PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 100 lir Leto XXX. Št. 119 (8825) TRST, torek, 21. maja 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SKORAJ POLOVICA FRANCOZOV SE JE IZREKLA ZA MITTERRANDA GISCARD D’ESTAING FRANCOSKI PREDSEDNIK MOČNA OKREPITEV DEMOKRATIČNEGA GIBANJA 27. maja umestitev novega predsednika in imenovanje premiera Giscard D’Estaing orisal svoj politični program - Komentarji v Franciji in v svetu poudarjajo uveljavitev levega bloka PARIZ, 20. — Predstavnik neodvisnih republikancev, dosedanji minister za finance Valéry Giscard d'Estaing, ki ga je podpirala vsa francoska desnica, od golistov do velikega kapitala, je dosegel tesno Zmago na predsedniških volitvah. Zbral je nekaj več kot 1 od sto Siasov več kot predstavnik združene levice Francois Mitterrand. Gi- *card je prejel 13 milijonov 398.412 glasov, Mitterrand pa 12.975.625 glasov, se pravi približno 4Ò0 tisoč manj. Očividno so za Giscar- da D'Estainga glasovali golisti, ki so se v prvem krogu izrazili za uradnega predstavnika UDR Cha-bana Delmasa ter desničarji in kva- iunkvisti, ki so pred dvema daljama oddali svoj glas za pred-atavnika desnice Royerja. Prvi komentarji v Franciji ugotavljajo, da Giscard nikakor ne bo imel lahkega življenja, saj bo motal računati z izredno močno opozicijo. Skoraj polovica Francozov *e je izrekla namreč za levega kandidata in s tem izpričala svojo željo po spremembi francoske politike, predvsem notranje politi- ke. Sam Francois Mitterrand je po objavi izida volitev izjavil, da se je ustvaril najobširnejši blok levice v sodobni zgodovini Francije. Levica, je dejal Mitterrand, je izšla iz teh volitev okrepljena in odločena, da vztraja pri svoji obliki. Tajnik KPF Georges Marchais je izjavil, da te volitve ne predstavljajo Giscardovega zmagoslavja temveč njegovo tesno zmago. Večina bo morala odslej računati na zelo močno manjšino, kar ji bo Novi francoski predsednik Valéry Giscard D’Estaing po objavi izida predsedniških volitev pozdravlja svoje pristaše povzročilo dokajšnje preglavice. V Franciji se sprašujejo, kakšna bo vlada, ki jo bo Valéry Giscard D’Estaing sestavil in kateri so ljudje, ki bodo stopili vanjo. Pariški «Figaro» nakazuje več možnosti. Giscard bi utegnil imenovati za ministrskega predsednika Jacquesa Chiraca, kar pa bi po vsej verjetnosti zelo razburilo goliste (Chirac je namreč odrekel podporo uradnemu golističnemu kandidatu Chaba-nu Delmasu in se je takoj odločil za D’Estainga). Poleg njega bi lahko prevzela predsedstvo Guichard ali dosedanji zunanji minister Jo-bert, ki je v zadnjem času postal v Franciji zelo znan. Jobert ima tudi to prednost, da je golist, ne da bi bil član stranke UDR. Desničarski list «L’Aurore» zagotavlja, da ima Giscard D’Estaing seznam ministrov v žepu že od prejšnjega tedna. Poleg imen, ki jih navaja «Figaro», omenja dnevnik tudi dosedanjega ministra za pravosodje Taittingerja, ki naj bi prevzel predsedstvo vlade. Glasilo KP Francije «L’Humani-té» pravi, da je najpomembnejše dejstvo, ki izhaja iz včerajšnjih volitev močna okrepitev levice, zavezništva med demokratičnimi silami, ki odraža željo po spremembi francoske politike. Novi francoski predsednik Giscard D’Estaing je medtem orisal svoje bodoče cilje. V zunanji politiki bo zasledoval cilje, ki jih je nakazal njegov predhodnik Pompidou. Francija bo nadaljevala namreč s politiko sodelovanja z vsemi državami ter bo prispevala k procesu popuščanja napetosti in razorožitve, vključno razorožitev obeh velesil. Kar zadeva politiko EGS si bo Francija prizadevala, da bi ne prihajalo do zunanjih pritiskov. V odnosih z ZDA Evropa ne sme pri-'Stati na načelo predhodnih posvetovanj, čeprav pri tem Giscard D’Estaing ne izključuje možnosti občasnih posvetovanj, kakršna že obstajajo med Francijo in SZ. Na področju notranje politike Giscard zagovarja večjo neodvisnost parlamenta v nekaterih vprašanjih. Omenja tudi potrebo po večji vlogi opozicije, z vodjo katere se bo treba posvetovati pred pomembnimi odločitvami. Kot finančni izvedenec predvideva novi francoski predsednik posvetovanja z evropskimi partnerji o denarnih vprašanjih ter morebitne drugačne rešitve kot je sedanje skupno nihanje nekaterih evropskih valut. Giscard D’Estaing je danes sporočil, da bo imenoval novega predsednika vlade 27. maja, ko bo tudi njegova uradna umestitev.. Komentarji v Italiji in po svetu odražajo v glavnem ugotovitev, da se je levica v Franciji zelo okrepila. Tajnik KPI Berlinguer pravi v svoji izjavi, da je najpomembnejše dejstvo, ki izhaja iz nedeljskih volitev napredek levih in demokratičnih sil, ki so se zbrale okoli Mitterranda. To je tudi komentar socialističnega predstavnika Lezzi-ja, ki pravi, da je borih nekaj .sto tisoč glasov prednosti Giscarda pred Mitterrandom zgovoren dokaz, da je polovica Francozov za spremembo francoske politike. Skoraj 13 milijonov glasov, ki jih je zbral socialistični predstavnik na volitvah, pomenijo tudi velik prispevek vsemu demokratičnemu gibanju v Evropi. Pogled na del velike množice, ki se Je v nedeljo zbrala v Devinu na proslavi kmečkih puntov. Na proslavi, ki sla jo priredili Slovenska prosvetna zveza in Kmečka zveza ob sodelovanju kulturnega krožka Devin - štivan, so odkrili spomenik, posvečen boju za kmečke pravice POMEMBEN KISSINGERJEV DIPLOMATSKI USPEH ŠE KORAK DO SPORAZUMA MED SIRIJO IN IZRAELOM Z umikom Izraelcev iz Kunejlre Sirija dosegla veliko politično zmago TEL AVIV, 20. — Posredna pogajanja med Izraelom in Sirijo za ločitev njunih oboroženih sil na področju Golanskega višavja se bližajo h koncu, čeprav obstaja še vrsta nerešenih vprašanj. Ker pa je ameriškemu zunanjemu ministru Henryju Kissingerju uspelo premostiti najbolj sporno vprašanje, se pravi vprašanje, ki zadeva ozemlje, ki ga hodo Izraelci vrnili Si- lja riji v okviru sporazuma samega, ' “ "" prevladuje tako v sirski, kot v izraelski in ameriški delegaciji do-kajšen optimizem. Izraelski politični krogi že ugibajo o datumu, ko bodo obe strani v Ženevi podpisali sporazum. Nekateri opazovalci menijo celo, da bi do tega lahko prišlo prihodnji teden ter s tem v zvezi omenjajo tudi možnost skorajšnjega obiska ameriškega predsednika Nixona na Bližnjem vzhodu, ki naj bi bil prihodnji mesec, da bi tako slovesno zaključili težavna sirsko - izraelska pogajanja. Kissingerjeva posredovalna misija na Bližnjem vzhodu, za katero so v četrtek in petek mislili, da je popolnoma propadla, se je tako v kratkem razdobju 48 ur spremeni- la v ponoven diplomatski uspeh a-meriškega zunanjega ministra. Zelo težko je reči, kdo je prvi popustil, Izrael ali Sirija. Po vsej verjetnosti sta se obe državi zavedali, da je edina alternativa dolgi vojni uspeh Kissingerjeve misije in sporazum o ločitvi sil. Ugotoviti je treba, da predstavlja sporazum, ki ga bodo po vsej podpisali v kratkem, precejšnji usueli Sirije. Popoln n-mik Izraela iz mesta Kunejtra in iz drugih okoliških vasi, ki so jih Izraelci zasedli že junija 1967, predstavlja pomembno prestižno zmago Sirije, čeprav Izrael ni s strateško-vojaškega vidika utrpel velikih izgub, saj tel-avivska vojska še vedno nadzoruje tri strateške vzpetine zahodno od Kunejtre in nekatere položaje na gori Hermon, ki jih je zasedla oktobra. Treba je tudi dodati, da se je izraelska vlada odrekla nekaterim zahtevam in trditvam, ki so jih njeni predstavniki dali še prejšnji teden. Ameriški državni tajnik Kissinger se je danes zvečer ponovno vrnil iz Damaska, kamor se bo vrnil jutri zjutraj, v Jeruzalem. Z ODKRITJEM SPOMINSKEGA OBELEŽJA IN KULTURNO PRIREDITVIJO V DEVINU Proslava kmett punlov je kil prazaik kmetov aiikova zavesti in niikove želie po enolocsli Govori A. GuŠtifta, devinsko - nabreiinskega župana Legiše, Lucijana Volka, Klavdija Palčiča in poslanca Maria Lizzerà Velika množica M kulturni prireditvi v devinskem pristanu ■lin...M.IM..umili...........mimi................................................■iiiiiiiiiiiu POGUMEN SKLEP GENOVSKEGA PRIZIVNEGA POROTNEGA SODIŠČA ZAČASNA SVOBODA ČLANOM TOLPE «XXII. OKTOBRA » ČE BO ZAGOTOVLJENA OSVOBODITEV SODNIKA SOSSUA Sodišče sklenilo ugoditi zahtevani «rdečih brigad», da bi rešiio življenje ugrabljenega sodnika GENOVA, 20. — Genovsko prizivno porotno sodišče je sklenilo ugoditi zahtevi tako imenovanih «rdečih pri-gad» ter nakloniti začasno svobodo osmim članom zločinske tolpe «XXII. oktober» s pogojem, da «se zagotovi osebna nedotakljivost in osvoboditev dr. Sossija». Sodišče je tudi izdalo pooblastilo, da bi članom tolpe dali potne liste za morebitno izselitev iz države. Sklep je sodišče sprejelo po dolgi razpravi in potem ko se je javni tožilec izrekel proti možnosti začasne svobode. V obrazložitvi svoje razsodbe se genovsko sodišče izrecno sklicuje na «hudo in skorajšnjo nevarnost, ki preti življenju dr. Maria Sossija» ter Ugotavlja, da intenzivne preiskave niso dale doslej nobenih sadov. Sodišče poudarja tudi potrebo po preprečitvi umora genovskega sod-. nika ter potrjuje lastno pristojnost, da izda ukrepe za izpustitev na za-časno svobodo na osnovi obstoječih zakonov. Sossijeva žena Grazia je sprejela vest o sklepu genovskega sodišča z razumljivim zadovoljstvom. «To je krasno! Nisem si pričakovala,» je cdgovorila družinskemu odvetniku, ki jo je obvestil po telefonu. Zahvalila se je vsem, ki so si prizadevali, da bi rešili življenje njenemu možu, po drugi strani pa je tudi ugotovila, da se zadeva še ni končala, kajti dr. Sossi se ni še vrnil domov. In dejansko se zadeva še ni končala. Kot smo omenili, je sodišče za osvoboditev tolpe «XXII. oktobra» postavilo pogoj da se dajo jamstva za Sossijevo izpustitev, šele ko bo genovski javni tožilec prejel ta jam- stva. bo lahko podpisal dekrete za osvoboditev zločincev, ki so še vedno zaprti v raznih italijanskih zaporih. Vprašanje je seveda, v kakšni obliki bode lahko «rdeče brigade» dale zahtevana jamstva in če jih bo javni tožilec smatral za zadostna. Drugo vprašanje pa je uresničitev zahteve ugrabiteljev, po kateri naj bi člane tolpe «XXII. oktobra» preselili z letalom v Alžir, na Kubo ali v Severno Korejo. Pri tem bo imela odločilno besedo vlada, ki doslej ni pokazala velikega razumevanja za zahteve zlo. čincev. RIM, 20. — Več kot dva milijona poljskih delavcev bo jutri in pojutrišnjem stavkalo v okviru sindikalne akcije za obnovo vsedržavne delovne pogodbe. Sindikati poljskih delavcev želijo s stavko opozoriti vlado na težak položaj, ki je nastal v poljedelstvu zaradi nara- Deljene reakcije političnih sil RIM, 20. — Sklep genovskega porotnega prizivnega sodišča je sprožil deljene reakcije med političnimi silami. Bivši predsednik u-stavnega sodišča Branca, sedaj senator neodvisne levice, je izjavil: «Država je zares močna, ko zna brzdati živce. Če mora izbirati med osvoboditvijo enega ali več kriminalcev in gotovo smrtjo nedolžnega človeka, pravična država žrtvuje svojo represivno moč za rešitev človeškega življenja.» Sklep genovskih sodnikov je podprl tudi komunistični senator Terracini, za katerega mora življenje sodnika Sossija imeti prednost pred zahtevanim slepim spoštovanjem zakonskih določb. Dodal je, da so genovski sodniki «pokazali demokratično občutljivost v duhu ustave». Glasilo KPI «l’Unità» bo jutri objavilo komentar, v katerem iz- ščanja cen in na potrebo po učin- i raža razumevanje za skrb sodnikov, koviti politiki za razvoj poljedelstva. I da rešijo človeško življenje, pa tu- di zaskrbljenost zaradi popuščanja pred izsiljevanjem. To je zelo nevarno za državo in za družbo, kajti po tej poti bi vsaka tolpa zločincev lahko skušala preobrniti neko pravično razsodbo. To pa — po mnenju lista — spodbuja tudi tiste prevratniške sile, ki bi hotele uničiti demokracijo v naši državi. «Unità» ugotavlja, da že pet let delujejo v naši državi zločinske tolpe, ki sejejo teror in smrt, da bi uničile demokracijo. Najhujše pri vsej zadevi je prav to, da prejšnje vlade niso znale zatreti tega delovanja, kar kaže na pomanjkanje sposobnosti ali politične volje. Vsi ostali komentarji političnih predstavnikov pa so bili odločno negativni. še najbolj previden je bil demokristjan Piccoli, ki je izrazil svoje «pomisleke glede bodočega razvoja omikane družbe», medtem ko so republikanci, socialdemokra- iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMii'i«""l*","III,,,ln",MII,>............................................................... določiti še nekatere podrobnosti. Da bi rešilo življenje sodniku Valéry Giscard D'Estaing je bil izvoljen za novega francoskega predsednika z izredno majhno prednostjo pred predstavnikom združene levice Mitterrandom. Francoski tisk ugotavlja v svojih komentarjih, da ima novi predsednik zelo težko nalogo pred seboj, saj bo moral računati z izredno močno opozicijo, ker je namreč vsak drugi Francoz volil za opozicijskega kandidata. Novega predsednika bodo umestili 27. maja, i-stega dne bo Giscard tudi ime- » DANES noval novega predsednika vlade. Ameriški zunanji minister Kissinger je dosegel ponoven pomemben diplomatski uspeh, ko je posredoval med Sirijo in I-zraelom in dosegel načelni pristanek obeh vlad na svoje predloge. Sporazum je v glavnih obrisih izdelan, morali pa bodo d- Sossiju, ki je že mesec dni -..lik tako imenovanih «rdečih Urigad», Je genovsko prizivno porotno sodišče sklenilo nakloniti začasno svobodo osmim članom zločinske tolpe «XXII. oktober», toda le s pogojem, da ugrabitelji dajo zadostna jamstva za osebno nedotakljivost in osvoboditev dr. Sossija. Sedaj pričaku jejo odgovor «rdečih brigad» šele nato pa bodo podpisani do kreti za osvoboditev osmih zločincev. ti, liberalci in misovci soglasno govorili o «predaji države pred izsiljevanjem kriminalcev». Še najbolj trdo izjavo je dal socialdemokrat Preti, po katerem je država «zakrivila najbolj strašno napako z neprecenljivimi posledicami». Republikansko glasilo «La voce repubblicana» pa bo jutri objavilo u-vodnik, v katerem pravi, da «z današnjim popuščanjem država nazaduje k prejuridični fazi, v kateri nimajo zakonska jamstva nobene verodostojnosti». Sklep genovskega porotnega prizivnega sodišča je tudi sprožil vrsto poslanskih vprašanj in interpelacij, v katerih se v glavnem poziva vlada, naj povev kaj_ namerava storiti v takem položaju in kakšno je njeno stališče. Naj tu zabeležimo, da je sam Rumor po sestankih, ki jih je imel z notranjim ministrom Tavianijem in s pravosodnim ministrom Zagarijem izjavil novinarjem, da je vlada «že večkrat pojasnila svojo linijo, ki ostane nespremenjena.» V krogih italijanskega sodstva pa so skoraj povsem soglasno podprli sklep o osvoboditvi članov tolpe «XXII. oktobra». Tako so vsi genovski sodniki že včeraj soglasno odobrili izjavo, ki so jo objavili šele danes in v kateri je rečeno, da je «zaščita človeškega življenja prvenstvena naloga demokratične države». Sodniki menijo, da ne kaže govoriti o «prestižu» države, kaj žrtev nekega človeškega živ!’''' nikakor ne pripomore k utrjevanju državnega prestiža. «To manifestacijo smo priredili ne samo z namenom, da — kot po vsem ozemlju, koder so potekali kmečki punti — primerno proslavimo te zgodovinske dogodke, ki dokazujejo upornost in željo naših prednikov po svobodi, ampak hoče biti obenem . tudi praznik za vse kmete, praznik njihove zavesti, njihove želje po enotnosti med seboj in drugimi delovnimi liudmi; priložnost, da ponovno izrazijo svojo zahtevo po priznanju zaslužene vloge soustvarjalcev skupnega socialnega in gospodarskega napredka družbe». V tem duhu, ki ga je na začetku svojega slavnostnega govora ozna čil tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, je zares tudi Dotekala nadelj-ska osrednja proslava kmečkih puntov v Devinu. Ob slovesnem odkritju spomenika na trgu pred devinskim gradom ter ob veličastni kulturni prireditvi je več, stoglava množica še enkrat izpričala svojo globoko navezanost na ideale, ki so oplajali zavest in dejanja našega delovnega človeka in ki ga neustavljivo oplajajo še danes pri njegovi neumorni skrbi za družbeno - gospodarski in kulturni razvoj. Nedeljsko slavje se je začelo že v zgodnjih popoldanskih urah na malem trgu pred devinskim gradom’ kjer se na desni strani ponosno dviga iz zemlje krašk; kamen z napisom «Včeraj in danes za kmečke pravice». Nabrežinska godba na pihala je pod vodstvom kapelnika Stanka Misleja prikorakala pred spomenik ob zvokih koračnice, za njo pa se je okrog spomenika razvrstilo ljudstvo, nakar je predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin spomenik odkril rekoč, «da ga s hvaležnostjo in ponosom poklanjamo našim prednikom, kmetom s Tolminskega, Goriškega in Krasa, id so se leta 1713 dvignili iz ponižanja in združili svoje sile, da zahtevajo svojo pravico». «Zimzelen in kmečke vile, je nadaljeval govornik, so tedaj preplavile Primorsko in dosegle Jadransko morje prav tu v Devinu, da izkričijo srd tlačenih kmetov, ki jih je mučil fevdalni jarem». Potem ko je Guštin poudaril, da so ob tej zavesti primorske kmečke množice črpale upornost in voljo po svobodi, ki sta našli svoj izraz v NOB, je svoj nagovor zaključil z ugotovitvijo, da morajo tudi današnji kmetje, ki so še vedno večkrat zapostavljena delovna kategorija, črpati navdih in moči iz teh slavnih spominov. Devinski dekan Kretič je nato blagoslovi] spomenik. Ob tem je deial. da se vsak narod s ponosom spominja svoje zgodovine in časti nekdanje može, ki so s svojim delom, žrtvami in včasih z lastnim življenjem orali ledino, polagali temelje in ravnali pot pravičnosti, človečanstvu, svobodi in napredku. Ob takšni navezanosti na slavno preteklost, je zaključil dekan, se narod lahko ohrani. Kratko svečanost odkritja spomenika sta zaključila združena moška pevska zbora «Fantje izpod Grmade» ter «Igo Gruden» iz Nabrežine, ki sta pod vodstvom prof. Sergija Radoviča zapela «Zdravico» ter «Kosec koso brusi». Z godbo na čelu je množica nato krenila k devinskemu portiču, kjer se je proslava nadaljevala z govori in s pestrim kultu-nim sporedom. Osrednji del prireditve je odpri tajnik KZ Lucijan Volk, ki je po- zdravil množico ter številne goste, med katerimi poslanca Škerka in Lizzerà, devinsko-nabrežinskega župana cir. Legišo, dr. Dolharja v zastopstvu tržaškega župana, odbornika Kmečke zveze Orla v zastopstvu zgoniškega župana, deželnega svetovalca d". Štoko, druge občinske in pokrajinske svetovalce, predsednika SKGZ Raceta, predsednika Kmetijske zadruge Markoviča v zastopstvu Pokrajinske zveže zadrug, predsednika koprske obalne konference ZKPO Rotarja v zastopstvu ZKPO Slovenije, tajnika CISL Battellinija v zastopstvu sindikalne konfederacije ter predsednika videmske Alleanze Contadini Sim-siga. Napovedovalca Sergej Verč ter Milena Padovan sta najavila nastop tržaške folklorne skupine iz Dijaškega doma v Trstu, ki je zaplesala splet gorenjskih plesov, nakar je pozdravil devinsko-nabrežin-ski župan dr. Legtša. čestital je prirediteljem, Kmečki zvezi. Slo- venski prosvetni zvezi ter kulturnemu krožku Devin-Štivan, za pomembno pobudo tnr se spomnil nekdanjega upora devinskih kmetov. Svoj pozdrav je zaključil z zahtevo, da je treba za tiste, ki obdelujejo zemljo, več narediti, da jih je treba spoštovati, ker so in ostiftiejo nepogrešljivi dejavniki v družbenem razvoju. - Slavnostna govora sta nato imela tajnik KZ Lučijan Volk in predsednik SPZ Kavcij Palčič. Volk je najprej podal daljši oris kmečkih puntov od. prvih vrenj na Koroškem in Gornjem Štajerskem do leta 1713. ko se je upor razširil od tolminskih hribov na Goriško in Kras. Svoj govor je na'da'jeval z ugotovitvijo ,da se borba kmeta za enakopraven položaj v družbi še ni končala «Kot državljan, kot delovni človek, kot, proizvajalec nenadomestljivih dobrin», je dejal Volk, «mora kmet nadaljevati napore, da mu je (Nadaljevanje na 3. strani) V INTERVJUJU «KOMUNISTU> Tito o vzrokih zunanjih pritiskov na Jugoslavijo Imperialističnim krogom ne gre v račun krepitev neuvrščenih držav BEOGRAD, 20. - Predsednik Tito je ravnatelju — odgovornemu uredniku časopisa «Komunista» odgovoril na več vprašanj o razvoju jugoslovanske družbe, o dejavnosti in rezultatih dela Zveze komunistov se uvršča med napredne miroljubne sile na svetu. Toda očitno je, da taka dejavnost Jugoslavije mnogim ni všeč. Zato je bila naša dežela pogost mia objekt raznih priti-skov, ki so se zadnje čase pove- nesti, o lasi netrdnosti ter 'razne druge izmišljotine. Toda,1 je nadaljeval predsednik Jugoslavije, - potrebno je reči. da je v inozemstvu vedno manj tistih, ki nasedajb tem izmišljotinam. Naši delovni ljudje so pokazali, kaj mislijo o' vsem tem.'Naš najboljši odgovor na vse to mora biti tudi v bodoče, kakor je bil vedno doslej, odločnost, da nadaljujemo po poti, po kateri gremo. Enotnost Zveze komunistov, našega delavskega razreda, naših narodov in narodnosti bo ostala še nadalje naša trdna stena; ob katero se bodo razbili vsi poskusi sovražnikov socialistične Jugoslavije. je zaključil predsednik Jugoslavije v intervjuju «Komunistu». in med drugim tudi na vprašanje čaii. širijo se laži o naši neertot-o sedanjem položaju na svetu in položaju Jugoslavije. Tito je dejal, da je mednarodni položaj zelo zapleten, krepijo se sile, ki se borijo za mir in napredek in enakopravno sodelovanje na svetu, socializem se vedno bolj uveljavlja kot svetovni proces. Vlagajo se napori, da se utrdita mir in varnost in da se s pogajanji rešijo pereča mednarodna vprašanja. Istočasno pa se proti tem pozitivnim procesom javljajo zelo močni odpori, ki jih spremljajo pojavi, ki so bili značilni za dobo hladne vojne, kot so ogrožanje neodvisnosti in svobode posameznih držav, vmešavanje v notranje zadeve, rožljanje z orožjem in celo zahteve, ki spravljajo v dvom določene meje. Vse to, po besedah Tita, je velika nevarnost za svetovni mir in otežkoča nadaljnjo rešitev mednarodnih razmer. Imperialistični krogi se ne morejo pomiriti z dejstvom, da se zahteve največjega