dvor. svet- nika Pattaya, višjega polic. komisarja dr. Mlekuša, koncipista Miroslaviča in več policijskih agentov, pred puljsko poš- to v ul. Carrara, tik „Narodnega doma." Takoj po prihodu komisije se je moralo odstranitiosobjeizuradov, katere so takoj zaprli. Komisija se je mudila tri ure v uradih in je odšla šele ob 7. iz njih. Obeiiem sta bila aretirana višji poštni mojster Nicolich in posestnik Savo Iva- nisevic. Odvedli so ju na policijo, kjer je zasliševanje trajalo čez polnoči. Ob kor da se on čuti za edino sposobnega človeka na fioriškem, vsi drugi so še 50 let za Kranjci, kakor je to njegovo mnenje o nas Cioričanih. Ako se ie ču- til tako strašno poklicanega, da »vodi* usodo slovenskega naroda, naj bi bil ostai dorna na Krunjskeni, tarn je treba še obilo dela, da ga ne zmore on in še par drugih. Da pa se on rine pri nas v vodilno politiko, zato ker drugje ni šlo, to se nam ne vidi prav nie utuestno. Mi spoštujcmo vsakega gosta, bodisi iz tc ali one dežele, a tisti gost uaj tudi i/.vo- li upoštevati najnavadnejša pravila oli- ke, da se namreč vede kot gost. ne kot gospodar. Poleg tega pripoveduje »Novi čas« o nekem bojn proti »staremn sistemu« in trdi. da se ne gre za osebnosti, am- pak za stvar. To so pae časnikarske in volilne fraze, kajti to gospodje okoli »Novega easa« gotovo dobro vedo. ko- nui se gre za stvar in koinu ne. Aku se gre konui za stvar, tedaj tudi dela zu stvar in ne potiska svoje osebc v ospre- dje. Y taken» slueaju dela in dela ter skrbi za stvar. ker inu je niari za nio. njego id oseba pa stopa v ozadje. Ako je treba, vedno odstopi stvaren delave1, svoje mesto drugemu. ki razume to de- lo boljše in nie mu ni niari,, če je tudi zadnja oseba v stranki. On dela in st' trudi, ne trobi pa vedno, da je on vse naredil. Tak delavec, tak politik se ne bo silil na prvo mesto, če tarn vidi mo- ža, ki svojo stvar razume, ee tatn vidi moža, ki pozna ves politični in gospo- darski uštroj v deželi, potem ne bo silil tia gori, ker ve, da on ni sposoben za enako delo. Tako dela oni, ki mu je mar, za stvar. oni, ki mu n i za osebne kori- sti, ker ve. da dobri stvari s tem nikoli ne pomaga. ako izpodbija in ruje proti naeelniku. proti voditelju, zato da bi sam postal voditelj. Ako pa komu ni za stvar in mu je »korist« ljudstva le pot in sredstvo do osebne easti in veljave, do vodstva in kotnande, potem seveda dela tako kot pri nas novostrujarji, ki se hočejo na vsak način uveljaviti. Ne samo teh zgagarskih poeetii. ampak tudi sredstva, s katerimi ho- čejo doseči svoje osebne ambieije je treba najstrožje obsoditi. Pisanje zad- njih številk »Novega časa« se malo ali nie ne razločuje od liberalne »Soča« in novostrujarji so bržkone ponosni nato, kajti celo svojega kandidata so šli iskat v stari liberalni tabor. četudi po njih »načelih« ni rnogoe nikdar in nikoli kak kompromis z liberalno stranko. V istem času ko so »načelarji« pisarili proti ka- kemu morebitnpmu kompromisu. so pa njih uzor in ideal vse politike, t. j. la- ški krščanski soeijalei, iskali stikov z laško liberalno stranko. Kakšna je pisava v »Soči« smo dokazali že večkrat in isti »Novi čas« ki hoče liberalee pobiti, prepisuje iz »Soče«' stare že davno in veekrat ovr- žene neresnice. Čitatelji »Novega časa« tega gotovo ne vedo in gospodje, ki imajo pri vsaki priliki nekaj »načel« na razpolago. bi bolje storili, da bi pojas- nili, od kod zajemajo svojo politično modrost. Prva točka njih »znamenite« resolueije (»Novi cas« dne 27. junija I. 1913) oznanuje »strahovit« boj »libera- lizniu« v vsaki obliki«, na drugi strani is.te štev. j>N. C.« pa beremo dolgo klo~ baso proti dcželnemu odboru, kakor jih je že »Soča« napisala mnogo. In proti komu gre za bol? Prav zavito pravi »Novi Cas«, da oni se bo- re le proti sistemu, le stvarno, v resni- ci pa je stvar naperjena proti veleza- služnemu voditelju dr. Oregorčiču, ki ie storil toliko koristnega in blagega za vse goriške Slovence, da mu moramo biti hvaležni na yeke. Vse kar je pri nas stalnega, trdnega, solidnega, yse je delo njegovih rok. Sistem tedaj ni tako slab kot ga »mala« dr. Brecelj, slabo je le to, kakor so novostrujarji preprieani, da dr. Oregoreie ne da voditeljstva dr Breclju. Ako bi dr. Oregoreie to storil, potem bi bil ves sistem izboren, vse najlepše itd. Kdo pa bo izboljšal ta »zavoženi« sistem, ki »Novemu času« ne da mini in pokoja? To bodeta storila dr. Breceij in naprednjak Obtjubek. ki bo z lircc - ljem skupno »načelnou reševal goriško politiko. Da je dr. Breeelj energičcu mož, to radi verujemo, a zaradi tega si ni treba, da bi nam on usilil novo- strujarsko komando, katere naše ljud- stvo ne mara. Naj on lepo komandiru kje drugje, in stvar bo zanj in za novo- strujarje dosti lepša. Yemo dobro, da je on prišel že s tem namenom v Cio- rico. da postaue tako.i »voditelju in da se teh misli še do.danes jii otresel. a vse to mu ne bo pomagalo nie, kajti iz pre pira, ki so ga oni zanesli k nam. je vstal sedaj vihar, ki zna pomesti ne le »vodi- teljau, ntnpak tudi trabante, Saiiata.!- stva smo pri nas kmalu siti. Nase Ijud- stvo ni neumni kinetic, ki bi sei na »na- eelneu limanice. pri nas že vee kot 50 let >un tudi samostojno razmišljaino \\\ si ustvarimo tudi svojo lastno sodbo. Ta sodba pa pravi prav jasuo. da se dr. Breeelj ni prav nie potegoval za stva,\ ampak je hotel pri nas le prilesti na vrh voditeliske lestve. Njemu so bile osebr.c koristi prvo. narodne koristi pa le sred- stvo do prvih. Tak mož in taka stran- ka pa ne spada na voditeljsko mesto. ker tudi v politiki velia se veasi piv.i in glavna cednost krseanska: p o u i v- ii o s t. Konuir je res niari za narod. z;.i ljudstvo, ta dela in molei. se ne hvaü. Kdor je slavohlepen, zvoni in grmi za vsako stopinjo. Ljudstvo pa bo oboje pravilno presodilo in bo oddalo svoi glas za tega. ki je res delal za ljudstvo, ne pa za onega. ki isee svojih osebirh koristi. Obrekovanja. »Novi Cas" je pisal v zadnjeiu šte- vilu o škandalu neizplaeanih podpor v cerkljanskem kotu. Obljubili smo odge- vor. Evo ga! 1.) Za obeinsko'pot Polje - Prapet- nobrdo je bilo preudarjeuih 12.5un K. Deželniprispevek znasa 3125 K, državni 5000 K. Dež. odbor je naprosil vlado. naj napravi potrebne naerte. Vsled tega je dobilo e. kr. glavarstvo v Tolminu potom namestništva nalog, da se tej zahtevi ugodi. To se je naznanilo zu- panstvu na Št. Viškogori z opombo, da izpiaea dež. odbor deželno podporo z napredovanjem dela. -- Do sedaj ni do- bil dež. odbor od nobene strani odgo- vora. In dopisnik imenuje Skandal, ker ni poslal dež. odbor 3125 K v Št. Viški- goro, v kar ni pooblaščen. 2.) Za zgradbo in popravo obein- skih potij v Cerknem je dovolil dež. zbor v seji dne 16. iebr. 1910 znesek 5000 K z naročilom, da da izdelati po- trebne naerte in stroškovnike in da dež. prispevek ne sme presegati 3(Vv stro- škov za dovršeno delo. Dez. odbor W poslal na liee mesta dež. inženirja, ki jt dognal, da bi bilo zanj dela za 17 nu- seeev, ako bi hotel temu splošneir.u na- ročilu zadostiti ter da bi izvršitev dela zahtevala 300.000 K. Zato je županstvo zuhtevalo vsled sklepa starejsinstva, naj se začne začasno le z delom od liudajužne v Zakojeo in s potjo Otalez- .iazne. Dez. odbor je šel županstvu ko- likor mogoee na roke, a delo ni šlo na- prej. Ker je podpora 1. 1911 zapadla, U) je deželni zbor v seji dne 29. januaria 1912 obnovil. To se je naznanilo župan- stvu z opazko, da se podpora izplača vsak eas pod navedenimi pogoji. A do danes ni dalo županstvo nobenega od- govora. Da ni dež. odbor še izplačal pri takih okolščinah deželne podpore, je Skandal, tako tudi dopisnik »N. Č.«. Da, to je Skandal, da list tako grdo obreku- je .de^elni odbor. 3.) Za cesto iz.Tribuše na Oblakov vrh je bila vložena pola papirja s proš- njo, naj bi se to cesto začelo graditi, ker je nujna. Dez. odbor je poslal po riaro- čilu dež. zbora svojega inzenirja, da si objekt ogleda. A ta je poroeal, da izde- lovanje načrta bi zahtevalo vsaj mesee dni, cesta bi bila 10 km dolga in bi sta- !a raeijonalno izdelana — najmanj 150.000 K. Ker ni dež. odbor tega se izvršil, je to Skandal. Da, da Skan- dal pa ne za dež. odbor, marvec za ne- koga drugega! 4.) (Hede eeste iz (lorenjc Trebuse v dolenjo naj oineniino za danes le to- liko, da je dež. zbor dovolil za to eesto 40.000 K. Ker je izvrsitev tega dela »' vladnem programu doloeena za kasnej- ši eas, ni stavil dež. odbor tega prispev- ka \ proraeun za I.-1913. Ko bi vlada hotela zaeeti takoj z delom, je zagotov- Ijena, da dobi ta znesek na rapolago ta- koj zaeetkom 1. 1914. A vlada noee ali nemore z delom zaeeti, žato je tudi iz- plačilo dezeine podpore neniogoče. Ne- ki liberalni hujskač dolži deželni odbor, da je on kiiv, da se / delom ne zaeue. To trobi v svet, da bi zakril svojo bla- lv.a/.o. () tem in še nekem drugem skan dalu, kako se je porabila de/.. podpora, lo ob svojeni casu se go vor. Ce go- spodje lioeeio Skandal, pa naj pride! • t Naši vinogradniki proti Novemu casu" in dr. ßreclju. \ i p a v s k o. 3o. juu. l()|.\ Ze od prvega poeetka izhajan; i »Novega Casa« se kaže ta list uaiu ua- sproten m ob vsaki priliki -zapoje po- sem o abstinenei iu svari nase ljudstvo. uaj ne pije \ iua. naj ne pije tega »stru- pa*i za človeško zdravlje, ako hoee V<\i\ zdravo, krepko in ako hoce imeti kaj pod paljem. Že večkrai sem mislil dati izraza nevolje takenui. nam revniin vi- nogradnikom skodljivenui liujskaujn zoper vino. A ne le »Novi Cas«, ampak tudi ujegov oee di.