Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, četrtek 5. maja 1958
Štev. H«, leto m. (XIX.)
MARIBORSKI
Gena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in oprava: Maribor, Grajski trg ? 1 TeL uredništva in uprave 24-55 Utaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman * opravi ali po poiti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po eenikn / Ogla. se sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac, št. 11.409
99
JUTRA
9»
Grožnie z izstopom iz DN
Društvo narodov, ženevski bolnik in skoro mrtvak, se obuja zopet k življenju. Tako se zdi. Ostavka ravnatelja Mednarodnega urada dela Angleža Butlerja je dala mnogo snovi za razna ugibanja in komentarje. V ozadju je očividna koncesija šefa britanske vlade Chamberlaina Italiji, ki bi se naj postopoma zopet sprijaznila z Društvom narodov. Najprej bi se Italija približala Društvu nar. iz katerega je izstopila v vezi z abesinskimi komplikacijami, na ta način, da bi se vrnila v Mednarodni urad dela, kjer bi mesto od-stopivšega Butlerja zavzel njegove funkcije Italijan de Michelis. Vse to kaže, kako zelo segajo vplivi ob londonsko rimskem sporazumu tudi na ženevska tla, ki so že skoro nalikovala pokopališču.
Ženeva je spet oživela.' V ponedeljek se sestane svet Društva narodov, ki ne bo imel lahkega posla, da zadovoljivo reši in likvidira vsa ona vprašanja, ki so na dnevnemu redu. Najmanjše skrbi povzroča trenutno ženevskim diplomatom — Kitajska. Društvo narodov se sicer ne spušča v problematiko kitajsko japonske vojne in ne mara ponovno riskirati svojega prestiža s kakšnimi sankcijami proti Japonski. Kitajska si je pač v svesti, da ji bodo razne države še vnaprej nudile pomoč v obliki vojnega materiala in raznega orožja. Tudi v španske zadeve se Društvo narodov ne bo spuščalo, ampak bodo ženevski velmožje gladko sklenili, da se naj bavi s španskimi zadevami londonski nevtralnostni odbor, ki je že davno — umrl. Anglija in Francija ne marata posegati v španske razmere — koncesija Italiji. Tudi Abesinija ne bo bogve kako trd oreh. V Londonu in Parizu so prepričani, da pojde vse v najlepšem redu in da tudi Sovjetska Rusija ne bo mogla delati nobenih težav pri priznanju abesinske aneksije.
Pač pa se iz vrst nekaterih članic čuje-jo v zadnjem času stalne grožnje z izstopom iz Društva narodov. Te grožnje so postala moda. Celo iz Moskve so prihajale. Med temi državami sta se znašla sedaj Čile in R o m u n i j a. Znano je, da se je predstavnik države Čile že pred leti zavzemal za to, da bi se Društvo narodov preoblikovalo v zgolj reprezentativno torišče, tako da ne bi bilo več instrument za ohranitev miru. Na ta način bi bilo lažje vrniti Društvu narodov univerzalni, splošni značaj ter bi bilo lažje misliti na vrnitev gotovih velesil v Društvo narodov. Iz Čileja pa prihajajo v zadnjem času ponovne grožnje z izstopom, Če se problemi Društva narodov ne bodo skušali rešiti v gornjem smislu.
Tudi iz Bukarešte se čujejo pretnje z izstopom. Te grožnje so v zvezi s posledicami ukrepov Gogove vlade, ki je izdala celo vrsto protižldovskih zakonov. Razne židovske organizacije pa so naslovile radi tega na Društvo narodov spomenico, v kateri se sklicujejo na manjšinsko zaščito, za kar jamči Društvo narodov Prejšnji romunski zunanji minister Micescu je ob zadnjem zasedanju sveta Društva narodov preprečil pospešen postopek v tej zadevi. Stališče sedanje romunske vlade pa je, da sc te pritožbe romunskih Židov sploh ne smejo in. ne morejo obravnavati pred Svetom Društva narodov, Sedanja vlada sc namreč sklicuje na to, da je v mnogih ozirih ublažila ukrepe Gogove vlade, četudi še ni v notranjepolitičnem oziru povsem kon kretizirala svojega stališča napram romunskim Židom. V ženevskih krogih menijo, da ne bo romunska zahteva zbudila
Sporazum z Madžarsko nag-važneiša točka sinaiske konference
SINAJA, 5. maja. Danes se prispel semkaj v Budimpešto akreditirani romun ski poslanik Bossy. Ker se mudi v £inaji tudi madžarski poslanik v Bukarešti Bar-dossy, ki je stalno v telefonični zvezi z madžarsko vlado, je domnevati, da tvori vprašanje sporazuma Male antante z Madžarsko eno najvažnejših točk sinaj-
ske konference.
LONDON, 5. maja. V zvezi s sinajsko konferenco poroča »Daily Mail«, da bosta Jugoslavija in Romunija sledili Cham berlainovi politki in da ne bosta v morebitnem konfliktu med Nemčijo in čeho-slovaško nuditi slednji nikakšne pomoči.
Franciia in Nemilla bosta na novo uredili ivofe odnoiale
OPTIMIZEM V RIMU. — NOBENE FORMALNE POGODBE. — POSVETOVANJA MED NEMŠKIM TER ITALIJANSKIM GENERALNIM ŠTABOM.
pakta štirih. Važno je, da gleda Nemčija na angleško-italijanski sporazum in pa na predstoječi francosko-italijanski sporazum brez vznemirjenja. Položaj je dozorel že
PARIZ, 5. maja. Agencija Havas dozna-va v zvezi z včerajšnjimi razgovori med Hitlerjem in Mussolinijem nekatere podrobnosti. V vrstah nemške delegacije se je že po prvem razgovoru opažal optimizem. Isto velja tudi za italijanske kroge. Posebno veliko je bilo veselje Italijanov tudi radi tega, ker je Hitler poleg znaka kljukastemu križa manifestativno nosil tndi znak častnega korporala italijanske fašistične milice ter častno bodalo milice. Po poteku razgovorov med obema državnikoma bi bilo soditi, da ne gre za sklenitev formalne pogodbe, ki naj bi utrdila politiko osi Berlin-Rim; ker ni taka pogodba več potrebna. Nemčija ter Italija priznavata solidarnost Francije in Anglije, zahtevata pa istočasno <k* obeh pri-znar1' nedotakljivosti osi Rim-Berlin. Radi tega je upati, da bodo lahko rešljiva vprašanja, ki visijo med obema blokoma. Nemčija postavlja vprašanje kolonij v ospredje svojih zahtev. Sedanji razvoj kaže, da ni nikakšnih težkoč za uresničenje
v toliko, da ne bo Nemčija delala nobenega vprašanja več iz francosko-sovjetskega pakta, če pojde za to, da se nemško-fran-coski odnošaji ponovno uredijo. Nemško-francoska pogajanja bi sledila šele angle-ško-nemškim razgovorom. Nemški merodajni krogi ne gledajo več v češkoslovaškem vprašanju vprašanja prve stopnje, četudi je Nemčija fnteresirana na zadovoljivi rešitvi tega vprašanja.