števila držav in milijonov ljudi na svetu po vzpostavitvi politične in gospodarske enakopravnosti ne morejo več ignorirati. Zato se pojavljajo razni pritiski, predvsem na neuvrščene države. Ti pritiski so se posebno povečali po 4. konferenci neuvrščenih v Alžiru. Danes je očitno, je poudaril Tito, da se nobeno vprašanje širšega pomena ne more ustrezno reševati brez aktivne udeležbe in angažiranja neuvrščenih in držav v razvoju. Jugoslavija, je poudaril Tito, s svojo dosledno načelno zunanjo politiko in s svojim socialističnim samoupravnim razvojem, Pismo sindikalne federacije Rumorju RIM, 20. — V pismu, ki ga je poslala danes ministrskemu predsedniku Rumorju, je federacija CG IL, CISL in UIL predlagala, naj bi bila predvidena srečanja med sindikalnimi predstavniki in posameznimi ministri in na katerih naj bi razpravljali o specifičnih problemih, sklicana čimprej, tako da bi se lahko zaključila pred novim srečanjem med vlado in sindikati, ki bi moralo biti 6. junija. Sindikati prepuščajo ministru za proračun, naj določi datume posameznih srečanj. NAČELNIKI SKUPIN TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA SO SE DOGOVORILI O PROGRAMU SEJ ! PO PRVEM TEDNU Nujna enotna akcija krajevnih ustanov ^gf/j/sse^Tsm za rešitev ladjedelnice «Alto Adriatico » V kratkem razpisani javni dražbi za ureditev Kraškega muzeja in dobavo dvojezičnih smerokazov Včeraj opoldne so se pod predsedstvom župana Spaccinija sestali načelniki skupin tržaškega občinskega sveta, ki so se dogovorili za program dela do julija, ko bo svet prenehal z zasedanji. Občinski svet se bo ponovno sestal v torek, 28. maja, ob 17.30, ko bo na dnevnem redu med drugim tudi resolucija o ladjedelnici «Alto Adriatico». Načelniki skupin so se že včeraj sporazumeli o skupnem načelnem stališču in so podali uradno izjavo, v kateri sprejemajo na znanje prvi korak k pozitivni rešitvi ladjedelnice v okviru nadzorovane uprave. Načelniki skupin so poleg tega izjavili, da je treba čim hitreje finančno urediti položaj podjetja tudi s pomočjo ponovnega finansiranja naročil, in da je treba na vsak način zagotoviti sedanjo raven zaposlitve. Načelniki skupin so končno izrekli priznanje za opravljeno delo sodnemu komisarju, deželi in milj-ski občini, družbi Friulia ter sin dikalnim organizacijam. Poleg te ga so izrazili prepričanje, da bodo vsi krajevni predstavniki nadaljevali z enotno akcijo, da se na najboljši način uredi položaj ladjedelnice, morda tudi s podržav-Ijenjem. Tržaški občinski svet bo torej prihodnji torek ponovno pričel z delom po daljšem presledku zaradi referenduma in raznih političnih dogodkov. Načelniki skupin so se tudi dogovorili za konkreten program sej občinskega sveta do torka, 18. junija, tako da bodo seje prav gotovo po enkrat, dvakrat tedensko. Ni še znano, kdaj se bo sestal pokrajinski svet, ki je na svoji zadnji seji še pred premorom zaradi volilnega premirja odobril več resolucij načelne narave in med njimi tudi ponovil resolucije o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Pokrajinski odbornik za javna dela Volk bo v kratkem razpisal javno dražbo za ureditev Kraškega muzeja, tako da pričakujejo, da bodo dela oddana že ta mesec. Prav tako bo v kratkem razpisana dražba za dostavo dvojezičnih smerokazov, ki jih bo pokrajina postavila na svojih cestah. Sklep o preko sto dvojezičnih smerokazov je pokrajinski odbor sprejel pred dobrim mesecem. O njem ni razpravljal pokrajinski svet, ker po pravilniku to ni bilo potrebno, ker izdatek ni presegel treh milijonov lir. Pač pa je bila potrebna odobritev deželne nadzorne komi- sije, ki je pred dnevi sklep o dvojezičnih napisih odobrila. Dobava napisov se bo nujno nekoliko zavlekla, ker v Trstu ni specializiranega podjetja, ki se ukvarja s takimi stvarmi, vendar odbor-ništvo za javna dela predvideva, da bodo sredi poletja napise dobavili in da jih bo lahko pokrajina tudi postavila. PSI e občinski službi zdravstva na delu Komisija za zdravstvo PSI je ob prisotnosti pokrajinskega tajnika Ghersija, podžupana Giuricina in načelnika skupine v občinskem sve- tu Kervina preučila perspektive službe o zdravstvu na delu tržaške občine. To službo so ustanovili v vidiku ustanovitve zdravstvenega konzorcija in za sedaj skrbi za delavce Italsider ter Arzenala Sv. Marka. Ugotovili pa so. aa prihaja do raznih težav, ker je premalo osebja, tehnične naprave niso zadostne itd., kar so zaposleni že sporočili sindikalnim predstavnikom. Ob zaključku sestanka so pooblastili načelnika skupine Kervina, da ugotovi, kdaj bo župan sklical tehnično komisijo, ki ji je poverjena naloga, da sestavi statut zdravstvenega konzorcija in da se pozanima pri občinskem odboru glede nujnih ukrepov, ki jih je treba v tej zvezi sprejeti. Doslej je gledališče nastopilo v Postojni, Murski Soboti, Ptuju, Mariboru in Ljubljani . Do konca turneje še Črnomelj, Metlika, Zagreb, Karlovac, Ohrid, Skopje, Beograd Krasen sprejem občinstva, nepo- na konferenca, ki jo je vodil rav-zabna doživetja pa še veliko dobre natelj gledališča Benedetič. V vseh volje-to so trije podatki, ki morebiti najbolj zgovorno pričajo o u-speli turneji, ki jo je Stalno slovensko gledališče iz Trsta pričelo po Jugoslaviji prejšnji teden, sklenilo pa jo bo konec tega meseca. Naše gledališče je pričelo svojo letošnjo tradicionalno jugoslovansko turnejo prejšnjo sredo v Postojni, kjer je pred polno dvorano nastopilo s komedijo Eduarda De Filippa «Božič pri Cupiellovih» z Jožkom Lukešem v glavni vlogi ter v Babičevi režiji. Že naslednji dan, v četrtek, so naši gledališčniki nastopili z istim delom v Murski Soboti, v petek v Ptuju, v soboto v Mariboru, v nedeljo pa v Ijubljan-1 ski Drami. Tu je bila tudi tiskov- UIIIIIIIUIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1UUIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII DEŽELNI PRISPEVEK ZA TRŽAŠKO LUKO Dvajset milijard za priprave na skorajšnje odprtje Sueza Drugod v Evropi se že prilagajajo novim potrebam Deželni svet bo v kratkem razpravljal o zakonskem osnutku, s katerim bo deželna uprava dala na razpolago 20 milijard lir (eno milijardo na leto za dobo dvajset let) za kritje obresti na posojila, ki jih bo Neodvisna ustanova za tržaško luko najela za posodobljenje svojih naprav. Uprava luke bo lahko računala na finančno razpoložljivost v višini okoli 15 milijard lir, kar naj bi ji omogočilo, da uredi vsaj nujnejša dela pred ponovnim odprtjem Sueškega prekopa. Posebno nakazilo v razmerju 20 milijard v dvajsetih letih je obljubil deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper na nedavnem posvetu o deželni pristaniški politiki, ki je bil na sedežu pristojnega odborništva v Trstu. To je hkrati največje enkratno nakazilo, zajamčeno v korist tržaškega pristanišča. Deželna uprava namerava s tem posegom nuditi tržaški luki tisto nujno pomoč, ki ji je potrebna za to, da se tudi sama pripravi na razvoj blagovnega prometa, ki ga vsi pričakujejo od -ponovnega-odprtja Sueškega prekopa. Znano je, da se druge evropske luke Intenzivno pripravljajo na ta trenutek, ki bo lahko nastopil že čez nekaj mesecev, tržaško pristanišče pa ne more čakati na ustrezna nakazila iz državnih blagajn, ki bodo _na voljo — če sploh bodo — šele čez daljši čas, medtem ko je treba prilagoditi tehnične naprave brez vsakega odloga, kakor se dela drugod v Evropi. Poleg dvajsetletnega prispevka za delno kritje obresti na bančna posojila bo deželna uprava zagotovila luški ustanovi tudi potrebna jamstva za najetje ustreznih bančnih posojil. Na zasedanju o pristaniški politiki v Furlaniji - Julijski krajini je odbornik za industrijo in trgovino Stopper poudaril, da bo luška ustanova z nakazanimi sredstvi lahko opravila vrsto «nujnih» del, med katera spadajo zlasti u-reditev pomola VII, nabava tehničnih naprav in raznih vozil za pretovarjanje blaga, ureditev enotnega središča za tehnične storitve v okviru novega pristanišča, vrsta izboljševalnih del v stari luki, razširitev Trajanovega nabrežja, ureditev posebnega pristajališča za trajektne ladje in drugega pristajališča za ladje «roli on - roli off» m nekate»* druga dela. Kljub deželnemu nakazilu, ki bo krilo približno 7% obresti na bančna posojila, bo luška ustanova uresničila le del svojih - naložbenih načrtov. Preostala dela naj bi opravili s i prispevki iz državnih blagajn, ne- kaj sredstev pa se bo nateklo v luške blagajne od novih pristaniških taks za vkrcanje in izkrcanje blaga. Danes seja deželnega sveta Danes dopoldne ob 9.30 se bo ponovno sestal deželni svet. V prvem delu seje bo skupščina razpravljala o vrsti vprašanj, ki so jih v zadnjem času vložili svetovalci raznih političnih skupin, nato pa bo razprava prešla na nekatere spremembe, ki naj bi jih po predlogu odbora za pravilnik vnesli v zbirko norm, po katerih se odvija delo deželnega sveta. V drugem delu seje bo skupščina vzela v pretres zakonski osnutek, ki določa dodatna finančna sredstva za telesno in umsko prizadete državljane. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilifniiiiiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiHiiia NADALJUJE SE STAVKA USLUŽBENCEV AVTOBUSNIH PODJETIJ Delavci industrijske cone zahtevajo ureditev prevozov in socialni center Sestanek predstavnikov sindikatov gradbincev na Repentabru Stavka uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij je še vedno v teku. Ta stavka je hudo prizadela predvsem prebivalce drugih pokrajin naše dežele, medtem ko je v tržaški pokrajini stanje precej boljše, saj vzdržujejo večino prog avtobusi občinskih podjetij ACEGAT in ACNA, katerih uslužbenci so stavkali le nekaj ur v znak solidarnosti. O tem in o nekaterih drugih pomembnih vprašanjih je bilo govora tudi na sestanku, ki ga je sklicala na svojem krajevnem sedežu pri Domju sindikalna federacija CGIL -CISL - CCdL/UIL. Uvodno poročilo je podal namestnik glavnega tajnika NCCdL - CGIL Albino Gerii, njegovemu poročilu pa je sledila izčrpna razprava, ob zaključku katere so prisotni sprejeli zaključni dokument. Ta dokument vsebuje tri bistvene točke, ki zadevajo uslužbence podjetij industrijskega področja: okrepitev javnih prevoznih zvez in brezplačna vožnja na progi dom — delovno mesto — dom: izgradnja socialnega centra, ki bi vseboval otroške jasli, menzo, ki bi služila več obratom in supermarket s takimi urniki, da bi lahko v njem nakupovali delavci in delavke iz obratov v industrijski coni; čimprejšnjo u-stanovitev pokrajinskega zdravstvenega konzorcija kot pogoj za popolno preosnovo zdravstva v naši deželi. Na sestanku so govorili tudi o vprašanju ljudskih gradenj v zvezi z zakonom 625 in o brezplačnem šoloobveznem pouku. Ob zaključku so izvolili 24-članski odbor, ki bo koordiniral vse pobude, seveda v soglasju s pokrajinskim sindikalnim vodstvom. Ob koncu tega sindikalnega pregleda naj omenimo še včerajšnji sestanek federacije sindikatov gradbincev na Repentabru. Sestanku so prisostvovali sindikalni predstavniki na posameznih deloviščih. Na včerajšnjem sestanku so sprejeli dokument, v katerem zahtevajo od deželne uprave, da čimprej zagotovi finančna sredstva za rešitev perečega vprašanja ljudskih gradenj in da izdela podroben načrt za javna dela (šole, otroške jasli, bolnišnice in družbene infrastrukture). V svojem dokumentu gradbinci tudi obsojajo podjetje Italcementi. ki že šest mesecev sili delavce k ostremu boiu za novo delovno po-c"'dbo Grozilno pismo porotnemu sodišču «Neokusna, kriminalna šala», tako so preiskovalci označili anonimno pismo, ki so ga naslovili porotnemu sodišču s hudimi grožnjami v zvezi s «petoveljskim procesom». Dodali pa so še «Upajmo, da ne bo drugih podobnih pisem...» Pismo, ki so ga po pošti dostavili v soboto zapisničarskemu uradu tržaškega porotnega sodišča, je podpisano «Rdeče brigade», vendar je bolj verjetno, da ga je napisala umsko neuravr« vešena, obenem pa osamljena oseba, saj poleg številnih slovničnih napak in čudnega izrazoslovja, kar ni tipično za prava pisma «Rdečih brigad», manjka simbol — rdeča peterokraka zvezda. V rumeni ovojnici je bil list papirja, na katerem je bil napisan z rdečim trakom pisalnega stroja tekst, naslovljen na odvetnike, sodnike, policijo in karabinjerje. V dveh vrsticah neznanec grozi s pokolom, če se ne bo kmalu končala «umazana veselica»: «Razstrelil bo sodno palačo, kot se je razstrelil avto pri Petovljah.» Državni pravdnik dr. Santonasta-so je predal pismo načelniku političnega oddelka kvesture dr. Vol-peju, ki je uvedel preiskavo. Tržaški «Rotary club» proslavlja 50-letnico Tržaški «Rotary club» bo od petka do nedelje (od 24. do 26. maja) proslavljal 50. obletnico svoje ustanovitve. • Združenje Italija — ZSSR priredi danes ob 19 30 na svojem sedežu v UL Torrebianca 13 predavanje prof. Enza Mocchiuttija o temi: «Grška arheologija v Sovjetski zvezi». ste, trčil je ob fiat 1300 in se odbil v skalnati usek. Voznik fiata 500, 37-letni uslužbenec Delavskih zadrug Renzo Zuliani iz Ul. Cappello 7/1, je na mestu umrl, ker se mu je kos pločevine tako globoko zasadil v prša, da mu je predrl srce. V avtu nesrečnega Zulianija so se peljale tudi žena, 33-letna Silvia Fonda, ter hčerki, 8-letna Roberta in 6-letna Sandra. Pri trčenju so se vse tri lažje poškodovale. V bolnišnici so jim obvezali reme in jih odslovili. Ranjena sta tudi voznik in potnik fiata 1300, brazilska državljana Carlos Alberto Moreira in Roberto de Carvalaho, oba stara 24 let. Oba Brazilca, ki sta telefonska tehnika, začasno živita v Miljah. Prvi se je samo potolkel in se bo moral zdraviti 10 dni, drugi Konferenca o Evropski gospodarski skupnosti V glavni dvorani trgovinske zbornice je bila včeraj šesta konferenca v seriji razprav, posvečenih Evropski gospodarski skupnosti. Na konferenci, ki sta jo organizirala deželna uprava in Urad za Italijo pri komisiji za evropske skupnosti, je predstavnik glavnega ravnateljstva za vprašanja konkurence v Evropi dr. Messina razvil temo o «politiki konkurence s posebnim poudarkom na razne oblike pomoči». • Odborništvo za urbanistiko in pro. met tržaške občinske uprave sporoča, da je zaprta za promet Ul. Trissino od hišne št. 4 do Ul. Istria, «PRO NATURA CARSICA» Prihodnji četrtek skupen ogled kraških zanimivosti Tržaška organizacija «Pro natura carsica» bo priredila prihodnji četrtek 23. maja (vnebohod) skupen izlet na Kras. Odhod bo ob 8. uri s Trga Hortis, izlet pa se bo odvijal mimo Cola, Briščkov in Vi-žovelj s povratkom v Trst približno ob 14. uri. Dr. F. Legnani bo med potjo pojasnjeval geološke, pa-leontološke in paletnološke zanimivosti Krasa. Na izlet se lahko prijavijo člani in prijatelji organizacije, in sicer najkasneje do 21. maja. Prijava je možna tudi po telefonu (štev. 62534) od 8.30 do 12.30. Vsak izletnik plača 1.500 lir za vožnjo. Organizatorji priporočajo, naj se udeleženci oblečejo športno. Kot priprava na četrtkov ogled bo drevi ob 19. uri dr. Franco Se-gnani predaval v konferenčni dvorani naravoslovnega muzeja v Ul. Ciamician 2 o «Tržaškem krasu v teh krajih je SSG nastopilo z De Filippovim «Božičem». Komedijo neapeljskega dramatika, igralca in režiserja bodo v Sloveniji ta teden ponovili še dvakrat:, drevi v Črnomlju, jutri pa v Metliki. V ponedeljek, 20. maja, pa so si obiskovalci Mestnega gledališča ljubljanskega lahko ogledali Asturiasov «Torotumbo», prav tako v produkciji našega gledališča. Jugoslovanska turneja Stalnega slovenskega gledališča se bo nadaljevala v četrtek v dvorani gledališča «Komedija» v Zagrebu, v petek, 24. maja, v Karlovcu, v nedeljo, 26. maja, v Ohridu, v ponedeljek, 27. maja, v Makedonskem narodnem teatru v Skopju, v sredo, 29. maja, v Jugoslovanskem dramskem pozorištu v Beogradu ter v četrtek, 30. maja, v Teatru Bojana Stupica, prav tako v Beogradu. V tem gledališču bodo uprizorili «Torotumba», v vseh ostalih pa De Filippovo komedijo «Božič pri Cupiellovih». Izlet na Dunaj Naše čitatelje obveščamo, da so bili včeraj dopokine oddani vsi razpoložljivi prostori za napovedani izlet na vrtnarsko in cvetličarsko razstavo na Dunaj. Ne samo to: oddani so bili tudi vsi prostori za izlet, ki bo v dneh 5., 6. in 7. julija. Povedati moramo, da nismo pričakovali tako velikega odziva, saj je bil izlet namenjen izključno tistim čitateljem, ki niso bili v Španiji. Zato je bilo naše presenečenje toliko večje, ko smo včeraj zjutraj ob 8. uri našli vrsto čita-teljev pred upravo našega dnevnika, vrsto, ki se je potem vse bolj večala. Marsikdo je prijavil tudi po deset oseb, tako da je bilo ob 10.30 vpisovanje zaključeno. Uro in pol kasneje je bilo zaključeno tudi vpisovanje za izlet, ki smo ga na hitro organizirali za teden dni kasneje. Zaradi še vedno velikega povpraševanja in zanimanja za izlet (v rezervi imamo že skoraj 40 i-men naših čitateljev) bomo za 5., 6. in 7. julij skušali dobiti avtobus še za 50 oseb in za kakšen drugi datum še en avtobus. Toda to je vse stvar organizacije, zaradi česar bomo o tem naše čitatelje obvestili v eni prihodnjih številk našega dnevnika. Vsekakor bodo imeli še vedno prednost tisti, ki so že vpisani ,,p£., rezervni/)i?h in upamo, da bomo lahko ugodili tudi ostalim. Uredništvo Razstave V galeriji «C. Sofianopulo» (Trg Papa Giovanni) so odprli razstavo slik umetnika F. Berninija in glasbil, ki jih je izdelal G. Papaleo. Razstavo organizira deželni sindikat za umetnosti CCdL—UIL. Odprta bo do 29. maja (ob delavnikih od 18. do 20.30 in ob praznikih od 11. do 13. ure). V palači Costanzi so odprli razstavo slik dijakov tržaške mednarodne šole. V razstavišču Sala Civica delle Esposizioni» v Gradišču so odprli razstavo svojih novejših del trije tržaški likovniki in sicer kipar Villi-bossi ter slikarja Bressanutti in Duiz. V galeriji «La Lanterna» v Ul., sv. Nikolaja 6 je odprl razstavo svojih del slovenski likovnik Jože Spacal, ki se bo predstavil z mozaiki in grafikami iz najnovejših časov. Včeraj-danes Danes, TOREK, 21. maja IVON Sonce vzide ob 4.28 in zatone ob 19.35 — Dolžina dneva 15.07 — Luna vzide ob 3.51 in zatone ob 19.30. Jutri, SREDA, 22. maja MILAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.4 stopinje, najnižja 16,2, ob 19. uri 22.5 stopinje, zračni pritisk 1016,7 mb, stanoviten, brezvetrje, vlaga 43-odstotna, nebo 7 desetink pooblače-no, morje mimo, temperatura morja 19,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 19. in 20. maja 1974 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 24 oseb. UMRLI SO: 76-letni Edoardo Ma-gris, 79-letni Carlo Colombin, 79-let-ni Domenico di Bartolo, 72-letna A-melia Ukmar vd. Canton, 67-letni Luigi Romanatti, 66-letna Lidia Co risek Slama, 87-letna Giuseppina Manna vd. Varglien, 78-letni Romeo Marcelin, 78-letni Giuseppe Casseler, 46-letni Giuseppe Žele, 54-letni Danilo Grilli, 71-letni Antonio Marega, 77-letna Valeria Vaniglio vd. Cerno-gi, 85-letni Raimondo de Brumatti, 73-letna Virginia Zachei vd. Bona via, 76-letna Aurelia Stefani vd. Vendramin, 73-letni Mario Sodomaco, 71-letni Egidio Zotti, 74-letni Štefan Gruden, 73-letni Domenico Fonda, 81-let-na Anna Maria Cerebizza vd. Sfe-cich, 60-letni Giuseppe Sodnik, 85-letni Ferruccio Patrizio in dva meseca star Lorenzo Zencher. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14 — Manzoni, Trg Sennino 4 — INAM, Al Cedro, Oberdankov trg 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Angelo d'Oro. Goldonijev trg 8 — Cipolla. Ul. Belpoggio 4 — Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44. LEKARNE V» OKOLICI peljunec (tel 228-124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141) t Božje polje -Zgonik (tel 225-59BÌ'r 'Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Zavije (tel. 213-137); Milje (tel. 271 124) STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE Aleksander Nikolajevič Ostrovski VOLKOVI IN OVCE Komedija v petih dejanjih Prevod: MILAN JESIH Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: FRANCE LAMPRET Lektor: MIRKO MAHNIČ Režija: IGOR PRETNAR V petek, 24. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A — premierski in RED G V soboto, 25. t.m., ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobota po premieri, RED D — mladinski v sredo in RED E — mladinski v četrtek V nedeljo, 26. t.m., ob 16. uri A-BONMA RED C — prva nedelja po premieri in ABONMA RED F — okoliški V ponedeljek, 27. t.m., ob 16. uri ABONMA RED H in RED I V torek, 28. t.m., ob 16. uri A-BONMA RED J in RED K Gledališča Glasbena matica - Trst Mala dvorana kulturnega doma v Trstu Jutri, 22. maja 1974, ob 20. uri III. ZAKLJUČNA AKADEMIJA GLASBENE ŠOLE Klavir, violina, violončelo, klarinet, trobenta, Trio za kljunasto flavto, flavto in violončelo, klavirski trio. VLJUDNO VABLJENI! VSTOP PROST Kino STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Danes, 21. t.m., ob 20. uri gostuje v Črnomlju, jutri, 22. t.m., ob 20. uri v Metliki; v četrtek, 23. t.m., ob 20.00 v Zagrebu; v nedeljo, 26. t.m., ob 20. uri v Ohridu; v ponedeljek, 27. t.m., ob 20. uri v Skopju in v sredo, 29. t.m., ob 20. uri v Beogradu s predstavo Eduarda De Filippa «Božič pri Cuppiellovih». V četrtek, 30. t.m., ob 20. uri v Beogradu s predstavo M. A. As-turiasa «Torotumbo». SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu: Igor Torkar «POŽAR», igra v dveh delih. Ponovitve: V četrtek, 23. maja ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah; V nedeljo, 26. maja, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu; V torek, 28. maja, ob 17. uri v gledališču v Kopru za industrijsko in ekonomsko šolo, gimnazijo ter izven. Zadnja predstava v sezoni 1973-74. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20.30 ponovitev Ibsenove drame «Nora». Koncerti KONCERTNA SEZONA V GLEDALIŠČU VERDI Pri gledališki blagajni so na razpolago vstopnice za glasbeni recital pianista C. Eschebacha, ki bo drevi, v torek, ob 21. uri (red B). Spored obsega Beethovnove in Schubertove skladbe. llliiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiliiiiiHiiimMiiiiiiiiiiMiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNmHiiMmiiiiiiiillinnnAHuliiiMi» TOKRAT SO IZPRAZNILI JEKLENO BLAGAJNO Bogat plen drugega vloma v podružnico podjetja Motta Tatovi, ki so se prikradli po barkovljanskem pokopališču, so odnesli 4.500.000 lir Drzni tatovi so «obiskali» urade podružnice podjetja «Motta» v Ul. Boveto 5, vlomili so jekleno blagajno in odnesli skoro 4 milijone in pol lir ter šop čekov. Prejšnji teden so tatovi, verjetno isti, že okradli to podjetje, vendar je bila škoda mnogo manjša, saj so odnesli samo nekaj reklamnih srebrnih kovancev, katerih vrednost je znašala manj kot 100 tisoč lir. Verjetno so opazili blagajno že med prvim podvigom, vendar niso imeli orodja za vlamljanje. V urade so vdrli v soboto ponoči med 2. in 3. uro, ko so sosedje slišali razbijanje, vendar so mislili, da ropot prihaja od velike hladilne naprave. Tatovi so preskočili zid barkovljanskega pokopališča, splezali na grobnico, ki je pod zidom, ki loči pokopališče od stavbe podjetja Motta, s silo odprli vhodna vrata skladišča, preskočili notranji zid in tako prišli do uradov. Jekleno blagajno so «napadli» z boka s krampom, ki so ga pa si je zlomil levo nadlahtnico in bo na zdravljenju poldrugi I kvartarju: vsedline, podnebje in mesec. ’ razvoj človeka». ....................................................................... serija petrolejskih velikank Smrtna nesreča na obalni cesti V nedeljo zvečer se je na obalni cesti pod Križem pripetila smrtna . . , , . , , . prometna nesreča: fiat 500 je ver-1253.000 tonske petrolejske ladje, ki jetno zaradi okvare na zračnici ne j so ga poprej zgradili ob glavnem ™.4nnia zaneslo na levo stran ce-l pomolu in ki je prvi zametek nove V ladjedelnici «Italcantieri» v Tržiču izdelujejo petrolejske velikanke, ki si v zadnjem času sledijo druga drugi kar serijsko. V petek so prepeljali v dok krmni del nove enote v gradnji za družbo Carbo-sider iz Palerma. Druge dele nove ladje tudi že gradijo na kopnem. Tej ladji bo sledilo še devet drugih istega tipa, od katerih je osem že vnaprej prodanih raznim pomorskim družbam v Italiji. Vse ladje nove serije bodo opremljene s po- gonskimi stroji vrste fiat 10610 S, ki jih gradijo v obratu Grandi Motori pri Boljuncu. Na sliki krmni del nove 253.000-tonske ladje. Gre za konstrukcijo težko 6.500 ton, ki meri v dolžini nekaj nad 90 metrov in v kateri bo nameščen pogonski stroj Fiat-GMT. odnesli s pokopališča, so odkrušili kos zidu, nato pa so izvrtali luknjo na strani blagajne, kjer je jeklo manj odporno. Skozi majhno luknjo so vzeli denar ter čeke, niso pa se zmenili za drobiž. Pred odhodom so še pobrali steklenico konjaka, ki so jo odvrgli na pokopališču, po katerem so zbežali, še prej pa so zaklenili vrata uradov. Tatvino je odkril načelnik podružnice, 53-letni Giuseppe Cerello iz Ul. S. Benedetto 16, ki je obvestil policijo. O zadevi vodijo preiskavo agenti letečega oddelka in znanstvene policije. Morilec mlade Argelie premeščen v zapor Včeraj so premestili iz bolnišnice v zapor Pietra Stancicha, morilca mlade dijakinje z Naselja sv. Sergija Argelie Marchesi. Kot je znano, si je Stancich po umoru prerezal žile na zapestjih in vratu ter si zasadil nož v trebuh. V kirurškem oddelku bolnišnice so ga operirali in sedaj je izven nevarnosti. Stancicha so z rešilnim avtom odpeljali v zapor kmalu po 19.30 in so ga takoj premestili v bolniško sobo zaporov, kjer ga bo zdravil dr. Adovasio. Včeraj dopoldne je morilca hčere svpje sestrične zaslišal namestnik državnega pravdnika dr. Corrado Tavella. Čeprav ni hotel zaradi preiskovalne tajnosti posredovati tisku nobene vesti, se je izvedelo, da je Stancich orisal razmerje, ki ga je imel z mladim dekletom, v podrobnosti gnusnega umora pa se ni hotel spustiti. BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA rnsr - UL. F. FILZI 10 'I. 38 101. 30-045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 635,— Funt iterling 1530,— Švicarski frank 218,— Francoski frank 132,25 Nemška marka 258,30 Avstrijski šiling 35,75 Dinar: debeli 41.— drobni 41.— Slovenski klob priredi danes, 21. maja ob 20.30 ' predavanje: Dr. KAREL ŠIŠKOVIČ MEDNARODNA KONFERENCA O MANJŠINAH V TRSTU Na zanimivo predavanje člana pripravljalnega odbora bližnje konference vljudno vabljeni! La Cappella Underground 19.00—21.00 «Brama di vivere», rež. Vincente Minnelli, igrata Kirk Douglas i11 Anthony Quinn. Ariston — I.N.C. 16.00 «La classe dirigente». Igra Peter O'Tole. Nazionale 16.00 «Dudù il maggiolino a tuttogas». Robert Mark in Sai Borghese. Barvm film. Za vsakogar. Excelsior 16.00 «Delitto d'amore». I-grata Giuliano Gemma in Stefania Sandrelli. Barvni film. Grattacielo 16.30 «La profanazione». Barvni film. Igrajo: Jean Sorel, Simonetta Stefanelli in Anita Strindberg. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «Steminali gruppo zero». Barvni film. Eden 16.00—22.15 «Zardoz». Sean Con-nery, Charlotte Rampling. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.00—22.15 «Sutjeska» (La quinta offensiva). Režija Stipe Delič. V glavnih vlogah pa igrajo Richard Burton, Irene Papas, Bert Sotler, Michael Hordem in drugi. Glasba Mikis Teodorakis. Barvni film. Aurora 16.30 «UFO, prendeteli vivi». Barvni film Copitol 16.30 «16 anni». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «E' una sporca faccenda tenente Parker». Igra John Wayne. Barvni film. Impero 16.30 «La polizia sta a guardare». Igra Enrico Maria Salerno. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Massaggiami dolce... massaggiami piano». Barv ni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «H commissario Le-guen e il caso Crissot». Barvni film. Igra Jean Gabin. Ideale 16.00 «La tanaglia cinese». Barvni film. Igra Chiang Ching Ching Chian. Vittorio Veneto 16.00 «Milano trema — La polizia vuole giustizia». Lue Merenda, Richard Conte, Chris A-vram. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 16.00 «... e dopo le uccide». Barvni film. Igrata Rock Hudson in Angie Dickinson. Prepovedano mladini pod 18. letom. Asira 16.30 «Le monache di Sant’Arcangelo». Barvni film. Igrata Anne Heywood in Lue Merenda. Prepovedano mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «H dio serpente». Igrata Nadia Cassini in Beryl Cunninghan. Prepovedano mladini pod 18. letom. PD «Ivan Grbec - Skedenj priredi jutri, 22. maja 1974, ob 20.30 v društvenih prostorih FILMSKI VEČER ki bo prikazal življenje in delo slovenskih tabornikov. VABUENI! Učiteljstvo osnovne šole v Bazovici in zbor staršev vabita k odkritju kipa Primoža Trubarja in na poimenovanje šole po njem, ki bo v nedeljo, 26. maja. ob 17. uri (legalna ura) na šolskem vrtu. Prosveta Slovenska glasbena šola v Trstu prireja zaključno prireditev svojih gojencev v četrtek, 23. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Izleti V četrtek, 23. maja organizira zveza borcev iz Boljunca izlet na Bazo 20. Vnisovanja pri Lavri Kofol v mlekarni v Boljuncu. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 5.30. Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi v nedeljo, 2. junija t.l. celodnevni izlet v Gonars, v Če-čac1 in Beneško Slovenijo. Prijave za zlet bodo sprejemali v društvenih prostorih vsak delavnik od 18. do 19. ure. Razna obvestila Mladinski krožek - Trst, Ul. Ginnastica 72, vabi vse člane na drugi občni zbor, ki bo v prostorih krožka 25. t.m. Prvo sklicanje ob 19. uri, drugo sklicanje ob 20. uri. Sledi družabni večer. Ob prvi obletnici smrti A. Zanini-ja daruje Pina 10.000 lir za Dijaško matico. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, ded, praded, brat in stric ŠTEFAN GRUDEN Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, v torek, ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev. Žalujoči: sinova Štefan in Jože, hčere Ida, Jelčka, Marica, Delci in Karla, snahi, zetje, vnuki, pravnuki, brata, sestri in drugi sorodniki Nabrežina, Trst, Sv. Križ, 21. maja 1974 MENJALNICA vseh tujih valut Dne 19. t.m. je preminil naš dragi FERRUCCIO PATRIZIO Pogreb bo danes, 21. maja. ob 15.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v škednju. Žalostno vest sporočajo: žena Josipina, hčeri Nerina (odsotna) in Mirjani, sinova Ferruccio in Ninetto, brat Umberto, svak Glno z družinami ter drugi sorodniki Trst, 21. maja 1974 Občinsko pogrebno podjetje Proslava taeU puntov je bil praznik kmelov (Nadaljevanje s 1. strani) priznana tista vloga, ki jo zasluži, vloga soustvarjalca napredka in boljšega življenja za vse družbene skupnosti». Potem ko je omenil, da je ostal d1 mi nini n im m m um iiiiiiiiiiiiiiii milili milil mi mniiiiu 11111 iiiiiiiiiui mili m mili iiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V PRIREDBI PD «OTON ŽUPANČIČ» IZ ŠTANDREŽA Na Pilošču konec spomladanskega praznika Velika udeležba najbolje nagradila prizadevanja domačih prosvelarjev Prireditelji štandreškega spomladanskega praznika si brez dvoma niso nadejali tolikšnega uspeha. Predvsem, ker so ta praznik priredili prvič in ker je bila istočasno nedaleč druga podobna poletna prireditev in, končno, ker so ljudje izkoristili lep dan za izlete na plaže. Člani prosvetnega društva «Oton Župančič» so z uspehom lahko nadvse zadovoljni. Praznik se je začel v soboto zvečer. V Štandrež so prišli godbeniki iz Doberdoba, ki so se najprej zbrali na glavnem vaškem trgu, nato so odkorakali na Pilošče, kjer je bil prireditveni prostor. Domačini so ta stari, kmečki vaški trg, lepo okrasili v pristnem, domačem slogu. Izjema so bili seveda avtomobili, ki so se lahko, sicer s težavo «prerivali» po Mihaelovi ulici. Z zelenjem so domačini prekrili tudi neokusno avtobusno čakalnico, ki jo je županstvo postavil^ na Pilošču pred nekaj meseci. Pred njo je bil postavljen majhen oder, kjer so bili člani zabavnega orkestra «Galeb» iz Nove Gorice. Doberdobska godba «Kras» je več kot eno uro igrala razne koračnice. Po njenem nastopu je navzoče pozdravil predsednik društva Stano Pavlin, nato sta o sedanjem političnem položaju in naši ljudsko prosvetni realnosti spregovorila prof. Venko Devetak in tajnik SPZ Marko Wal-tritsch. Sledile so recitacije mladih domačinov. Spretno je napo- vedoval Miloš Tabaj. Sledilo je razdeljevanje partizanskega golaža, nakar je bila prosta zabava. V veži stavbe, kjer bodo uredili prosvetni dom «Andrej Budal», so uredili razstavo slik, ki jih je 17 udeležencev poslalo za 2. nagradno fotografsko tekmovanje. Fotografi so poslali skupno 110 del. V komisiji, ki je dela ocenila, so bili Luigi Cargnel, kot predsednik, ter člani Milenko Pegan, fotograf Mirano Silvestri, časnikarja Ivo Marinčič in Marko Waltritsch ter učitelj Zdenko Vogrič. V nedeljo se je program spomladanskega praznika pričel že v jutranjih urah s tekmovanjem v balinanju. Po zanimivem tekmovanju so prva tri mesta zasedli Petejan-Pellcon, Pavio - Florenin ter Pa-škulin - Tabaj. Istočasno je bila na sedežu prosvetnega društva «Oton Župančič» okrogla miza, pri kateri so sodelovali mladinski predstavniki iz Nove Gorice, Gorice in štandreža. Prisotne je pozdravil predstavnik mladine iz štandreža Djego Marvin, ki je izrazil željo, da bi prišlo v bodoče do pogostejših srečanj. Nato je spregovoril Aldo Rupel, ki je na kratko obrazložil sedanji politični trenutek v državi ter pomen zmage zagovornikov raz-poroke. Rupel se je nato dotaknil vprašanja manjšine ter sodelovanja z matično domovino. V imenu gostov iz Nove Gorice je spregovo- ril član Zveze mladine iz Nove Gorice, ki je prikazal sedanji položaj v Jugoslaviji ter pomen nove ustave, ki so jo pred kratkem sprejeli. Po govorih je sledila diskusija, v katero so posegli številni prisotni. Na dvorišču društva se je medtem odvijal namiznoteniški turnir, ki je v moški konkurenci dal naslednje rezultate: 1. ekipa Doma (Komel, Klanjšček, Plesničar), 2. Gostol A Nova Gorica (Vuk, Jakončič, Rijavec), 3. Gostol B (Pregelj, Krapeč, Serkič), 4. «Oton Župančič» (Turri, Ožbat, Faganel). Ker se v ženski konkurenci niso predstavile tekmovalke iz Nove Gorice ,je prvo mesto, brez borbe, pripadlo predstavnicam Doma (E. Bensa, Mikluš, L. Rožet). V šahovskem tekmovanju je zmagala ekipa iz Nove Gorice, ki je v neposrednem dvoboju premagala Goričane, na tretje mesto so se uvrstili šahisti iz Štandreža. Sklepni del spomladanskega praznika je bil zvečer na Pilošču, kjer so nagradili zmagovalce vseh tekmovanj. Ob tej priložnosti se je predsednik prosvetnega društva «O-ton Župančič», ki je pripravilo to simpatično dvodnevno prireditev, Stano Pavlin, zahvalil vsem tekmovalcem za udeležbo in jih povabil na druge manifestacije, ki bodo v Štandrežu. Praznik se je zaključil ob plesu in veselem razpoloženju. tografom. Delali so to zelo diskretno in nikomur ni padlo na misel, da je bilo v ozračju kaj hudega. Šele kasneje, med odmorom, smo izvedeli za grozilno pismo. Odvetnik Morgera je v drugem delu razprave vprašal dr. Corsija, če vest odgovarja resnici, ta je dejal, da nima stvar zveze s procesom, je pa grožnje dejansko potrdil. Izvedeli smo, da je predsednik tržaškega porotnega sodišča dobil to pismo v soboto, ne vemo če na dom ali v pisarno, da je napisano s pisalnim strojem, da je zelo kratko, sestavljeno le iz nekaj vrst, podpisano «Brigate rosse». V pismu je grožnja, «da bo vse zletelo v zrak». V začetku seje je za besedo zaprosil odvetnik De Luca. Dejal je, da so branilci že prejšnji teden zahtevali zaslišanje švicarskih policijskih funkcionarjev in drugih švi carskih državljanov v zvezi s tr ditvami, da je Resen kupil razstre livo «T 4» v kraju Petrinate pri Chiassu, nekaj kilometrov od državne meje z Italijo. Sodniki so prejšnji torek to zahtevo branilcev zavrnili, odv. Battello pa je šel s sodelavcem v Švico zadnje dni prejšnjega tedna. Govoril je z načelnikom švicarske policije v Chiassu Gualtierom Medicijem, s tamkajšnjim državnim pravdnikom in z drugimi policijskimi funkcionarji. Policijski funkcionar Medici je povedal, da se ni niti pri njem niti pri njegovih podrejenih, nikdar oglasil noben karabinjerski častnik, ter zahteval pojasnila ali pomoč pri domnevnem tihotapstvu z razstrelivom iz Švice v Italijo. Izjavi kapetanov Chirica in Farra, da sta i-mela v Švici stik, čeprav neuradnega, s policijskimi funkcionarji, je dejal odv. De Luca, nista resnični. Prav tako niso resnične vedno po izjavah odv. De Luce trditve, da je v Švici trgovina z razstrelivi prosta (branilec je navedel švicarsko zakonodajo in dejal, da je trgovina z razstrelivom «cheddite» podvržena nadzorstvu švicarske vojske) ali pa da je švicarska pohcija izjavila, da se na švicarskem ozemlju vrši tihotapstvo z razstrelivom «T 4». Odvetnik De Luca je zato spet zahteval zaslišanje švicarskih prič, če je nujno tudi preko Interpola in obeh vlad. Istočasno pa je dejal, da se bo moral odpovedati obrambi, če ga bodo v tej zadevi poklicah kot pričo. Isto je takoj za njim izjavil tudi odv. Battello, za njim pa še odv. Maniacco. Istočasno pa so odvetniki De Luca. Battello. Maniacco in Bernot prijavili «zaradi lažnih izjav» kapetana karabinjerjev An- (Nadaljevanje na 5. strani) Šolske vesti Ravnateljstvo gimnazije in liceja «Primož Trubar» v Gorici sporoča, da bo jutri, 22. maja rodi-teljski sestanek. Ta bo v risalnici učiteljišča, Ul. Croce 3, ob 18. uri. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka u-deležijo. Sindikat slovenske šole — tajništvo Gorica — vabi slovenske šolnike na srečanje, ki bo jutri, 22. maja v gostišču «Hmeljak» v Sovodnjah. V nedeljo občni zbor konzorcija «Collio» Konzorcij briških vin «Collio» bo imel v nedeljo, 26. maja, ob 9. uri ob prvem sklicanju ter ob 10. uri v drugem sklicanju, občni zbor, ki bo na sedežu trgovinsKe zbornice, Ul. Crispi 10. Izleti SHD iz Gorice priredi v nedeljo, 26. maja prvi spomladanski družinski izlet čez Vršič v Kranjsko goro, Jesenice do doma pod Golico. Potovanje z avtobusom. Vpisovanje na sedežu SPD v Gorici, Ul. Malta 2, še danes. ^Kino Carica VERDI 16.30—21.30 «O Calcutta». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 16.30-21.30 «Altrimenti ci arrabbiamo». B. Spencer in T. Hill. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-21.30 Fellini «Otto e mezzo». M. Mastroianni in Claudia Cardinale. VITTORIA 17.00-21.30 «Sì pura come un angelo... resterà vergine?» B. Capell in K. Lieffen. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 16.30-21.30 «... diventarono così i tre superman del West». G. Martin. Barrai film. Tržič AZZURRO 17.30—22.00 «Mussolini ultimo atto». Barvni film. EXCELSIOR 16.00-22.00 «Onora il padre». Barrai film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Mi chiamavano Requiescad... ma si sbagliavano». Barvni film. Nora Corica SOČA «žandar se ženi», francoski barvni film, ob 18. in 20. uri. SVOBODA «Bolnica», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE Prosto. REXCE Prosto. PRVAČINA Prosto. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Elisabeth De Biasi, Teresa Orzan, Elisabetta Mauro, Elisa Morfan, Laura Canah, Giorgia Ko-mavli. SMRTI: 73-letna upokojenka Anna Maria Vais vd. Godeas, 59-letni kmet Carlo Orzan. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72340. ANKETA LJUBLJANSKE «SODOBNOSTI» Slovenci v Italiji 1974 Ljubljanska revija «Sodobnost» je v svoji peti letošnji številki objavila anketo z naslovom «Slovenci v Italiji 1974». Pravzaprav je to že njena tretja letošnja anketa, kajti prvič je «Sodobnost» pripravila podobno anketo leta 1969, drugič 1972. Anketa obsega odgovore skupine vidnejših predstavnikov naše manjšine v Italiji na tri osnovna vprašanja, in sicer: 1. Kako si konkretno zamišljate, da bi lahiko nekateri daljnosežni predlogi, pobude (tu mislimo na znane zakonske osnutke za celotnejšo rešitev vprašanja slovenske narodne manjšine) tudi stvarno zaživeli z ustreznimi pravnimi normami in drugimi ukrepi, ki bi jih sprejeli rimski parlament, deželni svet Furlanije - Julijske krajine in drugi lokalni izvoljeni organi? 2. Kaj storiti in kako zares učinkovito delati, da bi vse slovenske sile (če to tako povprek označimo) od političnih, strokovnih in športnih, čimbolj plodno uskladile svoje napore in našle učinkovit skupen jezik v sedanji novi fazi boja za narodnostno emanci-pačijo in skladen razvoj? 3. Kaj pričakujete in kako boste sodelovali na bližnji mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu in na simpoziju OZN o isti tematiki junija letos na Ohridu? V prihodnjih dneh bomo objavili odgovore vseh vidnih tržaških slovenskih ljudi, ki so v anketi sodelovali. Danes objavljamo odgovore urednika tržaškega tednika «Gospodarstvo» dr. Lojzeta Bercela, ki je na gomja tri vprašanja odgovoril takole: Italijansko parlamentarno predstavništvo dela počasi, od razglasitve zakonov do njihove dejanske uresničitve je dolga pot. Italijanski politiki imajo skoraj instinktiven odpor proti kakršnikoli avtonomiji — toliko bolj narodnopolitični. Zato sem svoj čas v anketi Sodobnosti izrazil pomisleke proti temu, da bi vse svoje sile osredotočili na boj za celotno (globalno) zaščito naše narodnostne skupine v Italiji, pri tem pa zanemarili reševanje posameznih problemov, ki jih sproti prinaša življenje pri nas o-ziroma politika oblasti, zlasti na gospodarskem in kulturnem področju, kakor je n.pr. problem razlaščanja slovenske zemlje. Seveda bi te konkretne zadeve reševali mnogo lažje, ko bi jim z globalno zaščito že postavili pravni okvir. Naše politične skupine so v svojih predlogih na pristojne oblasti in parlament dovolj jasno precizirale zahteve, ki jih je treba izpolniti, da se stvarno zavarujeta obstanek in kulturni razvoj Slovencev v Italiji. Mislim pa, da niso pri tem dovolj upoštevale problema, kako ohraniti in zavarovati življenjski prostor našega naroda. Samo posredno zavarovanje — mislim na priznanje popolne gospodarske e-nakopravnosti, pa tudi priznanje u-porabe slovenskega jezika v javnih ustanovah, ki bi tudi gospodarsko - socialno učinkovala — ne zadostuje Slovencem več, potem ko sta politika nacionalističnih liberalnih vlad v Beneški Sloveniji in fašistična vladavina v Julijski krajini uničili slovensko gospodarstvo — seveda tudi kreditne naložbe — a ni za to naš človek oziroma denarni zadov prejel nikakršne odškodnine. Odkar so naše avtonomne politične organizacije ali vsedržavne stranke predložile svoje zasnove, na katerih naj sloni zakonski o-snutek za globalno zaščito, smo še vedno v prvi razvojni stopnji. Od trenutka, ko bo rimska vlada ali ena izmed večinskih koalicijskih strank resno vzela v pretres izdelavo zakonskega osnutka za globalno zaščito do izglasovanja v parlamentu oziroma uresničevanja zadevnega zakona, bodo pretekla leta. Dokaz za to trditev nam je južnotirolski «paket», zanj je trajal boj 7 let, a ni bil z ustreznimi zakoni še do danes v celoti uresničen, čeprav so imeli južni Tirolci in avstrijska vlada v rokah pred rimsko vlado mednarodni dogovor De Gasperi - Gruber ter je za njimi stal 80-milijonski narod z vso svojo politično in gospodarsko močjo. Jugoslovanska diplomacija se lahko sklicuje na Londonsko spomenico (posebni statut) s splošnimi določili, kakor jih vsebuje tudi listina OZN o človekovih pravicah. Medtem «življenje teče naprej», marsikatera suha veja odpade z našega debla, na to pa seveda računa politika «postopnega» reševanja narodnostnega problema ob Jadranu kakor tudi ob Zilji in Dravi. Naglo se zožuje naš življenjski prostor . . . Imamo še 7 slovenskih županov, v devinsko - nabrežinski občini smo že zgubili večino in slovenski župan je lahko še ostal kot predstavnik Slovenske skupnosti v koaliciji z večinsko italijansko stranko. Tri druge slovenske občine so že v nevarnosti, ker so preblizu Trsta in izpostavljene urbanizaciji, se pravi poitalijančenju. Prebivalstvo Trsta se naglo dopolnjuje z dotokom iz Furlanije in iz južne Italije. Ko bi izgubili še tri občine, bi izgubili svojo etnično sredino. Iluzorno bi bilo misliti na svoj «geto» v mestu, ki ne trpi e-nega slovenskega napisa (razen v slovenskih okoliških vaseh na Krasu, ki pripadajo tržaški občini). V mestu bi nam javno priznana dvojezičnost gotovo podaljšala življenje, toda rešitev je samo v ustavitvi razlaščanja pod katerokoli pretvezo (kakor zlasti za industrijo, javne naprave, mednarodne inštitute, poboljševalnico, športna igrišča itd.) in priznanje dejanske avtonomije občinam, ki se danes ne morejo ubraniti razlaščanju ne naseljevanju tujcev, ker obline v V taliji nimajo avtonomije. V tem pogledu si dežela in država pridržujeta vse pravice ter v sporih z občinskimi upravami vztrajata pri načelu, da ima vsak italijanski državljan oziroma pravna oseba pravico naseliti se in uveljavljati svoje državljanske pravice na vsem državnem ozemlju. Rešitev Slovencev in vsake narodnostne skupine je v avtonomiji. Pri današnji cepitvi Slovencev na tri pokrajine (province — upravne enote s prefektom, odgovornim neposredno notranjemu ministrstvu v Rimu) je prava ozemeljska avtonomija nemogoča. Poleg tega živi skoraj polovica našega prebivalstva v tržaški občini, v mestu z i-talijansko večino. Pri vsem tem bi lahko organizirali tri tudi ozemeljsko dokaj zaokrožene avtonomne enote: tržaško (s Krasom in Dolino), goriško (Sovodnje in Štan-drež, sicer že v goriški občini, in Števerjan) ter beneško (Nadiške doline). Italijanska zakonodaja že pozna pojem «skupnosti». V zadnjem času so namreč tudi v Furlaniji - Julijski krajini ustanovili «gorske skupnosti», tako tudi «predalpsko gorsko skupnost», v kateri imajo beneški Slovenci večino, obstaja tudi «kraška skupnost», te so dejansko vezane na ozemlje. (Pravni status socialno - politične skupnosti je bil menda pred kratkim priznan italijanski organizaciji na Reki in v Kopru). Čeprav upoštevamo, da je slovensko ozemlje raztrgano na tri pokrajine, je problem priznanja avtonomije Slovencem vsaj v obliki takšnih skupnosti (podobnih «gorskim»), ki bi upoštevale prav prisotnost slovenskega naroda, rešljiv. (Tudi južni Tirolci živijo v i-sti deželi z Italijani in v dveh pokrajinah ter imajo samo v bocen-ski pokrajini večino, a v dveh mestih prav te pokrajine — Bocnu in Meranu — so Italijani z doseljevanjem dosegli večino). Možna bi bila tudi povezava slovenskih občin na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji v konzorcije s posebnimi avtonomnimi pravicami. Ne giede na problem avtonomije je pri dobri volji rimske vlade iz vedljivo izenačenje vseh Sloven cev v Italiji glede kulturnih in go spodarskih pravic. Z gledišča de janskih državljanskih pravic, to rej tudi politične in kulturne ena kopravnosti, razlikujemo v Italiji tri vrste Slovencev: tržaške (za varovane v njihovih pravicah tudi z londonsko Spomenico o soglasju iz 1. 