ßrecelj je že muo- gokrat predaval o \inu in s-varil ljudi pred pitjetn vinske kapljice. »Novemu Casu« in njegovemu oee- tu dr. Breclju se nii revni vinogradniki nie ne smiliniü, čeravno vesta oba, da je vinska kaplja uas glavui življenski pogoj. Brez vina smo vinogradniki re- veži. Ne vemo, ee bi »Novi Cas« tako pisal, ako bi jemal kronice za izliaianje od vina, ki bi ga slučajuo pridelal v svojeni vinogradu. Dr. Brecelj, zdrav- nik, velik gospod v iraku, ki se vozi v automobilu kakor grofi in baroni, ne obeuti ponianjkanja. Ali ve gospod dok- tor, da v slučaju toee v naših vinogra- dih smo mi koneani, je koneano nase življenje, naše upanje. In ako bi uc mo- gli prodati našega vina, če bi ga* ljudie ne pili in kupovali, s čim bi mi ziveli, sj ohranili in »Novi Cas« i n tudi dragega zdravnika dr. Breclja plaeeva- Ii? Mari naj bi naše vinograde, naš sto in stoletni trud opustošili in nasadili Innelj ali pa kaj drugega? Ne in ne, gospod »Novi Cas« in go- spod Brecelj! Tako ne pojde! Tudi mi pravimo, da zdravju škodi preveč zau- žiti alkohol. A s tem še ni rečeno, da se ga ne sme piti! Pa saj škoduje človeš- keinu zdravju — tudi preveč zaužita voda, mleko, »pašareta« itd. Zato, veleeenjeni gospod doktor, ni- kar j;c ne usiljujte še za našega zastop- nika v deželncm zboru, ker mi vino- gradniki vas ne bomo volili! Kdor nam želi slabo, kdor nas h:j- če spraviti na beraško palico in v rev- ščino, tega ne bomo povrhu še volili v deželni zbor. To naj si zapomni »Novi Cas« in njegov oče dragi zdravnik, go- spod v automobilu in fraku Brecelj. Mi bomo volili krneta'Manfredo in ne Bre- clja v fraku in automobilu, ki povsod pridiguje proti vinu, ki je naš glavui pridelek. St. Fer jan, 2H. jim. 1913. Nasa Brda nam obetajo letos lepo »bendimo« in vse se veseli onih dni, ko bodemo v brentačih nosili grozdje in most v naše podzemeljske kleti. Ves up staviino Briei v vinsko. letinb, kajti sa- dja bo malo in črešenj ni bilo skoraj nie: A tudi s strahom gleda naš briski kmet in kolon proti nebu, ko se zbifajo sivi in grozeei oblaki nad vinskimi goriea- ini. Bog obvaruj šibo-točo, ki bi spra- vila naše kmetovalce v obup in v naj-- vcčjo revšeino. Letos smo naše vinske gorice skrbno obdelali iu pazili, da tiaui ni rosa prevee škodovala. — Bolj pa kakor strupeua rosa in oidium nam lio- čejo škodovati nekateri ljudje, ki žive \ izobilju. Ti ljudje se zbirajo tarn v Go- rici v »Montovi« hiši v (losposki ulici, kjer pravijo pri )>Noveni Casu«. Ta La- snik je izlil že niiiogo črnila proti zauži- vanju vina in si je nadel nalogo, da mo- ra pospeševati našo revšeino. Nisnio pijauci Brici, božje kapljice ne zainetu- jemo, ampak jo tako zauživauio, kakor Bog zaukaže. Pa saj je tudi Kristus pil \ Kani Cialileji in je naredil celo svoi prvi čudež ravno v hiši, kjer je vina ztuanjkalo. Spremenil je namreč vodo v vino. Mi Brici se triidiino iu skrbiiuo leto in dun, da pridelamo dobro vino, potem pa vidimo goriškega zdravnik i dr. l^reclja, ki pridiguje'ljudeiii, naj vina ne pijejo. Taki so naši škodljivci! Preč 7. njinii! Ako iijemu vino ne dopade, nuj te drži zase, ali pa uaj svari le lnjance, ki se v grapah valjajo, ne pa postenih ljudi hujskati, naj ne pijejo vina! Ljud- je, vino pijte in sicer zinerno pijte, pa naj reče dr. Brecelj, kar hoce. PoliHčni pregled. Srbi in Bolgari se koljcjo. Strašen bratomorni boj. Mislilo se je pred nekaj easoni, da vendarle ne izbruliue vojska nied Srbi in Bolgari zaradi razdelitve Turkoin vzetega ozenilja. Nastopil je kot nosre- dovalec ruski car. A vse nie ni poiuaga- lo. Današnja poroeila nam že naznaiija- jo grozne bitke, ki so se vršile in se vr- še uied Srbi in Bolgari. Srboui poma- gajo (irhi in Crnogorci. Poroeila trde, da je Bolgarija pricela vojsko brez da bi le-te napovedala. Naj sledi tukaj ue- kaj poročil o teh zalostuili krwivih boiili. Iz uradnega srbskega \ ira se po- roča: Iz Skoplja sta došli 30. jun. dve brzojavki sledece vsebiue: Prva brzo- javka se glasi: Bolgari so danes ob 2.lu ponoči uapadli srbske eete v sineri pioti Stipu. Ob 3.20 so zagnneli prvi topovi, nakar se je v zgodnjih jutranjili urah pričel napad na Retko, Putko, Zletovo in Neokazik. Boj se bije na vsej črti. Drugi brzojav se glasi: Bolgari so danes ponoči napadli srbske cete pri Valandovu z namenoiu, da osvoje va>.- nejše pozicije. Oba napada z bolgarske strani pri • Cata, da je pričela Bolgarska vojno brez napovedi. , Tretji brzojav, ki je prišel iz Sko- plja iz glavnega srbskega stana se gla- si: Bolgari so pričeli z napadom tudi na vsej grški fronti. Na srbski strani divja boj, ki se je pričel ponoči, od izvira Zletorske reke do Stipa. Podrobnosti še manjkajo. Boja se udeležujejo na obeh straneh velike mase vojaštva in artile- rija. Bolgarska armada je pričela 30. junija s splošnim prodiranjem proti gr- škim in srbskim pozieijam in sicer v sineri proti Mecikovu, Bogdaucetn in Ojevgjeliju. (Ijevgjeli se že nahaja v bolgarskih rokah. Bolgarska armada ie dalje odrezala grške čete, ki se naha- jajo pri Elevteri in napadla grški deta- šma v dolini Musteni. (jrški oddelek se je moral umakniti. Pri Elevteri je bilo veeraj slišati živahno kanonado. Ob 4 zjutraj so pričeli Bolgari severno od Bogdancev obstreljevati levi Vardarski breg. Trije regimenti, ki so prišli iz Oojrama, so napadli grške predstraže pri Meckovu. Bolgarska artilerija ob- streljuje srbske utrdbe na levem in de- snern bregu Vardarja. Cesta Karasuli- Kilindra se nahaja v bolgarskih rokali. Rn bataljon je napadel grške pozicije pri Nigriti. Ob 8 in pol zjutraj so pričeii Bolgari operirati proti jezeru Blago- vica. 2alostna poroeila torej, ki morajo užlostiti vsakega pravega Slovana! eni zjuiraj sta bila odvedena potem v tukajlnje sodne zapore. Z ozirom na razne aretacije, ki so se že izvršile tekom dneva, prevladuje po mestu mnenje, da gre morda za ve- letzdajo. V afero je zapleteuih baje tu- di nekaj vojaSkih oseb. Na delu je ves policijski aparat. Kmet naj voli k metal Tega reka se naši kmetovalci radi drže. Zato pa je postavila stara struja S. L. S. v splošni volilni skupini za volitve v deželni zbor med kandidate dva poštena kmetoval- ca. Na prvo mesto je postavila kmeto- valca Mans redo, z Idrskega pri Kobari- du, in na tretje kmetovalca župana Gr- giča iz Vel. Dola na Krasu. Akademien j izobraženega nioža je postavila v splo- šni skupini le enega in sicer sodnega svetnika Fona. — Nova struja, ki se zbira okoli »Novega Časa« pa usiljuje za kandidata namesto kmetovalca Man- fredo — zdravnika Breclja, ki pozna kmetovalce le takrat, ko jih za drag de- nar zdravi. — Zatorej pa kmetovalci! Orzite se našega reka: Kmet naj voli kineta! Promocija. V petek je na dunajski u- niverzi promoviral za doktorja filozofije nas goriški rojak g. Avgust P i r j e- v e c. Cestitamo! Odbo »Zveze slov. kolonov« bo imel v nedeljo dne 6. t. m. na Dobrovem po blagosovu sestanek. Zgubila se je pondeljek zvečer žen- ska ročna torbica od državnega kolo- dvora do Ražonerjev. Oddati Ponte Isonzo 14. Kakšno bo letošnje poletje ? V nekem dunajskem listu piše dr. Heenig, da vsa znamenja kažejo, da bo letošnje poletno vreme v mnogočem podobno onemu leta 1911., t. je da bo gorko in lepo. da, najbrže celo zelo vroče. Pred- vsem kaže na to izredno suha letošnja pomlad, oziroma suho vreme, ki smo je imeii že od Božiča 1912. Priča- kovati imamo torej pretežno vročih po- letnih dni. 7 novlh lolskth posloplj bodo gra- dili v tržiškem političnem okraju in si- cer v S. Lovrencu, v Pierisu, v Campo- longu, v Sv. Vitu, v Strasoldu, v Ško- dovaki in v Starancanu. Veteranska slavnost v Sovodnjab- RnblJ&b — Prihodnjo nedeljo dne 6. t. m. bo velika veteranska slavnost v So- vodnjah-Rubijah katere se udeleže mnoga veteranska društva s cele Goriško Gra- diščanske. Podružnica veteranskega dru- štva bo namreč obhajala trojen jubilej in sicer 15.-letnico ustanovitve, 100-let- nico slavne bitke s francozi in pa 65. jubilej vladarja našega presvitlega ce- sarja. — Ob 10. uri bo sv. maša v So- vodujah, po maši slavnostni govor, po- tem defile, nakar bo skupno kosilo v Rubijah. Popoludne bo koncert, tombola, petje itd. Pričakuje se od vseh strani velika udeležba. Unor. — V pondeljek zjutraj so našli na cesti med Osekom in Dolenjem 26 let starega mladeniča Jožefa Rijavra „Jobov" iz Oseka, ustreljenega. V ne- deljo zvečer je bil s svojimi tovariši do 10. ure v družbi. Odtod je šel obiskat svojo zaročenko, s katero je imel v so- boto stopiti pred oltar. Ob potoku za drevesom ga je čakal sovražnik ter mi- mo prišlega dvakrat ustrelil v sence pri očesu. Vrgel ga je malo vstran in zbe- žaj. Ustreljeni se je prijel za rano in tako obležal mrtev. Kdo je pokojnega ustrelil, se do danes še ne ve. Sarten palec. — V zadnji št. „Go- rice" smo sporočili, da je v nekem ho- teln v Gorici padel v petek zvečer po stop picah trgovec z manuiakturnim bla- gom Ludvik Mischou v Raštelju in si pri padcu zlomil vrat. Danes poprav- Ijarao naše tozadevno poročilo s tern, da pokojni Mischou ni padel po stopnicah v nekem hotelu, marveč se je nahajal v veseli druibi Se o polnoči tned svojimi tovariSi v kavarni .Corso". Hotel je iti na strati. Namesto pa da bi odprl vrata straniiča, je odprl ona, ki vodijov glo- boko klet. Padel je po stopnicah in si ako zlomil vrat. Sanoaor — In spet moramo za- bilježiti nov samomor v Gorici. Minulo zimo se je nastanil v Gorici fregatni ka- pitau Adolf Mendclein z Dunaja, star 56 et. Bil je upokojen. Bolehal je na nev- rasteniji in iskal je zdravlja v Gorici.— Minulo soboto okoli 5. ure popoludne pa so zaslišale osebe, ki so mu stregle, strel, ki je prihajal iz njegove sobe. Hi- tTo so sobo odprli, kjer so našli Men- deleina leigati mrtvega na tleh. Ustrelil se je v prsi. Pustilje na mizi tri pisma, naslovljena na sorodnike. Pokojni je bil samec. „Solski Dom" v Gorici zaključi svoje šolsko leto prih. pondeljek dne 7. julija. PoEorl V soboto 5 julija ob 9. uri dop. se odpre v „Novem Domu" raz- stava izdelkov ženske obrtne sole ter ročnih del pripravljalnice za učiteljišča in društvenih ljudskih šol. Razstava bode p. n. občinstvu brez vstopnine odprtata dan in v nedeljo o, julija od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. ure po- poludne. Za slovensko gimnazlto v Gorici se je p'iglasilo 127 dečkov in 2 deklici. Vendar se pa še nahajajo stariši, ki so vpisali svoje otroke v nemško gim- nazijo. Ti naj popravijo svojo zmoto, dokler je še fas! Vlofcitev napovedl glede oseboe dohodnine in rentnega davka. Kakor znano, se je rok za vložitev napovedi glede osebne dohodnine in rentnega davka. za leto 1913 ponovno podaljšal, slednjič do 31. julija in poteče s tern dnevom. Davčnim oblastim se je ukazalo, napovedne obrazce nemudoma strankam dostavitr in so pri sestavi njih davenih napoved, katere lahko tudi pred 31. ju- lijem vložijo. merodajne določbe ve- ljavnega zakona. Radi zapoznele dobe ni izključeno, da se marsikatera določi- tev davka ne bode pred koncem leta izvršila, posebno ker preložitev napoved- nega roka ne sme biti v Skodo terne- ljitosti del dotičnih organov. Kakor se je moral s 1. junijem t. 1. prvi obrok osebne dohodnine v smislu § 5 postave z dne 9. marca 1870 drž. zak. št. 23 po predpisu lanskega leta vplačati, morajo davkoplačevalci, katerim se plačilui na- logi ne bodo zamogli pred koncem no- vembra dostaviti, tudi drugi obrok po predpisu lanskega leta poravnati. Za narodnl nusej je daroval g. Jos. Balič, učitelj z Vrha sv. Mihaela kot 33 dar: 1.) 12 bakrenih novcev, 2.) Evangelia inu Lystovi iz 1. 1730, 3.) Schiller, Aestetische und philosopische Miscellen, 4.) Krščansko-katoliški nauk iz 1. 1834, 5.) Naukapohne pripovestiza slovensko mladost 1. 1841, 6.) Der Ve- rein wider Tierquälerei, 7.) Ceni storici di Barbana, 8.) Calendario della i. r. so- cieta agraria di Gorizia 1. 