v
V |mi>. felrlek li mMi iihiij* in »elj* • Marinira l>re' p.niljanja n» dom i;i *-< leto H «1. - k, H pol leta — M i-ctrt M« . i .. 2»
I*« po^li
Z« vse Ml 10 tf\ ta pol leta . .. ta četrt M« 1 ..
Vre.InLtv.i in «|.ra»iii»t»o je t gosposkih ulifali |IUrreiijjani>) 117
O/.iianiln:
Jno dffstopri' »r«to se plačajo li ki,, oe ne natisne I krat. I kr. r» se tiska 2kr.it, 4 kr. it se tiska .Ikrat-»*'e pisiiirnk« se plaru jejo p« prostoru.
Za »s^k tisek je plaeat-kolek (»tempelj) ta 30 k.
Tiskovna pravd
(Dalje.l
V vsem tem sem dokazal, da je vse to
Slov. Naroda.
mi je g. tožnik v tožbi
našteval ali zgodovinske dogodbe, po učenjakih dognane, ali pa razmere do-našnjega življenja, o kterih se lahko vsak trenotek prepričamo.   Vse te istinite pričine pa vkup so toliko dokazljive, tla se ne moremo čuditi, če vidimo denes slovenski narod na tako nizkem stanji omike in v tako lieraškili materijalnih razmerah in ne bo se nam treba vprašati , komu se imamo za vse to zahvaljevati. Iz tožbe same mi sicer ni razvidno, ali g. državnemu tajniku vsi v tožbi navedeni stavki veljajo kot resnični ali ne, to pa smelo trdim, da je njegovo dokazovauje, da je „Slov. Narod"  z navajanini kalil javni mir, pravi monstrum kazenskega dokaza. Vso dokazovanje je odpravljeno v d veli stavkih.   Prvega nahajam tekoj v početku tožbe,  kjer pravi: eitl artikel, vveleher geeignet ist und atis velcliem daher das bestrebon hervorgeht. Moram reči, da moja glava nima tako občutljivih organov,  da hi umevala tU zvezo med premiso in sklepom, in da mi je razložna zveza (causalne.vus) med sposobnostjo „eignung"  in namero „bestreben"  popolnoma nejasen. Kavno tako abnormen jo drugi stavek tožnikovega dokazovanja. Ko je povzel člankov zadržaj, prav komodno reče: daher ist das vergehen in mehrfaclier be-ziehung begriindef, SV0JC „mehri'ache beziehung" pa samo z enim razlogom podpre, in kaki so to razlogi! On pravi: kujti ako se vpraša nepristranoga (uii-befangen) bralca, ali je tu članek po tem, da bi dražil in spodbujal druge k sovraštvu  proti  nemškemu narodu sploh in proti nemški  duhovščini posebej, moral bo to vprašanje brc/, dvombe potrditi. Gospod tožnik se je s tem stavkom prav vsemu resnemu dokazovanju odpovedal iu naravnost sodbo priznal, ne tukajšnji visoki sodniji, ampak nekemu nemogočemu sodišču nepristranskih sodnikov, kterih sedanji kazenski opravilnik nikjer ne pozna. Pa ko bi jih poznal, jaz trdim, da ga dandenes ni politično in — tu bi trebalo tudi juridično izobraženega bralca — ki bi bil pri vprašanjih to bazo nepristriinsk. Svojo sodnijo bi mogel g. drž. pravdnik le sestaviti iz vrste onih ljudi, ktere nemški kulturopisec Rielll imenuje ,. Ilicikniglilister", ljudska govorica „Spiess-biirger", pismo pa ljudi, ki niso ne gorki ne mrzli, ampak mlačni, ki noj so torej izbljujejo. On hoče v zadev i, ki so tiče moje svobode, moje časti in prihodnosti, prepustiti sodbo ljudem brez razuma za skupnost „oline Geineinsiiui". Troti takim sodnikom bi moral protestovati. Pa ko bi jih jaz tudi hotel dopustiti, ko bi jih dopustil kazenski red, potem trdim, da ne bi morali v. „ja„ odgovarjati, ampak trdim, da bodo rekli: „ne".   In g. drž. pravdnik mi bo priznal, da postavna domneva zame govori , kajti človek in njegovo dejanji; jo toliko časa pošteno, dokler se mu nasprotno ne dokaže, kar se pa tu ni storilo.
