X letnik. v Gorici, dne 7. avgusta 1902. 32. številka. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. Izhaja vsaki iVuti 1-ol) II. mi dopoldne Rokopisi si* m1 vi čajo, Neliankovana pisma si- ne sprejemajo. Cena listu znaša za ccli> leto ‘1 kionc, M pol leta 2 kroni. Zn m a n j pienifi/iie za celo leto 3 krone, za pol leta K ITiC Za Nemčijo je cena lisiu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv Hilarija štev. 7. Naročnino In naznanila s p r e j e m a upravništvo v Gorici, Semeniška ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi In poslanice se računijo po petit vrstah, irv sicer: če se tiska enkrat 14 vin., tlvpktat, 12 vin., trikiaKlO- Vin. Večkrat W pogodbi. Socijalno vprašanje ali: Odkod izvira siromaščlna delavskega ljudstva. VIII. Krščanski socijaiizem ali krščansko pobratimstvo. (Konec.) 4. Gospodarska društva ali gospodarske zadruge. Mali gospodarji zmorejo le malo, če gospodarijo vsak za se, če pa združijo svoja imetja, so take zadruge mogočna gospodarstva, ki so za male posestnike kmete, za male obrtnike, za delavce pravi braniki proti izkoriščanju. Med gospodarskimi zadrugami so najbolj potrebne: posojilnice, kmetijske, obrtne, delavske zadruge, prodalne zadru-g e (konsumna društva). Posojilnice sprejemajo denar in ga zopet posojajo. Posojilnice so ali z omejeno ali z neomejeno zavezo. Namen posojilnice je, obvarovati potrebne in uboge oderuštva in navajati ljudi k varčnosti. Posojilnice so torej delo krščanske vzajemnosti in ljubezni. Kmetijske zadruge družijo kmete posestnike, da prodajajo svoje pridelke skupno pod zadružno tvrdko in da kupujejo svoje potrebščine (tudi žito, drva, gnojila itd.) na debelo za celo občino. Na ta način prodajajo svojo pridelke za 10—30 odsto dražje, kupujejo pa potrebščine za ravno toliko ceneje, kar je za kmeta trpina velika dobrota. Brez zadrug kupuje vsak zase in prodaja vsak zase. Kedar kmet kupuje, je vse drago, kedar prodaja, je vse pod ceno. LISTEK. Kat« je kmet trto m nančil verovati. Bilo je že pozno, nad dolino se je vlegla gosta, siva megla. I’o dolini je pridrdral voz. Konji, vprega, voznik so razodeli pristnega slovenskega kmeta. Krepka, dobro rejena vranca sta tekla v lahnem diru brez sile in napora in kmet z vivčkom v ustih, je polagoma liki r.ihalu stare ure vihtel bič nad konjskima hrbtoma. Bil je Martin Korenjak, ki je vozil tujega trgovca na kolodvor. Že ob mraku prišel je slednji 8 sivim kovčekom v roki v vas ter iskal voznika, ki bi ga do 9 ure pripeljal na postajo. Za par kron mu ni bilo mari. Korenjak tudi ni ravno potreboval ponujanih kronic; ker pa noben sosed ni imel tako urnih konj, udal se je. Ko sta se vozila in se je vedno bolj temnilo, razgovarjala sta se o tein in onem. Da3i je bil trgovec po rodu Nemec, vendar je govoril prilično dobro slovensko. „Ne zamerite11, zasmeje se tujec, „vi Slovenci ste v celoti vendar čudno ljudstvo. Vi se trudite in trpite, sejete žito in druge pridelke, zaslužek in dobiček od tega pa imajo le drugi11. „Mogoče“, odgovori Korenjak. „Zakaj vendar sami ne kupčujete? Nobena kokoš ne grebe iz zemlje zrnja za druge", nadaljuje trgovec. „Mi nismo nikake kokoši", odgovori Korenjak hladno, „vrhutega pa pri kup- Obrtne zadruge imajo zn male obrlnike (za rokodelce in induslrijalce) ravno isti namen, kakor kmetijske zadruge za kmete. Obrtne zadruge kupujejo surovino (blago) na debelo in prodajajo na ilrnbno svojim udom, sprejemajo od udov izdelke v svoja skladišča in je prodajajo na debelo in na drobno pod zadružno tvrdko v velikih proda-ialnicah. S lem prihranijo obrtnikom veliko stroškov, najdejo delu odjemalcev, ustvarijo mu dober kredit, pripravijo delavcu surovo blago po primerni ceni. Proizvajalne