RIM, 5. maja. V zvezi z nemško-italijan skimi političnimi razgovori so se včeraj pričela posvetovanja med predstavniki nemškega ter italijanskega generalnega štaba. Iz verodostojnih krogov se dozna va, da ne bosta Nemčija in Italija sklenili nobene vojaške pogodbe, vendar pa se je izrazila želja iz obeh strani po nadaljevanju vojaško-političnih pogajanj v svrho obrambe osišča Rim-Berlin.
ffUteifamke M&m
Tajna protisovjetska radijska postaja v Vzhodni Prusiji
LONDON, 5. maja. »Sunday Referee« poroča, da se je angleškim radijsldm strokovnjakom posrečilo lokalizirati krat kovalovno postajo, ki že delj časa grozi Stalinu in sedanjemu ruskemu režimu. Ti radijski strokovnjaki so ugotovili, da
se nahaja ta tajna radijska oddajna postaja v Vzhodni Prusiji. Ne navajajo se pa v poročilu podrobnosti glede postopka, kako se je posrečilo dognati lokalizacijo tajne radijske postaje.
Nova trojna zveza: Turčija — Grčija — Egipt
RIM, 5. maja. Agenzia Stefani poroča: Iz mednarodnih političnih krogov se do-znava, da bo egiptski kralj Faruk ob priliki svojega potovanja v Ankaro prihod-
nji mesec pripravil vse potrebno za podpis trojne zvezne pogodbe med Turčijo,
Grčijo ter Egiptom. S tem dogovorom bi bili urejeni odnošaji na bližnjem vzhodu.
Nevtralne zone za deco v primeru vojne
ŽENEVA, 5. maja. V socialnem odboru in krogih Društva narodov je zbudil veliko senzacijo romunski predlog, da se v vsaki zemlji, ki vodi vojno, določi nevtralna cona, kjer bi se namestila deca dotične države. Romunska vlada predlaga, da se določitev teh con mednarodno
zajamči. Romunski predlog, ki je vzbudil veliko odobravanje v krogih Društva narodov, je bil predmet živahne razprave in bodo o tem predlogu razpravljali na enem prihodnjih zasedanj sveta Društva narodov.
Italija posreduje med Prago in Berlinom
LONDON, 5. maja. »Daily Telegraph« poroča, da se bo ob priliki razgovorov med Hitlerjem in Mussolinijem razpravljal med drugim tudi problem Trsta. V italijanskih političnih krogih upajo, da bo Italija prevzela posredovanje med Nemčijo ter češkoslovaško in da bo lahko stavila posrečen predlog za trajno re-
težjih pretresov, ker jo bo lažje upoštevati. kakor pa zahtevo države Čile, ki globoko sega v reformne probleme Društva narodov.
šitev vprašanja sudetsih Nemcev, ki naj bi bilo za obe strani zadovoljiva. Italija bi bila primerna za posredovanje, ker je v dobrih odnošajih s sosedi češkoslovaške z Nemčijo, Poljsko in Madžarsko. Glede Trsta pričakujejo, da bo Nemčija pokazala pripravljenost, da nudi Italiji kompenzacije za težke izgube, ki jih je moral utrpeti Trst radi priključitve Avstrije Nemčiji. Nadaljnji problem je v tem, ker je italijanska težka industrija dobivala doslej iz Avstrije velike količine rude, ki jih pa sedaj ne more več dobiti.
Iz učiteljske službe. V VI. položajno skupino so napredovali: Elizabeta Kokolj v Mariboru, Amalija Španger v Studencih pri Mariboru, Josipina Nagelschmid v Ptuju, Angela Sadar v Celju, Ivan Verč-kovnik v Št. liju, Marija Čeh pri Mali Nedelji, Elizabeta Šolar v Poljčanah, Rafael Zorzut v Ptuju. V VII. položajno skupino Olga Vrtovec na Prevaljah, Alojzija Košenina pri Sv. Lenartu, Masimiljaa Povh pri Sv. Kunigundi, AL Jančič v Cir kovcih, Ivan Bitenc v Račah, Ana Majerič v Oplotnici, Ema Šajthaver v Slovenj gradcu, Frančiška Lazar v Makolah.
Ljudska univerza. Jutri v petek ob 20. uri se vrši »Literarni večer« naših domačih pisateljev. Priredijo ga gg. Ingolič Anton, Kajč Milan, Kranjec Miško, Rudolf Branko in Vodušek Božo.
Iz davčne službe. Premeščeni so naslednji davkarji: Viljem Hreščak iz Pre-valja v Slov. Konjice, Viktor Martinac iz Ljutomera v Črnomelj, Anton Baskovac iz Novega mesta v Ljutomer, Henrik Bartl iz Dol. Lendave v Ptuj, Milan Drinovec iz Maribora v Kranj, Boris Jurac iz Kranja v Maribor — okolica, Stanislav Jarh iz Ribnice v Dol. Lendavo.
Dr. Rudolfa Franza zadnja pot. Ob veličastni udeležbi se je vršil pogreb bla-gopokojnega dr. Rudolfa Franza na mest nem pokopališču na Pobrežju. V žalnem sprevodu je korakalo okoli 3000 oseb, dokaz, kako priljubljen je bil pokojnik v vseh krogih našega mesta. Pri žalnih svečanostih je sodeloval tudi pevski zbor mariborskih pekov, ki je odpel več žalnih pesmi. Vsi, ki so poznali pokojnega dr. Rudolfa Franza, ga bodo ohranili v častnem spominu.
Veliko pozornost je zbudila davi ob 7. uri skupina, v Mariboru dobro znanih gospodov, ki so korakali v smeri Fran-kopanove ceste. Na merodajnem mestu pa nismo mogli doznati, kam so se omenjeni gospodje podali in zakaj gre.
Javni telovadni nastop mariborskih srednjih in meščanskih šol bo v soboto, dne 7. t. m. ob 15. uri na letnem telovadišču matičnega Sokola.
Samo še dva dneva sta vam na razpolago za nabavo ličnih zastavic Proti-tuberkulozne lige, ki jih boste rabili v nedeljo, 8. t. m. za čim vidnejšo in mogočnejšo manif&statcijo na' skupne volje do energične in odločilne borbe proti jetiki. Protituberkulozna liga prosi vse one, ki bodo okrasili svoja okna z zastavicami, da pritrde zastavice tako, da ne bo poškodovano tuje imetje.
V nedeljo popoldanska predstava v gledališču. V okviru Protituberkuloznega tedna priredi diletantski odsek sokolskega društva na Teznu v nedeljo, 8. tm. ob 15. uri v mariborskem gledališču pred stavo fantastične igre v petih slikah »Eksperiment dr. Celestina«, ki jo je spisal naš znani domači pisatelj Hinko R e-bolj. »Eksperiment dr. Celestina« je spisan v futurističnem slogu in nam slika življenje okrog leta 2000. Avtor je že lan sko leto žel veliko uspeha s svojim debm »Ko umira sreča«. Ker je diletantski odsek tezenskega Sokola eden naših najboljših diletantskih družili v Mariboru in okolici, je pričakovati popolnega igralskega uspeha in tudi številnega poseta predstave, to tembolj, ker je čisti dobiček namenjen Protituberkuloznemu tednu.
Nočno lekarniško službo ima ta teden Albaneževa lekarna na Frankopanovi cesti in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti.