1954), goriške (za katere veljajo v glavnem isti šolski zakoni kakor na Tržaškem) ter beneške (brez vsakršne zaščite). Podlaga za takšno izenačenje v pravicah vseh Slovencev je dana že v državni in dežejnj ustavi. Čeprav bi osrednja vlaoa prenesla reševanje narodnostnih problemov na avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino, bi pravice Slovencev ne bile dovolj zavarovane, ker so kljub svoji nepretrgani naseljenosti v tej deželi, u-stanovljeni šele po vojni, v silni manjšini; v deželnem svetu imajo namreč samo dva svetovalca na dobrih šestdeset in zaradi upravne razdelitve ter delitve na več vodilnih okrožjih lahko pošljejo v parlament kvečjemu enega predstavnika, in še to dogovorno z vsedržavno stranko. Po vsem tem je nujno, da se Slovencem zagotovi izvolitev določenega števila poslancev oziroma senatorjev ustrezno s celotnim številom njihovega prebivalstva. (Za Francoze v Dolini Aosta je bilo to že storjeno). n. Organizacijsko pioverne v nasprotno smer. Od tedaj, ko smo spravili skupaj delegacijo za o-bisk pri ministrskem predsedniku Colombu — da se ne bi čutila nobena skupina prizadeto, je bilo poslanih v Rim 11 odposlancev — se oblikujejo čedalje bolj izrazito ločene politične in kulturne organizacije. Politično so delovale že poprej: obe marksistični (komunistična in socialistična, medtem ko se Slovenska levica ne oglaša več), Slovenska skupnost ter Slovenska kulturno - gospodarska zveza z močno razvitimi strokovnimi, kulturno - prosvetnimi in gospodarskimi organizacijami, ki se oslanja tudi na partizanske tradicije. SKGZ nastopa torej tudi politično kot predstavnica Slovencev ter daje narodnoobrambne pobude zlasti prvima dvema vsedržavnima strankama, kolikor so v njih organizirani tudi Slovenci. V nadaljnjem razvoju se utegp' ' i politične skupine o-krog SS zliti v enotno organizacijo s krščansko ideologijo. Kako bi dosegli čimbolj skladno narodno - obrambno delovanje? Predvsem je potrebna že individualna strpnost, potem spoznanje, da vsaka izmed organizacij, v katerih so včlanjeni Slovenci, lahko prispeva k obrambni akciji na svojem področju in po svojih zvezah. Žgoče časopisne polemike skoraj ni več, osebne celo ne. Škoda, da nimajo slovenski časnikarji poleg bolj ali manj uradne stanovske organizacije (skupno z italijanskimi) še svojega kluba. SKGZ ima v programu zbiranje Slovencev ne glede na politično usmerjenost in svetovni nazor, vendar imajo izrazito krščansko usmerjeni Slovenci pomisleke proti njej. Po vsem tem se pogosto ponavlja misel o ustanovitvi krovne skupne organizacije — narodnega sveta. ra. Sem pesimist. Ni to kongres narodnostnih manjšin, še rezultati takšnih kongresov so bili v preteklosti brez učinka, pač pa so bile publikacije, ki jih je n.pr. izdajal pred vojno kongres evropskih manjšin, gotovo koristne. Tudi mi moramo v tej smeri izkoristiti priložnost, ki nam jo daje tržaška konferenca. Sicer imam vtis, da ima oblast konferenco strokovnjakov o narodnostnih manjšinah v Trstu za koncesijo Slovencem, da bi nam lahko kaj drugega odrekle. Težko je reči, kaj se skriva za tem božanjem. (Na konferenco nisem bil povabljen). OZN pomeni glede narodnostnih manjšin v primerjavi z Zvezo narodov, ki je izšla iz prve svetovne vojne, korak nazaj. Statut Zveze narodov ni samo zagotavljal splošne pravice narodnostnim manjšinam, temveč je predvideval tudi postopek za pritožbe teh. OZN daje predstavnikom držav možnost, da iznesejo to vrsto problemov pred Svet za socialne probleme, ne da bi same narodnostne skupine prišle do besede. Listina o človekovih pravicah je samo deklarativne narave. Prizor iz komedije «Volkovi in ovce» Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega, s katero prihaja v goste v Trst ansambel ljubljanske Drame. Premiera bo v petek, v naslednjih štirih dneh pa se bodo zvrstile reprize nllllllllllllllllllllllllllllllll■lllllllllllll^1llll,lIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll,l,lll,,ll,llllllllM,Ill,lll,lll,,l,l,lrllllllll,,I,„lmllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIrllIllnlllllllllllll^llllllml POTAPLJAŠKO ROPARSTVO-DONOSEN POKLIC O lovcih na starine in morske gobe Potopljene antične ladje pri otokih Unija in Vis - Kaj povedo analize lesa dveh starohrvaških ladij v Zagrebu in na Švedskem Ropanje dragocenega blaga bo treba organizirano preprečevati Ni prvič, da teče beseda o tem vprašanju. Načeto je bilo večkrat, obravnavano tudi, zdelo se je, da je do neke mere bilo tudi rešeno. Praksa kaže drugače. Vprašanje se vnovič zastavlja z nezmanjšano ostrino. Kak0 in kdo ga bo rešil, je vprašanje, ki ga je treba enkrat definitivno urediti. Torej, začnimo z ugotovitvijo, da so lopovi povsod, tudi sredi nas. Stopamo proti novemu poletju. obal« Dalmacije, Črnogorskega primorja in druge bodo kmalu polne vrveža domačih in tujih gostov. Pomešani med njimi so lopovi, ki jim je treba stopit; na prste, jim onemogočiti, da bi naprej razvijali zase plodno, dobičkonosno, za družbo pa nadvse škodljivo dejavnost, saj cenijo škodo, ki jo z njo povzročajo, na milijone. Govor-je o vse pogostejših, nedvomno organiziranih tatvinah hidroarheoloških spomenikov in ostalih vzdolž jadranske obale. Vsako poletje se tu domačim «strokovnjakom» pridružuje še pravcata legija tujih prijateljev starin, ki dragoceno blago vlačijo celo iz globin do 40 metrov pod vodno gladino. In ni jim žal truda, saj je ta običajno bogato poplačan. Na evropskih tržiščih so cene za to blago zelo visoke, zlasti za ono, ki ga uvrščamo med inventar gospodinjskih predmetov ali med ladijski inventar, ki pač z ladjo vred ni prispel v določeno luko. Kot rečeno, preplah ni tjavdan. Gre za milijone, a ne samo to, gre za blago, ki ga pogosto sploh ni moč ceniti z denarjem, ker je njegova sice-šnja vrednost še mnogo večja. Kulture in u-metnosti je ne bomo vedno tehtali samo z denarjem! Italijani, Grki in Francozi so že pred časom napovedali tem roparskim «mrhovinarjem» nepopustljiv boj. Ni se torej čuditi, če so se raje umaknili in poiskali druga, manj nevarna lovišča. Našli so jih na jugoslovanski obali. In tudi pomagače. Odlično opremljeni z vsem, kar se tiče potapljanja, so se, kot rečeno, kmalu znašli in med domačini poiskali potrebne zaveznike. Domala v vseh krajih vzdolž Jadrana. Letos sicer nekateri strokovnjaki manijo, da bo manj ropanja, ker bo kontrola okrepljena, obenem pa bodo v vseh večjih in turistično bolj znanih krajih delovale strokovne ekipe arheologov, ki bodo skušale omenjeno podvodno bogastvo rešiti. Pravi Day# n Vrsalovič, višji strokovni sodelavec Republiškega zavoda za zaščito kulturnih spomenikov Hrvaške, da so tujci doslej odnesli ogromne količine blaga preko jugoslovanskih meja, ker niso zakoni dovolj jasni, kazni pa so odločno premile, tako da so v tem pogledu špekulanti lahko delali, kar se jim je ljubilo. Vse to se je dogajalo, ker m bilo ustrezne organizacije. Ustanove, ki so se s tem vprašanjem imele ukvarjati, so delovale nepovezano, posamično in zato s premajhnimi uspehi. Zdaj, se zdi, se bodo združile, da bodo oprema, sredstva in ljudje bolje izkoriščeni v boju proti zadevnim tatvinam in tatovom. Jasno je, Ca nj bila največja škoda toliko v tem, da je blago izginjalo, marveč predvsem, da je izginjalo v tujino. Seveda bi tujci svojih namenov ne mogli tako brezskrbno in uspešno uresničevati, če bi ne imeli, kot smo že rekli, pomagače med domačimi ljudmi. Ti so jim odkrili področja, kjer je na dnu morja ležalo zanje zanimivo blago. Vrhu tega so jim pomagali še pri potapljanju in pri njihovem dvigovanju na morsko površino. Najprej za majhne, potem pa vedno * večje nagrade. Med temi so bili običajno poklicni potapljači, ribiči, čolnarji. Pred vsemi gre o-meniti krapanjske, zlarinske in murterske nabiralce morskih gob in koral, ki so se doslej sistematično ukvarjali s to dejavnostjo, drago prodajajoč nabrano blago tujcem, a tudi domačim ljudem, ki so želeli povečati in obogatiti svoje zbirke z novimi vrednimi predmeti. Ekipe jugoslovanskih strokovnjakov skušajo zdaj najprej ugotoviti mesta še neodkritih nahajališč, nakar po že določenem prioritetnem redu rešujejo, kar se še rešiti da. Med drugim antično ladjo, potopljeno blizu otoka Unije, ki jo je odkril arheolog Marjan Orlič. Ko so ladjo našli, je še bila nedotaknjena, kasneje so že bili vidni znaki nepoklicanih obiskovalcev in je že marsikaj bilo odnešenega. Tudi pri Višu je bila potopljena antična ladja. Nekaj blaga je bilo spravljenega na varno. Največ je na morskem dnu antičnih amfor. Z deli nadaljujejo tudi pri otoku Zlarinu, a tudi v zvezi z raziskovanji starohrvaških ladij v Ninu. V Ninu gre za dve ladji, ki ju je odkril arheolog Zdenko Brusič. S pomočjo analize njunega lesa v Zagrebu in na Švedskem, je bilo ugotovljeno, da sta ladji iz XI. stoletja. To sta edina primerka starohrvaških ladij, ki bo z njuno pomočjo moč ugotoviti, za kakšno pomorsko moč Hrvaške je takrat pravzaprav šlo. Podobne akcije že nekaj časa, z večjim ali manjšim uspehom, potekajo še na več krajih. Lahko bi se razvijale uspešneje, če bi bilo več sredstev na razpolagi, a jih ni. Kdo ve, zakaj jih ni, ko pa je vedno toliko govora o pomenu humanistične kulture za razvoj sodobnega človeka, do skrajnosti ogroženega od razbohotenosti hedonistične in strojno-tehniške kulture. WMAJ SO V BENETKAH ZASEDALI O beneškem bienalu in njegovem bistvu Prireditev naj bi bila čim bolj odprta BENETKE, 20. — Beneški bienale bo nadaljeval po poti, ki jo je ubral pred nekaj leti, je odprt vsem tokovom in bi rad kar se da neodvisen in to tako finančno kot tudi kar zadeva prostore, v katerih bi razvijal svojo dejavnost. Tako nekako bi mogli strniti glavne misli, ki so bile izražene na današnjem zasedanju glavnega odbora bienala ter nekaterih gostov, ki so se vabilu odzvali. Član glavnega odbora italijanski pisatelj Neri Pozza je v svojem uvodu poudaril, da bienale ne bo mogel delati čudežev, ker mu pač prikanjkuje sredstev. Zato bi se mogla najti rešitev v tem, da bi mu dodelili stara skladišča za sol, ki so odslužila že v dobi beneške republike. Ta skladišča bi se dala lepo in primerno urediti in bi bila kot nalašč ne le za občasno razstavo, ki se omejuje le na nekaj mesecev, ko je v Benetkah veliko domačih in predvsem tujih turistov. Prostori bi bili kot nalašč za vrsto zadevnih kulturnih manifestacij. Žal pa se za iste prostore potegujejo tudi drugi, celo zasebniki, ki bi baje radi stara skladišča spremenili v nekakšen kulturni center. Generalni tajnik ustanove Floris Ammannati pa je s svoje strani poudaril dejstvo, da si bienale ne pripravlja morda kakih kratkotrajnih načrtov, pač pa si postavlja temelje za daljšo dobo, kajti «za dosedanjimi «ne» bi morali končno priti na vrsto tudi novi «da», ki naj bi se začeli že z letošnjim letom, z letošnjo zadevno manifestacijo». Nekako v istem smislu bi mogli tolmačiti tudi izvajanja svetovalca Pietra Zam-pettija, ki meni, da beneški bienale ni tu le za to, da bi dajal vzpodbudo, pač pa da sprejema in posreduje vse. kar je dobrega in še posebej novega in dobrega. Kustos Vladimiro Dorigo pa je najprej poudaril blagodejni vpliv «vetra», ki je skozi bienale zavel leta 1968, nato pa dodal, da je bienale pred dvema vprašanjema: namreč pred vprašanjem, kakš- na je njegova vloga v sodobni družbi in kakšno vlogo ima v družbi umetnost. V dolgi razpravi so spregovorili še številni govorniki, med katerimi je bila tudi direktorica beneške umetnostne akademije dr. Bassijeva, nadalje dr. Renato Pa-doan, ki je ponudil sodelovanje in «razpoložljivost» ustanov, ki jih zastopa. Kot je znano, je dr. Renato Padoan direktor beneškega vseučiliščnega gledališča Ca Fo-scari, ki, kot vemo, ima velik pomen v kulturnem življenju tega mesta. Govorili so nadalje predstavniki raznih kulturnih, ustanov Kot je poudaril predsednik u-pravnega odbora bienala Carlo Ripa di Meana pa se bo razprava nadaljevala tudi na prihodnjem zasedanju 3. junija, ko bo po vsej verjetnosti sprejet tudi celoten program, seveda ob spoštovanju pravilnika, ki ga ima ta tako pomembna beneška ustanova. Vsekakor pa mora beneški bienale prebroditi svoje tgžay,e, prekoračiti svoje dosedanje okvire in se «odpreti», kot je rekel predstavnik ARCI, vsem silnicam, ki izhajajo iz baze, z osnov, kajti «to je prva kulturna ustanova, ki so jo demokratične sile v Italiji obnovile» in «njen uspeh je značilen in pomemben za nadaljnji razvoj tudi drugih podobnih ustanov». NA FILMSKIH PLATNIH Richard C. Sarafian: «Lolly-Madomia XXX» Režiserja Richarda C. Sarafiana smo precej cenili v nekaj prejšnjih filmih, predvsem v «Uomo bianco va col tuo dio». «Lolly -Madonna XXX» (ali The Lolly -Madonna War, La terra si tinse di rosso, 1973) pa je pomanjkljiv predvsem zaradi počasne režije. Običajna ameriška zgodba, katere protagonist je nasilje, ponavlja prvine Aldrichevega «Grissom Gang» brez izvirnosti. iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiirfiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 30. C. GALE V. HERCEG Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Niso vsem predstojnikom po volji originalne zamisli njihovih nameščencev. Na vidiku je resnejši družinski spor. BIK (od 21.4. dp 20.5.) Z rešitvijo temeljnih vprašanj si boste še utrdili položaj. Nove priložnosti za vas in družino. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne bodite preveč nestrpni in napadalni. Odpovejte se nekaterim svojim navadam. RAK (od 23.6. do 22.7.) Uspelo vam bo uresničiti nekaj programa. Večerne ure posvetite svojemu opravilu. LEV (od 23.7. do 22.8.) V neki nejasni situaciji ukrepajte po vesti. V čustvenem pogledu vas čaka manjša preizkušnja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite pripravljeni, da se spoprimete s težavami. Otresite se turobnega razpoloženja. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Obstaja vprašanje, ki ga boste spretno rešili. V čustvenem pogledu bo sreča na vaši strani. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 11.) Prehodno nerazumevanje med vami in sodelavcem. S svojo treznostjo boste obvarovali mir. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ni pametno stremeti za nemogočim. Proučite znova neki načrt KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spričo novih razmer skušajte spremeniti program. Ne polagajte pozornosti na zunanji videz. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če je potrebno, da sprejemate nekatere ukrepe, storite to brez o-botavljanja. Čustveno razočaranje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Če se ne boste resno potrudili, ne boste utegnili izkoristiti redke priložnosti. Dobro razpoloženje. 9.30, 12.30 13.30 15.00 17.00 17.15 17.45 18.45 19.15 20.00 20.40 21.50 22.35 18.15 18.45 19.30 20.00 20.30 21.00 21.55 8.15, 17.00 17.50 18.00 18.05 18.20 18.50 18.55 19.15 19.45 20.00 20.35 21.25 22.15 20.00 20.15 20.35 21.05 21.55 TOREK, 21. MAJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.30 Šola Znanstvena antologija: ČLOVEŠKO TELO DNEVNIK do 17.00 šola DNEVNIK Program za najmlajše Program za mladino Poljudna znanost: KRONIKE PLANETA ZEMLJA Nabožna oddaja Danes v parlamentu DNEVNIK UMOR BRATOV ROSSELLI V drugem delu te oddaje bomo sledili neposrednim dogajanjem ob političnem zločinu, ki so ga pripadniki francoske desnice napravili po naročilu italijanske fašistične stranke v juniju 1937. Francoska desničarska organizacija «Cagoule» je v dogovoru z italijansko fašistično stranko pripravila Carlu Ros-selliju zasedo, kajti Rosselli je postajal nevaren, ker je vzbujal svetu vest, ker je dokazoval kako nevaren je fašizem. Naključje je naneslo, da je prav v tistih dneh prišel k bratu in svakinji na obisk v Pariz tudi Carlov brat Nello Rosselli. In ko je Carlo Rosselli v družbi brata Nella odhajal na termalno zdravljenje v Normandijo, so ju francoski fašisti zaklali. U-mor so francoske policijske sile odkrile šele dva dni pozneje. Umor tako uglednih antifašistov in javnih delavcev je vzbudil v Franciji in po vsem svetu veliko ogorčenje. Na pogrebu bratov Rosselli v Parizu se je zbralo nad 200 tisoč ljudi, da bi s tem protestirali proti naraščanju fašistične nevarnosti. Bili smo namreč v dobi španske državljanske vojne, bili smo v dobi, ko je fašizem postajal vedno boli predrzen NOGOMETNA TEKMA TOTTENHAM — FEIJENOORD Prenos v evroviziji iz Londona DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL Poskusna oddaja za gluhoneme: DNEVNIK, NOVE ABECEDE Športne vesti GIRO DTTALIA Pustimo jih živeti: IZ LJUBEZNI DO ORLA Gospa Gina je ornitolog. Njena naloga je pripeti južnoafriškemu črnemu orliču prstan na nogo, ker to služi za proučevanje življenjskih navad teh čudovitih ptic. Zaradi tega je prišla v Drakensburg, kakih 200 km zahodno od Durbansa. Tu ji je ob veliki požrtvovalnosti uspelo prelisičiti orlico in pripeti orliču omenjeni spoznavni obroček. Toda zgodba črnega orliča s tem še ni končana Ob 20. uri DNEVNIK Polpretekla doba: ZAKAJ FRANCIJA? Z današnjim nadaljevanjem se zaključi ciklus dokumentarnih filmov, ki govore o razmerah v Franciji, konkretno o stanju v tej deželi v letih 1938, 1939, 1940, to se pravi prav v tistih letih, ko je po Muenchenskem sporazumu svet tako rekoč drvel v vojno. 29. septembra 1938 sta Hitler in Mussolini sicer ne z kdove kako veliko težavo vsilila Chamberlainu in Daladieru «rešitev» češkoslovaške krize. Praktično sta britanski in francoski premier žrtvovala Češkoslovaško, da bi rešila mir v Evropi. Bilo pa je to skrajno oportunistično dejanje, saj je Hitler Češkoslovaško razkosal že v marcu naslednjega leta, kajti njegovi apetiti se s tem niso mogli utešiti. O tem bosta danes govorila Mendes - France in eden izmed samih faktorjev tedanje dobe Deladier, toda v intervjuju, ki je bil posnet pred kakimi desetimi leti Varietejski program po željah JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.00, 9.35, 10.05, 14.10, 15.35, 16.05 TV šola: Zapojte z nami. Ruščina, Spomini na Tita, Šolska TV: SLOVENSKI KMEČKI UPORI Peli so jih mati moja: LEPA VIDA Risanka Obzornik Lojzka Žerdin: OSTRI RITMI V petih plesnih izpovedih, ki vsebujejo občečloveška doživetja, so prisotna čustva, prežeta s trpljenjem in ostrino: usoda, srečanje dveh v ljubezenskem objemu napoveduje ostrino časa in silo, ki ju razdvaja; mati je čustvo ljubezni in strah pred nasiljem, ki grozi otroku, črna muka je vsebina osamljenosti neizpolnjene ljubezni, dva dela zlomljenega loka pa predstavljata razklanost, oziroma premagovanje časa in zbije v njem Mozaik Marksizem v teoriji in praksi: Razvijanje družbene zavesti in socialistična morala Mozaik kratkega filma Risanka DNEVNIK Pogovor o ... MLADINA V SLO W. S. Reymont: KMETJE Da bi lažje sledili šestemu nadaljevanju, ki pride nocoj na spored, bomo navedli kratko vsebino petega dela, ki je bil na sporedu prejšnji teden: Zima je na deželi kruta doba. Predvsem za revne kmete, ki jih v vasi Lipce ni malo. Revščina vlada tudi v novem domu Antka Boryne. Z ženo se odločita, da prodata kravo, ki ju dejansko redi. Antek hoče zapustiti vas in si poiskati dela drugod. Vendar pa obstane že v vaški krčmi ob steklenici žganja. Nato se odloči, da bo delal v mlinu. Tam pa kmalu pomrači pretep, v katerem do nezavesti premlati mlinarja Matevža, ki se javno baha s svojimi uspehi pri Jagni. Božič se bliža in po domovih pripravljajo svečano božično večerjo DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Risani film DNEVNIK Nenavadne zgodbe: Dekameron 40 VODNJAK SMRTI Pevski zbor iz Postojne TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino; 18.15 U-metnost in prireditve; 18.30 Šola; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna ; ID.35 Slov. razgledi; 22.15 Južnoameriški ritmi. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Zbor in balet; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 15.00 Sodobni film; \6.40 Zborovsko petje; 17.45 Iz našega studia; 18.00 Orkestri; 19.00 Domači popevkarji; 20.00 Glasba ob večeru; 22.00 Na sporedu skladbe Uroša Kreka. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Četrti spored; 13.20 Strnjena komedija; 14.40 Radijska priredba; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 18.20 Plošča za poletje; 19.50 Gluckova opera «Ifigenija na Tavridi»; 22.05 Lahka glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Radijska priredba; 9.50 Pesem za vsakogar, 12.40 Plošča za poletje; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Giro d’Italia; 16.00 Glasbeno-go-vorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.20 Giro d’Italia; 19.55 Plošče. III. PROGRAM 9.30 Strani iz albuma; 10.00 Koncert; 11.40 Komorna glasba; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.30 Glasba skozi čas; 14.30 Simf. koncert; 16.30 Klavirske skladbe; 17.10 Strani iz albuma; 17.25 Enotni razred; 18.05 Skeči; 18.45 Varčevanje; 19.15 Koncert; 21.30 Nova glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30, Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Pri skladatelju Carlu Orffu; 9.35 Zborovske sklad-be; 10.15 V plesnem ritmu; 11.20 Z namj doma in na poti; 12.10 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam... ; 14.10 Izbor skladb za mladino; 14.40 «Na poti s kitaro»; 15.40 Dva rondoja; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 P. Alacon: Poslednja pustolovščina; 17.10 Koncertni o-der; 17.45 Svet tehnike: 18.00 Aktualnosti; 18.15 Z orkestrom Ron Goodwin; 18.30 V torek na svidenje!; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 21.30 Melodije v ritmu; 22.15 Popevke; 23.06 I. Žerjal: Katino nadstropje; 23.15 Nočni koncert. ODGOVOR PREDSEDNIKA FREUMA MACHELA LIZBONI S Portugalci se ne bomo pogajali o naši pravici do samoodločanja Msnhel je poudaril, da bo Frelimo pristal na mirovna pogajanja. Se ko bo portugalska vlada priznala Mozambiku neodvisnost DAR ES SALAAM, 20. — V intervjuju s tanzanijskim vladnim glasilom je predsednik mozambiškega osvobodilnega gibanja Frelimo Sa-mora Machel poudaril, da osvobodilna fronta ne bo nikoli začela pogajanj z Lizbono o pravici mozambiškega prebivalstva do samoodločbe. Odločanje o lastni usodi — je poudaril Machel — je osnovna pravica vsakega ljudstva in zato Frelimo zavrača tovrstna pogajanja s Portugalci. Machel je nadalje poudaril, da edino vprašanje, o katerem lahko razpravlja z Lizbono je načrt, po katerem bi Portugalska priznala njegovi državi neodvisnost. Le če bo Lizbona priznala pravico Mozambika do neodvisnosti je osvobodilna fronta pripravljena stopiti za mizo mirovnih pogajanj. V tej zvezi je Machel še poudaril, da so enote osvobodilne fronte dovolj močne, da zaustavijo protinapad portugalskih čet, podoben tistemu, ki so ga sprožili Američani, ko so sklenili odločilno poseči v vietnamsko vojno. Politični komentatorji v Tanzaniji so tolmačili Machelove izjave kot odgovor Frelima na ponudbe portugalske vlade za premirje in začetek mirovnih pogajanj. V tej zvezi je v petek dopotovala v Tanzanijo delegacija bivših mozambi-ških političnih jetnikov, katerih naloga je bila pobliže seznaniti vo- MARATON P0UUB0VANJA Vse kaže, da so maratoni poljubovanja postali novi ameriški konjiček. Po prvem tekmovanju za «najdaljši» poljub na svetu v Floridi, so pred nedavnim priredili podobna maratona v New York in Detroitu, za konec maja pa pripravljajo v Chicagu «kossoff» (Jinalno tekmovanje). Tekmi v New Yorku in Detroitu sta začeli v soboto, zaključili pa sta se v sredo, kar ni nič nenavadnega, če pomislimo, da so bile ustnice zmagovalcev «zlepljene» kar 100 ur. Izredna «poljubovalca» sta 17-letna detroitska deklica, ki je v 7. mesecu nosečnosti, in njen 18-letni soprog. Maratona in finalno tekmovanje sta priredili radiotelevizijski postaji, ki bosta nagradili končna zmagovalca z 8-dnevni-mi plačanimi počitnicami v Acapulcu. KNJIGE, LEDENIKI IN ŽIVALI Izvedenec za ledenike L. A. Kana jev iz Taškenta je pred časom naročil po pošti v Leningradu knjigo o ledenikih, ki so jo izdali v tem mestu. Po nekaj dneh so mu odgovorili: «Knjige o anatomiji psa, ki ste jo naročili, nimamo na razpolago. Poiskali jo bomo drugod.» Znanstvenik je telefonsko pojasnil, da bi želel knjigo o ledenikih, nekaj dni pozneje pa je dobil po pošti zavoj: odprl ga je in našel knjigo o anatomiji mačke. Znanstvenik je publikacijo vrnil, vprašanje pa je, če mu prihodnjič ne bodo postregli z anatomijo podgane. ditelje Frelima s predlogi lizbonske vlade. Po mnenju tanzanijskih političnih komentatorjev, pa so ti posredni stiki obsojeni na neuspeh. Edina trenutna možna rešitev je po mnenju teh opazovalcev «viet-namizacija» Mozambika, v smislu, da bi ustvarili Lizboni naklonjeno vlado na jugu in začasno revolucionarno vlado pod vodstvom Frelima na severu. Danes je prispel v Mozambik portugalski minister za teritorialno u-sklajevanje Almeida Santos, ki odgovarja za vprašanje kolonij. Santos bo ostal v Mozambiku tri dni, nakar bo odpotoval v Angolo. Po pogovorih s krajevnimi voditelji bo minister imenoval novega guvernerja, preučil pa bo tudi možnost ustanovitve novih upravnih struktur v državi. Po mnenju pohtičnih komentatorjev pa je glavna naloga Santosa rešiti družbeno krizo, ki je izbruhnila v Mozambiku. Nekaj ur pred prihodom portugalskega ministra so gverilci Frelima izvedli vrsto uspešnih vojnih akcij proti portugalski vojski. Namen teh akcij je bil verjetno podčrtati namen osvobodilne fronte, da nadaljuje oboroženi boj dokler ne bo Lizbona priznala državi pravico do neodvisnosti. Volitve v Avstraliji: neznan zmagovalec CAMBERRA, 20. - Kdo je torej zmagal na političnih volitvah v Avstraliji, vladna laburistična stranka ali združena konservativna- - agrarna opozicija? To je vprašanje, s katerim si belijo glave avstralski politiki in komentatorji in na katero-bodo dokončno prejeli odgovor šele po poteku precej dni. Po prvih podatkih je namreč vladna laburistična stranka ohranila večino, toda razlika je tako majhna, da si je moč pričakovati tudi obratno. Zagotovila si je namreč 61 od skupnih 127 mest v poslanski zbornici in 31 od skupnih 60 mest v senatu. Vseh mest pa še niso razdelili, ker avstralski zakon dopušča tudi možnost volitev po pošti. Vseh glasovnic, ki so bile odposlane iz bolj oddaljenih ali osamljenih krajev, otokov in severnih puščav, še niso prešteli. Od teh glasov pa je odvisna porazdelitev odločilnih sedem mest, ki utegnejo, v nekaj dneh, potrditi ali prevrniti vlado. Glede senata je štetje glasov še bolj zapleteno, ker zakon dopušča izredno težak sistem štetja preferenc. Računajo, da bodo izidi volitev v senat objavljeni šele čez mesec dni. PARTIZANSKO SREČANJE V NEDELJO V BORŠTU PRI KOPRU Komanda mesta Koper znatno prispevala k uspehu osvobodilnega boja na Primorskem Obisk bunkerja nekdanje komande ■ Imenovanje obrambne teritorialne enote po padlem komandantu Frenku Japonske reakcije na indijsko bombo TOKIO, 20. — Večja skupina ljudi je demonstrirala v mestu Nagasaki proti nedavnem indijskem jedrskem poskusu. Medtem pa se nadaljuje polemika japonskih strank in časopisov z Indijo. Nekateri ugotavljajo, da je Indija — kljub zaostalosti in lakoti, ki jo tareta — hotela dvigniti svoj prestiž in opozoriti Kitajsko, svojega tradicionalnega severnega sovražnika, istočasno pa ustrahovati svoje sosede, predvsem Pakistance. Drugi spet menijo, da je Indirà Ghandi skušala odvrniti pozornost notranjega javnega mnenja od splošnih stavk in rastočih socialnih problemov, kar pa ne bo — po mnenju japonskih komentatorjev — dvignilo propadlega ugleda njene vlade. Tretji se, končno, sprašujejo, ali bosta velesih, ZDA in SZ, spremenili svoje načrte o Indijskem oceanu po ugotovitvi, da je na tem delu zemeljske oble nova jedrska sila. Umri kardinal Jean Danielou PARIZ, 20. — Tu je v 69. letu starosti nenadoma umrl zaradi srčne kapi kardinal Jean Danielou. Bil je nadškof v Taormini, pri Mesini. Umrl je v stanovanju prijateljev, ki so mu skušali ’ pomagati, ko ga je obšla nenadna slabost, a J Borromeo, je bil na mestu mrtev za-zaman. I radi nastale eksplozije. Policija in Jugoslovanski obrambni minister, armadni general Nikola Ljubičič je odpotoval na uradni obisk v Sovjetsko zvezo. Na beograjskem letališču ga je pozdravil predsednik beograjske skupščine Kovačevič. Ob prihodu v Moskvo ga je sprejel sovjetski obrambni minister maršal Andrej A. Grečko. (Na sliki: odhod iz Beograda) lllllllllllllllllllllIlIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllirtlllHIIIIIIIIIIIIIIU PO EKSPLOZIJI BOMBE, KI JO JE FAŠIST PREVAŽAL NA MOTORJU So karabinjerji v Brescii res prišli do vodstva «centrale za atentate»? Nove aretacije dokazujejo, da je veliko pristašev teroristične centrale v Lombardiji še na svobodi karabinjerji skušajo sedaj ugotoviti, aii je Ferrari nameraval izvesti a. tenta*, v okviru širše teroristične akcije v noči med soo-to in nedeljo. Taka akcija bi, po vsej verjetnosti, dokazala, da fašisiičr.e «centrale», Ki deluje v Lombardiji tudi zadnje aretacije niso ošibile. Domnevajo pa, da je vodstvo «centrale» prešlo v Veneto, skoraj gotovo v Verono. Tu deluje namreč skupina «Anno zero», naslednica razpuščene organizacije «Ordine nuovo». Truplo mladega atentatorja sedaj pregledujejo zdravniki, da bi točno določili način smrti. Na Trgu Mercato, kjer se je mladi fašist razletel, pa je prišlo do incidentov, ko je skupina fašistov hotela položiti na kraj eksplozije šop cvetja. Posegli so prisotni študentje in fašiste nagnali, študentovsko gibanje je pozneje sporočilo, da namerava odslej «stražiti» trg, da bi se provokacije ne ponovile. Glede zadnjih aretaciji D'Amata, Tartaglie in Pedércinija pa se v karabinjerskih krogih širijo govorice, naj bi slednji (predvsem prva dva) bili blizu vodstva «centrale», nekakšni koordinatorji. S tem računajo preiskovalci, da jim bo uspelo pomakniti iiiiiHiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V PODRUŽNICI HIPOTEKARNE BANKE V ŽENEVI MILAN, 20. — Karabinjerji nadaljujejo preiskavo o fašistični «centrali za atentate», ki so jo odkrili pred dnevi, število ljudi za zapahi se je že zvišalo na 21. Zadnii trije so ri2 letni Alfonso D'Amato. 55-!etni Ezio Tartaglia in 25-letni Francesco Pedercini. Bili so jim že dalj časa na sledi, vendar je sklep o njihovi aretaciji dozorel po za fašiste «črni noči» med soboto in nedeljo, ko se je z bombo, ki jo je prevažal na svoji «vespi» razletel mladi fašist Silvio Terrari, nekaj trenutkov pozneje pa je druga skupina fašistov z avtom vrste -«alfa» treščila v zid. Pri tem je izgubil življenje šofer, fli-letni Carlo Vaitorta, drugi pa so zadobili lažje rane. Silvio Ferrari je očitno na svojem motorju prevažal peklenski stroj, ki bi ga po nalogu «centrale» moral odložiti nekje. Domnevajo celo, da je bil namenjen v Milan. Na Trgu Mercato pa je bomba nenadoma eksplodirala, verjetno zalo, ker je dinamit vžgala iskra 'z motorja. Ferrari, ki je svoj čas bil tesno povezan z [drugim znanim 'atentatorjem, Kirnom smer preiskave navzgor, ki organizatorjem, voditeljem in ljudem, ki so fašistični «centrali za atentate» dajali denar. Preiskava o umoru pred univerzo «Bocconi» MILAN, 20. - Odvetniki, ki branijo interese zasebne stranke, v tem primeru družine ubitega študenta Franceschija, so spet posegli in javno opozorili na počasnost sodne preiskave, ki naj bi ugotovila odgovornost za umor študenta med manifestacijo pred univerzo «Bocconi*. Odvetniki sodijo, da je preiskovalni sodnik zelo hladnokrven do krivcev in prizadetih ter da se preiskava vleče v nedogled. Zato ga sprašujejo, zakaj ni še odredil aretacije agenta javne varnosti Galla, za katerega je strokovni izvid pokazal, da je izstrelil svinčenke, zaradi katerih je umrl Franceschi. Obenem sprašujejo, ali namerava preiskovalni sodnik obtožiti zaradi umora tudi druge policijske funkcionarje, ki so tistega dne streljali v množico. Roparji v banki ugrabili ženski Zdravnik kaznilnice Regina Coeli pred sodiščem Dolžijo ga, da je dal privezati na kazenski pograd nekega jetnika RIM, 20. —- Pred rimskim pretor-jem Gabrielejem Germinano se bo moral jutri zagovarjati dr. Marcello della Rovere, odgovoren za sanitetno službo v kaznilnici Regina Coeli. Della Rovere je obtožen zlorabe oblasti, ker je dal privezati jetnika Carli Trivinija na kazenski pograd. Trivinija so premestili nekaj dni pred dogodkom iz Rebbibie v Regino Coeli, ker je v najmodernejši italijanski kaznilnici izbruhnil upor. Med obremenilnimi pričami je tudi poslanec Ruggero Orlando, ki je skupaj s parlamentarno komisijo obiskal kaznilnico in videl Trivinija privezanega k postelji. Lažno obvestilo o bombi na brzcu Trst-Genova VOGHERA (Pavia), 20. — Neznanec je telefoniral policiji, da je na brzcu Trst — Genova bomba. Pri Vogheri so vlak ustavili in ukazali potnikom (bilo jih je nad sto), naj izstopijo. Pozneje so policisti ugotovili, da na vlaku ni bilo nobene bombe. Brzec je nadaljeval svojo pot z enourno zamudo. LOS ANGELES, 20. — Ameriška zvezna policija FBI je formalno obtožila Patricio Hearst, hčerko znanega ameriškega milijarderja, uporabe avtomatskega orožja. Če bi prišlo do spopada, bi ji agenti dali možnost, da se preda, v nasprotnem primeru pa bi proti nji posegli z orožjem. KOPER, 20. — Nedeljsko partizansko srečanje v Borštu pri Kopru bo nedvomno ostalo dolgo v spominu domačinov in udeležencev. Mnogi so se srečali prvič v povojnem obdobju. Spet so se objeli nekdanji borci Komande mesta Koper, pripadniki nekdanjega bataljona italijanskih partizanov «Alma Vivoda» in koprskega mornariškega odreda. Tu smo videli po tridesetih letih mnoge obveščevalce in borce V. bataljona službe državne varnosti, I-strskega odreda, vaške terence, kurirje in sodelavce v narodnoosvobodilnem boju slovenske Istre. Srečanje ni bilo le golo naključje, temveč so njegovi organizatorji želeli poudariti pomen tridesetletnice u-stanovitve prvih oboroženih enot splošnega ljudskega upora na tem področju slovenskih tal. čeprav so v teh dneh slavili koprski občinski praznik tudi kot spomin na mare-žanski upor iz leta 1921. V imenu domačinov, za uvod proslave, se je najprej toplo zahvalil vsem borcem in udeležencem srečanja predsednik krajevne skupnosti Boršt Vlado Kodarin, ki je med drugim rekel, da prav po zaslugah nekdanjih partizanskih borcev beležijo istrske vasi v zadnjem obdobju pomembne uspehe v splošnem razvoju. Nedavno izvoljeni predsednik skupščine občine Koper, Marjo Abram pa je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil prepričanje, da bodo delovni ljudje slovenske Istre znali tudi v prihodnje ceniti skupne napore za obrambo revolucionarnih pridobitev in domovinskih meja. V osrednjem delu proslave je o-krog tisoč zbranim udeležencem govoril tudi nekdanji komisar Komande mesta Koper in sekretar SKOJ za slovensko Istro dr. Ivan Dekleva - Igor. Dejal je, da so se bivši borci enot, ki so operirale v tem delu Primorske, zbrali v partizanskem Borštu zato, da povedo mlajšim generacijam, zakaj je bila pred leti potrebna odločitev formiranju Komande mesta Koper, mornariškega odreda in bataljona «Alma Vivoda». Zgodovinske sklepe iz zasedanja AVNOJ v Jajcu je bilo treba začeti uresničevati. Tukašnji ljudje so to komaj čakali. Njim se je treba ponovno zahvaliti za vso podporo v tistih težkih časih. Brez njihovega sodelovanja in pomoči bi bil nemogoč uspešen boj za osvoboditev teh krajev. Govornik je nato orisal aktivnost političnih organizacij in same Komande mesta Koper, ki ji je načeloval od začetka (17. marca 1944) dokler ni junaško padel (9. februarja 1945) Franc Planinc - Frenk. S široko mobilizacijo je Komanda posredovala drugim enotam NOV o krog 2.500 borcev iz slovenske Istre (glej IV. knjigo Mikuževega pregleda Zgodovine NOB Slovenije). Razen osnovnih nalog mobilizacije in zbiranja sredstev, živil, materialov in vojaškega gradiva, je zaščitna četa Komande (okrog 50 mož), izvajala tudi vojaške akcije s podiranjem komunikacij in napadi na manjše sovražne enote. Komanda je vzdrževala redne zveze s karavlami pod Slavnikom in Snežnikom. Ob zaključku svojega izvajanja je bivši komisar Igor poudaril, da bi bil nedvomno zelo koristen študij teh izkušenj tudi pri realizaciji da- di brata junaškega Frenka, Jožeta Hrispovajle zn DIJAŠKO MATK O! našnje organizacije splošnega ljud skega odpora. Zbrane borce in udeležence proslave v Borštu je nato pozdravil bivši pripadnik italijanskega bataljona «Pino Budicin», Ettore Entelli. Med izvajanjem kulturnega programa združenega zbora pevcev iz Marezig in Dvorov nad Izolo, pod vodstvom Verjanka Babiča, Pri-dvorske godbe in recitatorjev mare-žanske šole, je sprejel predsednik koprske občinske skupščine Marjo Abram raport o sestavu postrojene obalne obmabne teritorialne enote, ki so jo na tem partizanskem srečanju poimenovali po Francu Planincu - Frenku. Končno so nekdanji borci, njihovi svojci, med katerimi smo videli tu- Planinca iz Črnomlja, kakor tudi mnogi udeleženci srečanja, obiskali še bunker nekdanje Komande mesta Koper v žlebu pod sosednjo vasico Hrpeljci. Tu je navzočim, ob kameniti gmoti s spominsko ploščo, ki jo žal že razjeda zob časa, pripovedoval svojo življenjsko epopejo tistega usodnega 9. februarja 1945, edini preživeli, od šestih borcev Komande, ob takratnem nepričakovanem napadu na ta bunker: Valerij Jakomin - Jelen iz Čežarjev. Več kot tisoč sovražnikov je obkolilo bunker. Frenk jim ni hotel živ v roke. Potem ko je uničil dokumentacijo se je sam ustrelil. Jelenu je uspelo zbežati, ostale štiri so sežgali v Rižarni. Dj. PLANJAVEC •iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii imi mi iiiiiiiiiiiitiimiimmiiiiiiiiiiii iiiniii itiiiiiiiiiiin iiiiii mi liiiiiiiiuii V SOBOTO NA LJUBELJU POMEMBNA SPOMINSKA SVEČANOST NA KRAJU NEKDANJEGA TABORIŠČA Odkrili so spominske plošče žrtvam Rižarne in fašističnega taborišča v Fraschetta!) Pred spominskim obeležjem na Ljubelju, kjer je bilo od leta 1942 do leta 1945 nacistično koncentracijsko taborišče, podružnica taborišča Mauthausen, so se v soboto zbrali bivši interniranci, svojci žrtev koncentracijskih taborišč ter mnogo šolske mladine iz Tržiča, Radovljice in Ljubljane, ki so se udeležili svečanosti ob odkritju spominske plošče žrtvam nacističnega uničevalnega taborišča v Rižarni in fašističnega taborišča v Fra-schettah (Alatri), kjer so v letih 1942 in 1943 trpele in umirale dekleta in žene iz Slovenskega primorja. Spominske svečanosti se je udeležila tudi delegacija pokrajinskega združenja bivših političnih internirancev ANED iz Trsta. Po pozdravnem nagovoru predstavnika ZZB NOV iz Tržiča je imel slavnostni govor predstavnik republiškega odbora ZZB NOV Lojze Bukovec, ki je omenil, kako je na desettisoče Slovencev in drugih Jugoslovanov trpelo in umiralo po fašističnih in nacističnih taboriščih. Da bi se v/cm tem žrtvam oddolžili in bodoče rodove na to opominjali, so na kraju, kjer je bilo nacistično taborišče na Ljubelju, uredili spominska obeležja z imeni vseh glavnih taborišč in zaporov. Fašisti, še bolj pa nacisti so hoteli nasilno in kruto zatreti slovenski narod, v svojem besu so pobrali na tisoče in tisoče naših otrok, fantov, deklet, mož in žena ter jih odgnali v zapore, v ta koncentracijska taborišča in v izgnanstvo. Ko se danes spominjamo na vsa ta grozodejstva, nam je hudo, ko nam po toliko letih italijanska vlada očita, da to kar je naše. ni naše, je pripomnil govornik, ki je poudaril, da smo za sožitje med narodi, hkrati pa zahtevamo, da to dela tudi druga stran, zato jim najodločneje povemo, da smo pripravljeni pogovarjati se z njimi o ureditvi teh skaljenih odnosov, vendar v okviru obstoječih meja in z zagotovitvijo, da bodo spoštovali pravice naše narodne manjšine. Pri tem je omenil tudi odnose z Avstrijo, kjer zdaj pretvarjajo zgo- iiiiii 111111111111111111111111111111111 iiililIliiiiiiiiirNiiitimiiiiiiimi tii*iiiiilllliil m mit tl tiitllitiitlHiiitiiiiliillliil PROCES PROTI TAJNIKU RADIKALNE STRANKE Marco Pannello tvega dvajset let zapora Dolžijo ga, da je v radikalnem glasilu pozival k neposlušnosti vojake in žalil vlado RIM, 20- — Vse je pripravljeno za sodno obravnavo, ki se bo pričela pred rimskim porotnim sodiščem. Obtožen je sicer samo eden, lajmk radikalne stranke odv. Marco Pannel-la, vendar se Dodo pred poroto predstavili vsi člani vodstva stranke (teh je enaindvajset), ki sodijo, da so v enaki men odgovorni za «prekrške». Palmella je namreč obtožen «žalitev» na račun vlade, vojske, združevanja v zločinske namene in po vehrevanja zločinov v tisku, kar bi ŽENEVA, 20. — Roparska tolpa, baje italijanske narodnosti, je vdrla v podružnico neke švicarske banke. Uspelo jim je nagrabiti precej vrodnosti, s katerimi je eden izmed roparjev zbežal in izginil. Na begu je s strelom iz samokresa ranil policista. Nekaj minut pozneje je policija obkolila banko, kamor so se preostali roparji zabarikadirali. Kot talce so ugrabili blagajnika in dve uradnici. Blagajnika so pozneje izpustih, da je lahko policiji sporočil njihove