Denes sem dokazal, da obtoženega članka pred tiskanjem nisem bral; na dalje sem dokazal, da članek nima kvalifikacije za §. 302 k. z., posebno da v njem o poskušnji ščuvati proti nemški duhovščini sedanjega časa ni niti sluha; torej mislim, da se nisem niti pregreška niti prestopa krivega storil. II koncu bi si le še nekoliko kratkih opomb izprosil. S postavodajo '21. decembra 1P07 so se avstrijski narodi kot polnoletni oklieali. Ako tako izrečena polnoletnost ni puhla fraza, mislim da se sme narodom brez vso bojazni prepustiti, da se med seboj razgovore o tem , kaj ima drug od drugega tirjati in kaj drug drugemu dati in priznati, in da se sme torej tudi časnikarskim zastopnikom teh narodov doz volje vati najsvobodneja beseda. Le ako se bodo mednarodne razmere vsestransko pretresovale , je mogoče, da se odpravi ošabnost vladajočega in pa brezupnost drugih služečih narodov. Le ako se po niejusobnih razgovorih pogode narodi o svojih tirjatvali, ktere ima narod do sonaroda in države, bo mogoče napraviti v Avstriji toliko potrebno zvezo in spravo vseh narodov, in jaz mislim, da je časnik, ki je na eni straui podiral ošabnost, na drugi pa odpravljal brezupnost kazaje na narodne pravice in spodbudovaje k delu, pripomogel iz svojega stališča, da. se Avstrija enkrat konečuo vredi, da je tak časnik torej bolj delal za javni mir in red, kakor pa ga kalil. (Dalje prih.)
Govoril lt. B.
Vseumu božanskomu se je prilično zdelo dovoliti, da se slovanski narod opasan močnim pasom občnega, čeravno v več narečij razdeljenega jezika množi kakor listje na drevji, trava na ledini, pesek v morji; Slovan stanuje, kder basenski Triglav moli v sive oblake, kder Jadra pere nogo slovanskim tlom, kder krševiti Velebit ponosno gleda na črnogorske soklove junaške, rokojoče se s solznatiini bratovi okoli plačočega Balkana, kder na podnožji velikanskega Kavkaza krasne deklice zrcaleče se v Venčanega morja gladini zlato runo predejo, kder Petropavlovsk namače svoje stalo v Tihem oceanu, kder je Peter veliki iz morave podignol mesto krasnih poslopij, vsaj po Beringovi cesti donijo glasovi slovanski v svobodno Ameriko. Slovani posedujo pol Evrope in obilno tretjino Azije , štejoči 80—85 miljonov ljudi; po pravici se tedaj ponašamo, ka sobice nikdar ne zatone z obzorja slovan-*) Listok.
skega. Uazve Arabov, kteri so nekda gospodovali od Malake do Lisabona, pravi Scblozer, ni naroda na vsem svetu, kteri bi si svoj jezik, svojo moč in svoje naselbine tako neizmerno daleč bil razširil.
Prvotna domovina Slovanov jo Indijsko, kar očitno dokazuje sorodnost njihovega jezika s sanskrtskim. Preselitev odonod so jo vršila več stoletij , ako ne celih tisoč let pred zvcličarjcin, kar glasno svedočijo slovanska imena gor, krajev, rodovin, rek itd. za prastare dobe. — Davni poganski Slovani so čestih enega najvišega boga, začetnika nebu iu zemlji, po tem razve drugih Po runa, b c 1 e gTaflvo g a izvirnika vsega dobrega m črnega boga, stvarnika vsega hudega, tedaj dvoje načelo, dobro in zlo; prisega jim je bila sveta. Bogoslužje se je godilo v bramovih postavljenih v posvećenih gajevih, kder so navadno darovali in prorokovali; mrliče sežigaje prepevali so žalostne pesmi.