S sinajske konference
Ods manlevanie ovire za uspešno konsoli-dacf/o	Srednje
BUKAREŠTA, 5. maja. V Sinajo so prispeli iz Bukarešte tudi francoski, angleški, nemški, italijanski, madžarski in bolgarski poslanik, ki sproti obveščajo svoje vlade o sklepih konference Male antante. Na snocnji svečani večerji je romunski zunanji minister Petrescu dejal, da je Mala antanta radi svoje kohezije radi lojalnosti do drugih članov in zaradi identičnosti svojih interesov ohranila ono poliilčno smer, ki si jo je postavila ob svoji ustanovitvi. Od časa do časa se slišijo glasovi, ki napovedujejo skorajšnji propad Male antante. Naj mi bo dovoljeno v tem trenutku svečano izjaviti v imenu naših treh vlad, da želimo, dati svoj delež za ohranitev miru v Podonavju in da ustvarimo ozračje zaupanja, ki bo omogočilo boljše sodelovanje med državami, ki imajo svoje interese v Podonavju. Predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič pa je dejal, da je v besedah in občutkih najlepše in najtočneje izražen duh, v katerem se vodijo razgovori. Izjavil je: Tudi jaz izražam svoje
globoko zadovoljstvo ob priliki tega sestanka, ki nam daje možnost, da obravnavamo vsa vprašanja in da opravimo ta posel v duhu tradicionalnega prijateljstva, iskreno in s čutom odgovornosti, ki odgovarja času, v katerem živimo, pa tudi vlogi, ki jo igra v mednarodnem življenju Mala antanta. Mala antanta naj bi po tem sestanku njenega sveta sporedno z balkanskim sporazumom srečno in uspešno nadaljevala svojo delavnost v jasno začrtani smeri za dosego svojih neizpremenljivih ciljev, za okrepitev miru in napredka naših držav in tega dela Evrope.
PARIZ, 5. maja. Tukajšnji tisk izraža prepričanje, da bo Mala antanta tudi topot manifestirala svojo solidarnost in miroljubnost ter da bo s svoje strani podprla prizadevanje Anglije in Francije za pomirjenje Evrope. Priporoča, da dosežejo zbiižanje z Madžarsko in tako odstranijo poslednjo oviro za konsolidacijo Srednje Evrope.
Seciatui fuaškm
Naša vas
V socialnem organizmu je njegov bistveni sestavni del vas. Ne velja to le v kmetijsko usmerjenih deželah, je splošno pravilo, veljavno celo za skrajno industrializirane države, kjer se javi v lastnosti konzumenta njihovih produktov tu-jec-inozemcc, kar pa ne spremeni na bistvu. Vas je vas in vas je vse — je dejal pokojni kralj in tako izpričal, da pravilno umeva njen neprecenljivi pomen v kolesju narodne in državne zajednice.
Pokojni kralj je to doumel — ali se tega dovoljno zavedamo tudi mi? Kaže ko da bi nas ne bilo volja ukvarjati se s tem vprašanjem, neprijetno je, tuje in preveč vsakdanje ter mogoče preveč grenko, dočim nam še vedno lebdi naša idilična vas in njena poezija, polna lepote in pestrosti, usrkane iz okrožajoče je prirode in izročene po stoletni tradiciji.
A to je le privid, prevara; to je čuv-stvo, ki ne more zakriti resnice, katera nam govori prav nasprotno. Tako je poročilo vseh, ki so se z vnemo in ljubeznijo lotili proučevanja življenjskih prilik v naših vaških domeh, tako je izzvenelo predavanje g. Kerenčiča, ki nam je v ponedeljek v tuk. Ljudski univerzi razgrnil resnično sliko naše vasi.
Iz historijata naše vasi, ki nam ga je predavatelj podal, izhaja, da ni bila njena preteklost sončna niti v fevdalni, niti v
poznejši dobi. L. 1848. — zemljiška odveza — ni našega kmečkega človeka rešila, ni mu omogočila dostojnega življenja na svojem drago odkupljenem kosu zemlje, ker ga je navidezna samostojnost pahnila v odvisnost oderuhov.
In takratne kreditne zadruge in novejša agrarna reforma? Niso mogle uspešno pomagati našim domovom agrar. reforma je še daleč od zahteve in potrebe našega ljudstva brez zadostne ali celo brez vsake zemlje. Smo narod brez zemlje! kličejo resnične razmere po vsej slovenski zemlji. Statistika ki je najboljša priča, izkazuje v Sloveniji 156.628 posestev, od teh 117.624 malih (do 10 ha), oziroma še naravnejše izkazano:
18.234	kmetij obsega 0.01-0.5 ha (11.8%)
13.208	„	„	0.05-1.—	„ (8.5%)
19.695	„	1.—2.- „(12.7%)
37.655	„	„	2.-5,—	„(24.4%)
28.832	„	„	5. -10.—	„ (18.7%)
117.624	„	76.1%
Velika večina (76.1%) slovenskih kmetij je malih obratov, 15.8% srednjih kmetov z 10—20 ha in S.1% velikih posestev z nad 20 ha zemlje. Za bolj točno sliko navajamo, da je 20.3% (31.448) ali dobra petina vseh slovenskih kmetij kočar-skih imetij z 1 oralom do 1 ha.
To kričeče razmerje med zemlj posestjo je tako nevarno zlo, da more zglodati
že itak dovolj zrahljano narodno sredino.
A tudi ono pičlo število srednjih kme-itij, ki naj bi bila naš osrednji živec, se bori za svoj obstoj. Kje je vzrok: v njih : samih ali izven njih? »Večernik« je to j vprašanje že večkrat obravnaval in pod-j črtal, da je izvor propadanju naših do-Jmov v njegovem individualističnem pri-I dobivanju, ki živi na nesorazmerju med cenami produktov in sicer tako, da so cene kmet. produktov daleč za onimi iz. en njegovega delovnega območja.
Predavatelj je podal zanimivo ilustracijo padca cen kmet produktom od 1. 1913 do 1935. Primer: Za 1 glavo goveje živine je dobil kmet 1. 1913. — 53, 1. 1923. — 30, 1. 1929. — 14, 1. 1935. — 10 parov če v Ijev. Prilično tako je padla cena ostalim produktom. Povprečno so padli njegovi produkti za 60%, oni industrije za 20%.
Našega zemljaka obtežujejo, odkar je moral opustiti zaključeno gospodarstvo ;— s katerim je sam kril svoje potrebe [— in je postal zavisen od trga, konkurenca na domačem in še bolj na tujem trgu. Z državami z deviško zemljo, visoko razvito tehniko, z boljšo ureditvijo (arondacijo) in boljšim obdelovanjem itd. je sko-ro nemogoče konkurirati.
Poleg tega se bori naš človek z visoki-;mi dajatvami (carina, trošarina, takse, monopol), kar gre že v absurd. Prav tako nam je predavatelj podkrepil s številkami, kako dela naš kmet z izgubo in se potaplja v dolgove. Njegovo poslednje za točišče je gozd — če ga ima, — kjer črpa za kritje dolga pri zasebnikih (pred vsem trgovcih) in denarnih zavodih.
Končni rezultat: materialno in moralno propadanje.
In ozdravljenje?
Zemlja preidi v last onega, ki jo obde-luje, načrtno gospodarstvo, ureditev trga!
Želimo si še več takih predavanj in več — poslušalcev, ker je to zadeva vsega organizma in vsi v enaki meri črpamo prve sokove prav iz zemlje.
flUutG&toG.
Četrtek, 5. maja. Zaprto.
Petek, 6. maja: Zaprto.
Sobota, 7. maja ob 20. uri: »Dalibor«. Premiera. Red B.
70 letnica »Dalibora« v Mariboru najlepše proslavimo s tem, da to soboto pri premieri te krasne opere prisostvujemo polnoštevilno.