pogoje. Roparji zahtevajo zase avtomobil in možnost nemotenega bega. S seboj, tako pravijo, bodo vzeli talke. Pozno zvečer je prispela vest, da so policisti aretirali roparja, ki sta zbežala na avtu iz ženevske hipotekarne banke. Roparja sta se vdala ne da bi se upirala. Na sliki: švicarska policija je pred banko pripeljala avto, ki so ga zahtevali roparji. li nini n ■mil iiiiiiiiiHiiiiiuiiiii mn milili, mmn ■■mm TEŽAK KRVNI DAVEK CIVILIZACIJI AVTOMOBILA Dvanajst mrtvih v štirih prometnih nesrečah RIM, 20. — Prišla je pomlad (dejanska, ker se je meteorološka začela že sredi marca), ukinili so prometne omejitve in avtomobilski promet je spet terjal svoj težak krvni davek. Dvanajst mrtvih in več ranjenih so obračun štirih prometnih nesreč. Davek, ki ga «bog avto» sodobne civilizacije, ni zahteval včeraj, ko je bil promet na vseh cestah zelo intenziven, je izterjal danes, ko ni nihče pričakoval takega pokola. Prva nesreča se je pripetila pri Rimu v prvih jutranjih urah. Avtobus, s katerim se je skupina navijačev enajsterice «Lazia» vrača- la v prestolnico iz Bologne se je zaletel v tovornjak. V nesreči so tri osebe zgubile življenje, dve pa sta bili hudo ranjeni. Med žrtvami je tudi Alfredo Monza, eden od najbolj popularnih italijanskih branilcev 30. let. S sinjim dresom je nastopil kar 250-krat, rekord za tiste čase, rekord, ki so ga prekosili šele v povojnih letih. Zakaj se je avtobus zaletel v tovornjak, ki je vozil počasi na skrajni desni strani cestišča ni bilo še ugotovljeno, domnevajo pa, da je šofer, utrujen zaradi več ur vožnje in zaradi pozne ure, zadremal za volanom. Še hujša nesreča se je pripetila pri Catanii, kjer so tri mlada dekleta in 19-letni ameriški mornar izgubili življenje zaradi vratolpmne nepremišljene vožnje. V nesreči so bila tri dekleta hudo ranjena in njihovo zdravstveno stanje je brezupno. Žrtve so hčerke ameriških častnikov, ki so dodeljeni vojaškemu oporišču NATO v Sigonelli. Fiat 127, v katerega so se strpali kar v sedmih, je zaradi prekomerne hitrosti zgrmel s ceste v prepad in se vnel. Ponesrečencem so pri skočili na pomoč mimovozeči avtomobilisti in jih potegnili iz skroto vičenega, očrnelega železja. Za štiri od njih ni bilo več pomoči. Izsiljevanje prednosti pa je vzrok nesreče pri Cagliariju, v kateri so trije ljudje izgubili življenje, dve osebi pa sta bili hudo ranjeni. A-genti prometne policije pa niso še ugotovili vzroka prometne nesreče pri Fabrianu, v kateri sta šoferja tovornjaka izgubila življenje. Po trčenju z nasproti vozečim tovornjakom (vzroka trčanje niso ugotovili) je težko vozilo prebilo obcestni zidek in zgrmelo v prepad. Tovornjak se je prevrnil in zmečkal oba nesrečneža, ki jima ni uspelo uiti iz jeklene krste. ga — ro kazet ?kem zako liku iz fa-šiiiične dobe, ki je še >’edno v veljavi — lahko stalo 20 let ječe. Palmella je namreč bil odgovorni urednik občasnega glasila radikalne stranke, v katerem so objavljali dokumente vodstva gibanja, kakor tudi članke o vojski, volitvah in pod. Skladnostno politično linijo radikalne stranke je list ocenil «vojsko in policijo kot sredstva zatiranja» in hvalil tiste mladeniče, ki zaradi svoje vesti niso marab v vosko, kakor tudi vojake, ki niso ubogali oficirje. Na nekem članku je, na primer, bilo napisano: «Vojski gospodarjev odgovarjamo «ne» in s te mizpričujemo svojo razredno zavest.» Stališče, da vojska in policija služita zatiranju svoboščin so radikalci utemeljevali s številom žrtev policijskih nastopov (nad 400 v povojnih letih) in z afero SIFAR iz leta 1964. Spet drugič je list radikalcev zapisal, da vlado sestavljajo «prevaranti». Na osnovi teh iztrganih stavkov, mimo ustavnih določil o svobodi združevanja, propagande in tiska, so rimski preiskovalni sodniki bili mnenja, da je treba proti Pannelli uprizoti-ti proces in ga obsoditi. Pri tem so se, seveda, poslužili tistih členov «Roc-covega zakonika», ki še najbolj spo minjajo na dobo. v kateri je nastal — fašizem — in cilje, ki so jih tedaj zasledovali. Ni namreč golo naključje, če je parlament, še pred kratkim, odobril zakonski osnutek, ki vladi nalaga dolžnost, da temeljito pregleda kazenski zakonik in postopnik. devinska dejstva o partizanski borbi na Koroškem in kratijo pravice slovenske narodnostne skupnosti. Pričakujemo, da bodo te krivice popravili in s tem omogočili razvoj dobrih sosedskih odnosov. Po govorih in polaganju vencev je šolska mladina iz m dia kulturni program s petjem in recitacijami, ki so globoko segla v srca vseh udeležencev te pomembne svečanosti. Sodišče je ponovno zavrnilo zahtevo (Nadaljevanje s 3. strani) tonina Chirica in njegovega kolega kapetana Domenica Farro. Odv. Battello je svoj odstop motiviral tudj z drugim dejstvom. V petek, ko je bil odsoten iz Gorice, so v Gorico prišb kapetan karabinjerjev in dva podčastnika, vsi člani tržaške sodne policije. Oglasili so se v tehničnem zavoau «Fermi», kjer odv. Battello poučuje, in od ravnatelijce te šole zahtevali dnevne registre vseh šestih razredov, kjer on poučuje. Pregledali so, kdaj je on v zadnjih dveh mesecih bil v šoli in ravnateljico vprašali, kako da mu daje toliko prostih ur, da lahko vrši svoj posel branilca na tržaškem procesu. V ravnateličini pisarni so bili celo tri ure, Ravnateljica je vse to v soboto povedala odvetniku Bat-tellu. Povedal je tudi, da ima za svoj posel branilca covoljenje šolske oblasti in da je izgubljene ure nadomestil popoldne. Odv. Battello je dejal, da pomeni ta dogodek ustrahovanje branilca. Odv. Bernot, ki tudi poučuje na drugi šob, je izjavil, da se bo na svoji šob pozanimal, če je bila tudi tam preiskava in da bo nato izvejal posledice. Ker so kar trije oraniici nakazali možnost odpovedati obrambo, so trije obtoženci takoj navedli imena novih branilcev. Obtoženi Resen je nr.vedel ime ociv. Giuliana Spazza-glija iz Milana, obtoženi Balini odvetnika Irancesca Piscopa iz Milana, obtoženi Budicin pa odvetnika Sandra Canestrinija iz Rovereta. Odvetniki zasebne stranke so vsaj delno soglašali z zahtevo branilcev p» zaslišanju novih prič, javni tožilec dr. Pascoli pa je dejal, da ni ugotavljanje švicarskih dogodkov važno za sedanji proces. Sodniki so se nato umaknili v sejno dvorano ob 10.30, ob 11. uri so se pridružili splošni stavki v znak solidarnosti z genovskim sodnikom Sossijem, v dvorano so se nato vrnib šele ob 12.30 ter zavrnib vse zahteve branilcev. Pričeli so se govori odvetnikov zasebne stranke. Prvi je povzel besedo odv. Morgera. Zasedanje se je zaključilo z govorom zastopnika družine karabinjerja Donata Poveroma. ki je u-mrl pri eksploziji v Petovljah. Odv. Morgera je govoril samo četrt u-re, nakar ga je predsednik Corsi prekinil, ker je neki porotnik moral oditi po nujnih opravkih. Ob tej priliki je dr. Corsi tudi napovedal, da bodo prihodnje dni verjetno nadaljevali s procesom dopoldne in popoldne, da bi prišli hitreje do razsodbe, vsaj pred koncem meseca. Odv. Morgera je najprej «obsodil stalne grožnje obrambe, katerim se je sedaj še pridružilo grozilno pismo «Rdečih brigad». To je sprožilo val protestov zlasti s strani obtožencev. Odv. Morgera je nadaljeval s kritiko proti obtožencem, ki so «s svojim anarhističnim vedenjem in z opazkami proti državnemu ustroju pokazali svoje nagnjenje in zlasti nakazali povod za zločin». Za zločin sicer ni dokazov. je še dejal, vendar pa kopica indicij kaže samo v eno smer 'n vsi dogodki se lahko obrazložijo samo v okviru atentata Pri tem ga je dr. Corsi prekinil. Ob zaključku nrocesa je odv. Ko-storis najavil, da sta kap. Chirico in maj. Farra tožila zaradi obrekovanja podpisnike tožbe proti njima. To je sprožilo val novih protestov in odv. De Luca in Battello sta zahtevala, naj se Kostoriseva izjava ne vpiše v zanisnik, ker se je razprava že zaključila. Njuno zahtevo je predsednik Corsi sprejel. SPORT SPORT SPORT KOLESARSTVO V 4. ETAPI «CIRA> Belgijec De Vlaeminck izkoristil priložnost Na skupni lestvici še vedno vodi Španec Fuente KOŠARKA V PRVENSTVU 1. MOŠKE DIVIZIJE SAPRI, 20. — Današnja etapa je bila pripravljena kot po meri za Rogera De Vlaemincka in ta je to dejstvo, seveda, temeljito izkoristil. Tekmovanje samo ni privedlo do večjega izbora in tako se je podala v zadnji nalet pred ciljem velika skupina tekmovalcev. De Vlaeminck je izredno spretno odbil vse napade nasprotnikov in zmagal. Mnogi ostali odlični sprinterji so se pustili preveč zapreti v gnečo in niso mogli poseči po vidnejših mestih. LESTVICA: 1. De Vlaeminck (Bel.), ki je prevozil 208 km dolgo progo od Sorrenta do Saprija v 5.58’36” s p.h. 34,176 km na uro. V njegovem času so prispeli na cilj še: 2. Vicino (It.) 3. Gavazzi (It.) 4. Ruch (Nem.) 5. Sercu (Bel.) 6. Antonini (It.) 7. Rottiers (Bel.) 8. Basso (It.) 9. 10. Bitossi (It.) Foresti (It.) SKUPNA LESTVICA: 1. Fuente 17.00’23” 2. Moser 17.00'56" 3. Lazcano 4. Gimondi 5. Zilioli 6. Uribezubia 7. Battaglio 8. Conti 9. De Vlaeminck 17.0r05” 10. Bitossi 11. Kuiper 12. Merckx 13. Riccomi 14. Lopez Garrii 15. Ritter MOTOCIKLIZEM Na mednarodnih motociklističnih dirkah v Imoli za «VN narodov» je Italijan Agostini zmagal (na yama-hi) v kategoriji 350 ccm motorjev. Zmagoval je tudi v kategoriji 500 ccm vozil, ko mu je . .. zmanjkalo goriva. Za četrto zaporedno zmago se je moral Bor potruditi Dobra igra Ambrožiča in Kapica - V prvenstvu kadetov so «plavi» doživeli poraz v poslednjih sekundah Bor — Edera 83:73 ( 37:40) BOR: Barazzutti 7, Hrvatič 8, Ambrožič 17, Kravos 2, Furlanič, Kufersin, Oblak 4, Lakovič 19, Kapič 24. EDERA MILJE: Robba 28, Ru-precht 21, Marassi 13, Germani, Gori 4, Dossi 6, Peracca, Marocco, Grassi 2. SODNIKA: Corazza in Mengotti iz Trsta. PROSTI METI: Bor 11:26, Edera 13:18. PET OSEBNIH NAPAK: Hrvatič (50-52), Marassi (56:53), Gori (58:55), Ambrožič (70:63), Marocco (69:80). V zadnjem kolu prvega dela prvenstva 1. divizije je Bor osvojil četrto zaporedno zmago. Tokrat pa so se morali borovci pošteno potruditi, da so lahko strli odpor žilavih košarkarjev Edere, ki so bili večji del srečanja v vodstvu. «Plavi» so si priigrali zanesljivo prednost v koših le proti koncu tekme, ko so končno zaigrali bolj zbrano. Prej pa so naši košarkarji napravili več naivnih napak. Predvsem so bili slabi pri podajah in pri zapiranju prostora pod lastnim košem. Izkušeni gostje so tako brez težav dosegali koše z Robbo in Ruprechtom. Kazalo je že, da bo našim košarkarjem trda predla, ko so le spoznali, da je treba enostavnejše igrati v napadu (predvsem podajati centru) in zagrizeno igrati v obrambi. Tedaj pa se je razigral Ambrožič, ki je dosegel nekaj lepih košev, poleg tega je tudi Kapič s prodori razbil nasprotno obrambo, tako da je našim košarkarjem le uspelo doseči prednost desetih točk in zmagati. KADETI SABA - Bor 86:84 (35:39) SABA: Pittini 6, Svara 11, Parigi 23, German 39, Sestan, Potoc-co. Mechi 6, Barisi, Gimona. BOR: Vatovec 13, Košuta 5, Ra- aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinntiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH,im,„„11,m,|,|„|„in„|,|,„„l„,|„llll„|„||„mi,mm,Ml,,im,ml„|,„„,|„|„„|l,m,|IMII„|„||IIMI„|) KOLESARSTVO NA DIRKI VETERANOV V LONJERJU D. Zaramella iz Padove zmagal med triinosemdesetimi vozači Od domačinov se je najbolje odrezal Bonanno (24.) Triinosemdeset kolesarjev iz šestindvajsetih klubov se je v nedeljo potegovalo za zmago na osmi kolesarski dirki veteranov za «Pokal Lonjerja», trideset več kot lani. Menda je sploh prvič, da se je v Trstu toliko kolesarjev veteranov udeležilo neke dirke. Povsem zasluženo je zmagal Dino Zaramella iz Padove, ki je svojo moč dokazal na štiri kilometre dolgem vzponu od Boljunca do Ključa. Tu se je na napornem klancu namreč ločil od glavnine in si priboril nekaj sekund prednosti, kar mu je zadosto vaio, da je privozil sam v Ključ in nato v spustu v Lonjer. Potem ko so iz Lonjerja kolesarji prispeli v Ključ, kjer je bil leteči start, se je kolona takoj razpotegnila in že pred Bazovico, kamor je prvi privozil Bananno, so nekateri izpadli iz borbe. V Trebčah pa je prišlo do prve okvare. Macarolu so se spustila zobata kolesca in zgubi! je nekaj dragocenih minut, tako da je nato vso dirko vozil sam ri prispel na cilj z 20-minutno zamudo. Medtem pa je glavnina, v kateri je ostalo okrog šestdeset najboljših tekmovalcev iz Furlanije - Julijske krajine, Veneta, Lombardije ter Emilije, vozila kompaktno, s preko 70 km na uro do Nabrežine, kjer je prišlo do prvega resnejšega pobega, ki ga je iz; vedel Rovida iz Brescie. Kmalu si Nagrado za najbolj borbenega tekmovalca je prejel Rovida je nabral nekaj stotin metrov prednosti. Na ovinku pa, ki pelje iz Sesljana pri nadvozu za Mavhinje, je Adrio doletela druga nesreča. Maver je na ovinku zavozil proti jarku ter zvil prednje kolo, tako da je s težavo obdržal zvezo z glavnino. V ospredju pa sta skupino zasledovalcev vodila Vižintin in Bonanno, vendar je Rovida stalno vodil; osvojil je na letečem cilju pred Saležem plaketo zgoniške ob; čine ter nadaljeval nato sam proti Križu. Na Trbiški cesti pa so ga zasledovalci ujeli. Tedaj so se pričeli vrstiti poskusi pobegov. Najprej je vodil predstavnik Mainet-tija Gusella, nato so ga ujeli, v beg se je podal Maver, ki je zamenjal kolo, je pa ostal brez prednjih zavor. Tudi Bonanno in Vižintin sta bila izredno aktivna, pridružil se jima je tudi Bartoli, vendar niso imeli njihovi poskusi pobega ugodnega konca. Kolesarji iz Lombardije so bili pri zasledovanju najaktivnejši, saj so hoteli prispeti pred vzpon v Bol juncu sami, da bi tako lahko v miru načeli zadnji del proge. Pri Opčinah je tedaj ušel Gusella, ki je vodil vse do tovarne Grandi Motori, tu pa je bil znova ujet. (Omeniti je treba, da je prireditelj spremenil zadnji del proge zaradi del na cesti pri Domju, tako da je dirka šla preko nove ceste pri Grandi Motori, namesto pred občinskim poslopjem v Dolini). Stiri kilometre pred ciljem so bili tako vsi kolesarji skupaj, nakar je prišlo do «nevarne» seleqcije, saj Zmagovalec Zaramella se je kolona raztegnila na več sto metrov, z različnimi presledki med enim in drugim kolesarjem. Zaramella je takoj prešel v napad in z najtršimi menjavami napredoval proti vrhu, za njim pa se je med tržaškimi kolesarji izkazal Silvano Boscolo, vendar ni vzdržal do konca. Zamenjal ga je njegov brat Sergio, ki je prispel na cilj šesti. V Ključu je privozil na vrh Zaramella z 12 sekundami prednosti in osvojil tako plaketo Uniona za zmago na gorskem cilju. Drugi je bil Belloli, ki je nato v spustu proti cilju skoraj ujel bodočega zmagovalca in prispel čez belo črto za las pred Comellijem in Scaramuz-zo: premagal ju je v sprintu. Po 33 sekundah je prispel borbeni Rovida, ki je bil med vso dirko najaktivnejši. Po dolgem času so se odlično izkazali tudi tržaški kolesarji, saj so med prvo petnajsterico uvrstili kar tri svoje predstavnike. Slabše pa je bilo z domačimi predstavniki, ki so z Bonannom zasedli komaj 24. mesto. Vzpon iz Boljunca je bil odločilen, saj so ga vsi pričeli po izredno borbeni vožnji. Vzdržali so le gorski vozači, vendar pa ni bilo med njimi nobenega iz Lonjerja. Takoj po dirki je bilo zaključno nagrajevanje, na katerem je bilo razdeljenih 13 pokalov in 3 plakete. Osmi pokal Lonjerja je odnesel klub Spumador iz Milana, ki je med prvih pet uvrstil dva svoja predstavnika, pokal deželne uprave je osvojila ekipa Mariani Pejo, Zaramella je odnesel pokal vladnega komisariata in «Trofejo Silvana Čoka», pokal dolinske občine je osvojil Scaramuzza, ki je bil prvi v kategoriji starejših tekmovalcev. Pokal ZSŠDI je osvojil Boscolo Sergio, plaketo Primorskega dnevnika pa je šla najborbenejšemu, Rovidi. Ostale pokale, ki so jih prispevali zasebniki in razna podjetja pa s« prejeli še Belolli, Cornelli, Chiavot-ti, Santoni in Bonanno. Po nagrajevanju so se kolesarji, spremljevalci in gledalci zadržali skupaj še pozno v noč in živahno komentirali rezultate, Adria je poskrbela, da se ni nihče dolgočasil, saj je bilo pripravljeno vse za ao-bro razpoloženje. Bivši kolesar-profesionalec De Santi pa je s svojo godbo Falisca poskrbel, da so se manj utrujeni tudi zavrteli na dvorišču gostilne pri Županovih. Vrstni red na cilju 80 km dolge proge: 1. Zaramella Dino (SCG Zanon Padova) 2.05’ s poprečno hitrostjo 38,400 km na uro 2. Belloli Lino (Pedale Graf. Spumador) zaost. 5” 3. Cornelli Silvano (Spumador) 4. Scaramuzza Pietro (Mariani Pejo) 5. Rovida Carlo (M. Pejo) 33 6 Boscolo Sergio (Cottur) 35” 7. Carta Attilio (Fiam Visenza) 8. Chiavotti Bruno (Friul Stella Pers) 40” 9. Felice Renzo (Friul Stella Pers) 42” 0. Gattazzo Giuseppe (Mainetti) 14. Bonnano, 31. Vižintin, 39. Maver, 56. Macarol (vsi Adria). DIRKA AMATERJEV V IPPLISU Zadnja dva vzpona usodna za Petelina Na dirki amaterjev v Ipplisu se je včeraj predstavnik lonjerskega kolesarskega kluba Petelin uvrstil na šestnajsto mesto. Petelin je bil na napornem terenu, ki je v finalu vseboval štirikratni prehod preko vrha Rocca Berbarda pri Krminu, med najaktivnejšimi in je osvojil celo tretje mesto v točkovanju za gorsko nagrado. Pri predzadnjem prehodu je zaradi utrujenosti za trenutek zaostal, kar je zadostovalo, da ni mogel sodelovati v končnem sprintu za prvo mesto. Vsekakor pa je bila njegova vožnja odlična. Počasi prihaja v formo, saj se ni še zgodilo, da bi se boril za gorsko nagrado, ker je izrazito ravninski vozač. BEOGRAD, 20. — Predsednik Tito je ob 90-letnici njenega obstoja odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo kolesarsko zvezo Jugoslavije. kipi po dveh odigranih tekmah še vedno brez točk in sta tako izključeni iz borbe za prvo mesto. Tekma bo odločevala le, katera od o-beh ekip se bo uvrstila na tretje, oziroma četrto mesto, na končni lestvici 2. moške divizije v goriški pokrajini. Tekma Olympia B — Dom B bo drevi ob 19. uri v telovadnici ITI (Ulica Puccini, Gorica). Za ta nastop so bili sklicani vsi igralci Doma B, ki se bodo morali zbrati ob 18.30 pred zgoraj omenjeno telovadnico. I. K. 22 italijanskih kandidatov za SP Italijanska nogometna zveza je objavila seznam 22 kandidatov za reprezentanco, ki bo nastopila na letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu. Seznam sestavljajo: CAGLIARI: Albertosi, Riva; INTERNAZIONALE: Bellugi, Bo- ninsegna, Burgnich, Pacchetti, Mazzola; JUVENTUS: Anastasi, Capello, Morirli, Causio, Spinosi, Zoff; LAZIO: Chinaglia, Re Cecconi, Wilson; MILAN: Bonetti, Rivera, Sabadini; NAPOLI; Juliano; TORINO: Castellini, Pulici. žem 1, Klobas 35, Perco, Žerjal 12, Siega 8, Parovel 1, Mazzucca 9, B’urlan. SODNIKA: Modolo in Mengotti iz Trsta PROSTI METI: SABA 8:16, Bor 20:34. PET OSEBNIH NAPAK: Gimona (75:72), Ražem (79:80). Klobas (84:84). V odloženi tekmi prvenstva kadetov je SABA s košem razlike premagala Bor in je tako ohranila tretje mesto na lestvici. Nedeljsko srečanje je bilo zelo izenačeno in se je odločilo le v poslednjih sekundah, ko je SABA imela na razpolago dva prosta meta, stanje pa je bilo 84:84. Mechi je oba meta realiziral, s tem pa je tudi pokopal upe borovcev, da bi lahko izenačili. «Plavi» so začeli to tekmo nezbrani: zaradi tega so tudi napravili vse preveč napak, kar so domačini tudi izkoristili. Poleg tega se je v drugem polčasu poškodoval še Klobas in je moral za deset minut zapustiti igrišče. SABA si je tako priigrala prednost 9 točk in zaman so bili vsi napori naših košarkarjev, da bi v poslednjih minutali popravili stanje. Za borovce je bil predvsem nerešljivo vprašanje krilo SABA Mauro German, ki je dosegel kar 39 točk in je popolnoma razbil Borovo obrambo. V Borovih vrstah sta zbrano in požrtvovalno igrala le Peter Žerjal in Aleksander Mazzucca. Ostali so odpovedali. # # * IZIDI MLADINSKIH MOŠTEV DEČKI Kontovel - Llovd A 46:58 CGS - Bor ‘ 47:72 Ferroviario - Polet n.o. b. 1. MLADINSKE IGRE Bor — Breg 75:24 ( 30:8) BOR: Husu 2, Dovgan 18, Mesesnel 8, Mazzucca (k) 7, Zlobec 6, Gruden 4, Pegan 4, Raseni 2, Can-ciani 14, Štavar 6, Gombač 4. BREG: Žerjal 4, Kocjančič 2, Barut, Labiani 2, Rajko Pertot 10, Meneghetti (k) 2, Igor Pertot, čok. Slavec 4, Korošec. SODNIK: Renato štokelj. Bor je v drugem kolu košarkarskega turnirja v okviru mladinskih iger premagal tudi Breg in je tako skupno s Flaminiom na prvem mestu lestvice brez poraza. Borova premoč je bila v tem srečanju vidna. «Plavi» so s hitrimi protinapadi in z zanesljivo o-brambo povsem onemogočili vsakršno pobudo Brežanov, med katerimi se je tokrat najbolj izkazal Rajko Pertot. b. L AVTOMOBILIZEM Na mednarodni avtomobilski dirki v Niirburgringu, veljavni za svetovno prvenstvo znamk, je zmagala posadka Beltoise - Jarier na matri. Druga sta bila Reutemann in Stommelen na alfa romeu. NA POKRAJINSKEM PRVENSTVU V UMETNOSTNEM KOTALKANJU Poletu pokal za ekipno zmago tekmovalcem pa 7 zlatih medalj Skoraj vsi nastopajoči so si priborili pravico deželnem tekmovanju - Lep uspeh openske Openski Polet je zmagal na pokrajinskem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju! V konkurenci nad 100 tekmovalcev, članov Edere, Ferroviaria in Jollyja so poletovci osvojili 7 zlatih medalj in kot najboljše uvrščeno društvo pokal vladnega generalnega komisarja. Uspeh torej, ki še enkrat potrjuje resnost dela in šole na Opčinah. Tekmovanje se je začelo že v soboto popoldne na kotalkališču Ferroviaria, in sicer v tekmovanju obveznih likov, ki se je nadaljevalo še ves nedeljski dopoldne, popoldne pa so se vsi tekmovalci pomerili še v prostem kotalkanju. Tekmovalci so bili razdeljeni na naslednje kategorije: začetniki, naraščajniki, «deželni» mladinci, «državni» mladinci, seniorji, dvojice in plesni pari. Poletovci so nastopili v prvih štirih kategorijah in z dvojico v kategoriji seniorjev, medtem ko se v ostalih kategorijah tekmovanja niso udeležili, ker plesa ne gojijo, pa tudi starejših tekmovalcev nimajo, ki bi spadali v kategorijo seniorjev. Prav zaradi večjega števila ples- nih parov in dvojic v mladinskih kategorijah, ki