1863, 9.) No- tice Historique sur le Sanetuaire de Laghett, 10.) Prejeris di Lucinis, 11.) Kovec, Krščansko-katoliško nravoslovje, 12.) Rudež, Gluhonemi. III. zvezek No- vih Akordov prinese životopis Josipa Kocijančiča po podatkih g. dr. Ferjan- čiča in drugih. Tudi pisma, katera je pisal pokojnik g. c. kr. notarju Ignacijn Gruntarju v Ribnici, bodo natisnjena. Ker so ta pisma skrajno zanimiva, naj si jih vsakdo prečita. G. c. kr. notarja pa prosimo, naj jih prepusti Narodnemu muzeju. Odbor. Obapen Sin natere. Na Reki je ži- vela 28 let stara vdova Marija Varga z Ogrskega s svojim petletnim sinčkom že par mesecev v hudi bedi. V sredo pa je videla, da nima zase in za otroka niti grižljaja več. Zato je sklenila končati. V steno svojega borne ga stanovanja je zabila dva žeblja in pripravila tudi dve zanjki. V eno je vtaknila glavico svojega otroka, v drugo je pa zlezla sama. Takp sta namah zavisela oba obešenca. Šele čez kake tri ure je priäla trkat soseda, a ker je bilo vse tiho, so Ijudje vlomili k Vargovi. Tam so osupljeni došleci našli mater mrtvo, deček pa je v zanjki, ki se ni bila dobro zadrgnila, še malo dihal. Njega so rešili. Utonil Je v 50 cm globokem jarku za vodo vrtnar na posestvu Dorige pri Červinjanu 27-letni Peter Simonič. Simo- nie* je bii božjasten in je bržkone padel v jarek v napadu božjasti. Njegovi so- rodniki stanujejo v Gorici. Zloöinstva v novib krajih Srbije so glasom dosedanjih uradnih poročil jako redka; posebno malo je slučajev ropa ali večje tatvine. ffloha ga Je umorila. V Poltierou na Francoskem je podporočnika R. de Montaliveta pičla muha v gornjo ustnico. Položaj bolniku se je v dveh dneh tako poslabšal. da bi ga morali operirati. Do operacije pa ni prišlo, ker je častnik med tem umrl. Vsled pika so mu usta in goltanec tako zelo otekla, da se je zadušil.' Strela obila dva bratranoa. Iz Gradišča poročajo, da je ubila strela v tamošnji okolici dva bratranca Nadalisa, ki sta se zatekla povodom nevihte pod neko visoko. na velikem travniku osam- ljeno drevo. Pretep. — V noči od Jnedelje na pondeljek je prišel v bolnišnico usmi- ljenih bratov 19-letni Leopold Švagelj iz Štanjela. Imel je v prsih še precej ve- liko rano, katero je dobil v nekein pre- tepu. Nekaj toče je padlo minulo sototo na Vipavskem in sicer okoli Vrtovina. Škode sicer ni napravila veliko, vender je pustila nasledke v viuogradih. Tifus v Trstu pojenjuje in v uekat dneh ne bo sploh nobene nevaniosti več. 15 oseb je bilo te dni kot ozdravljenih odpuščenih, še šest se jih sicer nahaja v pomorskem lazaretu. pa so že popol- noina zdravi. Radi večje varnosti bodo odpuščeni še le v par dneh na svobodo. Zopet velike povodoji v Bosni. Za- dnje dni je v Bosni hudo deževalo in nastale so velike povodnji, ki so napra- vile že do sedaj ogromno škodo Pro- met po nekaterih železnicah je ustavljen, polja iu nasadi so pod vodo. Delovodska sola ia elektroteknlko na c. kr. državni obrlni šoli v Ljubljani, se otvori s pričetkom šol. leta 1913/14 to je 17. septembra 1913. Vpisovanje se vrši v dneh 15. in 16. septembra. Vpis- nina znaša 2 K, šolnina 5 K, delavni- ška taksa 6 K. Ubožui učenci lahko do- sežejo na podlagi posebnih, na deželno vlado naslovljenih piošenj, oproščenje plačevanja šoluiue in delavniške takse. Dragocene kuhinjske tajnosti ce- stokrat zapuščajo v dediščino stare nia- tere materam in te zopet vnukinjam in so se prej visoko čislale. Največkrat obstoje v umetnosti, kako jed ali pijačo poceni in okusno pripraviti. Popolnoma tajno se seveda ti recepti ne dajo ohra- niti, zakaj danes na primer ni nobena tajnost več, da se najboljša pijača i nadzorniku Fraiieetu Finšgcrju in proii raamovodji Karin Rosini. Obravnavi prcdseduje predsednik tiikajšnjega okrožnega sodišča dvorni svetnik Cazzafura; votanla sta: dcžel- nosodiia svctnika Sterlč in Lconcellis. Zapisnikar avskultant Cigoj. Obtožbo vzdržuje državni pravdnik A. .leglič. -- Zagovoruika sta: za Finsgerja dr. Franko, za Rosiuo dr. Gabrščck. Po- slednji ie uradtio določcn za zogornika. Porotna klop jc sestavljena slcde- če: Alojizj Perše. Ivan Krajnik, Božidar Povšič, Franc Repič, Franc Rojic, .Jo- /ef Kianjšček, Makso Ličcn. Matija Vi- žintin, Anton nl. Zuccatto, Anton Crni- goi. Anton Hrast. Anton Budiu, ua- mestnik Ivan Kanavc. Kot izvedeura sta navzoča revi- dent Furlani in asi^tent Hrovatin. oba pri raeunskcm nddelku dczclnega °d- bora. Povablieni ie f>4 prič. in sicer za dancs 27. za ititri pa vse ovtalc. Po zaprisezenju porotnikov sc it1 precitala obtoznica, katcrc čitanie ;c trajalo (!c !(1 50 nr-_* in ki ir glasi: St. 254/13 11. (iospodn prciskovalncinu sodnikn odd. \lll. v (lorici. Obtožnica c. kr. državuega pravdništva v Oorici zoper Franccta F i n s g c r j a in Karla R o s i n a v zaporu radi zlorabc uradne oblasti. |)oncvcrjcnja in goljuiije. Lstaiiovljen v sinislu dczelncga za- kona od due iS. februvarja 1N09 Icta po- slujc okrajni šolski svet tndi v (iorici in siccr za goriško okolico tcr za sodne okraje Kanal in Ajdovščina. I roske. si sc iina za ueiteljstvo, zgradbe in vzdr- zevanje sol. krijc sc z dokladami na iz- ravnc davkc (scdaj 04' - ), s prispev- koni od dc/.clc tcr kakikrat s proda.U) stare sole ali opravc. \ si ti doliodki, iz- vzcinsi zadnji, pa priliajajo neposredno na da\ cue nradc. vslcd Cesar c. o. š. s. tell zneskov nc dobiva v roke. Način plačevanja troškov ni bil vedno enako- meren. kakor bode razvidno iz pozucj- ših izvajani. Oineui naj se že lukai, da sc ic v prcdinetni dobi kar prcveč sa- inooblastno nakazovalo in dvigalo ve- like svote. Kakor okrajni šolski nadzornik jc nastopil Franc Fiu.šger svojo slnzbo due I. oktobra 1800. Icta. Karl Rosina jo bil tcdaj žc nckaj časa iiradnik. Fin.šger jc sluzhoval v taki lastnosti do 31. julija 1912.. in ako jc uzival v tcj dobi splosno zaupanje. obstoja razlog edino Ic v tein. ker sc ni poznalo ncopravicljivega splošuega nereda. ki ic I il \ njegovein uradu in saiucoblastiiega njegovega po- slovania. ()'b strani v vscm tein nercdu inn ic sta! Karl Rosina, o katcrcin jc bi- lo spiošno znano, da trosi za svoje živ- Ijenje innogo denarja. Knialn po nastopu sedanjega okraj- nega šolskega nadzorii'ka prof. dr. Lav- lina uvcdla sc je po dvcli deželnih ra- uiuskih nradnikili revczija vsega de- lovanja, ki je prišla kinahi na sled razlieniin kaznjivim dcjanjein in ki je potem provzročila sodno kazen- sko preiskavo. Rosina je pobeguil 24. februvarja 1913; javil sc jc pa prosto- voljno due 12. aprila 1913 v sodnih za- porili. kjer sc je Finster nahajal vže od 5. istega mescoa. Kakor vžc onicnjcno, ugotovila sta naponiinana izvedenca, da jc vladal v uradu okrajnega šolskega sveta skrajni ncrcd, in da se ic uvedcl tak nacin po- slovanja, ki je ic olajseval izvršitev kaznjivib deianj in prikrival ugotovitev istih od strani nckaterih udov o. š. s., ki so pregledovali letne raeime. Kazenska preiskava jc jasno usta- novila toliko telede Fiiišgerja kakor glc- de Rosine uprav tipičen način izvrsit- ve dejanj, radi katerih sc ju scdaj nio- ra zvati pred kazenskega sodnika. Za plačilo kakcga troška za časa zgradbc novili šol, za kake poprave, ali napra- ve y solali, za naroenino časopisov itd> je Finster vedno izdal lastnoročno spi- sano nakazilo davčneniu uradu, da ino- ra izplačati dotični zncsek njeinu ali o. š. svetu. Tudi tozadevno pobotnico ie Finster vedno sani spisal in ta način sam na sebi ne bi bil siccr vseboval nc- pravilnosti, ako bi se stranki, na katere korist si je Finsger denar na davkariji nakazal isti tudivresnici izročil, in dabi se v spisib liraniladotična pobotnica. V mnogib slučajili jc pa žal usotovljeno, da stranka ni dobila dvignjene svote. Oo tefea bi seveda ne bilo prišlo, ako hi Finšger nakazoval denar naravnost na ime tiste^a, ki je do plačila imel pra- vico. Rosina od svoje strani je pa tflede ravno omenjenili troškov siccr nakazo- val pri davkarji izplačilo na imc opra- vieenc stranke in v to svrho na lastno- ročno spisanem nakazilu ponaredil i>od- pis Fiuš^crja. Rosina jc pa vedno sain pobotnico spisal. podpis stranke na isti ponaredil in si pridržal dotično svoto denarja. Vcčjc zneske dvigala sta na dav- kariji izkljuČMio ali Finster ali Rosin.i. liradni silica Alojz l;avlin je pa dvi^al denar Ic po narocilu Rosine, nikdar pa ne vcč ncKo 400 K. Opravičeno je pri tein seveda vpra- šanjc, kako jc bilo niogoee, da je tako poslovanic toliko časa zanio^ilo ostati prikiilo. Toda tudi to je zakrivil cdino Ie način uradovanja Finš^crja in Ro- sine. \'sa izplačila. katera so na pod- lajii nakazov izvrševale davkarijc v (iorici. v Kanaln in v Ajdovščini za- pisovale so siccr davkarijc v iiicečnc izkaze. ki so se ob koncu vs;i- kt'Ka mescca upošiljali na o. š. s. ako bi sc bila pri o. š. s. vpisovala izplačila v glavno knii^o, ki ie zrcalo vsciia dc- narncvi:« proiueta, takoi ob nakazu vsa- keira zncska. bi bilo koncem vsakcifv« meseca laliko u^otoviti. ako 'c jc slo- voni davcnciia inc^cjiicua izkaza vc: izi^lacalo. kakor sc ic nakazalo. P^d I inšvraricni in Ros;no ;-o se pa iz|)lacila iz davC-nib mcu'cnih izkazov upisala v irlavno kuji^o naenkrat sole koncem naslcdnjcjra Icta. in šc tcdaj brcz vsa- kc t(k'iiosti, vcCkrat kar na slci'o brcz \ sakeua ozira ua namen i/ilacila. Cla- nom o. š. s. kakor preüledovaicem ra- čunov ni radi tcjia prcc-talo dru^c^a nevro prcpiičati sc. akf) ve zneski iz dav- 0iiill nicscčnih izkazov zla^ajo z onimi. ki so bili navedeni v ^lavni kniivri. T > sc ie pač strinialo. Tcza\ no jc lilo torcj dclo z\ eden- ccv, ki so scdaj pretflvdali vso t\arin > izza |)oslo\ ania l"inšv,rcrja in Rosina. Radi boljšc prcvidnosti iiorazdclilo sc ic vsa dvoiuljiva izplačila po njih naslovib. in ta red upošteva sc tudi v prcdlc/cci obto/nici. Izplacila so bila za zgradbc novih Sol. za iiopravc. za šol- sko opras'o, za učiic priponif)čkc. za po- soiila. za naročninc časopi>o\ in koncč- no za razlicue druuc uaslovc. \ -ill MiinljiOii slučajc\- sta /vj- denca na.šla v \ sell skii|)inali 2()~. icr iziavila. da znašaio Mimliiva izplacila Nk11pni zucsck K 171.M4.5o. mod katc- rimi so pa vsteti tudi oni zucski. katerih izplaC'ilo ^c ni uiotflo kontrolirati. kcr inanjkajo doiični spisi. Ncov»ravičcna izplacila za z^radbc in za popravo ivo- rijo dol'.ri dvc trctjini vsc^ra dvomljivc- Ka zncska. Prvi dvomljivi shiCaj sc jc tr^oi(,\il /c v oktobru \>S)i) Icta, torcj v prvcin inesecu. ko jc Fišnk^r nasto- pil svojo slnzbo. Rozina od svoje stra- ni priznava, da si ic prilastil vr^\ znc- SLk na kazniiv nacin Icta l°02. Naivcc suinljivili slučaicv. in siccr 27 in sitcr tudi naivečii zncsck. K 22..VM.7O vc ic u^rotovil za I. 1005. Y oncin letu si ic 1'inši/er ^ezidal laMuo liišc. Yse tc o|\i/kc uai /adostuieio. da sc na splosno označi nacin poslovanja obtožcnccv. Po vžc oinenjcni razdclitvi sc nrcide na uteniclievanie i^osainc/iiih iukriuiiniiauili izplačil.Pri tein se pa bo- de oniciilo edino Ie na one slucajc, ki so na podlavri podatkov kazcuske prciska- ve naibolj sinnljixi in u^otoxijeni. Zuradbe novih sol. Iz poročila racunskili zvcdcnccv (1.230 P'ril. II.) in stavbcnili spiso v jc posneti, da sc je v letili 1000-1012 z^ra- dilo dvajset novih sol. Natanko u^otov- Ijeno jc, kedaj in koiuu se je oddala zjrradba, koliko se jc dalo za zeniljišcc. koliko so po konecni likvidaciji znasali stroški zgradbc, kedaj so se izplacali posaniezni obroki podjetuikoin, in ko- nečno, koliko sc je za vsako solo pre- več izplačalo. Skrajno sutnljivo je dej- stvo, da se je od 20 novili šol edinole tflcde treb izkazalo, da se ni prevee iz- plačalo. Pravilno je bilo, ako se je podjet- nikoin potom nakazil pri davkarijah iz- plačalo zaslužcnc zneske v obrokih, ki se jib je imclo v evidenti in koje so prcdlagali dotieni inzenirji nadziratclji. Opravičen sum vzbujajo pa oni obroki, ki niso bili ivrcdlavrani od iuženerjev in ki vsled konečue likvidacijc niso priti- .kali podjetnikom. Skoraj v vsch takili slučajili sc pa vidi, da ie Finster sam scbi ali pa okrajncniu solskcmu svetu nakazal obrok in spisai tcr podpisal do- tično pobotnico vedno pod številkanii. ki niso bile v nikaki zvezi s prcdmctnini opravilom. V nckaterih takili slucajih sc je pač nakazal obrok podjetniku; podpis !c-tcLa na pobotnici je pa oči- vidno ponareien. Dvomljivih takili slu- caicv URotovila sta zvedenca za Icta 1011-1012 kar 50 (Pril. I. a), v katerih niso opravičcna plačila za K o2.590.25. Največ neopravičcncKa in siccr za K 13.0S0 je v letu 1005. l:ovpiečuo pride prcvec izplačanih K 5000 na vsako !eto. Mnojio tell suinljivili slueajev u^oto\rila je tudi kazenska preiskava; na podla>;i zadaneCT ntaterijala ie pa sum zlorabc uradne oblasti po FinšKerju najbolj utc- meljen v sledečih sluOajili: 1. Bilie. Nakaznica 14-2. 