zadruge (produktivne) imenujemo zadruge delavcev za kakšno veče podjetje, n. pr. za tvor-nico opeko (v Biljah pri Gorici) ali za druga podjetja. Takih zadrug je do zdaj malo, največ jih je na Angleškem, kjer pa tudi ne uspevajo povsod, ker se delavci radi prepirajo med seboj. Vsi hočejo biti gospodarji, nobeden noče ubogati, vsak bi si rad izbiral delo in ne pobiral najneprijetnišega. Trebalo bi mnogo več krščanske vzajemnosti in ljubezni med ljudmi, da bi take zadruge dobro uspevale. Prodajalne zadruge imenujem društva, katera prodajajo svojim udom raznovrstno blago v zadružnih šta-cunah in gostilnah. Take zadruge si umestne tam, kjer je mnogo delavcev siromakov, kateri so prisiljeni kupovati vsako stvar prav na drobno in še to večkrat na upanje.1 Take zadruge včasih škodijo poedi-nim trgovcem, vsled česar je prišlo že do srditih prepirov med snovatelji zadrug in trgovci, čeprav zadruge same ne uspevajo posebno in torej tudi ne škodijo znatno trgovcem. A tega boja ne bi sploh bilo treba, ako bi si trgovci vedeli pomagati. Edina prava nesreča in vprav nji in obilnih trgovskih poslih ni vedno brez prevare in goljufije, in večina nas imamo še vest'1. „Vest! kaj je vest?“ zasmeje se tujec surovo, „to je domišljija. To so vam natvezli, in vi ste bili neumni dovolj, vse to tildi verjeti. Kaj pa je prav za prav vest?“ Korenjak je temno pogledal, tujec mu nikakor ni ugajal. „Nisem tako učen“, odgovori, „da bi mogel tako gladko povedati, kaj mislim in verujem. — Toda vest, mislim, jo glas, ki mi v moji notranjosti pravi, kaj je krivica in greh pred 13ogom“. ,,Greh! Toje že zopet larška izmišljotina. Čujte, vi mož, greha sploh ni! Če bi tudi bil Bog v nebesih, — videl ga seveda še ni nihče,imel bi pač mnogo opraviti, ako bi hotel po vsakem vprašati in vsakega soditi potem, kaj misli in kaj dela!“ Trdo je padel bič po konjih, ki sta v urnem diru zdirjala v klanec. Na vrhu je kmet vzel pipo iz ust ter jo vtaknil v žep; kedar je bil razdražen, ni mu prijal tobak. „Tako, tako“, odgovoril je, „greha ni, oziroma vi ne verujete tega?“ „Ne, gotovo ne“, razlagal je tujec, ,,bral sem veliko knjig, v katerih je jasno dokazano, da ni greha. Zviti duhovniki so greh izmislili, da tako ves svet vodijo na vrvici. Kajti, ako bi greha ne bilo, ne trebalo bi teh lenuhov. Da so si ohranili molzno kravo, pogrevali so vedno prokletstvo poštenega trgovstva je namreč nepošteno in oderuško trgovstvo, katerega je pa povsod toliko, da so trgovci kar na sploh izgubili zaupanje svojih odjemavcev. „Svoboda“ je spravila v vrste poštenih trgovcev brez števila sleparjev — zlasti židovskih —, kateri izkoriščajo občinstvo s pretiranimi cenami, s slabim blagom, s ponarejanjem živil (n. pr. vina, masla itd.) z oderušt-voin. Od tod izvira nezaupanje občinstva, a prodalne zadruge so le neki odpor proti oderuškemu trgovstvu ne proti trgovstvu samemu. Pošteni trgovci naj se torej ne izgubljajo v malenkostne prepire z zadrugami, ampak naj izločijo iz svojih vrst škodljivce s pomočjo stanovske odgoje in organizacije in s pomočjo vladnega nadzorstva. Tedaj bo konec boja. * * * Možje krščanski! Utrudili so nas dolgi govori, a truda nam ni žal, ker upamo, da bodo ti nauki začetek čvrstega dela med nami. Možje! Naukov je zdaj konec, od zdaj nadalje: živelo dejanje 1 A pri tem trudapolnem in nevarnem delu imejmo vedno pred očmi, da poglavitni namen in cilj krščanskega so-cijalnega dela je, da bo posvečeno božje ime in da pride kraljestvo božje k nam, ker le tedaj dosežemo tudi še drugi cilj socijalnega dela, da nam da Bog naš vsakdanji kruh. Politični pregled. Itn ni ii nsk i kralj v Isclilu. — V pondeljek je došel na obisk našega cesarja v lschel rumunski kralj. Nj. Vel. cesar ga je sprejel na kolodvoru. Kralj stare laži, in vi Slovenci verujete vse in vse življenje ostanete njihovi sužnji. Napredni prosvitljeni ljudje so spoznali te sleparije**. Korenjak je zamišljen gledal pred se. — Trgovec je nadaljeval: ,.Kakor hitro ne bodete več verovali teh zastarelih bedarij, ste svoboden mož, prost vseh vaših skrbij in temnih misli 1“ „Torej greh ne obstoja? in vest tudi ne? in sodbe po tem življenju tudi ni?