Oziroma na državno življenje so Slovani preselivši se v Evropo bili omikan narod živoči po mestih pod vodstvom s t are jš i n in i m.   Ustava jo bila ljudovladna; bojevali so so zvečine peši, včasih tudi jezdeči s ščitovi, mečevi, pračami, strelami, sulicami in strelicami. Poštenost brez zlobo iu zvijač bila je njihova poglavita krepost.   Svobodi so bili sovsema udani ter gostoljubni proti tujcem.   Živeli so se iz poljedelstva in živinarstva, tirali tesarstvo, kovaštvo, stavbarstvo, ladjarstvo, irharstvo, remenarstvo, rudarstvo, rezbarstvo.   Avarom so v šestem stoletji ladje tesali in popravljali. Ljubezen slovanskih žen do svojih tovarišev bila je tolika, ka so dostikrat po njihovi smrti svojevoljno se zročilc beli ženi v naročje.   Beračev in potepuhov ni bilo videti.   Zakoni so prehajali od ust do ust, a pozneje so je knezi nacrtali na deske.   Glede na jezik ovnjajo prestaro pesmi nabrane med Busovi, Šibovi, Cehovi in drugih panogah slovanskega naroda po svoji izvirnosti dosti starejšo dušno omikanost narodno, nego so jo doslo mislilo, kar br-previdi  vsakternik pogledavši v spominikc sezajoče v neznaboško dobo. Isto resni zelo popolna in obilnim besedni ni bogastvom ovenčana Cirilova prestava sv. knjig , ter razložilo oznanjuje dobo, za ktero jc treba bilo priprave mnogo stoletij. — Toliko bodi splošno omenjeno, sedaj pa nekoliko črtic o značaji slovanskega naroda.
Safarik uči, kaSlovan hote prebirati knjigo napisano v tujem jeziku o domači zgodovini, zeniljepisji, narodopisji, stavopisji itd. mora jo po pravici le plašno in bojazljivo razgrnoti, žo poprej dobro vede, ka so jegov narod psuje: dve tretjini takih spisov ne obsezate druga, nego popačenjo in zaničevanje slovanskega narodnega značaja. Kar svet stoji, ni so nijonega naroda na zemlji doteknola toliko ncmilosrčna osoda. Kar so Hunovi, Gotovi, Avari, Frankovi, Madjarji napadali poljcdelna iu trgovinska ljudstva, in jih nekoliko pokončali, plodi se črtenje in preganjanje iz življenju v spise in vzpet iz spisov v življeuje, a ni kriv nedostatek dobre volje pisateljske sosednih narodov , da so ne ponavljajo v 1!). stoletji za Slovane prizori Dra-gotina velikega, Henrika ptičarja, Henrika leva, Vojtcha medveda, Ahna, Ar-pada.   Posainnih šipkov in cvetlic ni težko natrgati za trnov vonec.
Previdnost božja, ki med temo listja in miljoni ljudi ni dveh povse enakih postavila v bitje , še dosti menje je ustvarila dva popolno enaka na-naroda, in ista vsevladajoča moč, ktera je povzdignila vsakega posamnega človeka z glavo proti nebeški svetlobi, noge pa pripela k zemeljskemu mraku, podelila je tudi vsakemu narodu prisoj in osoj, to je solnčno in senčno stvar, da spoznavši to nasprotje oživi so vsak pojedince ter razvija svojo moč. Bodimo pravični in ljubimo svoj narod, toda ne črtimo drugih. Kteri narod ni ponosen nase? Francozi pravijo: mi smo Francozi! Angleži: mi smo Angleži! Nemci: mi smo Nemci! pa tudi Danovi: mi smo Danovi! Portugizi: mi smo Tortugiziji! in kdo jim to zamerjaV joli mi Slovani ne bi smeli častno izreči: mi smo Slovani! Narodna samosvet in ponosno samočutje rodi ro-loljubnost in budi razne narodne kreposti. Kdo bo se čudil, ako v značajni obrazini slovanski opazi nektero otenjenine ? Ta redka prikazen je le iznimka ali posanmost, nikar pravilo ali občuost. Kako bi so tudi narod tako kleti razširjen, od drugih ljudstev okrožen in prepleten, po toliko nezgodah, toliko bojovih in nesrečah, vsakod leščal