1912 St. 322 na davkarijo v (loriei, da plača «'). š. s. za napravo pri soli v Biljab kron 807.f)0 in ijobotnica iste^a due in za isti zncsck. One listini je izpolnil in pod- pisal Finster. Due 15-1 1012 pod St. 120 je nanireč inženir Maclmitch predlaKal o. s". ^., da laliko izplaea 7(M) K Mariju Mäkucu na račiin stroškov za napravo vodnja- ka pri soli v Biliah. To se je izvršihi. Due 12-2 1(,12 iiod št. M2 odobril jc in- zenir Maclmitch racun za K ^O7.(>0. ter izrecno opozoril o. š. s.. da jc Makuc žc dobil 700 K. kjub tctnu se je pa. ka- kor ž.e onicnjcno. nakazalo in dvis{nilo due 14-2 1912 K TO.siO. od katerih pa Marii Makuc ni dobil vinarja. vsled cc- sar ima sc danc«-- tiriati K 107.dd. 2. Oruar. Nakaznica 10-0. 1911 St. 2125 davkariji v (iorici. da izplaea o. s". s. kakor irradbcni obrok za solo v Clr- uarju K loiK». Pobrtnica isteua due za isti zncvek. 3. Nakaznica 30-3. 1012 St. 55<) da davčri urad \" Oorici z nalo^jom. da iz- nlaca za naprave pri soli v (irgarju K 310 ter pobotnica za isti znesek in stc- ua due. Zgradha sole v(iri{ariu ic bila od- dana l"-s. I9IO \ alcntinu l.cbanu in pri konecni likvidaciji uirotovili so sc vsi strr^ški na K 19.455:32. Yrhu tejia je bilo v ta na-c v stavbcnili. aktih v o<- mih obrokih in sicer kakor tudi on sain pcirjuje. vedno ua davkariji. I >ne 5-6. 1912. ko sc mu je izplacal zadnji obrok za K }>>5riJ2 vrnila sc mu je tudi kav- ciia. ki ie bila naložena na > Montu« in ki ie znašala na vrlavnici in na ohrestih K 1101.01. Poprave je moral v zmislu potlodbc Lcban izvršiti na svoje stro- ške do 15-N. 1012. I ozneje so se izvr- šile siccr malenkostnc poprave. katerih pa solsko vodstvo slovom s\ oievja do- pisa sc iiiti ruiznanilo ni o. š. s. Iz tejja dopisa ij tudi posneti. da se ie popra- vila šolska oprava. za kar sc je iz\ rsilo posebno placilo K 11.41. Kliiib tcmu pa se jc nakazalo ;n dviunilo zjioraj omenjena zneska. linškrei. ki priznava. da jc on spi- ral nakazila in pobotnici. sicer trdi. da je o. s. s. placal tudi nckatcrc svote pri posojiluiti \" (irnarju na racun dol^a. ki sea je inicl podictnik Lcban. Izpovedbam .losipa (lodnica. Autona Alireda Nodo- pivca icr \alcntina Lcbana se pa po- snema. da je bil i/plaCan v rokc Oodni- ča 5-d. 1012 zadnji obrok K 1055..>2 ua davkariii in kavcija v zuesku K lll»1.9| na "Montu». l'osojilnica ie dalje dobila 8-8. 1912 K H!t:o in 3-9. 1012 K 1000 od Yalentina Ltbana. ki ic omenjena zneska dobil ua davkariii v i^lačilo svojcjja zaslu/ka pri ztfradhi uovc sole \' l.okvah. 4. Kal. Nakaznica 20-1. 1011 stev. 30S4 na davkarijo v Oorici, da izplaea Finsucriu v poravnavo stavbencyja ra- čuua /a novo solo v Kalu K 1300. \*o- botuica istctfa due za isti zncsck. 5. Nakaznica 22-7. 1011 st. 1492 davkarija v (iorici. da placa Finsgerju za i>opravc \' soli v Kalu K 220. Pobotnica istetfa due in isti znesek. Zjiradba sole \- Kalu jc bila odana l-(). 1000 Adalbcrtu Saksidi in pri ko- necni likvidaciji st) se UROthviii stroski ua K 33.255:10. katere jc dobil podjet- nik. Yrhu tcjja sc je izdalo prcvec K 4120, rued katerimi se nahajata zgoraj omenjena zncska K 1300 in 220, katere si ic Finsffcr sam scbi nakazal z lastuo- ročno izpolujeuini in podpisanim uaka- zilom in pobotnico. lzpovedbi Adalberta Sakside se pa posuema, da tch dveh zueskov ni dobil. Ker jc bil znesek K 220 izplačan Finsu'crju bajc za poprave v soli v Ka- lu. se je ugotovilo, da so se siccr izvr- sile nckatcrc popra\e v soli, da sc pa doticne svote ni dobilo od Finsgerja, ucyro na davkariii, in da se nikdar ni zahtevalo v ta naslov K 220. To sledi iz izpovedb naducitc!ja Karola Filipiča, župaua Matcv/.a Pirih, Ivana Hizjak in Stefana Lipicer. (>. Kanal. Na kaznica 19-12. 1907 št. 3230 na davkarij' v Oorici, da izpla- ea Fins'gerja za dcluo odplačilo kupninc za šolsko stavbišče v Kaualu 2O00. Pobotnica isteßa due za isti zucsck. Obe listini jc iznolnil in podpisal Fin- s^rer sam. (ilasom kupne po^odbe 9-3. 1908, katero sta podpisala Finster in proda- jalec Karl KocjanCič. je Ic-ta dobil za stavbisčc za novo kanalsko solo kron 5752. ki so mu bile nakazne in izplača- ne pri davkariji v Kanalu. Kljub temu si je Finster nakazal 200(1 K. Vsa plačila za zgradbo nove sole v Kanalu v zne- lku K 52939 je dobil podjetnik France Oorjup na davkariji. 7. Nakaznica 22-1. 1909 St. 2956 na davkarijo v (iorici, da plača Finsterju za obzidanjc šolske^a vrta v Avčah K 600. Pobotniea istega dne za isti zne- sek. Tudi tc dve listini. ki se nahajate v stavbenem aktu za Kanal je izpolnil in podpisal Finšger sam. Olede tejja zneska se posnenia iz- povedhi Josipa Debenjak.j. ki je ^radil \ družbi .losipa Bavdaža v (lorenjivasi solo v Avčah. da ni nikdar dobil pia- čila od Fins^erja. ncgo vedno na lav- kariji. H. Kozana. Nakaznica 12-4. 1911 št. 793 da\ kuriii v (iorici, da plača Fin- štferju za dclno odplačilo za vodniak pri soli v Kozani K 550. Pobotnica z dne 13-4. 1011 za isti znesek. 9. Nakazilo H>A 1911 st. 1233 na davkarijo v Ooriu. da izplaea Finstrcrj'i za nove naprave v soli v Kozani K *(K). Pobotnica istci^a dne za isti znesek. Mi. Nakaznica 31-7. 1912 št. M2 na davkarijo v (iori^i. da izplaea o. Š. s. za popravo stavbnega racuna v Koza- ni K 2000. Pobotnica istega dne in za isti zne- sek. Zirradba nove sole v Kozani ic bi!a oddana 13-6. 1906 \alentinu \'ugi in pri konecni likvidaciii so se uscotoviM stroški na K 32.398:117. Kakor ie razvid- no iz stavhenejja racuna in iz pricanja podjetnika \alcntina \uire ie bilo nic- jrovo delo za šoNki vodnjak v zncsku K 550 v/.e vračunjeno in izplacano. \sled Cesar ni dobii posebneca plačila za vodniak. Kliub temu si jc Finster na- knza! K 550. Nek;1» let potem so sc izvršile po- nrave na solski Mrehi. katere ie izvršil \'alentin \'uga za 100 K. ki so mu bile izplačane na srlavarstvu. Ker druc;ih roprav slovom izpovedle \ alentina \'uee in Raimunda Oratlnika ni bilo. je novseni neopravčeno nakazilo in izpla- cilo K 800. One 26-3. 1912 pod st. 6fi4 je prcd- lo/il Valentin A'utra o. š. s. prošnin, da se mu povrne 5'' odpust. ki ira ie po- nudil na izklicno ceno za zjjradbo nove sole. ccs. da ic inicl pri tein z$jubo. To nrošnio ic pa pomnoženi o. Š. s. v s^ii 24-5. 1912 zavmil in o tern ie Finsijcr el^-cs'il N'usro. Kliub tcmu ie y:\ Fit'scccr ;l-7. 1912 zadnji dan služhovania kakor okraini «ol^ki nadzornik. nakazal in nodpifal nobotnico 7i K 2000 v norav- " !vo rrailbcnctra racuna za šolsko po- slopie v Krzani. 11. l.okavec. Nakaznica 10-i0. 1911 st. 2ni I davkariii v Oorici. da placa iTcdscdništvu okrainecra šolsketra svet;i za uanrave nri soli v Lokavcu K 330. Pobotnica istega duo in za isti zne- sek. 12. Nakaznica 1h-3. 1012 st. 393 na davkarijo v (lorici. da izplaea F'nsircriu za naprave nri soli v Lokavcu K 230. \'sc tc listine jc izpolnil in podpi- sal Finster sam. Za zsradbo nove sole v Lokavcu ic bilo uvrotovljcnih stroškov 34.384:79 kron. katcri so bili izplačani podjetnika Josipu Lozarju. \ rh tega je bilo prevcč uakazanih in izplačanih K 4440. Kakor se posnenia iz izpovedi An- drcja Tomažiča jc bilo Icta 1911 potreb- nih tunoji'o poprav. Tc i»opra\e je izvr- sil Karl Fmperger in strelovod jc na- nravil Josip Bratina. Stroski \ zncsku K 801)1:33 so pa bili izkljucno placani na davkariji, radi Cesar sta neopravi- ccna zfforai oznaccna nakazila in iz- placila. 13. Lokve. Nakaznica 25-6. 1912 st. 1220 na davkarijo v (lorici. da iz- placa o. s. s. za gradbeni obrok sole v Lokvah 1000 K. Pobotnica istega due za isti znesek. Obojc je izpolnil in pod- pisal Finstrer sam. Zgradba nove sole v Lokvah se je oddala 20-11. 1. 1911 Yalentinu Lebanu, kateremu se je za to delo pripoznalo in izplacalo K 17.630. Preveč se jc na- kazalo in dvivrnilo K 2000. Ker Valen- tin Yuga potrjujc, da ic vsa izplacila za zgradbo dvitfiiil na davkariii, kar jc tu- di razvidno iz pobotnic nahajajočili se v stavbeuih aktih. je povsein neopravi- cen uakaz in dvig zgoraj označcnih 2000 K. 14. Otlica. Nakaznica 16-12. 1905 št. 2605 davenemu uradu v Oorici. da izplaea Finšsrcrjii za gradbeno podjetje sole v Otlici K 2000. Nakazniea 28-3. 1906 št. Iul8 dav- kariji v (iorici, da izplaea Fiušgerju na raeuii gradbenega podjetja v Otlici K 2000. Pobotnica zu isti znesek istega dne. 16. Nakaznica 19-5. 1909 št. 1045 davkariji v Oorici. da izplaea Finšgerju za gradbeni obrok v Otlici K 1200 in pobotniea za enaki znesek istega dne. Zgradba uovc sole v Otlici oddala se je bre/. dražbe Jcrneju Hratina in tovarišem. Delo se je prieelo 1.4-8. 1905 i nse je izvršilo 15-10. 1906." Pri konee- nej likvidaeiji priznalo se je podjetju v naslov zaslužka K 13804:97. v naslov nagrade K 400:—, v naslov obresti K 1429:38. Skupaj K 15.634:35. Od tega zneska ima dobiti Jernej Bratina se K 2000, ker se mu ie izpla- čalo do sedaj in sieer: 17-1. 1907 krön 4000: . 17-9. 1907 K 4000:- . 23-1. 190* 2000:—. 19-2. 1910 K 3634:35. Skupaj K 13634:35. Yse to se posnetna izpovedbi Jer- neja Bratine, pobotnicam iH^jajočih se v spisih ter tiidi od Finster ja lastno- ročno sestavlienem računu. Kljub temu pa se ie prcveč nakazalo in dvignilo 6800 K. nied katerimi so se dosedaj u- firotovili zgorai oznaeeni nakazi in dvi- ^eni po listinah izpolnjenih in pcdrisanih od FinsVeria. 17. Puštala. Nakaznica 22-12. 1909 st. 1910 davkariji v Oorici. da izplača Finsgerju za gradbeni obrok pri šoli v Piistalah 1000 K. Pobotniea istega dne za isti zne- sek. Kakpr izpoveduje Andrej Podgor- nik iz Čepovana v polnem soglasju z detičnimi stavbeniiTM spisi. je prevzel 13-8. 1908 zgradbo sole v Puštalah in je tndi dobil izključno Ie na goriški dav- kariji izplačane vse obroke v sknpnem ugotovl jenem znesku K 6387:02. Pre- vee in neopravičeno je bilo po Finsger ja sebi nakazanih in dvignjenih zgoraj o- menjenih 1000 K, katerih Podgornik ni dobil. 