jih je predstavil Jolly, je vladalo splošno prepričanje, da bo na tem tekmovanju zmagal prej omenjeni klub. Toda že po prvem delu tekmovanja je med poletovci začelo rasti upanje, da ne bodo igrali podrejene vloge, saj so se že v obveznih likih tako dobro odrezali, da je večina vseh pole-tovih tekmovalcev prišla v prvo polovico najboljših. In to kljub temu, da je bilo sojenje izpod vsake kritike in je bilo očitno, da sodniki niso kos svoji nalogi. Samo tako si lahko razlagamo številne primere, ki so bili v škodo ne samo po-letovih, ampak tudi tekmovalcev Edere in Ferroviaria. Toda kljub neprimernemu sojenju so poletovi tekmovalci izstopa- li. V kategoriji najmlajših je prvo mesto z gotovostjo osvojil Mauro Renar, pri deklicah pa Erika Purič, medtem ko je v kategoriji naraščajnikov pripadlo prvo mesto Andreju Sedmaku in Christini De Grassi. štiri zlate medalje torej v tistih kategorijah, kjer se ugotavlja in ocenjuje delo trenerja in spo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimimiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiniiraiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiMiiiitiimiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiii JADRANJE V NEDELJO V SESLJANU Spomladanska regata za jadrnico «Cres» Vodila sta jo Zavadlal in Cantelli - Krst prve slovenske zamejske jadralne «flote» V nedeljo je bila v Sesljanskem zalivu «I. spomladanska regata», katero je organiziral SPK Cupa. Pred tekmovanjem je bila majhna slovesnost, člani čupe so namreč splovili svojo prvo «floto» štirih jadrnic, katere so' krstili za Krjavlja, Osmico, Mihca in Jakca. Predsednik Niko Kosmina je v krajšem govoru poudaril pomen tega dogodka, prikazal napore, ki so bili potrebni za dosego tega cilja in povedal, da je med našimi ljudmi za jadralno šolo (ki jo organizira ta klubj . veltlp) zanimanje. Nato je župnik 'Albin Grmek blagoslovil društvene jadrnice, katere so nato potisnili ž noVega društvenega «pontila» v "morje. Po tej slovesnosti se je začela regata, ki je bila zelo napeta in je uspela res dobro. Že na samem startu je povedla jadrnica «Splash», katero pa je ostro napadel «Cres». Ta dvoboj se je odločil šele na sami ciljni črti, kjer je bil Cres za dve bori sekundi hitrejši od svoje ea tekmeca. Lestvica: 1. Cres (Zavadlal - Cantelli) 43’40”, 2. Splash (Bensi) 43’42”, 3. Krjavelj (Kosmina - Terčon) 46’, 4. Mihec (Drasič - Drasič) 53, 4. šljuka (Starc - Starc) 48’, 6. Jakec (Volpi - Štokelj) 53’, 7. Totch V PROMOCIJSKI NOGOMETNI LIGI Pro Gorizia visoko zmagala nad Malom Pro Gorizia — Malo 3:0 (1:0) PRO GORIZIA: Magris, Sdrigot-ti, Marson, Zoratti, Torninovi, Ghermì, Ridolfi, Comuzzi (Medeot), Borra, Barile, Omizzolo. MALO: Delle Molle, Bertoldo, Filippi, DellTgna, Bonotto, Luise, Baesso, Bauce (Speggiorini), Zi-merle, Casara, Volpato. SODNIK: Castelli iz Milana. STRELCI: v 31. min. p.p. Ridolfi, v 31. min. d.p. Barile, v 43. min. Medeot. Kljub trem golom, ki jih je dosegla, goriška ekipa ni zadovoljila številnega občinstva. Tekma je bila zelo dolgočasna in le redkokdaj smo lahko videli lep nogomet. V prvem polčasu so igrali pretežno na sredini igrišča, kjer so bili Goričani nekoliko boljši. Gostje so namreč prišli na igrišče z namenom, da iztrgajo domačinom točko in so zato igrali z velikim številom branilcev. Tak način igranja se jim je posrečil do 31. minute polčasa, ko je Ridolfi zatresel nasprotno mrežo. Po tem golu pa so igralci Mala nekoliko spremenili taktiko in so se bolj odprli v o-brambi ter so dovolili Goričanom, da so izkoristili protinapade. V drugem polčasu se je igra vie kla monotono do 30. minute igre. ko je Medeot (po lepi osebni akciji) podal Barile ju, ki je neubranlji vo poslal žogo v mrežo. Nekaj minut pred koncem tekme pa je prišlo do tretjega gola za Pro Gorizio. Na levi strani je Omizzolo dobil žogo in jo lepo podal na sredino igrišča, kjer je Medeot tre tjič zatresel nasprotno mrežo. ODBOJKA DREVI SLOVENSKI DERBI Dom B-Olympia B Danes se zaključi za naša pred Slavnika, Dom in Olympio B letoš nje prvenstvo 2. moške divizije. V zadnjem kolu tega polfinalnega dela prvenstva se bosta naši moštvi spoprijeli v medsebojnem derbiju. Tekma sama je za obe šesterki le gola formalnost, saj sta obe e Predstavljamo finaliste svetovnega nogometnega prvenstva Škotska: odvisna od angleških klubov Doma le dve kakovostni društvi ■ Škoti prvi profesionalci Za kvalifikacijo škotske je bil odločilen remi češkoslovaške proti Danski, sicer pa so Škoti dosegli naslednje izide: Danska — Škotska 1:4 Škotska — Danska 2:0 škotska — češkoslovaška 2:1 Češkoslovaška — Škotska 1:0 Dokaj čudna ureditev britanskega nogometa s štirimi reprezentancami, ki so članice mednarodne zveze, zagotavlja vedno prisotnost vsaj ene ekipe na svetovnih prvenstvih. Angliji je letos spodletelo, slabi rezultati Walesa in Severne Irske pa tudi dokazujejo, da je britanski nogomet v krizi in tudi sedanjo ureditev bi bilo treba verjetno odpraviti. Krhkost britanskih ekip (z izjemo Anglije) so notranje vrste. Najboljši igralci vseh zvez nastopajo v najvažnejših klubih, v glavnem na angleških tleh. škotska je od vseh nogometnih «kolonij» še na najboljšem, ker sama razpolaga z dvema kluboma velike mednarodne vrednosti (Celtic in Rangers), ki lahko nudita zatočišče in ustrezen zaslužek, enakovredno s klubi iz Londona in drugod. Sedanji izbor, ki je še nekoliko razširjen, vsebuje tako 12 igralcev iz škotskih klubov, nadaljnjih 16 pa iz društev v Angliji. Vsekakor je uvrstitev na svetovno prvenstvo za Škote velika moralna podpora v njihovem polemiziranju z Angleži. Škoti pravijo Angležem «Sassenach» (Sak-sonci) že od starih časov srednjega veka, Angleži pa jim odvračajo z «the old enimies» (stari sovražniki), da se vzdušje med dejansko dvema različnima narodoma preveč ne ublaži. Zgodovina škotskega nogometa je zelo vezana predvsem na dvoboje z Anglijo. Tradicija daje prednost Angležem v Glasgowu, Škotom pa v vembleyskem nogo metnem «svetišču». Tudi Škoti i-majo svoje nogometno «svetišče» v Glasgowu. Gre za stadion Hamp-den Park, ki lahko sprejme tudi 150 tisoč gledalcev. Iz varnostnih razlogov pa prodajo največ 135 tisoč vstopnic, ki pa se dejansko skoraj podvojijo. Ko ekipa zmaguje teče whisky v potokih. Najbolj prestižna zmaga Škotov nad Angleži je bila tista, takoj po svetovnem prvenstvu leta 1966, ko so v Londonu gosti pre- IGRA V 2. SKUPINI skupno z Jugoslavijo, Brazilijo in Zaire jem SPORED TEKEM: 14. junija v Dortmundu: Zaire — Škotska 18. junija v Frankfurtu: Škotska — Brazilija 22. junija v Frankfurtu: Škotska — Jugoslavija NA PREJŠNJIH SP: 1954: izločena v osmini finala (Avstrija 0:1, Urugvaj 0:7, češkoslovaška 1:3) 1958: izločena v osmini finala (Jugoslavija 1:1, Paragvaj 2:3, Francija 1:2) magali novopečene svetovne prvake s 3:2. Če proglasimo Anglijo za zibel ko modernega nogometa, mora mo Škote imeti za prve, ki so dali igri bolj skupinski ekipni značaj V začetku so bili celo znatno boljši od Angležev in so zmagali v 6 od prvih 10 odigra nih tekem, izgubili pa so le dve. Prav zaradi svojih latsnosti so «nogometni mešetarji» z njimi na veliko trgovali. Škotom so dajali v Angliji donosne službe in jim tudi plačevali honorarje v primeru res dobre igre. Škoti so bi li tako prvi poklicni igralci v zgodovini nogometa in mnogi an gleški klubi so imeli v prvi postavi tudi po 10 Škotov. Nogometno prvenstvo na Škot skem sestavlja 18 ekip, boj za prvo mesto pa se vedno odloč’ med Celticom in Rangersom. Letošnja postava bo sestavlje na iz igralcev, ki so za škotsko reprezentanco nastopili malokrat. Sploh je Škotska ekipa, ki ne igra veliko, ker ji klubi ne dajo na voljo igralcev. Le dva imata že dolgo kariero v plavem dresu. Pr vi je Denis Law, ki je odigral že 52 tekem (in nekaj časa nastopal tudi v Italiji za Torino), drugi pa je Billy Bremner s 44 nastopi. Bremner bo gotovo tudi kapetan moštva na letošnjem prvenstvu. Bremner je režiser, Law pa napadalec, čeprav že veteran. Pri klubu Manchester City je še sedaj velika privlačnost za gledalce, ker je njegova igra zelo duhovita. Trener Willie Ormond, nekdaj levo krilo Hiberniana, se ni izrazil o možnostih ekipe v Nem čiji. «Gotovo je med nami in Zaire jem 5 golov razlike,» je bilo edino kar je dejal glede prognoz. Previdno je zamolčal škotske upe proti Jugoslaviji in Braziliji, ki bosta glavni oviri. Kandidati za reprezentanco: Harvey (Leeds), McGrain (Cel tic), Jardine (Rangers), Dona chie (Manchester City), Holston (Manchester United), Buchan (Manchester United), Blackley (Hibernian), Allan (Dundee), Cor-mack (Liverpool), Hohnstone (Celtic), McQueen (Leeds), Schaed ler (Hibernian), Stewart (Kilmar nock), Hay (Celtic), Bremner (Leeds), Lorimer (Leeds), Morgan (Manshester United), Hut-chinson (Coventry), Jordan (Leeds), Law (Manchester City), Ford (Heart of Midlothian). Bruno Križman (Guštin) 55’, 8. Osmica (Petelin) 60’, 9. Kadyn (Bensi - Hrovatin) 80’. (Zadnji trije čolni so prispeli na cilj s penalizacijo). Dom — Arte A 31:122 (19:45) DOM: Marušič 19, Tomažič 2, M. Maligoj, Semolič 10, Devetak, K. Maligoj. Vzrok za ta poraz je treba iskati v odsotnosti kar štirih standardnih igralcev slovenske ekipe. Posebno je bilo čutiti odsotnost Maura Dornika, ki je bil v vseh dosedanjih tekmah vedno najzanesljivejši igralec Doma in tudi najboljši strelec ekipe. Domovci so nekaj časa bili celo v vodstvu, nato pa so bili celo prvo četrtino tekme enakovredni nasprotnikom. V drugi četrtini so nasprotniki pospešili ritem igre in si tako nabrali precej košev prednosti. Pravi polom pa so domovci doživeli v tretji in zadnji četrtini tekme: čutiti je bilo namreč pomanjkanje menjav, saj utrujeni fantje niso več mogli kljubovati nasprotnikom, ki so s precejšnjo lahkoto polnili njihov koš. Med posamezniki moramo pohvaliti E. Marušiča, ki je bil zlasti v prvi polovici tekme zelo zanesljiv v metih na koš. M. M. Kontovel — Libertas 113:20 (46:6) KONTOVEL: Klavdij Starc 39, Regent 2, Majowski, Perini 24, Ivo Starc 15, čuk 18, Ban 9, Nabergoj 6, Prašelj. SODNIKA: Strissia in Perissi-notto. PROSTI METI: 9:18. Kontovel je z lahkoto odpravil šibki Libertas. Bila je to le dobra trening tekma pred težkim srečanjem proti Lloydu prihodnjo nedeljo. Domačini so slabo začeli, saj so zgrešili mnogo metov, ko so bili sami pod nasprotnikovim košem. Toda s časom so se Kontovelci po pravili in niso več delaii banal nih napak. Rezultat se ie tako na glo bližal stolici. In res ie sloven ska peterka dosegla pet minut pred koncem tekme mejo stotih točk. Vsekakor pa so Kontovelci doka zali, da so v dobri formi: še posebno pa se je izkazal razigrani Klavdij Starc, ki je dosegel kar 39 košev. I. S. TURNIR CDL Motori Plet — Bor 80:50 (39:24) BOR: Kralj 4, Vatovec, Pertot 3, Sosič 13, Klobas 4, Ražem 2, Barazzutti 8, Kraus 12, Francia 4. SODNIKA: Mogorovich in Volpe iz Trsta. PROSTI METI 2:12. PET OSEB NIH NAPAK: Klobas in Kralj. V tekmi, v kateri je imel sodnik Volpe glavno vlogo, je Motori Plet z visoko razliko v koših odpravil borovce. Bilo je zares skromno srečanje, saj je sodnik Volpe pokvari! vse. Na tem srečanju je nam reč opravljal izpit za prestop v B ligo in je zato žvižgal na desno in levo. Naj omenimo samo, da so borovci imeli že v prvih osmih minutah 10 osebnih napak (Klobas sam pa štiri. Nato je sodnik dosodil še drugih 20 napak Skratka, ekipi sploh nista mogli igrati, s čimer se je strinjal tudi nasprotnikov trener Magrini: «Kaj bi lahko dejal o tej tekmi kot to, da sploh nismo igrali: ne Bor ne mi » b. 1. do udeležbe na kotalkarske šole sobnost tekmovalca ter obet za nadaljnje delo. Poletovi tekmovalci so izpit odlično prestali, a nič slabše ni bilo v kategoriji «deželnih» mladincev, kjer je Laura De Grassi odnesla zlato medaljo. Ivo Volpi pa tudi. In če k temu dodamo še zlato medaljo v kategoriji seniorjev za dvojice, kjer sta bila Zdenka Hrovatin in Pavel SedmaK brez konkurence, potem je uspeh popoln. Toda pri tem moramo brž pripomniti, da so poletovci zasedli več drugih in tretjih mest in je bila v selekciji (polovica nastopajočih) velika večina vseh poletovih tekmovalcev pripuščena na deželno prvenstvo, ki bo konec junija in v začetku julija v Trstu in Pordenonu. To dokazuje, da poleiovi tekmovalci «rastejo» enakomerno, se pravi da niso favorizirani nosamezniki in se vsem nudi io enake možnosti za napredek. Potem je pač od posameznika odvisno, če dovolj trenira ali ne (in, seveda, kako trenira). Primer nezadostnega treninga je perspektivna Maruška Gre-gori, ki je bila zaradi bolezni dalj časa odsotna in potem ni mogla nadoknaditi zamujenega. No, upamo, da bo Marušaa spet poprijela in se pripravila na «Trofejo Poleta», ki bo letos septembra. To velja še za nekaj tekmovalcev in tekmovalk, ki si iz istih ali podobnih razlogov niso priborili pravice do nastopa na deželnem tekmovanju. Prva mesta v posameznih kategorijah in ekipm zmaga pa nalagata Poletu nove naloge in nove skrbi. Čez dober mesec bo deželno prvenstvo, kjer bo treba braniti in potrditi osvojene naslove. To ni lahka naloga za trenerja Petra Brleča, ki bo moral kotalkarje pripraviti tudi na zaključno letno re vijo. Toda tudi tekmovalci bodo morali zastaviti vse sile, da osvojeno znanje izpopolnijo in izpilijo, bodisi pri vožnji v obveznih likih, bodisi v prostem, saj se bodo na deželnem prvenstvu med seboj oo-merili vsi najboljši iz Pordenona, Gorice, Vidma in Trsta. Daniela Dujmovich, ki je že doslej s prizadevnostjo pomagala Polet-ivim kotalkarjem, se tudi ne bo mogla oddahniti, a tudi starši tekmovalcev bodo imeli še dela na pretek. Velik uspeh torej in velike skrbi za naprej. Toda prepričani smo, da bodo poletovci tudi na deželnem prvenstvu zapustili dober vtis in s to žefjo čestitamo tekmovalcem in vsem, ki so kakorkoli priporno gli k zmagi na pokrajinskem prvenstvu. Rezultati pokrajinskega tekmovanja v umetnostnem kotalkanju (v oklepaju sodniška mesta): KATEGORIJA ZAČETNIKI 1. Renar Mauro 36,1 (3) 2. Zaccaria Mitja 32,5 (6) 3. Košuta Devan 28,5 (9) KATEGORIJA ZAČETNICE 1. Purič Erika 37,9 ( 4 ) 2. Delich 36,5 ( 8,5) 3. Di Pinto 36 (10 ) 4. Škabar Helena 35,9 (11.5) 5. Romanelli 35,4 (15 ) 6. Malalan Martina 35,3 (16 ) 7. Sossi Adriana 34,4 (19 ) 11. Gorkič Alenka 29,8 (35 ) 15. Štern Claudia 25,4 (47 ) KATEGORIJA NARAŠČAJNIKI 1. Sedmak Andrej 104,95 ( 5,5) 2. Guštin Franko 94,30 ( 6 ) 3. Bubnich 84,10 ( 9 ) 4. Škerk Boris 73,65 (12 ) 5. Garavello Mario 68,40 (16 ) 6. Purič Klavdij 67,35 (17 ) KATEGORIJA NARAŠČAJNICE 1. De Grassi C. 107,50 ( 5,5) 2. Sossi Alda 104,95 ( 9 ) 3. Serri S. (Jolly) 105,15 ( 8,5) 4. Volpi Vera 104,90 ( 9 ) 7. Taucer Sara 99,a5 <23 ) 10. Sossi Monika 96,55 (28.5) 12. Sosič Tatjana 90,45 (39 ) 16. Gregori Maruška 86,45 (45 ) 18. Furlan Tanja 77,10 v 54 ) 20. Malalan Tatjana 72,30 (£9 ) NOGOMETNI «POKAL RONCHI» Primorec — Edilcolor 2:0 Union — Costalunga 0:5 KATEGORIJA «DEŽELNI MLADINCI» L Volpi Ivo 103,65 ( 5) 2. Menichini 102.45 (6) 3. Fiumani 102,05 (8) KATEGORIJA «DEŽELNE» MLADINKE 1. De Grassi Laura 116,35 ( 4) 2. Semez 115,55 ( 8) 3. Sosič Morana 115 (8) 4. Coslovich 111,70 (13) 5. Hrovatin Zdenka 111,30 (15) 13. Gulič Andrea 93,70 (38) KATEGORIJA «DRŽAVNI» MLADINCI 1. Toffanini 211.60 (4) 2. Sedmak Pavel 206,60 (5) KATEGORIJA DVOJIC SENIORJI 1. Hrovatin Zdenka- Sedmak Pavel 29,30 Na moštveni lestvici po točkah je Polet zbral 41 točk, 2. je bil Jolly s 36 točkami, na 3. mesto se je uvrstil Ferroviario, na 4. pa Edera. Od skupnega števila 29 Poletovih tekmovalcev, ki so sodelovali na pokrajinskem prvenstvu, si je 25 tekmovalcev priborilo tudi pravico do nastopa na deželnem prvenstvu, ki bo konec junija. E. B. V 2. moški odbojkarski diviziji je AGI premagal Dom s 3:0. OltVKSl ILO Jutri, 22. maja bo v Trstu, v Ul Geppa 9, ob 19.30 skupščina predstavnikov včlanjenih športnih društev. Na dnevnem redu so naslednje točke: 1, Petdesetletnica ZSŠDI 2 Poletni izpopolnjevalni tečaji 3. Razno. ' SPORT SPORT SPORT NOGOMET V A SKUPINI C LIGE Možnosti Triestine odslej le minimalne Vsak prihodnji poraz bi pomenil skoraj gotovo nazadovanje Savona — Triestina 1:0 (1:0) TRIESTINA: Marson, Pomaro, Lucchetta, De Luca, Riva, Albicocco, Bertoli (Paganin), D’Alessi, Dri, Brusadelli, Schillirò. SAVONA: Paterlini, Perlo, Budi-cin, Andreoli, Canepo, Della Donna, Buscaglia (Gliso), Bosca, Panucci, Rossi, Matteoni. SODNIK: Busalacchi iz Paierma. STRELEC: Bosca v 35. min. Triestina si je v nedeljo zapravila eno izmed zadnjih priložnosti, da bi še ostala v C ligi. Proti Sa-voni, ki se tudi bori za obstoj, je zgubila zaradi preveč oprezne in obrambne igre, tako da ni bila sposobna reagirati na edini strel v vrata, ki so ga izvedli gostje in si z njim zagotovili dragoceno zmago. Tržačani so sicer precej tekali po igrišču in obstreljevali vrata gostov, kar dokazuje tudi 20 kotov, vendar niso znali spraviti na kolena vratarja Paterlini-ja. Poleg tega pa je nekaj pripomogel k porazu tudi sodnik, ki je prezrl nekaj grobih prekrškov v kazenskem prostoru Savone, ki bi si zaslužili strel z bele pike. Alessandria je po nedeljskem remiju matematično že v B ligi, Derthona pa po porazu z Leccom v D ligi, kjer je z eno nogo tudi Triestina. Zgoditi bi se moral čudež, da bi Tržačani ostali med tretje-ligaši. V zadnjih štirih kolih bi morali nabrati čimveč točk, ostali kandidati za izpad pa zgubiti čimveč srečanj. PO ZAKLJUČKU PRVENSTVA V 2. AMATERSKI LIGI Odločitev na vrhu in dnu lestvice padla šele v poslednjih dveh kolih Vesna najvišje uvrščena slovenska ekipa - Juventina osvojila pokal našega dnevnika Primorje ni izpolnilo pričakovanj - Zarja se je rešila v zadnjih kolih - Breg nazadoval Prejšnjo nedeljo se je zaključilo prvenstvo 2. amaterske lige, ki je pri nas zbujalo pozornost ljubiteljev nogometa več kot sedem mesecev. Prvenstvo je bilo napeto in izenačeno o tem priča dejstvo, da je odločitev o napredovanju padla šele v zadnjem kolu, o izpadu pa v predzadnjem kolu. Končno zmago si je zagotovila e-najsterica Muggesane. Ta je bila v finalnem sprintu spretnejša od Stocka, ki je nepričakovano prav v zadnji tekmi klonil sicer solidni Ederi. Slovo od lige so morali vzeti Fos-salon, Inter SS in Breg (ki je teoretično izpadel že v zimskem delu prvensta, matematično pa v devetem povratnem kolu). Za točno sli- ko poteka tega zanimivega prven- igrali v tej ekipi. To je seveda . ...m. ..........mm......... un.......il.......H. ...................................................................m, OB ZAKLJUČKU NOGOMETNE A LIGE Italijanska nogometna prvenstva A 2:2 1:1 0:0 2:1 3:1 3:0 2:0 0:0 Bologna — Lazio Fiorentina — Sampdoria Foggia — Milan Napoli — Genoa Inter — Cesena Juventus — LR Vicenza Roma — Cagliari Torino — Verona LESTVICA Lazio 43. Juventus 41, Napoli 36, Inter 35, Torino 34, Fiorentina 33, Milan 30, Roma in Bologna 29, Cagliari 28, Cesena 27, Lanerossi Vicenza 26, Verona 25, Foggia 24, Sampdoria 20, Genoa 17. Lazio je osvojil naslov državnega prvaka. Genoa, Sampdoria in Foggia nazadujejo v B ligo. = = == ='K=l Atalanta — Reggiana 3:0 Brescia — Como 1:1 Catanzaro — Ascoli 1:0 Novara — Reggina 2:0 Palermo — Catania 1:1 Bari — Parma 1:0 Perugia — Spai 3:0 Taranto — Brindisi 0:0 Ternana -^ Avellino 3:1 Varese — Arezzo 2:0 lestvica Varese in Ascoli 45, Ternana 44, Como 43, Parma in Spai 36, Novara 35, Taranto 34, Palermo ih Atalanta 33, Arezzo in Brescia 32, Avellino, Catanzaro in Brindisi 31, Perugia in Reggiana 30, Reggina 28, Catania 26, Bari 24. PRIHODNJE KOLO Ascoli — Brescia, Avellino — Novara, Bari — Reggiana, Brindisi — Arezzo, Catania — Catanzaro, Como __ Ternana, Parma — Varese, Perugia — Palermo, Reggina — Ta- ranto. Spal — Atalanta. A SKUPINA dal G Mantova — Alessandria 1:1 Monza — Bolzano 1:0 Gavinovese — Solbiatese 1:0 Lecco — Derthona 2:0 Clodiasottom. — Legnano 4:0 Vigevano — Padova 3:1 Savona — Triestina 1:0 Seregno — Pro Vercelli 1:0 Trento — Udinese 1:1 Belluno — Venezia 1:1 LESTVICA Alessandria 52, Udinese 43, Venezia 42, Lecco in Monza 41, Seregno 39, Mantova 37, Solbiatese 35, Pro Vercelli, Belluno, Bolzano in Vigevano 34, Padova 31, Trento 30, Gavinovese 28, Savona, Legnano in elodiasottomarina 27, Triestina 25, Derthona 19. PRIHODNJE KOLO Padova — elodiasottomarina, Venezia — Derthona, Seregno — Lecco, Belluno — Mantova, Gavinovese — Monza, Alessandria — Pro Vercelli, Bolzano — Savona, Legnano — Solbiatese, Trento — Triestina, Udinese — Vigevano. Lazio igral uspešno od začetka do konca Najboljši italijanski nogometaši so zdaj sredi priprav na SP Italijansko nogometno prvenstvo A lige se je praktično zaključilo že pred dobrim tednom, vsaj kar zadeva dodelitev naslova državnega prvaka, ki ga je osvojil Lazio, to je moštvo, ki je še pred nekaj leti nastopalo v B ligi in se je najprej izkazalo v lanskem prvenstvu, nato pa letos premočno zmagalo. Rimski prvoligaš je namreč zasedel mesto najboljšega že takoj po začetnih prvenstvenih nastopih in ga je branil do konca. Predvsem se je moral boriti proti ligašem iz severne Italije, ki so tokrat, po dolgoletnem prevladovanju, bili prisiljeni prepustiti mesto najboljšega moštvu, ki ni imelo v svojih vrstah dragih zvezdnikov, pač pa igralce, ki so se borili do konca. Zadnje kolo je bilo odločilno za določitev tretjega potnika v B ligo. Poleg obeh ligurskih predstavnikov, Genoe in Sampdorie, ki sta že pred časom zapustili družbo najboljših, je izpadla tudi .Foggia,, ki je do zadnjega upala, da ji bo uspelo prehiteti Verono. Vendar pa ni šla v Milanu preko remija in njena usoda je bila zapečatena. V številkah pa je italijansko pr- venstvo A lige v sezoni 1973-74 potekalo takole: Juventus je dosegel največ zadetkov: 50; Lazio je prejel najmanj golov, le 23, in je rnj večkrat zmagal: dvanajstkrat doma in šestkrat na tujem, medtem ko ni nikdar zmagala v gosteh Bologna. Skupno je bilo doseženih 497 golov, v dvaintridesetih srečanjih so se nasprotniki