„ŠKRAT" vsako prvo in tretjo soboto V meseci vsakem razlil bo togoto.
„ŠKRAT" stane vse leto 3 gld., pola leta 1 gld. 50 kr., četrt leta 80 kr.
V Ljubljani, dne 19. septembra 1885.
Številka 16. — Tečaj III.
Naročnina in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu, spisi pa uredništva v »Narodno Tiskamo" v Ljubljani.
Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo.
Podoknica Klari Rogovilei.
a te ljubim ti je znano; Saj sem vse ti žrtvoval! Kaj ogibaš se pred mano, Sem ti li premalo dal? Brenka-brenk.
Zloži! o—o.
Malo upa, jako malo Zdaj ima že pri ljudeh: Če ne bode konec kmalo, Odero me še na meh. Brenka-brenk.
Ti pa v svili pohajkuješ Brez trpljenja, brez skrbi! Saj si sama ne kupuješ, Da si taka — čuda ni. Brenka-brenk.
Dolgo ravno nisva znana, Vender že predolgo, res; V dolg sem reva zakopana Do glave in pa še čez! Brenka-brenk.
Uro, prstane zastavil: Vse, oh vse sem le zate; Rad bi pa še kaj zapravil, Ko imel bi — a gorje! Brenka-brenk.
Novo ruto, čevlje nove, In na prstu prstan drag; Glej, pa za vse te darove Vrgla si me že čez prag. Brenka-brenk.
Glej, kako sem zdaj oprezen, Da me upnik ne dobi! Človek mora biti jezen, Če tako se mu godi. Brenka-brenk.
Ravnokar me urar rubi, Rubi me krojač, čevljar; Ako se mu le poljubi, Rubi lehko me zlatar. Brenka-brenk.
Toda jaz od vsega tega Nimam čevljev ne zlata; Ves imetek moj obsega Nekaj cap in pa dolga. Brenka-brenk.
Le poglej tu moje hlače, Suknjo mojo in klobuk. —-Lahko bilo bi drugače, Ko bi pred te hotel čuk. Brenka-brenk.
Novo jopico in krilo, Vse, oh vse imaš novo! Dekle, kakšno boš hodilo, Kadar mene več ne bo!? Brenka-brenk.
Boso in pa razcapano Boš hodilo kakor pred; Kaj ogibaš se pred mano, Mar oblizni si vseh pet! Brenka-brenk.
Peter Vrban.
i§JHIo je Peter Vrban prestopil petde-
seto leto, tedaj je postal tudi pameten in moder. Mož sicer še ni bil, ker se za ženske sploh nikdar ni dosti brigal, a ženske zanj še manj.
V svoji cvetni mladosti ali norosti, -- ne vem kako bi se izrazil, da bi bilo bolj prikladno — — ljubil je pač neko Neško, kateri pa so pridevali zlobni sosedje tudi negalanten pridevek »brljava", torej: „brljavo Neško1', a ljubezen ta je bila nesrečna in gotovo bi se bil zaljubljeni Peter obesil na prvo vrbovo vejo, ko bi tako strupensko ne bolelo in ne tiščalo okoli vratu, posebno ako je dotičnik tako debel iu težak, kakor je bil Peter Vrban.
In prav bi bil imel, ko bi se bil obesil, saj je bila Neška tudi brhko dekle in vredna Petrove smrti. Jedina napaka, katero pa naj le tako mimogrede omenimo, in katera je Neško nekoliko kazila, bila je ta, da na desno očesce ni videla, a na levo je bila slepa. Vse to pa je bilo kakor nalašč, kajti ko bi bila Neška videla svojega izvoljenca Petra, gotovo bi se bridko jokala in še pustila bi ga bila drugim dekletom, čeprav bi se ne steple zanj.