18. Solkan. Nakaznica 25-5. 1905 št. 1051 na davkariio v Oorici, da izplača Finšgeriu za podjetie pri zgradbi nove Sole v Solkann K 5000. Pobotniea iste- ga dne, s katero Finsger potrjuje spre- jem 5000 K. da jih odraita stavbenemu podjetniku Josipu Lozarju. Obe listini je Finster sam spisal in podpisal. Kakor se posnema stavbenim spi- som se je zgradba nove sole v Solkanu oddala 8-7. 1904 Josipu Lozarju iz Or- garja. Konečno se ie ugotovil trošek zi\ zgradbo na K 36.928:08 in za obzidavo na K 2148:54. kar je bilo vse izplačano Josipu Lozarju. kar je tudi Finsger sam le-teinu v njegovem zapisku potrdil. Kljub temu pa se je preveč nakazalo in dvignilo za isti naslov K 9600, od kate- rega zneska ie kakor sumljivo ugotov- Ijen dvig K 5000. Poprave. Tudi pri izpiaeilih za poprave se je nakazovalo in dvigalo denar na isti na- čin. Se predno so se poprave začele ali pa tudi še leto pozneje, ko so bile kon- eane. nakazal ie Finšger, vzlic temu, da je bil račun ponajvečkrat vže porav- nan. približen znesek ali sebi ali o. š. svetu. Tudi seini zapisniki, v katerih bi pač morale biti razvidne vsaj večje po- prave. ne dajaio v večini slucaiev po- trebnih pojasnil. Sumljivost izplačil za poprave našla sta izvedenca za K 60.789:35. (Priloga III.) Predležeča ob- tožnica pa upošteva edino le ona, ki so na podiagi spisov in izpovedb prič nai- boli ugotovijena in pri katerih ie vedno le Fin šeer lastnoročno spisal in podpi- sal toliko nakaznico kolikor pobotnico. 19. Št. Andrež. Nakaznica 20-3. 1905. št. 1022 na davkarijo v Oorici. da izplaea Finšgerju za račun Alojzija Mo- zetiča za poprave v soli St. Andrežu K 472:60. od katerih ie pa Finšger izro- čil Alojziiu Mozetiču le K 180:76 in pri- držal za-se K 291:84. Da. je Mozetič do- bil !e označeni znesek ie razvidno iž njegove pobotnice nahaiajoče se v spi- sih. Slovom naznanila šoiskega vod- stva so se sicer izvršile še druge po- prave v letih 1903, 1904, 1906. katere so na bile posebno nakazane in izpla- čane. 20. RočinL Nakaznica 17-3. 1909 št. 422 davkariji v Oorici. da plačn v roke Finšgeria za popravo sole v Ročinju K 350. Pobotniea za isti znesek od dne 18-3. 1909. Kakor se posnema izpovedbi Ivana Kunca. Antona Križniča, obvestila šol- skega vodstva v Ročinju in mesečnetn izkazu davkarije so se izvršile v ročinj- ski soli poprave leta 1907, za katere je dobil Josip Lozar K 2000 dne 12-9. 1907 in K 1146:76 dne 23-12. 1907. Kar je bilo poprav leta 1908 in 1909 poravnal je plaeila Ivan Kunc z denarjem, kigaje kar je oil posebno plačan. Obzirom na ' to je neopravičen nakaz in dvig zgoraj omejenih K 350. 21. Podgora. Nakaznica 25-2. 1909 St. 147 davcneniu uradu v Oorici. da izplaea Finsgerju za poprave v ioli v Podgori K 152:60. Lohotuiea istega due in za isti znesek. Tudi ta dvig ni opra- vičen, ker so se vse poprave v onienje- ni soli plačale potom solskega vodstva z denarjem, ki se ga je dvignilo na dav- kariji. To izhaia iz jasne izjave Josipa Hiulala in dopisa solskega vodstva. 22. Lokavec. Nakaznica 27-9. 1909 št. 2014 na davkarijo v Oorici. da izpla- ea Finsgerju za železuo ograja nove so- le v Lokaveu K 480. Pobotniea istega tint za isti znesek. 2elezna ograja je bila plaeana na davkariji dne 6-12. 1909 z K 1307:88 osebno Ceeutti slovoin dotieue pobot- nice. 2,^. Smartno. Nakazniea 23-11. 1909 st. 75S davkariji v Oorici, da plaea Fin- sgerju za poprave v soli v Sinartnetn K 600. Pobotniea istega dne za isti zne- sek. Po izjavah Rudolta Kumarja in Ant. Klaneiea je pa ugotovljeno, da je le-ta vse poprave dal izvrsiti in plaeal. 24. Bat. Nakaznica 20-2. 1911 štev. 594 davkariji v Oorici, da izplaea Fin- sgerju in za poprave v soli v Batah K 280. 25. Nakaznica 22-X 1911 stew 366 davkariji v Goriei, da izplaea Finsgerju za poprave v šoli v Batah K 430. Po- botnici v obeli slucajih istega dne in za enaki znesek. Price Anton Rustja in Alfred Win- kler ter Jožei Fabjan pa potrjujejo, da je vse poprave izvršil Jožef Fabijan. ki pa denarja nikdar ni dobil od Finšgerja nego le od solskega vodstva. 26. Banjšice. Nakaznica 13. - 5. 1911. št. 915 davkariji v Oorici, da izplaea Finsgerju za poprave izvršene po V. Vugi v Banjšicah K 400. 27. Nakaznica 27. - 6. 1911 St. 915 davkariji v Goriei, da izplaea Finsgerju za stavbene prireditve šoli v Banjši- cah K 320. Pobotniei istega dne in za. enaki znesek. Ugotovljeno je pa po prieanju A- lojzija Vuge, Alojzija Poljšaka, Josipa Ušaja, Zofije Droč, Filipa Brešeaka in Valentina Lebana. da V. Vuga, za ka- terega si je Finšger nakazal denar, spioh ni znan. in da je poprave v zad- njih letih izvršil v treh slucajih edino-le Valentin Leban, ki je tozadevno plaeilo dobival vedno le na davkariji in nikdar iz rok Finšgerja ali Rosine. 28. Avče. Nakazilo 11. -7. 1911. št. 1269 davkariji v Oorici, da izplaea Fin- sgerju za poprave v šoli v Avcali kron 350. 29. Nakazniea 25.-5. 1912. St. 74! davkariji v Oorici, da plača o. š. s. za delno popravo računa za napeljavo vode v Avčah K 300. Za ravno omenje- na zneska je izdai Finšger lastnoroeno spisano in podpisano pobotnico, denar pa ni dospel v roke opravičenea. Res ie namreč, da so se v šoli v Avčah izvršile poprave v letih 1909. 1910 in 1911. katerih je izvršiteij je bil Anton Kriznie. Le-ta pa nikdar ni dobil omenjenih K 300, ker je za poprave do- bil plaeilo na davkariju v Kanalu. Edi- no enkrat in sieer 15. - 2. 1911 je dobil Kriznič 500 K na davkariji v Goriei v navzočnosti Finšgerja. - Tudi graditelia sole v Avčah Jo- sip Bavdaž in Josip Debenjak sta do- bila plaeila vedno le potom davčnega urada. Kar pa. se tiče drugo inkriminova- no izplačilo se omenja, da je na pod- lagi spisov ugotovljeno, da je tvrdka Cimadora e Comp. zdradila v Aveah nov vodovod in da je upeljala vodo tu- di v ondotno solo. Pod št. 1885 je dospel dne 26. -7. 1912 na o. s. svet od solske- ga vodstva v Avčah račun za omenje- no tvrdko v znesku K 330:20, kateri znesek se ie istega dne pod isto stevilko tudi nakazal pri davkariji y Kanalu in pozneje dvignil od opravieenea. Po- vsem neopravičeno je vže obzirom na te okolnosti, da si je Finšger v isti naslov nakazal K 300 vže 25 maja 1912, dan pozneje, ko je pomnoženi o. š. svet šele dovolil napeljavo vode v solo v Aveah in ko še niti ni bilo znano. koliko bodo znašali stros'ki. 30. Kojsko. Nakazilo 29. - 7. 1911 St.. 1371 davkariji v Oorici. da izplaea o. š. svetu za poprave novih šolskjh prostorov v Kojskem K 180. Toliko na- kazilo kakor dotično pobotnico je spi- sal in podpisal Finšger, denarja pa ni dobil opravieenec. Maja meseea 191L leta se je sola v Kojksem namreč prese- lila iz grada v hišo Antona Lenardiea. Le-ta je dobil za pripravo šolskih pro- storov K 1661, in za seiitev ter eišeenie K 52, vedno pa le na davkariji in ne iz rok Finšgerja ali Rosine. Drugih tro- gusta Poberaja. 31. Sebreliak. Nakazilo 10.-8. 1911 St. 852 davkariji v Ooriei, da izplaea o. š. svetu za prireditev solske sobe v Sebreljaku K 400. Olede te sole izjav- Ija Anton Zuidaršič, da je v njegovi hisi otvorjeua 1. - 10. 1910 sola in da je bila doioeena Ictna najeniseina 200 K. Ker ni itnel denarja za prireditev prostorov, dobil je takoj izplaeano triletno najeni- nino, deloina pri davkariji v Kanalu, deloina pri oui v Oorici. Posebuo pla- eilo K 40 je dobil na kanalski davkariji za pee. Povseiu ueopravičeno je toroj, da je Finsger spisal in podpisal omenje- no nakazilo in tozadevno pobotnico, slovoin katere se je znesek K 400 tudi dvignil. r->2. Cepovan. Nakazilo 19. - 8. 1911 st. 892 davcneniu uradu v Oorici, da iz- plaea o. s. svetu za poprave v šoli v Cepovanu K 180:^0. Penarja iz tcga dviga izvrsenega na podlagi onienjeue- ga nakazila in pobotnice. spisanih in podpisanih od Finšgerja, Audrej Pod- goruik, ki je izvrseval poprave, nikdar ni dobil. ker je dvignil 2. - 12. 1911 na davkariji enaki znesek k 180:40 v zne- sku K 598:30. Prejšnje poprave je pa izvršil Jožef Batie, kakor to potrjujcta on in Andrcj Mlekuž, za kar pa ni dobil plaeila, ker je moral slovom pogodbe kakor zgraditelj sole tekoni enega leta vse popraviti na lastne stroške. 33. Kamnie. Nakazilo 31. - 8. 1911 št. 1932 davcneniu uradu v Oorici, da izplaea o. š. svetu za poprave v soli v Kamnjem K 230. Na podlagi tega naka- zila in pobotnice spisanih in podpisanih od Finšgerja. se je dvignil denar, ki ga pa ni dobil opravieenec, ker so bila gla- som izpovedbe Jankota Vodopivec in natanencga izkaza solskega vodstva o vseh popravah vsa dela plaeana z de- narjem, došlem šolskeniu vodstvu po- tom davkarije. 34. Dol. Nakazniea 28. - 9. 1911 St. 2219 davkariji v Oorici, da izplaea o. š. svetu za poprave v soli v Dolu K 183:46, katero je spisal in podpisal Fin- sger sam, kakor tudi dotieno pobotnico. Tega zneska pa se ni izdalo za popra- ve, ker Edmund Čibej priča, da so se vse poprave plačale po šolskem vod- stvu z denarjem. ki mu je bil nakazan po davkariji. Tudi oprava, in sicer ee- sarska podoba, otnara in tabla bila ie posebno plaeana in sieer z visoko za- raeunjenim zneskom K 160, za kar je v spisih posebno nakazalo od dne 23.-4. 1912 št. 592. 35. Sv. Križ. Nakazniea 22.-3. st. 355 na davčni urad v Oorici, da izplaea Finsgerju ža poprave v soli v Sv. Kri- žu K 280, ki so bile dvignjene na podla- gi pobotnice istega dne, spisane in pod- pisane kakor nakazilo po Fiiišgcrju. Tega zneska pa ni dobil opravieenec, ker Peter Medvešček pr.čujc, da je po- rav nalo vse račune šolsko vodstvo in ker zneska K 260 vodstvo nikdar ni prejelo. 36. Plave. Nakazilo 14.-6. 1912. šl 2835 davkariji v Ooriei. da plača o. š. svetu za poprave soli v Plaveh K 250. Finšger sam je spisal in podpisal naka- zilo in pobotnico. Tega zneska sc pa v Plaveh za so- lo niti ni rabilo. ker slovom izpovedb prič Andrei Oolicvšeek. Kristjan Veiu- šček in Leopold Rcja v letih 1911 in 1912 ni bilo nobene poprave. To potr- juje tudi priča Anton Konjedic. ki i/.- iavlia. da se je nekaj popravljalo pred 6. ali 7. leti. 37. Velike Žablje. Nakazilo 9.-3. 1912. St. 1333 na davkarijo v Oorici.da izpplača o. š. svetu za poprave v soli v Vel. Zabijah K 360. Tega zneska. ki ie bil dvignjen na podlagi pobotnice, spi- sane in podpteanc od Finšgerja, pa slo- vom pričania Karla Bratine šolsko vod- stvo nikdar ni dobilo. Vse poprave je izplaealo vodstvo sanio z denarjem, dosiern potom davkarije. Učni pripomočki. Iz različnih računov je značilno, da so se dvigali zneski pri davkariji v ta naslov, da se je pa dotieni denar mno- gokrat odposlal mnogo pozneje, nego se ga je sprejelo na davkariji. Tudi v ta naslov so sc pa dvigale svote, ki potem niso dospele v roke tvrdk. V tej smeri je sodna preiskava ugotovila sledcce siueaje: 38. Nakazilo 18.-5. 1900 št. 789 na davčni urad v Ooräei, da izplaea Fins- gerju v popravo računa Pichler' s Witve od 17.-5. 1900. Za učne pripo- moeke K 196:50. 39. Nakazilo 21.-6. 1903. št. 1459 davkariji v Oorici, da izplaea v roke. Finšgerja v svrho poravnave računa Pishler's Witwe od 10. - 6. 