Sprememba repertoarja. Radi vaj za snočnji jubilejni koncert, vojaška godba v gledališču zadnje dni ni bila dovoljno na razpolago. Zato je gledališče danes i zaprto ter se je morala za danes name-iravana ponovitev zelo povoljno uspele i komedije »360 žena« v korist Združenja igralcev preložiti na nedeljo, 8. maja zvečer.
Spomnite se CMD!
965 avtomobilov v vrednosti 35.5 milijona din smo uvozili v prvem četrtletju 1938, napram 450 avtomobilom v vrednosti 13.7 milijona din v lanskem prvem četrtletju. Po številu se je torej uvoz avtomobilov letos povečal za 114%, po vrednosti pa celo za 159%.
Izvoz našega tobaka. Uprava češkoslovaškega monopola tobaka je kupila pretekli teden v Jugoslaviji 40 vagonov tobaka. Prav tako so Poljaki kupili od nas 35 vagonov tobaka.
Nova tvornica za žarnice se je ustanovila v Beogradu pod firmo »Tesla«, ki je prevzela aktivo in pasivo tvornice žarnic »Tesla« v Pančevu. Delniška glav nica novega podjetja znaša 2 milijona din.
Napredek naše tekstilne industrije. —
Berlinska »Tekstilzeitung« poroča, da se je uvoz tekstilnih fabrikatov v Jugoslaviji zadnjih 10 let zmanjšal za 62.3%. — Uvoz tekstilnih strojev v našo državo pa stalno narašča in je v letu 1937 dosegel vrednost 79.7 milijona din. Če se bo tekstilna industrija še naprej razvijala, bomo kmalu v tekstilni branši neodvisni od inozemstva.
Obračunski tečaji tujih valut na državnih železnicah. Od 1. maja t. 1. bodo drž. železnice preračunavale tuje valute sledeče: l bol. goldinar 24.25, nemška marka 17.60, švicarski frank 10.10, zlati frank 14.50, madžarski pengo 12.85, avstrijski šiling 11.75, poljski zlot 8.25, italijanska lira 2.35, francoski frank 1.40, češkoslovaška krona 1.53, belgijski frank 1.50, bol garski lev 0.52, romunski lej 0.34, grška drahma pa po 0.41 din.
Cene vinu v Banatu. V Vršcu, ki je glavni sedež trgovine z vinom za južni Banat, so cene vinu naslednje: Navadno, belo vino 3 do 3.80 din za liter, črno vino 3.40 do 4.40, kvalitetno vino 4 do 6.50 dinarjev za liter.
Tekma v slalomu na Zelenici. Za 1.
maja razpisana tekma v slalomu z Zelenice bo nepreklicno v nedeljo 8. maja. — Vse ostalo velja kakor v prvem razpisu.
V proslavo 50 letnice slovenskega kolesarstva priredi Kolesarska podzveza v Ljubljani v nedeljo 29. maja celodnevne kolesarske dirke. Dopoldne bodo cestne dirke, popoldne pa na Hermesovem dirkališču dirkališčne dirke.
300 prvakov iz 15 držav bo sodelovalo na letošnjem svetovnem sabljaškem prvenstvu, ki bo od 16. do 27. maja v kopališču Plštany v ČSR. Tekmovanja se bodo udeležili tudi sabljači Jugoslavije.
Za prehodni pokal romunskega kralja Karola bo v nedeljo 8. maja v Bukarešti nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Romunije. Barve Jugoslavije bodo zastopali naslednji igralci: Gla-ser, Hiigl, Dubac, Lechner, Jazbec, Ko-kotovič, Šipoš, Antolkovič, Matošič, To-maševič in Sarič.
Jutri pričetek tekmovanja za Davisov pokal. V Zagrebu se prične jutri v petek tekmovanje za Davisov pokal med Češko slovaško in Jugoslavijo. Za obiskovalce iz province je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo na železnicah.
2,400.000 dinarjev dolgov ima znani športni klub Gradjanski v Zagrebu. Sedaj se je med Gradjanskim in njegovimi upniki dosegla poravnava in sicer v tem smislu, da bo Gradjanski v teku enega meseca plačal 10% dolga, to je 240.000 dinarjev.
Otvoritvena kolesarska dirka SK Železničarja, ki je bila radi 1. maja oblastveno prepovedana, bo v nedeljo 8. maja. Start bo ob 9. uri izpred stadiona KS Železničarja ob Tržaški cesti.
Dobra računarica.
»Pomisli, Neža, da sem včeraj presenetita moža, ko je poljubljal sobarico. Za kazen mi je moral kupiti dve pomladni obleki.«
»Sobarico si torej takoj odpustila, aii ne?«
»Kaj pa! Tako hitro pa ne gre. Še dve večenni obleki potrebujem!«
Vsebina opere „Dalibor"
(K premieri dne 7. maja).
Uvod.
Vitez Dalibor je maščeval svojega najljubšega prijatelja, pevca-junaka Zdenka z umorom grofa s Ploškovic in s poru-šenjem njegovega gradu, ker je grof Zdenka zaradi upora sramotno usmrtil, njega osebno pa razžalil.
I.
Na dvorišču praškega gradu Hradčani. Jitka, Daliborova varovanka, slavi z ljudstvom Daliborova junaštva ter pričakuje kralja, pred čegar sodbo pride Dalibor (Arija: Ta vitez bedno...). Jitka ga upa rešiti.
Kralj pride s svojim spremstvom, zasede sodni stol in veli Miladi, sestri ubitega grofa, naj izpove, kako je Dalibor ponoči napadel grad in ubil grofa. (Arija: Bila je noč...).
Dalibora pripeljejo. Zagovarja se odkrito in drzno (arija: Lagati nočem...). Ves njegov ponosni nastop pred kraljem ter njegova lepota pa vpliva na Milado tako silno, da postane iz sovražne obto-
žiteljice ljubeča prosilka za poihiloščenje na dosmrtno ječo obsojenega Dalibora. Toda njena prošnja ostane neuslišana. — Pridruži se ji Jitka z namenom, da obe osvobodite Dalibora.
II.
Cesta v Pragi. Iz gostilne se sliši petje vojščakov. Jitka pričakuje svojega zaročenca Vitka in mu zaupa načrt za osvoboditev Dalibora. (Duet: Tu si, moj Vitek...) Vitek navdušeno odobrava načrt in pridobi zanj tudi svoje tovariše.
V moškega preoblečena Milada se pojavi v gradu pri starem ječarju Benešu in se mu tako prikupi, da jo vzame v službo kot svojega pomočnika. O tem Vitek obvesti na napad že pripravljene tovariše.
Sprememba:
Odprta dvorana na gradu. Poveljnik kraljeve straže Budivoj sluti, da bodo poskusili Dalibora osvoboditi. Zato ukaže ječarju Benešu postreno pažnjo. (Pozornosti največje treba...). Milada pripravi ječarju dobro kosilo in ga pridobi za dovoljenje, da ponese ona Daliboru v ječo gosli, za katere ga je prosil. (Je li res?...)
Sprememb a:
Temna ječa. Dalibor vidi v sanjah prikazen umorjenega prijatelja Zdenka. (Ni bil to on zdaj...) Ko se prebudi, stoji
pred njim preoblečena Milada z zaželje-nimi goslimi. Razodene se mu ter mu zaupa načrt za njegovo osvoboditev. (Nesrečna jaz sem žena...). (Duet: O Zdenko moj...).