Poznal prav za prav nisem tega Petra Vrbana, a kakor so mi pozneje pravili prijatelji, znanci in sorodniki moji, imel je nos blizu tako ogromen, kakor je „Šmarna gora" in rdeč, kakor „nagelj". Trebušček pa baje še ogromnejši. Obraza tudi ni bil ravno napačnega, samo nekoliko bradovic in drugih takih in jednakih okraskov je tičalo po lici in gori na čelu Vse to pa ni dosti videla brljava Neška, in ljubila bi ga in omo-žila bi se, ko bi je Bog ne poklical pre-rano k sebi gori v svete nebesa
Dolgo je jokal in se plazil po samotnih kotih in potih zaljubljeni Peter, ko je izvedel presunljivo vest, da mu je jedina tolažnica v žalosti, jedina nada v obupu tako naglo, tako nepričakovano odrinila na oni svet.
Mislil je in mislil, kako bi prišel do nje. Saj na sveti ni imel nič veselega več. Ubijal si je glavo in si jo je toda na misel mu vender ni hotelo priti nič pametnega.
Leta so potekale in izginjale v večnost, kakor »kafra". Peter pa se-staral in staral. Lasje so mu postajali sivka-sti, nos rdečkast, a mislil je vender še
vedno na nekdanjo Neško. Koder jejjo-dil, kjer je pil, povsodi mu je bila pred očmi, da še celo v sanjah se mu je če-stokrat prikazala ter vabila ga k sebi v boljše življenje.
In -- izvabila ga je. — ---—
*
* *
Bilo je vspomladi. Tički so žvrgo-leli in salatca je tako vabljivo poganjala iz zemlje, da bi je človek kar brez zabele pohrustal.
Vse je bilo mlado in prerojeno. Peter Vrban pa se je čez zimo postaral, silno postaral in ko bi ranjka Neška prišla, iz groba, gotovo bi ne izpoznala več svojega nekdanjega ženina, že zato ne, ker je bila brljava. Z jedno besedo: Peter je bil star, kakor zemlja. Počasi je hodil okoli in opotekal se je, kadar je bil vinjen, vinjen pa je bil navadno kar mu je umrl idejal, vedno. Bili ste sicer samo dve krčmi v vasi, v kateri je Peter životaril, a dovolj jih je bilo; ko bi bile le tri, potem bi ne mogel vseh obresti in tako bi ostala jedna na suhem, ker ostali vaščani itak niso mnogo pili.
Malo dni je štelo leto, da bi Peter šel pred polunočjo domu, dasi je imel precej daleč do doma in vrhu tega še slabo in nevarno pot. Vrban pa ni poznal nevarnosti in našel bi svoj dom celo v spanji.
Tako je brez skrbi, a slabe volje taval slednjo noč vinjen iz krčme, dokler mu ni prestrigla nitko tega dolgočasnega, trudapolnega življenja zadnja ljubica — bleda smrt.
Kakor sem že dejal, bilo je vspomladi. In tedaj je sedel Peter Vrban pozno v noč v Podbrdnikovi krčmi sam in čez mero vinjen. Že drugikrat ga je krčmar opomnil, da bode treba iti spat, ker zjutraj ga čaka opravila čez glavo in treba bode zgodaj na delo. Peter se ni menil za to opominjanje, temveč tiho in globoko v misli utopljen je sedel pri svojem kozarci, iz katerega pa je pogo-stoma posrkaval rujne kapljice. Stoprav, ko je opazil, da mu je potekla že zadnja kaplja po vedno suhem grlu in ko mu krčmar ni hotel zopet napolniti merice, vzdignil se je počasi, jako počasi s sedeža, a tem hitreje prekoračil sobo ter butil za vratmi na tla. Mirno je ob-; ležal na trdem ležišči in gotovo bi ostal tako do jutra v Morfejevem naročji, ko bi ga Podbrdnik s pomočjo svoje dekle ne vzdignil ter odnesel na vzduh.