1903 kron 167:30. Toliko nakazilo kakor pobotni- ei za dvig ravno omenjcnih zneskov spisal in podpisal je Finšger. Iz raeuna omenjene tvrdke pa slcdi, da teh zne- skov nikdar ni dobila. .uravrffivöatetoJ.:^ J.?03,Jt, 830 dav- Batnbcrg od 5.-3. 1903 K 50:64, za ka- tere je Fiusger davkariji izdal lastno- roeno spisano in podpisano pobotnico. zpovedbi price Viljem Rolf in račtinu oinenjene tvdrke se pa !)0Miema, da ui nikdar dobila tega zneska. 41. Nakaznica 2X-2. 1907. st. 520 davkariji v Oorici, da izplaea v roke Finsgerju za 20 zeniljevidov . vpuslanih od tvrdke Ed. Hölzel K 700, od katerih se je pa poslalo K 233:34, vsled eesar je. bilo neopravieeuo dvignjenih 4(>6:66. Iz raeuna omenjene tvrdke je raz- vidno, da je odposlala o. š. svetu 16.-2. 1907. 20 sloveuskih zeniljevidov za Pri- morsko. Finsger je sicer dvignil due 25.-8. 1907 K 700, odposlal je pa tvrdki Sele 30. - 6. 1907. K 2,U-J4, ostali zne- sek 466:66 se ni odposlal, pae pa se je enaki znesek zopet dvignil pri davkariii 3.-2. 1908. in vposlal tvrdki 29.-2. 1908 v koueeuo viilaeilo dvajsetih zeniljevi- dov. Posojila. Tukajsuja hranilnica in ž njo zdru- žena zastav. Monte di Pieta je veekrat posodila o. š. svetu zdatne svote. Fiu- sger sam priznava, da je vse operaeije na Montu osebno izvrseval in pazil, da je šlo v redu. Kljub temu sta se tudi v tej skupini ugotovila dva slueaia, radi katerih se mora zvati Finšgerja h ka- zeuski odgovornosti. 42. Nakaznica 19.-4. 1903. st. 931 davkariji v Oorici, da izplaea Finsgerju za porayuavo zapadlih obresti na Mou- tu v račiinu št. 4361 in 247 K 1345. Na nodlagi tega nakazila in pobotnice spi- sünih in podpisanih od Finsgerja se je dvignilo na davkariji K 1345. Izpovedbi ravnatelja Antona Jakoneiea in izpisa raeunov se pa posnema, da raeiin st. 4361 v onern easu sploh ni vee obstojal in da na Montu ni bilo vplaeanih kron 1345. 43. One 28. - 5. 1906. je dviguil Fins- ger na tukajšniem Monte di Pietä 30.000 K. od katerih s ijc pridržal 2.000. ()- men jene svote je nainree Finsger rabil, da založi davkarije, ki niso imelc vee denarja na raeun o. š. sveta. Istega dne ie pa Finsger odposlal Ie 28.00(1 in sicer K 22.000 davkariji v Oorici. K 2000 oni \ Kanalu in K 4000 oni v Ajdovseini, kakor je to razviduo iz rcociiisov, tiaha- jajočih se v dotienein spisu. Naročnine listov in tiskovin. Olede easopisov, s katerimi o. š. svet zalaga vse sole v okrain. sc je n- gotovilo, da je z dotieniuii upravništvi Finsger dopisoval le (»-ebno \- svojem imenu. Naroenino je vpošiljal navadno za vee let skupaj in to šele vsled oiicto- vanih opominov od strani upravuistev in kaki krat tudi niihovih odvetnikov. 44. Nakaznica 9.-9. 1909. št. 1886, davcneniu uradu v Ooriei, da izplaea Finsgerju za poravnavo naroenine dveh letnikov lista ))nomaee ognjišee«- za šol- ska vodstva K 391 :5(). Kakor sc pa po- snema izpovedbi Daniee Zuinm in ra- euna Ueiteljskc tiskarne, ravno ome- njeni znesek ni nihee nikdar vposlal za »Domačc ogujišče«. Finsger je poslal v ta naslov le 20.-11. 1909 K 174, kate- re so bile dvignjene pri davkariii vže S. aprila 1909 in dne 6.-5. 1909 K 652:50, katere mu je davkarija izplacala 4.-5. 1912. Učiteljska tiskarna je veekrat opozarjala Finsgerja na zastanke, na opomine pa ni prišlo odgovora. 45. Nakaznica 23.-12. 1904 št. 2283 davenemu uradu v Oorici, da izplaea Finsgerju v svrho poravnave raeuna »Narodne Tiskarne« v Ooriei od dne 25.-6. 1904. K 292:72, znesek, ki je bil tudi izplačan na podlagi pobotuiee spi- sanc in podpisane od Finsgerja. »Na- rodna Tiskarna« za slovom izpovedbe Ludvika Lukežiča in raeuna ni nikdar prcieia tega zneska. 46. Nakazilo 13.-6. 1903. št. 1420 na daveni urad v Oorici, da izplaea v ro- ke Finsgerja za poravnavo raeuna A. Oabršček 6.-6. 1903. za tiskovine kron 84:64. Posnema se pa izpovedbi, price Josipa Fabeiča in raeuna, da tega zne- ska opravieenec nikdar ni dobil, ako- rivno je potom pobotnice spisane in podpisane po Finsgerju ugotovljcuo, da se ga je dvignilo na davkariji. V teh,ravno navedenih 46 slucajih se Finsgerja zove h kazenski odgo- vornosti. Olede vseh nakazil in pobot- nie. Finsger izreeno prizna, da jih je lastnoročno spisal in podpisal .V mno- gih slučajih mora sam tudi priznati, da nakazila niso bila opravieena. Vedno pa dosledno trdi, da si on ni pridržal niti vinarja in da je izdajal neopravičena nakazila in pobotnice edino le radi tcga, ker mu je Rosina predlagal fiktivne akte ali pa dajai napaene informaeije. Ta'ko opraviccvanje pa nima nobene zasiombe v podatkih kazenske preiska- ve, ako se upoštcva način izvršitvc po- samezuih dejanj in odločno trditev.Ro- sine, ki sicer svojo krivdo v drugih slu- Utemeljena je obzironi na vse to trditev, da je Finster odtegnil o. s. svetu zgoraj omenjene, povseni neopravičeuo dvignjene zneske in s tcm oškodoval imetje o. š. sveta oziroma vsili onili. ki prispevajo v kritje stroškov. Kar >;e tiče pravno kvalifikacijo tch dejanj se opaža v prvi vrsti, da sc mo- ra obzironi na doloebe državnega sol- skega zakona od 14.-5. 1809 št. 62 drž. zak. in deželnega zakona od due 8.-2. J869. št. 9 sniatrati vse elanc o. š. sve- ta za uradnike v sniislu § 1U1 k. z. C. kr. okrajni šolski nadzornik, kojega inienuic minister za nk in bogočastje jo tndi član o. š. sveta in ima v prvi vrsli didaktičuo-pedagogično poslovanje. Na- vadno in tako tudi pri o. š. svetu v Cio- ricü pa predseduik o. š. sveta odkažc gotove posle posanieziiini elanoin o. š. sveta. \ sled tega je torej 1'inšger linel pravico nakazovati v inieiui predsedni- ka o. s. sveta izplacila pri davkarijali. Ker je pa zaupano mu to oblast na zgo- raj iigotovijcue načine zlorabljal, vse- buje njegovo dejanje vse znake liudo- delstva zlorabe uradne oblasti. () FhiSgeriu je pa kazenska preiska- va obziroina na njegovo uradno poslo- vanje kakor e. kr. okrajni solski nad- zornik in elan o. š. sveta ugotovila še druga kaznjiva dejanja, ki so tudi zlo- raba uradne oblasti v splosueui pome- nu, ki i>a tvorijo poseben naein te zlo- rabe v tcm, da je Finsger pridržal od strank mu zaupani clenar. V tej sifieri navaia sc sledeee slučaje: 47. Občina Rihenberg je imela pri- .spevati za uovo solo 1000 K, kalere )e tudi izplaeala v različnih obrokili. l>(> 200 K ie plačala v roke Finšgerju due 28.-12.19H7. in 30.-9. 190«. Teh dveli zneskov |)a davkarija nikdar ni dobila. 41| kron 11 Mil i. due 2-1. 1912 K 351 Ml in due 4.-7. 1912. K 51H) o priliki. ko se je od njega in Finsgerja podpisala pogodha. Nobc- nega tell zneskov pa ni dobila davkari- ja. Finšger priznava sicer; da je v.se d<>- sedai omenjeiie zneske dobil, trdi |)a. da jili je iziočil Rosini z nalogom. da denar nese na davkarijo. K'o.sina pa to odloe- no zaiiikuje tcr od svoje strani izjavlja, da je FinSger nesel nekatere zneske. kakor onega /m 3501 i na svoj dom in via mu ga ni nikdar izroeil. S teni je obtožnica zoper FinSgcrja utemeliena in pride se na dejanja, radi kalerih se zove pred Midnike Karla Ro- sino. l.e-ta priznava. da je price! s kaz- njivim dejanji vže leta 19: , (za solske klo- pi in table). XXXIII. 16.-3. 1907. št. 731 za Janeza Bavdaža K 460: . (za šoskc table in klopi). Učni pripomočki. XXXIV. 19.-9. St. 969 za Pichler's wit we u. Sohn ^lede šol \' (lonjačah, Kostanjevici. Šebreljaku in (ior. Tri- huši K 53ii:42. Posojila. XXX\. 1.-7. 1912. st. 1Ö7U na o- krajni s. svet za odplaeilo amortizacij- ^ke-^a obroka za novo šolo v Mirein |>ri hipoteenem zavodu \ (ioriciK 106(>:46. Casopisi in narocniiie. XXXVI. 13.-3. 1912 st. 55S za na- ročnino za "Momace o^njiščc" za leta 19UW.. i>. š sveta in da nikakor ni iuiel (»ravice nakazovati plačil na davkariji. Ker mu ta i-hlast ni pristojala. je tudi ;ii mo^el zlorabiti in radi tetfa vsebujcjo zj^oraj naponinana dejanja znake hudodolstva ^roliufiie. Rosiui se pa \ rliu teua mora <»C:- lati tudi se hudodelstvo poueverieiija in sicer \" sledecem slucaiu: XXXIX. Due 3H.-8. 1912 je Rosina dobil od okr. solske^a nad/.ornika \)r. Pavlina liahnr, da mora odposfati ki 100(10 K. katere je posodil Monte di IV- ta. 5500 da\kariji v (iorici in K !"0D davkariji \- Kaualii. K'osina «je pa od svote določene za Kanal poslal ondot- ui davkariji Ie 4000 K in <\ itrilastil osta- lih K 500. Oa pokrije to nezvestobo, je nrilepil \p akt raziun 4 postuili recepisov |.(; 1000 K. se eneyra za 50li K. katereirn ie vzel iz drutfctfa akta in to storil na naein, da se ni opazilo. da ie postno i)o- trdilo iz prcjšnjetia casa. Tudi to deia- nje Rosiua iiriznava v polncni soj^lasju z clotičnimi spisi. Obzironi na vse to, c. kr. državno pravdništvo vidcv 1 §§ 14., 51.. 112.. k. P. r. in člen VI. B. st. 5 in 21 zak. od 23.-5. 1873 st. 119 drž. zak. oh t o z u j e: Franeeta Finšgcr-ja pok. Jožcfa in Marije Bohinjec, roj. 20.-9. 1865. leta na Brezjah ua Oorenjskem. bivajoeejia v (iorici in semkaj pristojuej^a. rimsko kat. veroizpovedanja, oženjeniffa, biv- šcjja c. kr. okr. solskcjja naclzoruika, c. kr. profesorja v (loriei, z inaliin preuin- žanjcm nckazuovauc^a: K a r I - a M a t i j o R o s i n a pok. Josipa in Rozc Marin, roj 18.-3. 1864. leta v Smihehi pri Novem nicstu, biva- joeejra v (Iorici, semkaj pristojnetfa, riniska kat. veroizvovedanja, bivšega oficiiala e. kr. okraj?jOKa šolskcag sveta. brez premožcnja vže kaznovanega; in siccr Fr a n e e t a F i n š g e r j a: a) da je v dobi od leta 1905. do 3!. julija 1912. leta v Oorici kako^ c. kr. okrajni šoiski nadzornik in nd c. kr. o- krajnega šolskega sveta za (loriško (• kolico in sodne okraje Kanal in Ajdov- ščina, toraj kakor državni uradnik v uradu, v katercm je bil zavezan, zaupa- no mu oblast v namenu omenjencmu okrajnemu šolskemu svetu škodo sto- riti, na ta naein zlorabil, da je v nasled- ujih shieajih spodaj oznacene svote pri okrajnemu šolskemu svetu nakazal. do- tiene pobotniee spisal in podpisal ter dvignjene zneske okrajnemu šolskemu svetu odtegnil in sicer v naslov: Z g r a d b e novih so 1. 1. v liiljah 14.-2. 1912. št. M2 za K 807:60, 2. v (irgarju 19.-9. 1911 st. 2125 za K 1000:- . 3.v (irgarju 30.-3. 1911. Št. 556 za 310:--. 4. v Kalu 20.-1. 1911. St. 3084/10 za K 1300: , 5. v Kalu 22.-7. 1911. St. 1492 za K 220: , 6. v Kanalu 19.-12. 1907. St. 3239 za K 2000:—. 7. v AvCah 22.-1. 1909. st. 2956 za K600: , 8. v Kozani 12.-4. 1911. st. 793 za vod- niak K 550: , 9. v Kozani 16.-6. 1911. St. 1233 K 800:—. 19. v Kozani 31.-7. 1912. st. M2 za K 2000: . 11. v Lo- kavcu 19.-10. 1912. .St. 20 11 za K 530: 12. v Lokavcu 16.-3. 1912. St. 393 za K 230: . 13. v Lokvah 25.-6. 1912. st. 1220 za K 1000: , 14. v Otliei 16.-2. 1905 st. 2605 za K 2000: . 15. v OtHci 2S.-A. 1906. st. 161S za K 2000: , 16. v Otliei 19.-5. 1909. St. 1045 za K 1200, 17. v Pustali 22.-12. 1909 St. 2910 zu K 1000:--. 18. v Solkanu 25.-5. 1905. St. 1051 za K 5000: . Pop r a ' e. 19. v Štandrezu 20.-3. 1905. St. 1022 za K 291:84. 20. v Ročinju 17.-3. 1909. St. 422 za K 350: . 21. v Podgori 25.-2. 