“ vpraša kmet. „Ne, ne“, glasil se je odgovor. „Vse to je le prazno, je duševna mora! Proč z vsem tem! Nič ne koristi, škoduje le pri kupčiji in uživanju". Kmet je nekoliko časa molčal, potem pa zopet pričel: „Toda jaz vam hočem dokazati, da je greh in tudi vest, in da je zelo koristno, ako to verujemo11. „Ne, ljubi mož“, se prevzetno tujec zasmeja, „tega mi ne morete dokazati. Prečital sem več knjig, kakor imate las na glavi“. „Bomo videli*1, odgovori Korenjak. Oba sta molčala. Vozila sta so že celo uro. Pokrajina je bila samotna in pusta. Temna noč je zakrila hrib in dol. Nobenega glasu ni bilo čuti, le drdranje koles in peket konjskih kopit je motil nočno tihoto. „Kako daleč imamo še do postaje ?“ je vprašal trgovec. „Deset kilometrov v okoliša ni vasi, je na to vsprejel v avdijenci grofa Go-luchovskega. Razmere v Franciji. — Od 6000 kongregacij je dobilo ukaz za zatvor-jenje nad polovico. — Po vseh provincijah, koder se vrši zatvorjenje vlada med ljudstvom velika nevolja; dogodi se tudi, da se morajo uradne osebe umakniti navalu razdražene množice ne da bi kaj opravili, od nekaterih šol so potrgani zopet uradni pečati. Po vsej Franciji se prirejajo protestni shodi proti vladinemu početju, katere vodijo najodličnejši možje iz naroda. Stavka poljsik delavcev v Galiciji zavzema čedalje nevarnejše oblike. V Slobotku je bilo aretiranih 5000 poljskih stavkujočih delavcev. V Zlatem Potoku so delavci vbili dva orožnika. V Oleksincu so obkolili delavci grajska poslopja. V Ruselnu je naval domačinov odgnal tuje delavce. Povsodi nastopajo domačini proti tujcem in jim ne puste prijeti za delo. Vlada grozi z obsednim stanjem. Italijanski kralj v Berollnu. Kakor se poroča, odpotuje 24. t. m. kralj Viktor Emanuel v Berolin na obisk nemškega cesarja; v Berolin dojde 26. t. m. Govorilo se je tudi da gre v jeseni tudi v Pariz, a pozneje se je ta vest ovrgla, ker kralj za obiskom v Berolinu ne pojde letos nikamor več. Po vojni v južni Afriki. — Angleži so začeli uvidevati, da vendar ne gre na vrat na nos oslepariti Bure za njih svobodo in pravico, ker si znajo s tem nakopati novo vojno, v kateri gotovo izgubi. Izmislili so si torej miroljubnejšo taktiko. Razglašati so začeli po svojih listih, da ne gre postopati prestrogo proti onim Burom ki se še branijo priseči udanost angležkemu kralju, ker je treba upoštevati njih žalost nad ni živega človeka**, odgovori kmet s votlim glasom. „Tukaj je najglobočja dolina, kjer so pred dvema letoma okradli dva kupca. In oni kup kamenja zaznamuje mesto, na katerem bo pred štirimi leti bogatega trgovca ubili in oropali". Trgovca je oblila kurja pot. Nehote je posegel v žep in potegnil samokres. Naenkrat pa se kmet zaokrene ter s komolcem zadene ob roko s samokresom, ki je padel na tla. Bliskoma se je kmet pripognil in pobral orodje. Prestrašen je trgovec pogledal korenjaka. Videl je ves razdivjan obraz njegov. V istem hipu se je voz ustavil. Kmet skoči ž njega, in s krepkim sunkom potegne prestrašenega trgovca na tla. — „Človek, kaj ti je padlo v glavo ? Kaj hočeš? Ali si iz uma?“ vpil je zadušenim glasom. „Tebe hočem umoriti*1, odgovoril je kmet z groznim glasom. Iz škornjice je potegnil dolg nož in ga pomolil trgovcu pod nos. „Poklekni, moli zadnji očenaš, s tem nožem ti odrežem vratl“ „Za voljo božjo, ali ste znoroli!