oziroma na moč in veljavo brez vsake marogeV Kdo ui bral v zgodovini srednjega veka', kar se je godilo z Obotriti, rolabljani , Pomorjani , Sorbi in drugimi Slovani med Vzhodnim morjem in Karpati, dokler njihovih ostankov pod sovražnim iraucoskim in nemškim mečem ui doletelo tisto, kar Peruane pod španskim V -leli jih niso imenovali nepoštene, ter do 1608 iu 1613. lota izpahnili iz vseh obrtniških skupčin in cehov, da bi jim tako zaprli pot do dušnega razvitja? Jeli ni imela Basovska svojih"tatarskih bojev, Poljska kozaških, križniških in domačih? Kdo ne pozna žalostne osodc Češke v 17. stoletji? Kaj še bi le rekli Srbovi, Hrccgovci, Bošnjaki in Bolgarjc, ako bi tožili svojih prededov in svojo revščino in trpljenje? Balkan bi se utopil v solzah iu preliti krvi, koliko so je pretočili pod turškim kopitom vzdihavajoči bratjo naši! Je li čudo, kliče Herder premišljujoči te nesreče, ako se je po stoletjih sužnega podvrženjti in največo togote tega naroda spremenil jegov mehki značaj v sumljivo, okrotno in robsko lenost? Pa vendar, pristavlja isti pisec, povsod, posebuo v deželah, kder uživajo nekoliko svobode, pozna se šo jihov stari značaj. Bašti pozna se iu jači don na dnoma stari značaj. — Telesnost tega velikanskega naroda jo jako različna po podnebji, pod ktorim stauujo razni
AX
*.TX
rodovi. - Poprck so Slovani srednje velikosti, motnih kosti, primerne zrasti, jako velike proživosti, in mišićne žilavosti. Znak belkastih In plavkastih lasi je nem Slovanom obči, in celo pri južnih rodovih ste ga zapravili mnogo menje priroda in podnebje, nego umetnost. Ta in tudi veča belina kožna pred drugimi nanuli spominajo na prvotna ali konci dolgotrajna bivališča na severu. Zdi se. ka so med vsemi Slovani vzhodni, tereni in /apadni ohranili najčistejši telesni oznak lodni. južni pa najbolje skalili. —    (Daljo, i
Dopisi.
Iz Ljubljane /. I\ Pisal bi rad kaj o volitvah za mestni zbor, a nič kaj se mi noče. Pri tacih razmerah, kakor so na Slovenskem vzlasti pri naš v sedanji dobi. ne ve človek. ali bi se bolj jozil nad ljudmi v domačem taboru, ali nad renegati. Saj bi še marsikdo agitiral, ko bi se dalo in bi ne bilo vse skoro demoralizirano z jalovo ljubljansko-slov. politiko. Ne davno sem govoril z nekim prostim a jako rodoljubnim ljublj. meščanom ter ga vprašal, ali bode letos kaj pridno delal za narodne kandidate za mestni zbor. Pa kaj mi je odgovoril? Kakor si postiljajo, tako bodo ležali; volit bom šel narodne, agitiral pa ne bom, ker vem, daje vsako delovanje zastonj. Saj zadnji zbor nam nima tudi nič boljega pokazati, nego poprejšnji nemškutarski. Uradni jezik je bil pod narodnim županom nemški, kakor poprej ; govorilo se jo v sejah nemški, kakor ob času Bachovem; ne vem zakaj hi se potem trudil le za osebno čast naših ljudi. — Tacih misel so torej ljudje v Ljubljani, tacih misel bodo tudi ostali, če bomo držali roke tako navskriž , kakor smo jih držali doslej. Na delo torej, vsak dan smo bliže tistega dne, ki nam bo prinesel ali čast ali pa sramoto! Tagblatt se z nami vred Žo veseli ljudskih taborov tako, da nam veselja več ne more prikrivati. Kdor ga na tanko opazuje , vidi da se jo nad Slovenci že zelo izpraznil. Zmanjka na zadnjo tudi gradiva za črnenjo narodnega delovanja. Kedar se tabori po Slovenskem začno (ako se jim v svobodni Avstriji kaj človeškega ne primeri, bode to kmalu), potem bo zopet dlako klal in oho „Pressiu na koline povabil, da bodo glodali in veselili se po svoji šegi.