1909. St. 197 za K 152:60. 22. v Lokav- eu 22.-9. St. 2014 za K 480: . 2X v Smartnem 23.-11. 1909. st. 758 za K 600: . 24. v Batah 20.-2. 1911. Št. 594 za K 2S0: . 2r^. v liatah 22.-^. 1911. St. 366 za K 430: . 26. v Banjšicah 13.-5. 1911. At. 915 za K 40(1: . 27. v Bajnši- cali 27.-6. 1911. St. 915 za K 320: . 28. v Aveah 11.-7. 1911. St. 1269 za K 350. 29. v Avcall 25.-5. 1912. st. 741 za K 300: . 30. v Kojskcm -^.-7. 1911. st. 1371 za K 180: . 31. v Šebreljaku Kl.-s. l('ll. št. 852 za K 400;- . 32. v Cepo- vanu 19.-S. 1911. st. 1892 za K 180:40. •:3. v Kamniem 31.-S. 1911. St. 1932 za K 230: . 34. v Polu 2S.-9. 1912. St. 22V) za K 1S3:56. M^. v Sv. Kri/.u 22.-^. }{>\2. št. 355 za K 2S0: . 36. v Plaveli 14-(». 1912. št. 2S35 za K 250:--. 37. v Yelikih /!abljah 9.-3. 1913. St. 133311 /a K 360: . l Č n i pri pom o č k i. 38. M.-5. 1900. št. 7S9 za račun Pichler's witwe u. Sohn na nunaju od 17.-5. 1900. K 196:50. 39. 21.-6. 1903. St. 145() za racun Pichler's witwe u. Sohn na Hun a in od 10.-6. 1913. K 167:30. 40. 7.-4. 191(3 št. S30 za kiiiige Ig. von Klein- ina\ r ii!iJ Ferd. Bainherg (^>d ^.-,^. 1913. K 5O:()4. 41. 2.^.-2. 1007. st. 520 /i\ sten- ske zenilievide tvrdki F:d. H<">Izl na Pu- naiu K 466:66. P o s o i i 1 a. 42. 19.-4. 1903. št. (>31 za plaeilo obresti na racun st. 4361 in C. K. St. 247 (h! Mont.» di Pietä K 1345: . 43. 21.-5. l(^06 st. 1389 od zalogov za davkarije preieiih na Monte di Pietä K 2000: —. N a r o c n i u e 1 i s t o v i n t i s k o- v i u e. 44. 9.-9. 1909 št. 1SS6 za naroenino dveli letnikov "Pomace ognjiSče« K .-•91:50. 45. 23.-12 ll»04. št. 22S3 za pla- eilo računa Narodne tiskarne od 25.-6 1904 in 30.-9. 1904 K 292:72. 46. 13.-6. 19U3 z;» račnu A. Oabršček 6.-6. 1°(U K S4:O4, da je steir. zakrivil hudodel- ."¦tvo zlorabe uradne oblasti po § 101 k. z. kaznjivo po $i 103 k. z.: da je v Oo- rici spodaj oznacene zneske. ki so mu bili zaupani vsled njetfovega javnega urada kakor c. kr. okrajni solski uad- zornik oziroma pooblaseeni u-' c. kr. okrajnega Solskega sveta za (lorisko okolico ter za sodne okraje Kanal in Ai- dovseina. priciržal in sicer 47. due 28-12. 1907 K 200. katere ie placala obeina Riliedberg kakor obrok za ondotno staro solo, due 30.-9. 1908 K 200, kate- re ie plačala obeina Reifenberg kakor daliui obrok za ondotno staro solo. 48. dw 16.-2. 1910 K 5(^:7^. katere ie p!a- eai Josip Hla/.ie kakor zadnji obrok kupninc za staro solo v Kanalu. 49. due 19.-12. 1911. K 1000. due 2.-1. 1912 K 3500 in due 4.-7. 1012 K 500, katere zneske je placal Josip Strancar kakor župnik eerkve Sv. Urha v Rifenbergu za kupnino ondotne st. re sole: da jc s tern zakrivil hudodel ;¦ - uradnega po- neverjenja v sniislu '1 k. z. kaznji- vo po § 1S2 k. z. oi>;>'-om na zak. od due 9.-4. 1910 st. 73 :.z. zak. K a r o I a Ro s i n o: a) da je v Oorici v spodaj napo- miujanili slučajili izdal goriskcinu c. kr. davencmu uradu neopraviecna naka- zila, da ima plaeati spodaj omenjenim oscbam oznaeene zneske, pri eemur jc ponaredil podpis za nakazilo opraviče- nega okrajnega solskega nadzornika. da je na to v takein slucaju sestavil po- botnico, v kateri je ponaredil podpis oseb oziroma njih zastopuikov, katerim vse zneske na davkariji dvignil in si pridržal in sicer v naslov: Oradbenih sol, I. Cepovan 20.-6. 1907 St. 1451 za Josipa Batiea K 512:50. II. Orgar 9.-5. 1912 št. 951 za Valentina Lebana kron 960: . III. Kal 15.-11. 1911 St. 2663 za Adalberta Saksida 1000: . IV. Kozana 14.-3. 1911 .št. 781 za Jožefa Vugo kron 832: . V. Lokavee 25.-4. 1911 št. 711 za Jožefa Lozarja K 780: . VI. Lokve 15.-11. 1912 št. 2893 za Valentina Le- bana 1000: . S o I s k e p o p r a v e. VII. Sempas 3.-12. 1904 St. 599 za Ignaca Batiča K 380:--. VIII. Vipolže 4.-4. 1905 št. 751 za Janeza Simčiča K 368: .IX. \rtojba 25.-4. 1905 St.^ 902 za Franca Faganela K 350:- . X. Sem- pas 20.-5. 1905 št. 903 za Janeza Bati- Oa K 420: . XI. Vrtojba-Šempeter 10.-7. 1905 št. 1421 za Alojzija Faganela K 310: , XII. \ ipolže-Šmartno 1I.-1L 1905 št. 2,\22 za Janeza Primožiča K 4IMI: , XIII. \ rtojba-Sempeter 20.-11. 1905 st. 2602 za Janeza Faganel kron 392: . XIV. Yrtojba-Bukovica-Sempe- ter 21.-1. 1906 št. 141 za Janeza Faga- nela K 435: . XV. Oabrije-Yrh-Sovo- dnje 15.-2. 1906 st. 363 za krajni Š. s\et v Sovodniah v roke Josipa Pavletič K 450: . XVI. Crnice 5.-6. 1906 St. 1472 za Janeza Batiea K 480:—. XVII. Ga- brije 29.-4. 1906 St. 1131 za krajni S. svet v Oarijah v roke Janeza Faga- nela K 460: . XVIII. Rihenberg 12.-1. 1907 St. 122 za Josipa Lozarja K 400:—, XIX. \ rtojba-Bukoviea 7.-2. 1907 štev. 431 za Franca Faganela K 384: . XX. ttilienberg 26.-9. 1907 St. 2008 za Josi- pa Lozarja K 500:- . XXI. Rilienberg 26.-11. 1907 št. 2881 za Josipa Lozarja K 5ito: . XXII. Kihenberg 28.-1. 1909 Št. 239 za Josipa Lozarja K 685:64, XXIII. Rihenberg 20.-12. 1909 St. 2731 za Josipa Lozarja K 800:--. XXIX'. Cr- nice 9.-2. 1911 St. 502 za Alojzija Ba- tiča K 794:—. XXV. Oradišee-Bukovi- ca-Renče (\-(\ 1911 St. 1402 za Franca Faganela K 915:80. XXVI. Sempas-Cr- niče 4.-8. 1911 St. 1831 za Vincencija Lebana 800:-. XXVII. Vrtoiba-Buko- vica 30.-9. 1911 št. 2131 za Ivana Fa- ganela K 760: . XXVIII. Sempas 1S.-1. 1912 št .132 za \ incenca Lebana kron 741»:mi. XXIX. Kal \2.-?>. 1912 St. 520 za Adalb. Saksido K 946- , XXX. Šem- pas-Cerniče-Osek 28.-7. 1912 St. 1514 za Valentina Lebana K 920:Sn. XXXI. Šempeter-Sv. Križ-\"rtojba-Bilje 12.-12. ]{>]2 St. 3121 za Franca Faganela kron 1365:- -. $ o 1 s k a oprava. XXXII. 27.-3. 1906 St. 702 za Josi- pa Bavearia za šolske klopi in table K 365: . XXXIII. 16.-3. 1907 St. 731 za Janeza Bavdaža za Solske table in kloni K 460:--. U č n i p r i p o m o č k i. XXXIV. 19.-9. 1911 §t. 069 za Pich- ler's Witwe u. Sohn glede Sol v Oonja- eah. Kostanjevici. ^ebreljah in Oor. Tribusi K 530:42. P o s o j i 1 a. XXX\. 1.-7. 1912 st. 1570 na okr. solski svet za odplaeilo amortizacij- skega obroka za novo solo v Miniem pri hipoteenem zavodu v Oorici kron 1006:40. Časopisi in naročnine. XXM. 13.-3. 1913 St. 558 za naro- cuino na »Pomace ogniiSce« za leta 1909. 1910. 1911 na okrajni solski svet K 651: . XXXVII. 22.-1. 1912 St. 162 za naroenino za zvoncek okr. solskemu svetu K 455:—. Različni naslovi. XXXVIII. 12.-4. 1912 St. 767 za Rudolfa John glede 6 trakov za pisalne stroje na okr. sol. svet. K 21:—-. da ie na ta uacin ponaredil javne listine, na- redil kriva privatna pisma, in z takim zvitim dejanjem druge v zmoto pripra- vil. s katero bi imel trpeti c. kr. okr. šolski svet v (Iorici Skodo na svoji la- stnini, katero je tudi v resnici trpel, da jc torej zakrivil hudodelstvo goljufije po §§ 197. 199 d. 201 a, 21)3 k. z. obzi- lom na zakon od due 9.-4. 1910 St. 73 drž. zak. kaznjivo po $ 203 k. z.: XXXIX. b) da si je due 30.-8. 1912 v Oorici pridržal znesek K 50(1. ki mu ie bil zaupan po njegovem javnem ura- du kakor oficijalu c. kr. okrajnega šol. sveta za gorisko okolico in za sosedne okraje Kanal in AjdovSciua oziroma po posebnem naroeilu gospodarske in si- cer c. kr. okrajuega solskega nadzorni- ka dr. Josipa Pavlina. da je na ta naein zakrivil hudodelstvo uradnega pone- verjenja po ^ 181 k. z. kaznjivo po § 182 k. z. obzironi na zak. od due 9.-4. 1910 St. 37 drž. zak. predlaga: a) da se zoper obtoženca določi žno kakor porotno sodnijo, b) da se o teui obvesti kakor zasebni udelezemv c. kr. okrajni šolski svot v (iorici v ro- ke predsednika, c) da sc na ulavno raz- pravo vabijo kakor /vedenci: .losi;> Hrovatin, .losip Furlani uradnika na de- želnem odboru \' (lorici. k a t c r i 111 a b o d i d a n a p r i 1 o / u o s t u p o ^ 1 e- d a t i t u d i p r i vr I a v n i r a / p r a- v i v I i k v i d a c i i s k e k n i i u' e ' '• 9 0. (>S). kakor price: Pr. Josip Favlin. Pamijau Siinčič, Ivan Oliver. Aloj/ii 1 -a\ lin. Robert The- dre/. Marii Makuc. \ alemin Lebau. .lo- sip Cioduie. Anton Alfred \ovodivec, Karl Filipič. Ivan Bizjak. Stefan l.ipi- čar. Matev/. Pirih. Adalbert Saksida. Franc »ioriup. Josip Pebclak. Valentin Vutfa. Rajmund Oraduik, .lo/ef Vu^a. Andr. Tomažič. Franc Lozur pok. .losi- pa iz (iniae. K'arl Fniperiier. .losip Bra- tina. Jernej Bratina. Andrei Cruitfoi iz Otliee list. 14b. Andrei Fodyrornik. Al. Mozetič. Leopold Furlani naduciteli v Standre/.u. Ivan Kunc. Ant. Križnič. .lo- sip Budal. Rudolf Kumar. Anton Klan- čič. Anton Rnstjaii. .lo/.ef Fabian. Al- fred W inkier. Aloizii Vuy;a. .losip I'sai, Zofiia Proc, Alojzij Poljsak, Filip Bre- ščak. Rihard Oorjup. Josip Bavda>. A\\rust Poberai. Anton Leuardie. Ant. Znidarčič. Jožef Batic. Andrei Podgor- nik. Anton Mlckuž. .lanko Vodopivec. Fdnnmd Cibej. Peter Medvešček. Kri- stian Velusček. Leopold Reia, And. Cio- lievsček. Karl Brapnu, Vilieni Rolf. Ant. .lakončič, Panica Zupan. Ludovik Lu- ke/.ič. .losip Fabčic. .losip ^trancar. Fr. Fatranel. Oorica. due 14. juuija 19L\ C. kr .prvi drzavni nravdnik. Po 5minutnem odmoru se ie priče- lo zaslišanje obtoženca Finšgerja. Na vprašanje predsednika. ali se čuti krive^a odgovori: Nikakor abso- lutno ne. Obtožnica ie o^ronma. Mcni se očita. da bi bil poneveril. da bi bil Koljufal. Zasiotoviti morani. da se moiih rok ni nie prijelo. Naprtuje se mi, da hi bil .to.onn K zapravil ali deponiral. Vr- šila se ie pri rneni hišna preiskava. ¦ > brez vspeha. Imam dolgove, ki še niso poravnani. L'pam, da se ie preiskalo inoje privatno zivlienie in da se ie do- gnalo. da sem skromuo živel. Opirati bi se morali na ta indirekten dokaz. da ni- sem imel potrebe krasti. Od mladosti do sedai sem imel potrebna sredstva. Ni mi nikdar nie primanjkovalo. Ni bilo torei potrebno. da bi roko stcgnil po tu- jem iinetiu. Moji prejemki so taki. da mi ni trcba krasti. Imel sem 7nno—S000 K letnih dohodkov. Nastane vnrašanje, ali sem morda vodil svojo družino na za- bave. uostilne. katere sem parkrat po- sctil.ker sem bil pookoliščinah v to pri- nioran. Iz urada setn hndil domov, kier sem zivel za druzino. \' kavarno sem hodil zgodaj zjutraj. Začetkoin v Schwarz, pozneje \r Corso. Clovek,.ki dr/.i nekaj na.se. mora biti informiran o dojiodljajih po svetu. Na politične liste nisem bil naroeen. I:opisuje nato nač.in življenja: Prva leta, ko nisem poznal ogromnega poslovanja. imel sem dela črez kUivo. Helal seni tudi do polnoči donia. Imam 4 otroke. Mlajši ima 14 let in je bolan na sreu. Ta ni zapravlial. Dru^i jc v 111. Kimnaziji. Tretji jc.v IV. realki. Ta ni pokvarjen. Ima slabost. da mora biti -šik» obleeen. illctna hči iu absulvirala učiteliišče. Ni potratila. 