“ vpil je trgovec in napel vse moči. Toda Korenjak je bil korenjak. Krepka njegova roka je liki železen okov držala nasprotnika, ki je kmalu spoznal, da je vsak vpor brezuspešen. „Vzemite moj denar in pustite mi življenje!", vpil je v smrtnem atrahe. izgubo samostojnosti jednako kakor pri vseh takih narodnostih. Bolje je, da so Bure pridobi z dobrohotnostjo in da se Anglija ne pokaže nasproti Burom tako, kakor Nemčija proti Poljakom. V zbornici je te dni celo Chamberlain imel dolg govor v prilog Burom. Mej drugem je posebno svaril vlado, da naj ne skuša z angležkim naseljenjem iztisniti Burov iz južne Afrike marveč da jim da t&ko deželno upravo, da se bodo mogli popolnoma svobodno gibati kot narod. — Kdo ve, ali bodo Buri verjeli tem medenim besedam v Londonu ? ravni za poslovanje slov. reifteiskih posojilnic. Knjigo s tem naslovom izdal je g. S. Premrou, uradni vodja »Centralne posojilnice v Gorici14. Hvaležni moramo biti g. pisatelju, ki nam je z velikim trudom sestavil navod za poslovanje posojilnic. Slovenci prišli smo do spoznanja, kako nam je potrebna gospodarska organizacija. Gospodarski zatirani elementi začeli so se združevati v boj proti zatirajočim močnejšim elementom. Podlaga gospodarske organizacije pa so raiffeizenske posojilnice. Tudi pri nas na Slovenskem so razširjene raiffeizenske posojilnice, in sicer v lepem številu, ki priča jasno, daje tudi pri nas potreba gospodarskega preobrata v prid Slovenskega kmečkega stanu. Čim bolj pa ko se razvije število posojilnic, tem bolj se pojavi tudi potreba navodil, ki naj pomagajo poso-jilničnim upravnikom pri njihovem delovanju. Tej nujni potrebi odpomogel je gosp. Premrou z ravno izdano knjigo. Podal je posojilničarjem praktično, priročno knjigo v svrho poslovanja. Knjiga, pisana z žarečim čutom in skrbjo za blagor ljudstva, je res pravo praktično navodilo za poslovanje. Navod je razdeljen v štiri dele. Prvi del govori o temeljih knjigovodstva. Drugi del obsega teoretično razlago knjig vpeljanih po „ Gospodarski zvezi “ v Ljubljani. V tretjem delu pa g. pisatelj podaja praktičen vzgled posojilničnega poslovanja. Tretji del je najvažnejši in zato tudi najobšir-nejši. V tem dela je g. pisatelj podal res praktičen pouk o poslovanju posojilnic. Obrazložil je vse posojilnično poslovanje tako poljudno in praktično, razjasnil z vsemi potrebnimi obrazci za knjigovodstvo, sestavljanje zadolžnic, zapisnikov sej, občnih zborov, prošenj za vknjižbo, izbris, registrovanje novih odbornikov itd., da more temeljem te knjige sledni še tako pri prost človek redno, da celo vzorno poslovati pri posojilnici. Četrti del podaja navodila za splošno poslovanje raiffeizenskih posojilnic. Knjiga, ki je prva te vrste, je dobrodošla vsem slovenskim posojilničarjem. Zato smo prepričani, da si jo naroči vsakdo, ki ima srce za ljudski blagor. Ljubezen za gospodarski razvoj našega naroda je knjigo pisala, jednaka ljubezen naj jo razširi po vseh slovenskih deželah. Cena 5 kron, nikomur ne bodi previsoka, ker pomisliti treba, da so obrazci stali mnogo stroškov. Kdor knjige ni še dobil ali naročil, naj jo naroči in prečita, in gotovo jo bode obdržal. G. pisatelju pa čestitamo na njegovem prvem strokovnem delu in mu kličemo: Le naprej v gmotni in duševni blagor milega naroda slovenskega I Novice. Imenovanje. — Preč. gosp. Ignacij Valentinčič, župnik na Št. Viškigori, je imenovan župnikom v Renčah pri Gorici. — Veleč. gosp. Henrik Peternel, administrator v Jagerščah, je imenovan župnikom istotam! — Častitamo iz srca! Mesto prošta prvostolne cerkve v Gorici je razpisano do 31. avgusta t. 1. Pravico patronata zvršuje to pot viso-korodni g. Henrik