Iz Zagreba, 81. jan. |Izv. dop.] Naša banska konferencija se je razpustila. Ob priliki, ko je zakonski osnovi o preustrojenji županij, občin iu zadrug, in o vredjenji urbarskih zadev v loke dvornega svetovalca Zlata-roviča položila, se je ta zahvalivši izjavil, da bo vlada, če bo za dobro spoznala, te zakonski osnovi kot kraljeve propoziciji saboru predložila, ki se ima ob kratkem sklicati. Želeti je bilo vsekako, da bi bila banska konferencija, prodno se je razpustila, še osnovo tiskovnega zakona izdelala, kajti pri nas — horribile dietu — še zmerom Bachov tiskovni zakon vlada. Ni se bilo sicer od naše banske konferencije zelo liberalne osnove novega tiskovnega zakona nadjati, pa za nekoliko procentov bi bil gotovo liberal-neji, nego je absolutistični Bachov zdaj obstoječi zakon. Pa za vlado, kakoršna je naša, je absolutistični tiskovni zakon ščit, pod kterim so mirno spava, in zato jo gotovo v njenem interesu, da v tem pogledu pri starem ostane. — Našo zemeljsko linancijalno ravnateljstvo izgubi — tako je fitian-cijalno ministerstvo v Pešti odločilo — iz svojega naslova pridevek „zemaljsko", ter se bo za naprej pisalo samo: linancijalno ravnateljstvo. Cela naša financijama avtonomija je. bila do zdaj samo v praznem naslovu, odsibdob je pa še v naslovu ne bo. Pa to je samo prvi korak. Drugi naslednji korak pa bode, kakor se govori ta, da se ho Hrvaška iii Slavonija v dva tinanci-jalna kotara razdelila, enako onim četirnajstim tinancijalnim kotarom, v ktere je Ogerska z Krdeljem razdeljena. O volku pravi narodni pregovor, da dlako menja, svoje krvoločne misli pa ne. Magjari se pa niso še niti v eni dlačici spremenili, oni so ostali naproti nam stari — možje—kakoršni so bili pred letom 1848, ter nas še zmerom imajo za čredo ovac, ki se ima gojiti samo za njih rabo. - - O železnici od Karlovca do Heke so tudi nič več ne čuje. TaoaS, ko je veljalo Itcčane za sebe pridobiti, tačns so Magjari pošiljali cele trume inženirjev, ki so imeli železnično progo od Karlovca do Iteke premeriti, postavilo so jo v ta namen pet inšpektoratov, v iiovinah je bila ta železniška proga vsak dan raspravljana; vse to je Pečane zaslepilo, in kdor ni fratelle ungarezc pred njimi v zvezde povzdigoval, ta je bil topen iu kamenjan. Denes je druga. Inženirji so zginili, pot inšpektoratov se je na dva zmanjšalo, ki pa tudi od denes do jutri životarijo in članki o tej železniški progi so denes bele vrane v časopisih. Nočem reči, da se ta železnica ne bo nikdar delala, jaz tukaj samo toliko konstatiram, da je denes ad graecas calendas odložena in to jo dosti. Delala se bo, ali še le tačas, ko se bo ogerska železniška mreža do dobrega prepredila. Če bo Magjarom potem še kaj groša ostalo, potom še le. smemo upati, da bodo v svoji milosti tudi nas in Pečane skozi veliko okno pogledali, kar se delanja železnic tiče; do tistih mal bo pa še veliko Save izpod zagrebškega mosta steklo. Magjari znajo bolje računiti, nego drugi posvetni otroci. To svojo računarsko vednost so posebno v nagodbi z Avstrijo sijajno pokazali. Bavno tako računijo glede karlovško-reške železnice. Zarad kršnih tal utegne ta proga še bolj draga biti, nego jo bila ona čez Kras, za ta denar pa morejo oni na svojih ravnih puštah tri do četirikrat toliko progo izdelati, in nazadnje jim ta železnica še zmerom more služiti ali kot šiba, s ktero se bodo še za naprej Pečani krotili, ali pa kot moka, s ktero jih morejo v svoj sak vabiti. Pečanom se pa lehko reče: vidite tako le se korenje stržc. Vsaka kosa pride enkrat na svoj brus, zdaj je enkrat vaša na ognjilu!