Ne meneč se' dalje zanj, zaprl je krčmar vežne duri ter se vlegel k počitku, Peter pa je stal v temni, nepro-zorni noči daleč od doma a še dalje od svoje Neške težkih nog še težje glave in brez misli na cesti. Dolgo je slonel ob zidu brez moči, naposled pa je ven-derdohjl nekoliko ravnotežja ter opote-kaje se izginil izpred hiše v noči.
Drugo jutro je bilo krasno in za rana so hodili ljudje na delo mimo Vr-banove hiše. V hiši pa je bilo tiho in mirno, nenavadno mirno, a vežne duri so bile zaprte.
Mimoideči vaščani so dovtipno govorili, da se ga je Peter sinoči gotovo nekoliko preveč navlekel in da sedaj počiva ne misleč na delo. A varali so se, četudi so čestokrat uganili.--—
Komaj se je soince pokazalo v vsi svoji krasoti izza gora, našli so vaščani Petra Vrbana ob cesti v jarku. Vinjen ni bil, a bil je mrtev.
Tiho so ga odnesli možje na pokopališče, ter ga zagrebli v molčečo prst. Hiša in zemljišče njegovo pa se je prodalo ter z novci pokrili dolgovi, katerih je imel dokaj, a ljudje so ga pozabili in tudi „brljavo Nežko" ž njim. č—.
J 4. LISTEK. <$> |
Koprive.
II
Čestokrat nima človek o čem pisati. Brez misli — ali bolje rečeno: preobložen z mislimi — grizlja ter suče po ustih pero, nevedeč kaj bi zapisal; tedaj, pravimo, da so pasji dnevi. Dandanes pa časnikarji sploh pasjih dni ne poznajo. Vedno kaj novega, kaj zanimivega. Sedaj je treba grajati, včasih — toda le redkokedaj — tudi hvaliti tega ali onega našinca. Z jedno besedo: misli dandanes ni treba iskati, ker gradiva najraznovrstnejšega je vedno čez glavo.
Zadnje dni se piše po naših in po tujih časnikih z večine samo o nesrečah. Tu je povodenj tam je pobila toča, po nekod so opazili v vinogradih trsno uš, drugje pa prizadevajo kmetom največje priglavice poljske miši. Največ, skoro v jednomer pa se čuje o nevihtah, o gromu in tresku.
In ni čuda da vedno grmi in treska, saj sedanji rod ne zasluži druzega, samo to bi si usojal omeniti, da ne treska v
prave kraje. Sicer ni lepo privoščiti niti sovražniku kake nezgode, najmanj pa našemu kmetu. Naš kmet je siromak, tak siromak, da ko bi ne imeli višji krogi v prsih puhlih redkvic namesto src, smilil bi se jim kmet in pomagali bi mu, ne pa prezirali ga kakor je to že od nekdaj v navadi.
Višji krogi skrbe za se; skrbe za svoje trebuščke, oni ne vidijo kadar kmet toguje, obupava. Oni se le tedaj oglašajo, kedar je njim nesreča za petami.
Koliko novcev, krvavih novcev se izmetava za nepotrebne, da celo škodljive naprave. Pri vsem tem pa se pozabijo oni, katerih z večine so ti novci. Tolaži se jih in obljubuje, a izpolni nikdar. Tako je, ako pa človek vse to premišlja in preudarja, ni mu treba grizljati in sukati peresa po ustih, temveč brzdati ga mora, da previdno ga mora brzdati, da ne zabrede predaleč, kajti krogi, o katerih govorim so občutljivi, nervozni. Le nekoliko je treba predaleč seči in pika je gotova, debelejša kot leča. Vender pa naj brzdam pero še tako previdno, zapisalo mi bode ime, najpriklad-nejše ime tem krogom: uš, katera pa ne ujeda tvsja, temveč ujeda kmeta in mu razdira vse imenje.
Slovenci me uinejete!