1 ali 2 obleki je porabila v letu. V nede- ljo je hodila k maši na staro pokopali- šče. Eno leto je bila na konservatoriin v Pratfi. Plačeval sem za njeno stano- vanie 70 K meseeno. To ni kdovc koli- ko za uradnika z mojimi prejemki. No kateri imajo tudi po dva otroka v višjih šolah. (Med '^ovorom o otrocib sc ob- tožencu vlijejo solze po lieu.) Moia so- proea ni potiatna. Izvršuje dela, ki jili opravliaio druvcie dekle. Če sva šla ka- ko uedeljo na kolodvor. sva spila Ie ka- ko rivo čili malenkost vina. Za naiu ie bila najveCia žrtev. ko sva morala vsled socialnejra položaja zapuščati dru/.iiio in iti li kaki predstavi ali dru- iiaeui priruditvi. Samo to napako ima, da ie nialo nrcveč milosrčna. Ker sem imel tako plačo, sem sopro^i laliko daial .W0-4C0 na mesee in sem si motfel nekai prihraniti. Z^radil sem si liišo za okr. 20.0(K) K. To je vslcd stanovanjskih razmer v (loriei pae ont:«\'ircn(). Od očeta sem dobil za to 70(K! K, drii'^o sem si pa priliranil. Nadalie sem užival !M>vsod vplosno spoštovanie. Mož, ki ima druzino, vendar ne bo postavil svoie eksistence na i^ro. Kako bi se ne bal. da ne pfideio mcni oeitanc stvan na dan. Moi soobtozenee je bil radino- vodja, on ie imel z denarjetn opraviti, on je vodil kniijre. on je posloval, on _J)ril?9Znava tudi, da manikaio pokritja. jc tudi ztfodilo in sicer v navzoenosti ^. ' Rosine. Ako bi bili gospodjc Ie eno leto opa/ili kak nered in bi bili nun lo nazuauili. bi uotovo nastopal proti nje- inu. Revizorji, ue predsednik ue uobeua stranka mi ui nikdar ničesar povedal. Mvala Boviu, me obto/.nica ue dol/.i. da bi bil komplie Rosinow Ničesar torej in skuiMievra med iiania. Komplie pa tudi nisem bil, on je delal sam in je tudi sam odviovoren. Sedai pa moraiu se inne- dati. da sem opravlial tudi dela. ki niso spadala v moi delokrog: ker ui bilo na okr. u'l. sploli ut^-.enevra. ki bi zual pra- vilno sloveusko pisati. sem seuitertia moral pomauati. Tn^im ua nevraste- niii. Nisem hotel morda dokazati. ko sem /alueval, naj se konstatira mo'a bolezen. da sem nerazsoden. Nevraste- uičen pa setn. ker sem iniol poluo djl:i. l^o^ina pripozuava vse falzifikate. .la/ ni^Mii videl tekom svoicga slu/bovauia niti enetra falzifikata. Ce bi bil \id:l svoi rodiiis na kaki pobotniei. bi bil koj prisel ua to. da ie falzifieirano tuoio ime. ker ie bilo slabo ponarejeno. \ 1^ letili uisem opa/il niti euevja slueaja fal- zificiranja. Name ni dvoma. Samo proti koneu zaradi _cm v naglici podpisal tudi neopra- vieeno nakaznico. Ni res. da ui izmak- ui! tudi kakega zneska. ki ie bil s prist- uo pisavo nakazan in nakaznica s pri- stnim podpisom podrisana. RoMifa ve ie vedno izkazoval. Nikdar nisem imel povoda dvomiti o niey;ovi posteuosti. Cn sam pripozuava, da ic sel denar skozi njegr-ve roke torei ie krivda od moie strain odvalicna. Tipičen slučaj pri "Montii''. \" 13 letib sem znesel več kot 1 milion na -Mont ¦, v katereni I1.1 izmakuil 2nnn K. () Rosinovem zivlje- nju nisem ničesar pozitivne^a izvedcl. Reklo se mi je. da preveč -iflottu- ži\ i, toda škodovati niu nisem hotel. Rekel ie. da mu denar nošilja mati, sestra, po- tern je baie enkrat zena podcdovala. O nieiiovi poštcnosti nisem imel vzroka d\"('iniu. Kr }v 1 ilo torei za ncsti ir.i "M(.nt'<2n.ni!i),se je slučajno ta iioselta- krat Rosini poveril. Stanie deuarja pri okr. š. svetu se je vedno konštatiralo ps) revizcrj'h pomnoženey;a okr. š. sve- ta in sieer potom sumarnih izkazov. Dolžnost rcvizoriev ie bil:i. da so za- btevali dokazila. Ce ni bilo pereipiien- to\e pobotnice.se jo je moralo narcditi. da se izkažc opravičenost izplaeila, če tell pohotnic sedai ni. mi ie to HL-raziun- l.iivo. Če je toliko in toliko iziiinilo, je izginilo še marsikaj druge^a. Najbolusi dokaz zame pa je moja preteklost. Se en tipieen slueaj: kanalska davkarija ni dobilu 2000 K. Preiskovalni sodnik ]e zahteval naj mu tolmaCim t(j stvar. Ta- Krat mi ie naiilotiia padlo v ^lavo, da mora bit: dokazilo nadomcŠčeuo s sta- rim reeepisom. Zato ie sum padel na- me. I-ozneje se je pod mojim nasledni- k(;m ravno tako delalo. Rosina nejiira, da bi mu bil dal 100(1 K za Rihenberk. \' aktih je avizo za davkarijo, naj sprej- me denar. Ce sem izročil aviso sem Jiotovo izroeil tudi denar. Zanikava tu- di, da bi mu bil dal za kaualsko davka- rijo polni ziiLvsek 4öi!ii K, anipak da ie dobil 500 K rnanj. On je i.el zncsck pre- jel. Ne spominjain se pa, kje sem mu W.\ dal. Veeje zneske, ki sem jili preje- mal, sem nesel tudi domov. ker so biii tain najbolj varni. Ka^e nisem imel. Sopro^i sem vedno rekel: »To jc tuj denar: pazi, da kaj ne iz^inc!" (iotovo pa ie. da sem izroeil 4500 K za Kanal, kje se pa ne spoininjarn. Za me /ncsek sicer ni merodajen. Clovek, ki dr>;.i n:i svojo cast, ne bo ^ledal, kaj si vzel. Cast je iz^ubljena, če si vzel 200 K ali 170.000. (iospodje porottiiki iaz vas po- znam kot razsodne moze in mislini, da boste pravieno razsodili o teiu kar bo- ste slišali. Prcds. vpraša obtoženea, ali je imel razun didatktieno - |)eclaj(o^ieniii clolžnosti tudi ui)ravieenost podpisavat.i spisc, ki se tieeio denarnc^a poslovania pri okrajnem šolskein svetu. Obt.: 'Jpravieen sem bil podpisu- vati. Ko sem prevzel službo okrajnejja š. nadzornika, se mi niso akti prcdali. Reklo sc mi je: »Fahren sic fort!« Ka- dan v (iorico, da me zaprisczejo. K(Y- ' niai sem bil par niiiuii \ uradu, že sv) mi prinesli kup aktov in uakazuic v nodpis. .la/ sem se teiiui cudil, kajti v Kopru, kjcr sem bil poprej, okr. š. uadz. nisem imel tcua opravila. Opraviceu sem bil torei uaka/ati denar strankam ter tudi deuar prejcniati / uradno po- botuico. Pr. \ se iiikriminirane nakazuice so pisnue in podpisane od vas. C). Mislini, da so sami taki slučaji. Fr. Te uakazniee ste pac uapravili ua podlayu spisov? (). Rosina je rekel, tu ie treba 400 K. ^. nadzoruik naka/.iie! On mi je na- rekoval posiovno številko, zuesok in iaz sem pisal. Pr. \'sc to bi moral jiae Rosiua iz- poluiti in vain predložiti \' podpis. Ali bi ue bilo bolj enostavno. O. Pozneje je nakazuice delonia (Mi spDpolnjeval, deloma jaz. Ne vein pa, kaj bi bilo bolj euostavuo. 1 . \ saka tiakaznica je imela ste- vilko. To ste morali ic preračuniii obtožen- čevi prejemki. Obto/.uii'c trdi, da jc ua leto prcic- mal po\|ircčiio 7ooo K. Tcmu or-orcka predsednik z niznhni cdvrovori. ki jib ic dolilo sodišče na tozadevnc iufonua- cije nri raznih d:ivC:uili uradih. Obto/.c- nee navaja prejemke raznih domisij itd. I^r. Kdo izplačujc koniisijc? (). Okr. sol. svet. Pr. Tuk. davkarija je od^ovorila ua tozadcvno vprašaujc, da ste prcjeli od l.-li». \*W M.-7. 1912 2.799 K 77 v. O. To ne od^ovarja rcsnici. Na taka poroeila nc dam nie. Na vs.ak uačin mora biti vuč. lii bil laliko imel umotfo vee, ¦{ uis.cin nikak '•Kommissionsrei- tcr«. Na vsak načiu sem imel vsaj 100 K nieseeuo. od koiuisij. F'ri 5 obrtniji šo- iah ste sc vr.sili po 2 seii na leto. Ce sc zaračuni vsaka komisija* povprcčno 20 K, pride 200 K na leto . Pr. Torei koliko ste dobivali pov- preeno letno? O. Fovprečuo 7000 K. Začetka r.ooo MOO K. F'otcm sem imel takse za izprašcvalnc koniisije 150 K na leto. Pr. 70 K ua mesec ste plačcvali za svojo beer olio leto, ko je bila v Pragi. F'reiskovalncinu soduiku ste rekli da 120 K. O. l>a. Ni bil inoj nanicn, da se hči izobrazi. Rtkli m> mi. da bi bilo škoda, ako bi se ue pertekujonirala. Pr. V (Iruzini ste skromuo ziveli, kakor pravite. \ aši žcni ste dajali .'Of! 400 K ua nicscc. O. Da. Pr. S teni je morala za vse skrbeti. .- 0. Nc. Za vec rcei sem tudi jaz po- šeb.e. . Freds, čita lUito razue račiinc raz- nill jcoriskili tvrdk, pri katerili sc jc ob- tozeucc |)oslužcval. Tu fi^urira j^oriško vinarsko dnistvo z zneskom 1024 K za 1. 1011. stavbo'?" I/'1"; lt" '/;''"1! lli^'/'J ^(ln in k-- (). Hiso sem zidal 1. 1905. Zidal jo je arhitckt Rossi za okro^lo 20.000 K. Stroskc scui kril s liipotcko 9000 |\% oce mi ic podaril 7000 K. ostali /ucsck sciu si prilirauil. Pr. Ravno v letu I9O5. ko ste zidali hišo, je /azuaiuovauih \ obto/.nici uai- vec slucajcv neicdnosti. S tern sc hočc namrcc spraviti v zve/.o \aso obto/.bo /. z.ii'radbo hisc. (). I c.i'oluouia ucosnovano. Fr. I lisa je v|)isana na hue /cue? O. Pa, in sicer zato, da bi imela ze- na svoj stalui dom, ako bi jaz uiurl, kar sc laliko z.tfodi. » |)rž. pravdnik: Peuar, ki ste Jia preicli od oecta ste dali Rossiju? Kdaj? (). Nc vein. Pr/. p. Rossi pra\ i, da jc dobil L 19IKS K M)W. I. 1011» |)a osialih 4000. Ali jc to denar. ki ste v.a dobili od očc- ta? Kje ste v^a dobili:' O. Ali pri njcui doina, ali pa mi jc pisal priti na .Icscnicc, kamor je tudi i-iiscl I. ions in mi izroeil 4000 K. Pr/. |). Kako ste prisli v .Icscnicc. 7. železnico? O. Pa. Pr/.. vv. Takrat pa sc ui bilo /elcz- uicc. (Tu uastanc huda tišina \ dvora- ni.) IT/., p. To jc moiiicut, o katcrein. ua.i si naiM'avijo y;^. porotuiki sami svoj kouieutar. Sicer pa se je tfovoiilo, da posiljatc vi denar domov in ue uaspro- tuo. O. Sc oyiblje vprašauju. Prž. p. l\. 1012 ste tckom (> inesc- • 'cv porabili 700 K /a \'ino. Ali ui to iM'evce? O. Tu so tudi zastauki vines. Prcds. Tu ni zastankov. I !r/. p. \cč kot ion | vina ua uie- sec! To ic l^rcxcc za skromuo /ivlic- u.ic! !). Cc sj iiomisli. da štejc družina. S oseb, nc. Pr/.. p. l:ustiino lo. «ilavna rcč ic ta. da vse iukriinuiiraue naka/uicc so- spisane in podpisane <-d vas. Kier so stranke rcduo dol ivale s\-oi denar vo od Rosine pisaue in podr.isanc, če sc ue moliii!. (). 1 a b.i inoriili di.b.iti tudi uaka/- uicc. kier so stranke dobile. Prž. p. Ali ni ciidno. da ste l\i)'-iiii zaup/.eucein? 0. Nikako. On ic Vil moi undnik in K(,t tak ic bil veiling na motu. 1 mmi- Uei-'a nr/iiiei-JM ^i bi1«: K ¦ ečiem to. da snio iuicli v veeii dru/.bi -lov. Fmv.. v. Ste dajali dopust l^osiui? RcsiiKi ie i'Mel t iV-.m-kc-.: vwU) roko v uiailii in ic \pejkral M'.iuijkal. 0. I Jopirta mu nisem daial. Bil i'-1 veekrar tudi bclaii. Zjutmj se ie vee- krat nitozeval, da ni r-rav /draw Pr/. P .Pa ecrav u«: u: bil rvav čist redmo od preišnic^a vcčcra. ste mu zaui'-'ili? (). Sc liudic ,ki so \secuo zau.^lii- vi. Pr/. p. Ccravno ni bilo tukake^a razmuria med vania. zakaj vas pa ob- dolžin.'-1 O. Nc vein. Mislini. da nc bi bil ta- ko pokvarjen. Saj sc ic ztrodilo tudi pod li'.oiiri! n;r k ''nil-cm mi vra nc obdolžuic. Prž. p. To pa sc ni z^odilo. da h\ vaš naHcdmk spisul rokotnice in jih podpisaval. poteffiiil denar itd.! Prž. p. Vi ste rcfcrirali jrosiiodc okr. s, i-veta? O. Da. Veasili tudi bolj redko. Prž. p. Vain jc znano stanie okr. š sv. Knkšno jc? 0. Zalostno! Pr/. r Scdaj lilačuicjo da\ko|i!a- čcvalci 94'' ua izravnc davkc. F/ve- čcvalci 04'' n-i izra\'iic davke. Izvc- tleuri I'r.Mvijo.. da bo trcba 150''. (). .Iaz sem žc lani vofiral, naj sc stavi 120''. Pr/. r. Vi ste imel tudi dru^e reci za vndit. Kdo ie imel ueiteljski kata- ster? rKa jc tudi v ncrcdu. (). Rozina oziroma Simčič. Prž. p. Vi ste morali vedeti o uči- tcijih vse podatke. Nekatcri bi mora- li bili davno nenziouirani. Stalncua na- mcščcnja niste javili dcž. odboru. Ne- red i;1 bil tudi v iieitel.iskein katastru. O. () tern nc vein muo^o. Za^ovornik dr. Franko. Kdo jc da- iel okr. š. sv. poiasnila? O. Rozina in sicer pri zaprtih vra- tili. Pr. Fr. Kako se jc Rozina iztfo- varial. če ste mu očitali kako ncpravil- nost? Y (). .la/ sem mu očital ujcRovc ne- toenc navedbe Ic kot ponioto in ne kot Jv;KH..m>>r'™k.