Vsled smrti dr. Luke Petroviča jo mesto narodnega zastopnika za . kapitolsko stran Zagreba izpraznjeno. Volitev še ni razpisana, pa že se je začelo korteševanje za tega ali onega kandidata, (lovori se, da niti vlada, niti narodnjaki no bodo kandidatov postavljali. Vlada zato ue, ker ve, da ako bi ravno pri tej volitvi s svojim kandidatom padla, vendar večine v saboru ue bi izgubila; narodnjaki pa zato ne, ker dobro vedo, da ako bi ravno pri tej volitvi zmagali, vendar se ne bi do večine v saboru prikopali, in zato kdattdj in odgovorni vreilnik Anton Toiiinir.
boste glavni politični stranki pri tej volitvi s prekrižanima rokama od strani gledale. Kandidata, ki sta se do zdaj postavila, reprezentujeta, eden mahne odvetnik Pob mesijanski, drugi kanonik .landrič pa duhovni stališ. Tako zvani kupitolski volilni okraj je do zdaj še na vsakem saboru po kakem kanoniku zastopan bil, iu ta tradicija se hoče od neke kapitolsko stranke še naprej ohraniti med tem, ko druga stranka duhovnega zastopnika no mara, ter meščana podpira. Težko je reči, Segava bo zmaga, kajti nasprotno sile so precej enako. Bolj pa ko ta naša volitev, zanimajo nas volitve v Magjar-ski. Naši narodnjaki moralično stoje levičnjakom na pomoč, kajti od ma-gjarskih levičnjakov si več pravičnosti nadjajo , nego od Deakovcev, pa hi dejal, da se varajo, kajti vrana je črna, ali jo pogledaš od desne alt od leve strani.
Iz Trata, 81. jan. — („Pod lipo.") Prvi snopič knjige „Pod lipop ali zbirke raznih spisov, to je , pripovedek, pogovorov itd. odmenjene za poduk in tuli za kratek čas slovenskemu ljudstvu, zlasti kmetom, iu porab-1 ji ve doma, v šoli in v čitalnicah" se je razposlal za mesec januar danes čitalničnim vodstvom iu še drugim za razdelitev. Tukajšnji naši vrli Slovenci so brzo segli ali timveč prav Jilastnili" po njem. Dejo, da se jim zelo prikupuje. Nije dvombe, da bi tudi drugi Slovenci bili prav zadovoljni s to knjigo. Naj si jo tedaj blagovoljno naročijo — pri meni v Trstu ali pa tudi pri čitalnicah, in to brž ko bo mogoče, da zvem ob pravem času, koliko natisov da moram prihodnjič napraviti. Plačujo se za vsak snopič 10 soldov, za ti tedaj 00 kr.; in za 12 en goldinar iu '20 soldov. Vsak mesec izhaja en snopič. Knjiga bo imela konec leta okol 300 strani. Prodajal jo bo v Trstu Julij Da se na ulici imenovani „Poiito Bosso , kakor sem že prej oznanil. — Se lepo priporočani!
J. (i. V rd olski (stan „Via Farnedo časa Svetina N. 28. primo piano.")
Politični razgled.
Pripoveduje se Taaffejeva beseda, da bi postava o o b 1 i g a t o r i č-n e m civilnem zakonu ne dobila najvišega potrjenjn. Tudi bi neki du-hovstvo odstopilo od svojega upora proti verskim postavam, ko bi so ne potrdil oblig. civilni zakon.