Jedini tolaž in jedino dobro je to, da dobimo v Ljubljani dve, verujte, dve nemški šoli, katere bodo na razpolaganje vsakemu: tudi nam; samo" sne-sti jih ne bode smel nihče, četudi bodo nam »odpustek", kakor se izraža narod. Podpirati jih, to smemo! Za jedno bode sicer skrbela „kranj s k a hranilnica", — za drugo pa mesto, to je : mi!
Ko pa bodo ustanovljene te šole in ko bodo v teku, potem ne bode kmetu več nobene škode, kajti tu se bode poučevala mladina: kako preganjati miši, uničevati trsno uš, zagovarjati točo in druge nezgode, S tem, mislim, pa bode vsem ustreženo.
Obrtnih šol ne potrebujemo. Čemu ? Izmed višjih krogov se nihče ne namerja učiti kake obrti, ker oni si vedo že na druge načine napolniti nenasičeni želod-ček. Jedina in zveliealna šola je nemška, teh pa bode zadosti.
Zadovoljimo se torej s temi ter bodimo tudi še nadalje golobje brez žolča, kakor je dejal naš slavni pesnik Boris Miran. Jeza tako škoduje, kar nam pa šioduje, tega se ogibajmo in dobro bode za nas, najbolje pa za druge.
Teh misli sem jaz; ako ima pa kdo drugačne, nasprotne misli, naj pa pove.
Želja.
Ob potu rožica cvete, Lepo cvete, lepo diši, — Oko pa meni rosno je, Ko krasno rožico motri. —
Da v logu tam cvetela bi, Kako bi nje se veselil; Da v logu tam dubtela bi Kako skerbno bi jo gojil.
Lj ubo s 1 av.
ga Bučelici.
Odleti, odleti bučelica mala, Odleti v livade in loge cvetne Tam bodčš medene rosice nabrala Tam bodei' vtešila nemirne želje.
. "< 'v	o li-iii jiHl".
Te cvetke povešajo vele glavice, Živenja ne daje jim čaša vode: Kjer prosto cvetejo jim proste sestrice, Tam našlo! sladila ti bode serce. —
I jaz bom popustil to nemo zidovje, Popustil venečo krasoto bom z njim, Podal se bom v miljeno, daljno domovje: Tam cvetke milejše, .'krasnej še dobim.
'Ljub osla v.
DROBIŽ.
POGOVORI. # |
A.:	„0 servus! Žal ti je lahko, da nisi šel z nami na Velegrad in v Prago. To je bilo življenje!
B.:	„Beži, beži! S teboj se nič več ne pečam! Kar blizo mi ne hodi; ti imaš kugo!
\
A.:	,.Kam pa si namenjen s svojim sinom?'1
B.:	„V šolo."
A.:	„Pa vendar ne v slovensko, prijatelj!"
B.:	,,Kaj pa hočem. Saj sem bil že tudi v nemški šoli z otrokom, a učitelj je spal in tudi učencev je bilo toliko videti po klopeh, kakor po zimi zel-natih glav v zelniku."
nss
Učitelj (učencu v šoli): »Včeraj sem te zasledil, ko si pušil smodko."
Učenec: »Gospod učitelj!" Jaz tudi vas!"
Poziv.
Vse one narodnjake, katerim je ljubša nemščina za občevalni jezik nego materinščina, pozivljemo, da upišejo svojo deco v našo, navlašč za to ustanovljeno šolo, kar najpreje mogoče, kajti bati se je, da bode nedostajalo prostora.
»Deutscher Schulverein." gos
V nekem trgu, najbrže na Švabskem, pričelo je goreti poslopje, na kar so z največjo nujnostjo prihiteli ognjegasci, da bi zadušili ogenj. Po obrazu kosmati previdni ognjegasci pa si tedaj mislijo, da bi si znali osmoditi brke, na kar prosijo načelnika, bi jim li ne dovolil, da bi se šli še prej obriti. Načelnik jim dovoli in ker se mu je ta ideja dozdevala pametna in previdna, šel se je tudi
sam obriti.	A. Rohs.
isU
Vinopivcem.