razšli brez golov. Rekordno pa je bilo število dosojenih enajstmetrovk: kar 94, od katerih so jih specialisti za najstrožje kazni realizirali 63. Najboljša strelca sta bila Laziov napadalec Chinaglia ter Interjev igralec Boninsegna. V nedeljo se je torej zaključilo 1. — 1. Unno 2. Medoc 2. — 1. Spotorno 2. Calatone 3. — 1. Erculeo 2. Licola 4. — 1. Tisifone 2. Goccia 5. — 1. Odessa 2. Lellamia 6. — 1. Salvador 2. La Laucha KVOTE 12 — 4.549.382 lir 11 — 137.800 lir 10 — 12.800 lir 1 1 2 X 2 X X 1 2 X X 2 prvenstvo, vendar pa še ni gotovo, če bo Lazio lahko nastopal na turnirju za pokal državnih prvakov, saj je bil izključen iz vseh turnirjev UEFA za leto dni. Trenutno pa so oči vseh nogometašev in nogometnih izvedencev o-brnjene proti Miinchnu, kamor bo odpotovala italijanska reprezentanca za nastop na svetovnem prvenstvu. Zadnje kolo se je komaj zaključilo, izbrani igralci pa so že na razpolago trenerju Valcareggiju. ODBOJKA V 2. MOŠKI DIVIZIJI Kras vedno slabše Kras — Are Linea 0:3 (8:15, 16:18, 4:15) KRAS: Kobal, Majcen, Milič, Pegan, Marušič, Budin in Simoneta. SODNIK: Batocchi. V zadnji domači prvenstveni tekmi je v soboto doživela v Nabrežini šesterka Krasa še en pekoč poraz in " se nahaja trenutno na repu lestvice. Proti mladi in poprečni ekipi Are Linee je nepopolna Krasova šesterka zaigrala zelo neučinkovito, tako da je bila predana na milost in nemilost nasprotniku. Kar pa je najbolj žalostno, so se nekateri igralci v vrstah «belordečih» obnašali nešportno, tako da je ekipa zapustila igrišče zares s sklonjeno glavo. Takšne predstave so tako s tehničnega kot z disciplinskega vidika nedopustne, zato bo moral odbor čimprej primerno ukrepati, da reši vsaj tisto, kar se še rešiti da. — bs — # * # Družabni večer Krasa Drevi ob 20.30 priredi ŠK Kras v gostilni v Zgoniku že tradicionalni družabni večer, na katerem bo ob prisotnosti oblasti, tekmovalcev in članov majhna slovesnost, na kateri bodo počastili dobre uvrstitve, ki so jih Krasove namiznoteniške igralke dosegle na nedavnem državnem prvenstvu v Fiuggiju. Kot je znano, je bil letošnji obračun, vsaj kar se tiče osvojenih državnih naslovov, skromnejši od lanskega, vendar spričo določenih tehničnih dejavnikov (prestopi v višjo starostno kategorijo) so ena zlata, tri srebrne in šest bronastih kolajn realen in nadpoprečen dosežek. Odbor Krasa vabi vse svoje člane in simpatizerje, da se polnoštevilno udeležijo drevišnjega družabnega večera. — bs — stva smo zbrali nekaj podatkov, ki sami zgovorno pričajo, katera ekipa se je boljše, katera pa slabše izkazala. Najboljši napad je imela Mugge-sana, ki je zabila kar 49 golov. Na domačih tleh so sicer bili spretnejši napadalci Audaxa, ki so zabili kar 26 golov, medtem ko so bili napadalci Muggesane s 26 goli najuspešnejši v gosteh. Najsolidnejšo obrambo je imel drugouvrščeni Stock, ki je dobil 15 golov. Na domačih tleh pa Tržačani niso bili najbolj pazljivi, saj rekord (najmanj prejetih golov) pripada Vesni, oziroma vratarju Radu Ten-ceju, ki je klonil doma le šestkrat. Rekord najmanj prejetih golov na tujem pa ima Stock (šest). Najslabši napad je imela enajsterica Fossalona (10 golov), ki je zabila tudi najmanj golov (šest) pred domačim občinstvom. Skupno z Bregom so bili predstavniki Fossalona tudi najslabši strelci v gosteh, saj so zabili le štiri gole. Omeniti seveda velja, da je Fos-salon v povratnem delu prvenstva (1350 minut igre) zabil le dva gola (Flaminiu in Primorju). Največ točk na domačih tleh je osvojila kriška Vesna (23), ki je klonila le Stocku. Na tujem pa je bila najuspešnejša Muggesana (23 točk), ki je istočasno tudi največkrat zmagala (na tujem 11-krat, doma pa 9-krat). Najmanj točk na domačih tleh (tri) in v gosteh (tri) so osvojili Brežani in so istočasno z Duinom edini, ki so osvojili enako število točk doma kot na tujem. Devin-čani so osvojili po 14 točk, Brežani pa kot že omenjeno, samo po tri. Breg je imel tudi najslabšo o-brambo: prejel je 51 golov (24 na domačih tleh). V gosteh je bil slabši le Fossalon, ki je prejel 28 golov, Breg pa 27. Kako so se odrezale naše ekipe v tem prvenstvu? VESNA Križani so se uvrstili najvišje in so s tem popolnoma izpolnili pričakovanja svojih navijačev, ki po lanskem neuspešnem prvenstvu z vključitvijo Caharije, Valenteja, Bortolotija in Sandorja Tenceja prav gotovo niso mogli pričakovati dosti več od svojih varovancev. Za odlično uvrstitev Vesne ima nedvomno mnogo zasluge tudi trener Košuta, ki je znal dati ekipi polet in pogum. Križani so bili na domačih tleh skoràj nepremagljivi. Res škoda, da napadalci v gosteh niso bili tako spretni kot doma, saj so dali le osem golov, kajti sicer bi bila Vesna lahko med kandidati za končno zmago. Vesna si je zagotovila tudi «Pokal Elio». JUVENTINA Na zelo dobrem devetem mestu so zaključili prvenstvo štandrežci, ki so bili ob koncu zimskega dela prvenstva zasidrani na spodnjem delu lestvice. Juventina je ekipam z zgornjega dela lestvice odščipnila precej točk. Poleg tega si je zagotovila pokal Primorskega dnevnika, čeprav le zaradi boljše razlike v golih (en sam gol). PRIMORJE Pod pričakovanjem so se uvrstili «rdeče-rumeni», ki so letos razočarali, predvsem v obrambi. Primorje je letos prejelo kar 37 golov. Napadalci so s 35 goli v glavnem izpolnili pričakovanja. Pripomniti sicer velja, da se je Primorje v ključnem trenutku znašlo brez Trampuša, V. Bukavca, Prašlja in Barbianija. Trener Vatta je zato vključil v moštvo mlade sile G. Husuja, Miliča in Veršo, ki so že lansko leto nastopali s članskim moštvom, ter Kapuna, Blažino in Walterja Husuja, ki so letos prvič nekoliko vplivalo na neuspešni zaključni del Primorja, ki je v zimskem delu prvenstva osvojilo 17, v povratnem pa samo 12 točk. ZARJA Bazovci so, kot lani, tudi letos dosegli svoj cilj, to je obstanek v iigi, pa čeprav šele v predzadnjem kolu prvenstva. Bazovci so prvenstvo slabo začeli in so bili vedno v skupini ekip, ki so se borile za obstanek. Prav v zaključnem delu pa so se zbrali in v štirih zadnjih tekmah osvojili sedem točk. S tem so pripravili lepo presenečenje svojim navijačem, ki so že skoraj obupali. BREG Po treh letih obstanka v tej 1 so letos Brežani obsojeni na izpad. Za navijače Brega in voditelje društva predstavlja to grenko dejstvo, ki ga ob začetku prvenstva niso pričakovali. Pozabiti pa ne smemo, da so letos «plavi» zgubili dva solidna veterana in sicer prostega Vatto ter strelca Visintina, ki sta bila vedno stebra ekipe, katerih ni nihče enakovredno nadomestil. Trener Kozina je skušal na vse načine obdržati moštvo v ligi, ko pa je ugotovil, da ne bo uspel se je lotil pomlajevanja moštva in je s tem začel pripravljati ekipo za prihodnjo sezono, v kateri bodo Brežani prav gotovo startali na takojšnjo vrnitev v 2. amatersko ligo. V VIDMU UDOVIČ OSVOJIL TRETJE MESTO Osebni rekord Ruzziera - Sezonski rekord Švaba - Mikac četrti Atletski vikend je bil za slovensko atletiko uspešen. V Vidmu so bili zabeleženi kar trije dobri rezultati, ki dajejo teden dni pred deželnim prvenstvom za posameznike nekaj upanja na solidne uvrstitve. Ponovno se je izkazal Fabij Ruz-zier, ki je 110 m čez ovire pretekel v odličnem času 17’T in je osebni rekord popravil kar za 4 desetinke sekunde. Ruzzier je star-tal z resnim namenom, da bo vso progo pretekel s tremi vmesnimi koraki med vsako oviro. Žal, je že ob prvo udaril in se nekoliko zmedel. Načrt je skoraj do kraja vseeno izvedel. Le za zadnjo je porabil 4 korake in pri tem seveda zgubil nekaj dragocenega časa. Na cilju je bil četrti, na vsak način v deželni eliti. Boljšo uvrstitev (3. mesto) je v Vidmu dosegel v metu kopja borovec Stojan Udovič, ki pa z rezultatom ni zadovoljen. Dosegel je razdaljo 58,34 metra. Za dostojen nastop med deželno elito je še premalo, Udovič pa je že večkrat pokazal, da zna v odločilnih trenutkih metati tudi precej bolje. Za Bor je Vidmu nastopil tudi mladi Lasič. Tokrat je tekel na 100 metrov in dosegel čas 12"9. Duško Švab je zopet startal na 400 metrov. Po nerodnem dogodku iz Gradišča kjer so mu «darovali» čas 51”7 je Švab v soboto dejansko občutno nopravil najboljši sezonski dosežek, ki je bil 53’'7. Dosegel je 53” kar je že zelo hitro. Na tekmovanju naraščajnikov v Trstu je borovec Mikac dosegel četrto mesto v metu kladiva z metom 12,54 metra. k. b. l,l....,..l,l...,..III.II...U,.|.l..l.lll....l,.,ll.».lll....tM.II.,.I.,..,..lll,.l......,.,.,..,....l....,,,...„»»..l,.„».,..,...»...,.......1.,.,«...,,|1..,|,.11|.'.|llltl,,l,ll,l,,,l,limi>lll>,llllll,,lnlill,>,IIMlnn<1ilnlll,nl 3. AMATERSKA NOGOMETNA LIGA NA GORIŠKEM Dobra a vrstile v na lestvici za ekipi Sovodenj in Mladosti Sovodenjci želijo čim prej igrati zopet na lastnem igrišču Pred kratkim se je na Goriškem zaključilo prvenstvo nogometne 3. amaterske kategorije. V D skupini sta igrali tudi dve slovenski ekipi in sicer Sovodnje ter Mladost iz Doberdoba. Prva ekipa že vrsto let nastopa v tem prvenstvu in moramo reči z dobrimi uspehi. Presenečenje pa je pripravila Mladost, ki je letos prvič nastopila (v Doberdobu so šele letos zgradili nogometno igrišče) v prvenstvu 3. kategorije. Doberdob-ci so zasedli sredino lestvice, kar je zelo dober dosežek če pomislimo, da je večina doberdobskih igralcev še mladih in nimajo še izkušenj za tako dolgo prvenstvo. Posebno pohvalo zasluži neutrudni trener Uljan, ki je stalno ob strani svoji ekipi. Naj omenimo, da je bil najboljši strelec Dober-dobcev Doncovio, ki je večkrat rešil ekipo iz kritičnih situacij. Na prihodnjo nogometno sezono se bodo igralci Mladosti pripravili še bolj marljivo ter jim dobri rezultati gotovo ne bi smeli uiti. Ekipa Sovodenj si je s svojimi 28 točkami prislužila tretje mesto na končni lestvici. Moramo pa reči, da bi sovodenjski igralci lahko merili še više, če bi se jih smola ne oprijela v prvem delu prvenstva, ko so po nepotrebnem zgubljali točke. V drugem delu prvenstva pa so igrali dobro in so se s sredine lestvice povzpeli do tretjega mesta, kar je zavidljiv dosežek. Posebno pohvalo zasluži napad, ki je v letošnjem prvenstvu dal 45 golov. Obramba pa je prejela samo 18 zadetkov. Tudi letos se je zaradi požrtvovalnosti izkazal igralec-trener Giani Marson. Problem, ki je že leto dni na dnevnem redu sovodenjskega dru- Ekipa Sovodenj je zasedla tretje mesto na lestvici 3. AL pomanjkanje i igrišča ji v štva je vasi. Prejšnje leto so namreč pričeli graditi avtocest« ' in to prav preko nogometnega igrišča, tako dà je bila ekipa primorama vedno gostovati (domače tekme je igrala v Štandrežu). Ekipi je bilo obljubljeno, da bodo že to spomlad spet zgradili igrišče. Do sedaj pa so na tem mestu le kupi zemlje in vse kaže, da bo treba čakati še mnogo časa, preden bodo Sovodenjci končno le igrali na domačih tleh. Rudi Pavšič GLASGOW, 20. — Reprezentanca Škotske, ki bo na nogometnem SP nastopala v skupini z Jugoslavijo, je osvojila prvenstvo Velike Britanije. V odločilni tekmi za prvo mesto so Škoti premagali Anglijo z 2:0. Najprej je dosegel Pejič avto- Mladost iz Doberdoba je letos prvič nastopila v 3. amaterski kategoriji tl in Angleži uvrstila Sev. Irska, Wales pa je bf! zadnji: ATLETIKA NA TEKMOVANJU V MILANU Ferrari preskočil višino 216 cm Jugoslovanska nogometna prvenstva 2. ZVEZNA LIGA Dinamo (P) — Mura 3:1 Mercator — Maribor 2:2 Karlovac — Famos 1:0 Rijeka — Kozara 2:1 Crvènka — Osijek 3:1 Spartak — Dinamo (V) 0:0 Igman —- Leotar 4:1 Iskra — Novi Sad 1:0 lestvica Rijeka 39, Osijek 38, Novi Sad in Iskra 35, Kozara 33, Crvenka 32, Igman in Maribor 30. Šibenik, Famos in Leotar 29, Bačka, Dinamo in Karlovac 28, Dinamo (V) 27, Spartak 26, Mercator 22, Mura 1 ft InZ-lr PRIHODNJE KOLO Mura — Crvenka, Mercator — Dinamo (V), Osijek — Maribor, Leotar — Karlovac, Famos Ši- benik, Bačka — Rijeka, Kozara — Dinamo, Novi Sad — Igman, Iskra — Spartak. SNL Drava — Rudar 2:1 Kladivar — Ljubljana 1:0 Slovan — Aluminij 3:0 Izola — Železničar 0:0 Ilirija — Koper 3:1 Kovinar — Šmartno 3:2 Slavija — Nafta 5:2 LESTVICA Rudar 31, Železničar in Kladivar 28, Ljubljana 26, Slovan 25, Koper 24, Ilirija 22, Slavija 21, Nafta in Kovinar 20, Šmartno in Drava 17, Izola 16, Aluminij 13. PRIHODNJE KOLO Slavija — Drava, Nafta — Kovinar, Šmartno — Ilirija, Koper — Izola, Železničar — Slovan, Aluminij — Kladivar, Ljubljana — Rudar. Otvoritveni miting italijanske a-tletike v Milanu ni izpolnil pričakovanj. Morala bi nastopiti vsa državna elita, v resnici pa je bila udeležba bolj skromna. Sicer spada nekaj takega v načrt boljših atletov, ki so priprave zakasnili in vse moči zastavili za vrhunsko formo v začetku septembra. Napredek je tako pokazal le mladi skakalec v višino Giordano Ferrari, ki je osebni rekord zvišal do 216 cm. Dobro so se odrezali tudi predstavniki iz naše dežele. Maurizio Siega iz Trbiža je celo zmagal v skoku v daljino z razdaljo 7,54 m, Tržačan Zorn pa je na 400 m čez ovire tekel nič manj kot proti svetovnemu rekorderju Akii-Bui iz Ugande. Slednji je služil organizatorjem le kot privlačnost za gledalce, gotovo pa se niti ni posebno potrudil, že na 400 metrov (brez ovir) je razočaral, na ovirah pa je mladega Tržačana prehitel le za 3 desetinke sekunde. Od redkih tulcev se je najbolj izkazal Šved Bruch, ki je disk pognal preko 64 metrov in je zmagal tudi v metu krogle. k. b. ZCNL Litija — Sava (K) 4:0 Primorje — Adria 4:0 Sava (T) — Tržič 0:3 Tabor — Jadran 4:2 Triglav — Tolmin 2:1 Vozila — Usniar 2:0 LESTVICA Vozila 30, Litija 27, Triglav 24. Sava (K) 21, Tržič 20, Tabor, Adria in Usnjar 18, Primorje in Jadran 16, Tolmin 12, Sava 8. PRIHODNJE KOLO Sava — Vozila, Usnjar — Triglav, Tolmin — Tabor, Jadran — Sava (T), Adria — Litija, Tržič — Primorje. Bologna — Lazio X Fiorentina — Sampdoria X Foggia — Milan X Genoa — Napoli 2 Inter — Cesena 1 L. R. Vicenza — Juventus 2 Roma — Cagliari 1 Torino — Verona X Brescia —. Como X Catanzaro — Ascoli I Palermo — Catania X Trento — Udinese X Salernitana — Cosenza X KVOTE 13 — 7.735.600 lir 12 - 220.400 lir Skozi ostenje so plezali, kot gre človek skozi življenje. Za dežjem sonce, za žalostjo, radost... Iz grape za Nemškimi stolpiči so lezli dvesto metrov navzgor po dimnikih in dobrih stopih dokler se jim ni nasmehnila sreča s police, ki se zalomi v samo rebro Nemškega stebra. Dolga polica jih je peljala nad zračnimi prepadi, dokler se ni zožila, pokrita s streho. Cop, ki je vodil, je naznanil: «Zdaj boste pa delali pokoro za vse grehe, kar jih imate na vesti!» .... v »n Padel je na kolena Plazil se je po njih kakor na božji poti, dokler se ni streha iztekla v gladke plošče in dovolila pokončno hojo. «O, ubogi Zlatorog! Morda se je tudi on tako mučil kot mi,» je robantil Matevž, ki je kot najmanjši plezal zadnji. Stena je postajala težavnejša in nevarnejša. Bližali so se črnemu grabnu, zakletemu gradu Zlatoroga. Polica se tik pod Črno steno spremeni v ozko gred. Bili so sredi stene. Tu je globina z vseh strani kazala zobe in roge. Vrstili so se ostro brušeni trebuhi, skala je postala krušljiva in negotova, tesnoba pa je rastla. Se bodo mar morali vrniti nazaj? Pod njimi je zijal spodjeden prepad. Kamenje, ki so ga prožili, je padalo brez hrupa, šele dolgo potem je z zamolklimi udarci naznanilo dno. «No, zdaj pa samo še Zlatoroga manjka, da bi nas nasadil na rogove in nas pometal dol,» se je šalil Joža in vpenjal karabdnarje v kline, ki sta jih z Matevžem natolkla že pred časom nalašč za ta dokaj nevarni spust proti plošči, na kateri se je bil raztreščil Topolovec. Stane je fotografiral. Dejal je, da bo tu treba snemati film «V kraljestvu Zlatoroga». Težavni spust so opravili brez nezgode. V grabnu so se odžejali in si napolnili čutarice. Medtem ko so si fantje hladili obraze in prepotena telesa, je Joža že poiskal gamsje sledi. Po njihovi stečini so šli, dokler niso bili vami pred padajočim kamenjem. Tu, nekje pod Ladjo, so sedli in južinali. «No Miha, povej nam, zakaj je Trentar streljal na Zlatoroga, ali pa ti, Stane! Pravnika sta, pa razložita!» je dejal Joža. Miha je v žejna usta cedil limono, Stane pa je razlagal: «Človek si že od nekdaj želi višino in seveda tudi nedosežnega. Vdiral je prek meja, tja kjer so — kot si je domišljal — bivali le bogovi. Pregnal jih je, čedalje više Jih je odganjal, prestavil jih je z zemlje v nebo. Hotel si je priboriti njihovo moč in nazadnje je hotel sam postati bog. Tudi Trentarski lovec je takšen primer človeka, ki gre predaleč, človek ne more postati bog. Kazen za tako tveganje je smrt. To je eno tolmačenje — imamo pa še drugo. Trentarski lovec predstavlja človeka, ki ljubi naravo in ga narava ljubi. Narava je neskončna moč, ki jo pooseblja Zlatorog. Kadar gre ljudem predobro, postanejo oholi. Zasužnjijo naravo. Hočejo jo zase, vso. Nimajo meja v pohlepu. Ne zavedajo se, s kakšnimi silami se igrajo. Gredo prek meje in porušijo naravna ravnovesja. Kadar se ljudje tako pregrešijo, jih narava uniči, tako kot uniči zemlja plevel, če se preveč razbohoti..., » je Stane sklenil svojo razlago. Stena se je kopala v rumeni luči, dobra in radodarna. Bili so srečni in potrebni počitka. Joža je potegnil iz malhe karte. Tu, na široki polici so vrgli duraka. Matevž in Stane sta se kmalu izmuznila. Miha pa je Jožu nalagal kupček za kupčkom, dokler ni imel v rokah vseh dvaintrideset kart. «Durak! Durak! Durak!» so vpili, da je odmevalo od Ladje in vseh črnih sten. Joža je karte spet spravil v malho in odplezal naprej. «Zdaj smo dobri!» je naznanil Miha. «Prav gotovo pridemo skozi vso steno, ko nas dva vodita...» «Kdo pa sta ta dva?!» «Joža in durak gresta spredaj, ne?!» Smeh jih je dolgo spremljal po policah do terase, kjer je stena spet pokazala zobe in jih zavrnila. Morali so se vrniti in se spustiti v sneženo grapo, iz katere jih je izpeljala polica, široka kot cesta. Nad njo je bila galerija previsov, pod njo so čemele jame kot hladne kleti. Ko so se spustili še nekoliko globlje, je Joža spet našel gamsje sledi in ležišča. Po zevi med snegom in steno so zlezli čez grapo. Polica jih je pripeljala na rob stebra. Od tod se je v vsej svoji razsežnosti in lepoti dvigala stena, kjer so prejšnje leto preplezali prvenstveno. Razveselili so se znanega sveta in svojih zarjavelih klinov. Nihče jih ni izruval, saj jih je Joža zabil tako globoko, da jih je «hudič v peklu zakrivil...» Zdaj so jim prišli prav. Pomagali so jim, da so preplezali do skale, ki so ji dali ime Prižnica. Joža se je vzpel nanjo in ugotovil, da se bo treba vzpenjati navzgor, ker je konec vodoravnega beganja po policah stenskega labirinta. Z velikim upanjem so plezali po dolgem žlebu, dokler se niso znašli pod črto črnih pragov, ki so se jih izognili. Predvidevanje se je izkazalo za pravilno. Z roba so ugledali stene v Prusikovi smeri. Onkraj njih je sameval peskovit kotel, iz katerega so poganjale naravnost v nebo divje, grozljive in gladke stene. Čop je obstal in si brisal znojne kaplje. Začela ga je navdajati tesnoba. Jih bo tu stena zavrnila? Pa saj gamsi nimajo kril... Zato je plezal naprej. Prusikovo smer so prekrižali brez težav. Vitek steber pred njimi je bil poln gredi in polic. Od njega jih je ločila grapa, zlizana od tokov in plazov. Zdelali so jo. V stebru pa jih je čakalo razočaranje. Sonce se je nižalo. Dobili so prvi mrzli obkladek. Cop je klel, Stane se je oziral v prepade, Matevž pa se je vdal v usodo — le starejši ga lahko rešijo iz sveta, kamor so ga zapeljali... «Madona, zdaj pa imamo Zlatoroga! In črne, 'ne samo bele žene! Kam zdaj?!» je rekel čop. Vseh treh vrvi je bilo premalo za tako globok prepad. Minila je ura utrudljivega iskanja, v katerem so se obnašali kot miši v mišnici. Pogovarjali so se, če bi se vrnili po Prusikovi in izplezali, ko je Miha zagledal na dnu prepada nekaj polic, kako držijo iz vrha Jugove grape okoli stebra. «Tam gredo gamsi, Joža, poglej!» je pokazal s prstom. «Ti boš rekel, da je hodil tam tudi Zlatorog, ne?!» je z malo več dobre volje rekel Joža in se odločil za spust. S stebra so se vrnili nazaj v prod, ki je z dolgim jezikom snega segal pod gladko steno. Tu so našli žleb, iz katerega je držala ena sama, komaj zaznavna polička; na njej je Joža spet našel gamsove bobke. po njej so priplezali v grozljivo strmo sotesko, golo, pusto in prazno, kjer sta kraljevala vlaga in mrak. Kot bi prišli na drug svet... «Tu pa še svoje slike ne bi rad pustil, nikar svojih kosti!» je rekel čop. «Potem nas pa le kmalu izpelji ven, ker bo noč!» je odvrnil Stane. Ozrli so se v nebo Grozilo je, da bo ponoči nevihta. Od tod bi jih voda odplaknila do melišč pod steno. (N-MUU)evan1t sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/II nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.1. Stran 8 21. maja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel ,zdaia in tiska ZTT ' TrSt 1713 ■ 1974 Včeraj in danes za kmečke pravice Te besede, ki pomenijo geslo in obveznost, so vklesane v kraški kamen pred vhodom v devinski grad. Proslavo kmečkih puntov ob odkritju spominskega obeležja sta priredili Slovenska prosvetna zveza in Kmečka zveza s sodelovanjem kultu rnega krožka Devin - štivan. Predstavniki oblasti in organizacij pred spomenikom Ì(B11B Po odkritju spomenika na slavje ob morju Na morju in na kolesih Predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin bere pozdravni nagovor sri, v -XX. in Tržaški partizanski pevski zbor je s svojo pesmijo spet navdušil občinstvo Za prvo mesto na kolesarski dirki veteranov se Je potegovalo 83 tekmovalcev Med govorom devinsko • nabrežinskega župana dr. Legiše Gostje iz Trbovelj v soboto na Opčinah V Prosvetnem domu na Opčinah je v soboto zvečer nastopil pevski zbor «Zarja» iz Trbovelj Ob 30. obletnici ustanovitve Komande mesta Koper Partizanski golaž za bivše borce in aktiviste na partizanskem srečanju v Borštu pri Kopru Spominska svečanost na Ljubelju V. soboto so na Ljubelju odkrili spominski napisni plošči «Rižarna» in «Fraschette»