Dosedanji voditelj hrvaško - slavonske dvorne kancelarije fcm. bar. Kusevič je svoje službe odvezan, ker je kancelarija sama razpu-ščena. Hrvaški zbor so ne bo še tako hitro sklical. V Boki se bodo neki zopet volili avtonomisti v deželni zbor, iz kterega bodo kakor dozdaj tekoj zopet izstopili.
V velikem Bečke reku se je bila 28. jan. sešla velika srbska konferencija najodličnejših liberalnih osebnosti iz Banata in Bačke. Več kakor 300 rodoljubov se jo jo udeležilo in enoglasno sklenilo, da so ima narodnostno vprašanje rešiti na podlagi zgodovinskega prava ; da naj se podpira hrvaški narodni propram glede samostalnosti ter celokupnosti in avtonomija Frdeljske; naj se nadalje podpira državopravno stališče ogrske opozicije, demokratična liberalna državna načela in avtonomija slovanskih dežel t i kraj Litve; naj se podpira politika neintervencijo in osvobod-jenja vzhodnih narodov; konečno se je sklenilo, da bodo Srbi postopali v porazumljenji z Pomniti. Drugje so počastili ogrski Srbi potujočega generala S t r a ti m i ro viča z baklado v dokaz, da se strinjajo z njegovo popolitiko.
S r b s k a vlada je neki prav dobro z orožjem in drugimi potrebščinami za vojsko oskrbljena.
O turško-grške m razdvoji so čuje: Grof Valevski jo prišol v četrtek dopoldne v Atene. So isti dan je izročil francoski poslanec Bande deklaracijo grški vladi in jej dal 8 dni odlaga, v kterem času ima grška vlada odgovoriti. Vsi zastopniki tujih vlad v Atenah so se porazumeli. da hočejo krepko podpirati korake francoskega poslanca. Vendar se ni nudu-jati. da hi Grčija odgovarjala, predno preteče dani jej obrok.
Kazne stvari.
* (Dobro ponlučeni nemški organi za slovenske kori-s t i ?) O svojem času je bil g. dr. Vošnjak v našem listu z odprtim pismom poslancu Lohningerju do krajcarja razkril denarstveno razmere med štirskimi Slovenci in dež. zborom. Slovenski in nemško-slovenski listi so razen „S1. Gosp." skoraj popolnoma molčali o tej stvari, dnsiravno so prav o tistem času nemšku-tarji na vse protege kričali, kakadouarna izguba bi zadela štirske Slovence, ko bi se ločili od svojih nemških sosedov. Vrli „Slov. Gospod." je nedavno v krajšem spisu vso zadevo še enkrat razložil svojim bralcem. Spis smo ponatisnili tudi mi in odtod je prišel k vredništvu dunajske ,,Zukunft", ki je sestavek slabo prestavila in kot uvoden članek tiskala, a po stari razvadi zamolčala vir, iz kterega je zajemala. Da „Zuk." o naših stvareh ni natanko podučena, jej ne moremo toliko zamerjati, dnsiravno bi bila tudi ona lahko vedela in v svojih lastnih listih brala, da je na Ljutomerskem taboru g. dež. poslanec dr. Prolog govoril o finančnih razmerah, kteri jej je potem na njeno prošnjo tudi date svojega govora poslal in jih je „Zuk." kmalo po taboru tiskala. Tudi bi bila „Zuk." lahko vedela, da je na podlagi deželnih računov iu proračunov g. dr. Vošnjak natančno razložil denarstvene razmere št. Slovencev; saj je ona sama od g. dr. Vošnjaka prestave tirjala. Da jo „Zuk.u zmešala ljutomerski tabor z „odprtim pismom" in dr. Preloga z dr. Vošnjakom, ne pomeni mnogo. Da pa ljubljanski „Triglav", ki bi vendar imel o vsem tem podučen biti, tako zmotnjave brez popravka iz „Zuk." ponatis kuje, dasiravno so mu slov. listi vso stvar jasneje in mnogo poprej razložili, to je prekarakteristično za nnšo — časnikarsko zgodovino, da bi so tli pozahljenja ne otelo.
I.iii.iinki: Dr. Jok« VoAnjak In drugi.
Tinkar Kduard Janelć.