HI.
Kraljeva dvorana. Budivoj poroča kra lju o uporu med ljudstvom in o prihodu tujih vojščakov, ki hočejo Dalibora s silo osvoboditi. Beneš mora poročati o ponesrečenem poskusu Milade, ki je takoj izginila, čim je odprla vrata do ječe, kar pa je on še pravočasno opazil. Radi miru v deželi ukaže kralj usmrtitev Dalibora še tisto noč (Da strta bode zarote vsaka moč...) Dalibora privedejo pred kralja in mu sporoči smrtno obsodbo. (Naj bo tako...). Neuklonljivega Dalibora odvedejo nazaj v ječo.
Sprememba:
Noč. Pred gradom čaka Milada s svojimi vojščaki na znamenje, dogovorjeno z Daliborom — na glas gosli. Toda namesto gosli se v tiho noč oglasi mrtvaški zvon. Milada zasluti pomen tega glasu in ukaže naskok na grad. (Pomoč, zdaj pomoč ...). I o izzove ljut boj s kraljevo posadko. Dalibor privede smrtno ranjeno Milado (»Ah kje sem...«), ki v njegovih rokah umre, nakar se še sam zabode.
Htdium mgUdi
Cesar Franck: Les Oeatifudes (Blagri)
Tukajšnja združena pevska društva so sinoči v veliki dvorani Uniona v proslavo 20 letnice obstoja Jugoslavije izvedli veliki oratorij za zbore, sole in orkester delo najslavnejšega francoskega romantika — Cesar Francka. Zborovske partije so izvedli združeni pevski zbori »Glasb, matice« »Jadrana« in »Maribora«. Solisti: Zlata Gjungjenac, primadona beograjske opere (sopran); Jelka I g 1 i č e v a, članica marib. nar. gledališča (sopran); Vida Zamejič-Kovi-čeva, članica mar. nar. gledališča (alt); Ivan Franci, član ljublj. opere (tenor); Avgust Živko, marib. koncertni pevec (tenor); Aleksander Kolači o, član ljublj. opere (bariton) in Anton Petrovčič iz Ljubljane (bas). Orkester so sestavljali člani orkestr. odseka Glasbene matice in orkester vojaške godbe 45 pp. Delo je vodil marib. oratorijski dirigent Janez Ev. Gasparič.
Belgijec Cesar Franck, rojen 1. 1822 v Liege-u, je študiral in deloval celo svoje življenje v Parizu večinoma v svojstvu organista, umrl je v veliki bedi v Parizu 1. 1890, nepriznan in pozabljen. Bil je izredna glasbena potenca v dobi novo porajajoče se romantike, katere glavni pred stavitelj je R. Wagner. Kar loči Francka od poznih romantikov in deloma tudi že njegovih sodobnikov jc to, da se ni naslanjal v svojih delih na narodni melos, temveč na dognanja velikih predhodnikov. Njegovemu polifonemu slogu je služil za vzor J. S. Bach. Njegovi novi glasbeni obliki je iskati izvora pri Beethovnu, predvsem v onih Beeth. delih, ki so se že odmikala od troge klasične forme. — Franck se je torej posluževal izrazito »ci kiične forme«. Brez ‘ vsakega obotavljanja pa je sprejel v svojo last Wagnerje-vo neizprosno kromatiko. Njegova velika dela, ki so bila priznana in s triumfalnim uspehom izvajana šele po njegovi smrti, so šele v dobi zadnjih tridesetih let zaslovela kot najbolj isklesana dela romantike. Tudi celotne izvedbe oratorija »Les Beatitudes«, Franck ni doživel. Pri ustvarjanju svojih de! je bil revolucionar, v življenju pa skromen organist. Umrl je v bedi skromen in nepriznan. Nihče izmed njegovih sodobnikov ni bil deležen tolikšnega omalovaževanja. Toda danes stoji njegova umetnost pred nami v vsej svoji veličini. Po tolikem času se ves kulturni svet klanja, njegovemu geniju. Pri svojem ustvarjanju Franck ni poznal šablone. Nad njegovo violinsko sonato, ki velja danes gotovo za največji biser, so se njegovi sodobniki zgražali češ, da ni nikakšua sonata, čeprav je njena razčlenitev podobna Beethovnovi sonati op. 101. Zavračali so njegovo kromatiko, čeprav je v istem času Wagner s svojo že triumfiral. Toda prevelik je bil njegov genij, da bi njegovo delo zapadlo pozabljenju. Nasprotno, postal je vzor mlajši francoski in svetovni glasb, generaciji, ki gleda danes v njem' svojega očeta. Vse poznejše glasbene smeri, od poznih romantikov, preko impresionistov in espresionistov, pa do današnjih atematikov, so našle svoje jedro v Fran-ckovi glasbi, če je usojeno, da se mora vsakemu novemu pokreiu kdo žrtvovati, je bil to gotovo v največji meri — Cesar Franck.
Oratorij -Les Beatitudes« spada med njegova največja dela. V delu uporablja vsa sredstva kompozitorne tehnike, posebno moramo občudovati kontrapunkti-čno obdelavo s katero je Franck izoblikoval svoj slog do najidealnejše izčišče nosti. Neizmerno bogat na invenciji je tekom dela vedno našel izhod, da se je izognil šablonskemu ponavljanju: bodisi; da jc temo ritmično predelal ali pa da jc tematski rnaterijal tako preoblikoval, da imamo utis kot da bi nam neprestano dolival nekaj povsem novega. Njegova tematika je lapidarna, neutrudljiva, ker ne trpi nikakoršne dolgoveznosti. Logika | razvojne invencije sili delo vedno kvišku in drži poslušalca v stalni napetosti. Razmerje med orkestrom, zborom in solisti je vedno prozorno in prepričevalno. Vsaka najmanjša epizoda teksta je slikana v orkestru. Ne znam kateremu mestu
MmMmk m Mššš&i mmte
TujskoprometriB strokovnjaki občudujejo ko-pališčne naprave na Mariborskem otoku
Tujski prometni strokovnjaki iz raznih baval naš pohorski poet g. L. Zorzut. —
Pri Mariborski koči so imeli obed, nakar so se vrnili v Maribor in si ogledali Ma-
evropskih držav ter večjih tujskopromet-nih središč naše države so se včeraj dopoldne odpeljali v dveh avtobusih vrh Pohorja. Občudovali so lepo pohorsko cesto. Pri Pohorskem domu jih je prisrčno pozdravil načelnik mestnega turističnega odseka L. Zorzut. Na razglednem stolpu jim je prof. Baš razkazoval razne zanimivosti. V Mariborski koči so bili gostje mariborske podružnice SPD. Iskreno jih je pozdravil v imenu SPD ravnatelj dr. J, Tominšek, nakar jih je v sijajno posrečenih nemških rimah poza-
Kino Union. Danes senzacija dneva,
riborski otok si je zbudil polno hvale in I naša slavna umetnica, Mariborčanka,
občudovanja. Dejali so, da kaj takšnega niso pričakovali v Mariboru. Pri Kamnici so si nato z velikim zanimanjem ogledali pečenje prašičkov na ražnju.. Sinoči pa je bila na povabilo Tujskoprometne zveze v Mariboru pri Orlu intimna večerja. Polni najlepših vtisov so se dragi gostje odpeljali davi preko Št. lija in Cmureka v Radence, nocoj pa bodo gostje uprave Rogaške Slatine,
Erika Druzovič v opereti »Potepuh i«. Paul Horbiger, Rudolf Carl, Lucie Fng-lisch, Greti Theimer.