Pijte vodo, ker voda je zdrava;
Po vodi ne bode bolela vas glava!
ms
Gimnazijec, dovršivši osmo šolo, premišljeval je dolgo, za kaj bi se prav za prav odločil: bi li šel na vseučilišče, ali v duhovsko semenišče Naposled je pa vender izumil pravo. Mislil sije: za kar sem bolj nadarjen, v to se hočem udati. Poskusil bodem najprej, sem li sposoben za duhovnika in dober propovednik. In poskusil je! Šel je v cerkvi na lečo ter zakričal na vse pretege: »Živio!" Na to je hitel z leče, da bi slišal ima li dosti močan glas za propovednika ali ne. Ko pa se prepriča, da svojega glasu v spodnji prostor cerkve niti ni slišal, odloči se za vseučilišče. Ali je srečno dovršil to, ne vemo.	A. Rohs.
Eea
Kar danes lahko skaziš,
Počakaj do jutri!
gH
»Kako pa to, da nisi oddal praznega stanovanja Korenu, kaj misliš, da bi ti ne plačeval stanovnine?" vpraša nekdo hišnega posestnika.
»To ravno ne mislim, da bi mi ne plačeval, toda bojim se, da bi mi perila ne kral, ker se tudi on s črko K piše in potem bi mu ne mogel priti na sled."
Oče svojemu sinu na Dunaj.
(K podobi.)
Ljubi moj sin!
Verujem, da si v zadregi in da te upniki nadlegujejo, vender tolaži se s tem, da si vse to sam zakrivil s svojo budalostjo in za-pravljivostjo.
Ako ti naposled prodajo nepotrebno in skromno tvojo šaro, potem ti ne bode nihče več upal, ker bodeš na golem in tedaj, upam, bodeš se poboljšal ter pu- . stil svojega očeta v miru uživati ;ž|| „peške", katerih mu nehote še $ nisi zapravil.
Pišeš mi, da si bodeš končal življenje, ako ti ne pomorem iz zanjk, v katere so te ujeli prebrisani, a pohlepni tvoji upniki. Dalje mi pišeš, da ti je nemogoče misliti v tolikih skrbeh na učenje in da toraj tudi povoljnega uspeha ne smem pričakovati.
Dragi sin! Rad ti verujem, da ne postaneš nikdar pameten človek, da tvoje učenje ne bode imelo dobrega
uspeha; toda veruj, da nisem žrtvoval za te toliko svojega imenja, nadejajoč se, da bodem užival ke-daj sad svoje žrtve! Tega pa že ne!
Vedel sem, kako bode s teboj, a dolžnost mi je velela, da naj skrbim za te, dokler sam ne bodeš mogel skrbeti,. Sedaj pa, ko vidim, da si se mnogo učil, mnogo izkusil in da več veš kot tvoj oče, preverjen sem, da tudi skrbi lažje prenašaš, kot jaz in zato tudi vso skrb prepuščam tebi.
Ko bi ti sploh še kaj veroval, veroval bi ti tudi, da si končaš življenje ter ti poslal novce, da si kupiš morilno orožje; toda kolikor in kar sem ti še poslal do sedaj, vse je šlo, a ti si še vedno ostal. Tudi sedaj mislim, da bi poslano zapravil ter si kupil namesto mo-rilne cevke, bržkone stekleno cevko, v kateri se pretaka ona tekočina, katera te je privedla že tako-daleč, da ti prete upniki s prodajo vse tvoje šare. Zato, drag moj sin! ti ničesar ne pošlje	tvoj oče
Bej žkam.
„0, angelj moj! Samo jeden pogled in rad umrjem." — »Ne verujem vam, da bi za jeden pogled žrtvovali življenje! Umrite
prej in potem vam bodein verovala in vas ljubila!"