»Pekovska pravda66 se le končala s poravnavo
Pred mariborskim sreskim sodiščem se je danes dopoldne končala tožba maribor skih pekovskih mojstrov proti funkcionarjema mariborske podružnice Zveze živilskih delavcev Jugoslavije. Funkcionarja omenjene zveze, predsednik Josip Jazbin-šek in tajnik Avgust šuntner, sta bila namreč tožena, da sta v imenu Zveze dne
4.	novembra 1937 pisala Združenju pekovskih mojstrov v Mariboru pismo, v katerem sta žalila mariborske pekovske mojstre, in sicer v tem smislu, da sta mariborskim pekovskim mojstrom očitala, da so v vprašanju uveljavljanja uredbe o nočnem delu nekorektno postopali, ra-
zen tega pa sta v pismu navajala še druge očitke, ki so težko žalili pekovske mojstre. Nekateri mariborski pekovski mojstri so radi tega vložili tožbo proti funkcionarjem omenjene Zveze. V tej zadevi -e bila danes dopoldne pred sodnikom dr. Obranom že tretja razprava, ki pa se je končala s poravnavo. V smislu poravnave obžalujeta in preklicujeta toženca Josip Jazbinšek in Avgust šuntner vse očitke, ki sta jih navajala v inkriminiranem pismu. Tako se je zadeva, ki je vzbujala veliko pozornost v prizadetih krogih, končala s poravnavo. Stroške spora pa bosta nosila oba tabora.
Kako Je „posloval<s direktor 1 Rože
Afera »Privredne- zadruge« se vse bolj I komisija banske uprave pregledala poslov širi. Policija prejema dan za dnem ste-1 ne knjige »Privredne zadruge« ter skuša-vilne dopise, v katerih prijavljajo oško-j la ugotoviti, na kakšni bazi je bila »Pri-dovani zadrugarji svoje terjatve. Taka vredna zadruga« zgrajena in ali je imela pisma prihajajo ne samo iz okolice Ma- sploh podlago za korektno poslovanje
ribora, ampak tudi iz Celja, Ptuja, Lju tomera itd. Tako je neki zad-ugar iz Ce-
Dunajska vremenska napoved za jutri,
lja poročal, da ima od »Privredne zadru-jv petek, dne 6. t. m. predvideva slede-ge« terjatve preko 25.000 dinarjev. Ta če vreme: Naraščajoča oblačnost, topleje, terjatev datira žc od lanskega leta. Ko j dež.
pa je zadrugar prosil »ravnatelja« Josipa Rožeta, naj likvidira to terjatev, se je »rav natelj« Rože vedno izmuznil ter sc izgovarjal na vse mogoče načine. Omenjeni zadrugar je naposled dobil od »Privredne zadruge« pismo*, v katerem mu sporočajo, naj kasira to terjatev pri celjskem poverjeniku. Ko pa se jc zadrugar napotil k poverjeniku, mu je ta dejal, da ne more
Uvod v proslavo 2GJetnice osvobojen ja.
Sinoči je bii v polnozasedeni veliki uni-qnski dvorani koncert »Glasbene matice«, »Jadrana« in »Maribora«, ki je bil zamišljen kot uvod v letošnje slovesnosti v proslavitev 201etnice osvobojenja ter ujedi-njenja. Koncert so počastili vsi mariborski odličniki z mestnim poveljnikom genera
6. t. m. ob 6. uri zjutraj, odhod ob 6.30. Povorke se udeležijo vse vojne komande te garnizije. Poveljnik povorke bo polkovnik g. Kiler. Odbor Oficirskega doma.
Predprodaja vstopnic za akademijo na raščaja Sokola Maribor matice, ki bo v soboto dne 7. ob 20. uri in v nedeljo ob 15. uri je pri »Putniku«. Priporočamo, da si vsi, ki žele posetiti to akademijo, kupijo vstopnice v predprodaji
Mariborski Sokoii naraščajniki se pridno pripravljajo na svojo prvo akademijo, ko jo prirede v soboto ob 20. uri v Narodnem domu. Ta akademija bo prava revija neutrudnega prizadevanja naših raščajnikom in naraščajnicam, ki se ude-čene poleg telovadnih točk še recitacije in nekatere glasbene točke. Je to prva akademija agilnega naraščajskega odseka, katerega izkupiček je namenjen na-rščajnikom in naraščajnicam, ki se udeleže vsesokolskega zleta v Pragi. Akademijo ponove v nedeljo popoldne.
Sokolsko društvo Pesnica - Jarenina priredi v nedeljo 8. tm. v prostorih brata Srečka Kranjca, igro »Miljonski dobitek«. Po igri prosta zabava s plesom. Vabimo sokolska društva in prijatelje Sokolstva, da se te prireditve v čim večjem številu udeležijo!
Sokolsko društvo Maribor III. opozarja
svoje članstvo, da se udeleži v čim večjem številu gledališke predstave na Pesnici, ki bo v nedeljo 8. t. m. pri br. Srečku Kranjcu.
Medruštveni odbor opozarja članstvo mariborskih sokolskih društev na Djur-djev dan 6. t. m., ki ga priredi tukajšnje vojaštvo. Zbiranje na Trgu svobode ob 6. uri. Zdravo!
OBJAVA.
preje izplačati, dokler mu »centrala« ne ■ pariom dr. J u v a n o m na čelu. 1 očastil da likvidacijskega naloga. Tako se je za- pa je ta pomembni kulturni dogodek s deva vlekla na dolgo klop in čaka še da-; svojo navzočnostjo tudi ljubljanski fran-
Podpisano združenje javi p. 11. občinstvu, da so bile na sestanku vsega članstva, dne ' 2. t. m. soglasno sprejete in odobrene sle-i deče edino definitivne in obvezne nainižie lom S t a n o j 1 o v i č e m ter mestnim žu- Cene za trajne kodre, in sicer:
za mesto Maribor po Din 80.—, za periferijo Din 70.—. za okolico Din 60.—.
nes rešitve. Slične zadeve so ' ''c tudi v drugih krajih, kjer je imela »Privredna zadruga« svoje zastopnike iti poverjenike. Po dosedanjih prijavah sodeč, je zlasti veliko število oškodovancev v savski banovini in v okolici Ptuja, kjer so bili zastop niki in poverjeniki izredno agilni- Preiskava je v polnem teku ter se iz dneva v dan množijo prijave, ki pričajo o protizakonitem poslovanju »Privredne zadruge« v Mariboru. Po dosedanjih rezultatih sedeč jc »Privredna zadruga« oškodovala zadrugarje za preko 20'».000 dinarjev. Začetkom prihodnjega tedna bo posebna
coski konzul R e m e r and s soprogo.
Strokovno poročilo objavljamo na drugem mestu.
V cvetu miadosti... Preminil je 10 letni sinček Boris Skuhala iz Sv. Trojice.
Težko prizadetim staršem in ostalemu!
sorodstvu naše toplo in iskreno sočutje!  ----------------- --------------------------
Dne 6. t. m. obhajajo oficirji maribor- Odpuščen je iz državne službe policijske garnizije tradicionalni praznik »djur- ski stražnik pripravnik Ivan Pleh pri
Te cene so v veljavi od dne 3. t. m. dalje.
Za moško postrežbo ostanejo v veljavi dosedanje cene glasom zadnjega cenika
Proti vsakemu članu združenja, ki bi kršil ta sklep in rušil te definitivne obvezne cerve, bo združenje nastopilo najstrožje z vsemi zakonitimi sredstvi.
ZDRUŽENJE BRIVCEV IN FRIZERJEV V MARIBORU.	2671
djevdanski uranak« na Teznu. Naprošajo se predstavniki kulturnih in nacionalnih društev ter šole, da se udeležijo te' svečanosti in povorke v čim večjem številu. Zbor za povorko na Trgu svobode, dne
predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Borza dela išče učenca čevljarske obrti. Razen tega išče borza dela dva fasaderja (kamnoseška obrt).
instrumentalistu se me je dojmil najbolj globoko uvod k IV. delu; ne more mi iz spomina »Prolog«, globok je tudi duet med ženo in možem. Poslušalca naravnost fascinira zbor »farizejev« v IV. delu (solisti), zbor »miroljubnih« ob sklepu Vil. dela, titanski duh »satana«, zbor »poganskih svečenikov«, bolestni spev »Matere žalostne«, zbori »angeljev« itd. Toda nad vsem plava Kristov duh, ki ga izraža skladatelj v nepopisno lepih spevih, polnih prisrčne mehkobe in blaženosti. Krščanski askezi, ki preveva celotno delo, se mora konečno ukloniti še satanski duh, katerega drži skladatelj v obeli zadnjih delili v primerni oddaljenosti in mu ne dopušča, da bi uveljavil svojo voljo nad svetostnim razpoloženjem celotnega dela.
Koliko truda in požrtvovalnosti je bilo treba, da je tako velik aparat v celoti funkcioniral? Na to bi nam znal najbolje odgovoriti organizator in vodja tega v vsakem pogledu odlično uspelega kon-
stvi: povabljeni so bili naši prvovrstni. dirigentu vedno promptno. Čemu bi se solisti: priljublljena pevka ga. Z. Gjungje-1spuščali v detajle in iskali nedostatkov, nac, operni pevci gg. Iv. Franci, Aleks.
Kolacio in Ant. Petrovčič. Izmed domačih solistov so pripomogli k celotnemu uspehu gdč. J. Igličeva, ga; V. Za-mejič-Kovičeva i.. g. August Živko. Komu izmed gostov bi dal prednost? Vsi štirje so bili dovršeni, ter so v vseh detajlih pravilno pojmovali oratorijski slog. Ogrelo nas je podajanje Zl. Gjungjenac. Prvič sem imel priliko prepričati se o velikih vrlinah tenorista Francla in v zvočnem ter dramatično lepo oblikovanem basu A. Petrovčiča. Kolacia sem slišal drugič in kakor ob priliki svetosavske proslave trdim tudi sedaj, da je odnesel tudi sinoči prvenstvo. V svoji obsežni partiji Kristu, se je poslušalcev globoko dojmil, s svojim krasnim pevskim mate-rijalom kakor tudi z -globoko prežetim podajanjem. — Zbor je zvenel čisto in uravnovešene Posebno lepo zveneči in glasovno izenačeni so bili basi. Tudi orke ster je svoj težki part izvedel uspešno,
tem oratoriju bi dal prvenstvo: vse jeicerta —g. Janez E. Gasparič, lakrat ss tako polno, doživljeno in izklesano. Koti hvala Bogu ni štedilo z denarnimi sred-1 ter se trudil z vsemi silami, da odgovori
ko smo bili vendar fascinirani ob celotni izvedbi tega nesmrtnega Franckovega dela. Tudi če bi bili malenkostni nesporazumi med posameznimi nastopajočimi grupami, tudi če si.io prepričani, da bi orkester praških ali katerihkoli drugih poklicnih filharmonikov gotovo boljše zvenel, moramo biti presrečni, da smo slišali to delo pač v najboljši izvedbi, ki je v danih razmerah mogoča v našem mestu. Občudovati smo morali dirigenta g. Gašpariča, ki je tako obsežen aparat vodil tako rutinirano in nam postavil delo na oder v tako lepo zaokroženi obliki. Ponovno in v še večji meri je podčrtal g. Gašparič na tem oratorijskem večeru vse vrline, ki ga dičijo kot globokega poznavalca oratorijskih del ter njih odličnega interpreta. .Mariborsko občinstvo vseh stanov in poklicev je prihitelo sinoči polnoštevilno na ‘ oncert ter odneslo z večera gotovo tudi najboljše utise velikega in odlično podanega dela nesmrtnega — Cesar Francka. Prof. K. Pahor.
Stran 4.
Mariborski »Ve čer o ik« Jutra
V Mariboru, dne 5. V 1938.
Razno
MODRO GALICO
prijavite pri Kmetijski družbi, Meljska c. 12. tel- 20-83.
Letošnja cena je dokaj nižja kakor lanska-	2664
SADIKE
mesečne in orjaške jagode, karfiolo. zelje, papriko, sladko planinke, kane. hortensije ter razne zelenjadne in cvetlične sadike nudi vrtnarstvo Jemec, Prešernova ul. 2657
CVETLIČNI MED
dobi zopet pri Kmetijski družbi- 2013
ŽELEZNO POHIŠTVO
železne zložljive in otroške postelje vssli vrst najceneje pri tvrdki »Obnova«, Jurčičeva 6.	2611
PREPOVEDANA LJUBEZEN je novi ljubezenski roman »Družinskega tedna«. Zahtevajte na brezplačno na ogled-»Družinski tednik«. Ljubljana predal 345-	2579
 Kupim
OTROŠKI VOZIČEK
dobro oli ranjen, moderen tip. kupim. Gorinšek, Eledališče-2663
Sobo odda
SOBO
prazno, oddam. Aleksandrova c- 7, Krčevina. Vprašati v špeceriji.	2655
Prav čedno, sončno SOBO
z vso oskrbo oddam takoj-Maistrova 14-11.	2646
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
oddam mirni stranki brez otrok- Koroška 41.	2667
Sprejmem na stanovanje DVA ŽELEZNIČARJA
ali dva vpokoje*ica. Pobrež-ka c. 21-	2656
Službo dobi
PRVOVRSTNO ŠIVILJO
hitro in precizno, sprejmem na dom. Vrazova ul- ll-III, Toroš.	2666
POSTREŽKINJO
za nekaj ur dnevno iščem-Vrazova ul. ll-III. Toroš-2665
NATAKARICO
zanesljivo in z lepim vedenjem, sprejme takoi gostilna »Vintgar«. Tržaška c. 1, Furlan-	2662
SLUŽKINJO
za kuhinjo, čez 20 let staro, sprejmem- Vprašati Rotovški trg 8.	2669
Službo iiie
ŠOFER
staresjši. trezen in nekadilec, ki bi opravljal tudi vsa druga dela. išče mesta. Ponudbe na upravo pod »Vesten«. 3660
SAMOSTOJNA BOLJŠA OSEBA
ki dobro kuha in šiva. išče mesto gospodinje pri samostojnem, boljšem gospodu aJi dami- Ponudbe pod »Št. 10« na upravo.	2659
Gostilničarji!
Imate na razpolago specijaliteie, ki si jih zaželi še tako razvajen želodec? Želite mnogo gostov, katerim bi radi postregli s svojo izborno kuhinjo, raznimi specialitetami ter rujno kapljico ? Par vrstic v oglasnem delu „VeZernlka'‘ zadošča, da se zgrne k Vam na stotine žejnih ter lačnih Mariborčanov.
&o.o°°
ov\eV
b'*e
do
\aViWo
Rad''ona
Vo.ert'*'®
prevciar''e
vemo
glOlO«
It*t' r‘r!±X-
tSSglr
TT! mrzlo
RAD ION pere sam— pere prizanesljivo
h tka£e$a Beoptada
Zadružno delo. 33. redni občni zbor je imela te dni Posojilnica v Rušah. Delo, ki «a je izvršila v letih najhujše krize pod vodstvom predsednika Jerneja Črnka in podpredsednika Antona Krejčija, je bilo razvidno iz izčrpnega tajnikovega poročila g. Alberta Koruze. Leta 1936 so bile izplačane vse vloge do 2000, na ostale pa od 3 do 20%. Leta 1937 so bile sproščene vloge do 20.000, 1. 1938 pa do 50.000 din, 30. apr. 1938 je podelila Posojilnica 191 posojil v iznosu 1,254.500 din. Ima 315 zadružnikov. V imenu nadzorstva je poročal g. Franjo Mohorič.
Sadjarska sušilnica v Rušah je imela te dni svoj prvi redni občni zbor, ki ga je otvoril predsednik Alojzij Cerk, posest, na Bezeni. Mesto obolelega tajnika Šer-ca je poročal g. Koruza. Prvo posušeno sadje je bilo darovano ruškim revnim otrokom.
HiulGmetske Mtmu,
Velike konjske dirke bodo v nedeljo
S.	maja na Cvenu pri Ljutomeru.
ŽSokoIski zvočni kino v Ljutomeru s
svojimi dobro izbranimi in lepo izvedenimi predstavami vedno bolj utira pot med najširše plasti našega Murskega polja ter so vse predstave zelo dobro obiskane.
družino: 9 živečih otrok, za katere njegova žena nakupi na leto približno 200 oblek. Največji vzrok tolikemu številu oblek je seveda ta, da je šest hčera.
idtavstoo
Od vodnika do milijarderja
30 milijonov davkov plača v Ameriki sedanji ameriški poslanik v Londonu Joe Ke<nnedy. Ko je bil še mlad in začel študirati, ni imel nobenega denarja, pa je ustanovil avtobusno zvezo v svojem kraju ter bil raznim obiskovalcem za vodnika. Šele 18 leten fant je stavil s svojimi sošolci, da bo imel milijon dolarjev, preden bo star 35 let. In res je stavo dobil. S 35. letom je bil vreden milijon dolarjev ter je svoje premoženje kaj kmalu tako pomnožil, da plačuje danes 30,000.000 din samega • davka. Lotil se je vsega in povsod imel veliko srečo; sedaj je postal Rooseveltov zaupnik, ki si šteje v svojo življenjsko dolžnost, da vse svoje sile posveti domovini in blaginji svojega naroda. V nasprotju z drugimi bogataši ima Kennedy veliko
Delo proti tuberkulozi. Izšla je št. 3 uglednega glasila Protituberkulozne zveze v Ljubljani. Dr. Tomaž Furlan raz-
pravlja o »Drugi žalostni zgodbi v dispanzerju«. Sledi prispevek ob »15 lctni-ci zdravilišča Ruskega rdečega križa na Vurbergu«. Dr. R. Neubauer piše o »Tuberkulozi v Beli krajini«. Zatem so uvrščeni še prispevki »Poizkusi zdravnikov na samih sebi « (Gobe), Na domu jetičnega mladeniča, Nagrada za snažna stanovanja. Ob zaključku še izdatno založena rubrika »Delo proti tuberkulozi pri nas in drugod.«
Vsemogočnemu se je dopadlo poklicati med krilatce našega nad vse ljubljenega sinčka
BORISA
Pogreb našega ljubljenčka bo jutri 6. maja ob 15.15 na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Maribor, Sv. Trojica, dne 5. maja 1938.
Žalujoča mati Marija Skuhala, Majda, sestrica in ostalo sorodstvo.
Kleopatra
Antonij pa je postajal čuden. Ustanovi društvo onih, ki hočejo skupno umreti«. V zabavah, pijači, veseli družbi se potaplja ter izčrpava njegov duh.
Čas medtem poteka. Oktavijan, ki se ,ie po bitki pri Akciju ifioral vrniti v Italijo, se sedaj zopet približuje Aleksandriji. Sledi konec Antonijeve tragike. V manjši bitki potisne sicer Oktavijana nazaj, toda vojska ga zapušča in se znajde Antonij v brezupnem položaju.
Ko so sc razširile govorice, da se je Kleopatra usmrtila v svojem mavzoleju, se Antonij prebode z mečem, vendar ne umre takoj. Ko pa izve, da Kleopatra Še živi, ga morajo odnesti k njej, da umre v
njeni bližini.
Nežno ga sprejme Kleopatra in mu ljubeznivo streže. Morebiti se je zbudilo v globini njene duše nekaj, kar se približuje ljubezni. Potolažen izdihne Antonij v njenem naročju.
Sledi drugi del tragedije. Oktavijanovi ljudje prodro potom zvijače v mavzolej. Kraljica Kleopatra je njihova ujetnica. S kraljevimi častmi pokopljejo Antonija. Kleopatra silno objokuje njegovo smrt. Očividno je torej tudi njeno srce prevzela ljubezen.
Kleopatra hoče umreti z gladovno stavko. Ko pa ji Oktavijan zagrozi, da ne bo imel z njeno deco nobenega usmiljenja, če to napravi, si Kleopatra premisli. Pač pa se odloči, da poskusi z istim sred stvom, s katerim je poskusila pri Cezarju
in Antoniju. Na kolena pade Kleopatra pred Oktavijana. Nagovori ga kot svojega gospodarja in mu pokaže pisma, ki jih je pisal Cezar, Oktavijanov poočim Kleopatri. Celo seznam svojih dragocenosti mu izroči. Vse zaman. Oktavijan ostane hladen, nedostopen.
»Bodi mirna, žena, pololaži se! Nič hudega se ti ne bo zgodilo!«
Tako ji govori Oktavijan. Nič je ne nagovori kot kraljico, samo kot ženo.
Kleopatra spozna takoj, da ne more gojiti nikakšnih nad več. Ko dozna, da jo bodo čez tri dni z deco vred prepeljali v Italijo, se odloči za smrt. V iskreni bolečini objokuje Antonijevo smrt na njegovem grobu.
čim se vrne Kleopatra v svoj dvorec, pošlje Oktavijanu zapečateno pismo, v
katerem ga prosi, naj jo pokopljejo poleg Antonija. Oktavijan pošlje takoj li Kleopatri svoje odposlance, ki pa ;o najdejo mrtvo na postelji v kraljevskem ornatu. Ona je hotela umreti kot kraljica, kar ji je tudi 29. avg. 30 1. pr. Kr. uspelo. Najverjetnejša domneva glede njene smrti je, da je umrla radi pika strupene kače.
Tako je bilo dopolnjeno življenje Kleopatre, te markantne žene nezlomljive energije in smelosti, velikih sposobnosti in načrtov. Bila je sicer žena, toda v njenem srcu ni bilo mnogo prostora za ljubezen. V njej je stara kraljevska rodbina Lagidov pred svojim propadom rodila znamenito osebnost, katere podoba je trajno zapisana v povestnici narodov in držav.
KONEC.
izdaja konzorcij »Jotra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, .vsi v Mariboru.