baron pl. Codelli. — Konkurz za faro Št. Viškegore je odprt do zadnjega avgusta 1.1. (Patron je verski zalog). Vesela vest. — Naš rojak, po svojih vrlinah dobro poznati g. dr. Josip Srebernič, nekdanji član katoliške „Danice“ ter sedaj suplent na goriski višji gimnaziji, je sprejet po prizadevanju našega knezonadškofa v višje duhovsko izobraževališče „Collegium Germanicum“ v Rimu, da se po dovršenih študijah posveti duhovskemu stanu. Čestitamo vrlemu gospodu, a ob jednem izrekamo javno zahvalo za ta čin prevzvišenemu knezu in nadškofu. Duhovne v^je. — Prevzvišeni knez in nadškof vabi v posebni okrožnici duhovščino goriške nadškofije k duhovnim vajam, ki se bodo vršile v latinskem jeziku od 25. avgusta zvečor do 29. zjutraj ter v nemškem jeziku od 1. sept. zvečer do 6. zjutraj v osrednjem semenišča v G. Tukajšnih duhovnih vaj se lahko udeleže tudi duhovniki drugih škofij. Procesija na Sv. Goro. — Procesija, ki jo vprizori ital. kat. delavsko društvo, gre 17. t. m. na Sv. Goro. Ob treh zjutraj bode v stolnici sv. maša in obhajilo. Ob 4. uri odhod. Ob 8. uri bode na Sv. Gori sv. maša in obhajilo. Ob 91/, pa bode imel prevzvišeni kneznadškof pontifikalno sv. mašo. Med mašo bo.de kratek nagovor. Peli bodo združeni cerkveni pevski zbori iz Podturna, Ločnika, Koprive in Šlovrenca. Odlikovanje. — Naš rojak g. dr. Anton Primožič, profesor na Dunaju in dodeljen naučnemu ministerstvu je bil odlikovan z vitežkim križem Franc-Jože-fovega reda. Vrlema rojaku iskreno čestitamo 1 t Andrej Drašček. — 31. m. m. je umrl v Vrtojbi upokojeni nadučitelj gosp. Andrej Drašček v 74. letu svojega življenja. Naj na tem mestu spregovorimo nekoliko besed o blagem pokojniku, ki je bil čislan in spoštovan v širjem rodoljubnem krogu, a nad vse ljubljen od svojcev. „Saj tega dobim, ko boš mrtev“, odgovoril je kmet posmehovaje. „Kaj sem ti storil, da me hočeš umoriti. Usmili se žene in otroki Pri-sežem, da nihče na bo izvedel. Vzemi vse in pusti mi življenje 1“ hropel je nesrečnež. Kmet je molčal. „Bog se te usmili 1“ zavpil je trgovec in se začel prekriževati. Naenkrat pa je Korenjak izpustil trgovca, prekrižal roki na prsih in začel mirno govoriti, povdarjajoč slednjo besedo: „Ti si sedaj popolnoma v moji oblasti. Nihče te no more rešiti: ne tvoj denar, ne tvoj revolvar, ne tvoja moč, ne tvoja pamet. Ako te sedaj v tej samotni dolini umorim, ne bo nihče zvedel. Kdo se bo brigal, ali si prišel na postajo ali ne? Korenjak je znan poštenjak, noben človek ne bo mislil, da sem te jaz ubil. Glej, ako bi bil sedaj jaz tak, ka-koršen si ti, bi te ubil. Toda jaz se bojim Boga, ki tudi skrivno vidi. Moja vest mi pravi, da tega ne smem storiti, da je umor greh pred Bogom. Ker se bojim greha in sodbe nad grehom, zato de pustim pri življenja". Na tleh klečeči trgovec gledal je z izbuljenimi očmi kmeta. Ta pa je mirno, skoraj veselo nadaljeval: „Ti si se posmehoval, da mi priprosti ljudje verujemo v greh in vest, in mislil, da ti ne morem dokazati, da je ta vera prava in koristna. Le ta vera te je ravnokar rešila pred mojim nožem. Ali je greh, ali je vest in j«11 dobro, v to verovati?" „Pri živem Bogu da!“ je trgovec tiho odgovoril. „Ustanite, skrbeti morava, da zamujeni čas dohitiva, in do devete ure dospete na kolodvor1*. Ob teh besedah vtaknil je nož v škornjico, vzel pipo iz žepa, jo zapalil ter se poleg še vedno trepetajočega trgovca vsedel na voz. In vozila sta v najhujšem diru, da sta vranca postala vsa spenjena. Noben ni spregovoril besedice, dokler nista v temi zagledala postajnih lučij. Pred postajno ograjo je Korenjak ustavil konje. Oba sta izstopila, in kmet je nesel trgovčev kovčeg na postajo. Na postaji trgovec stisne Korenjaku petdesetak v roko. Mirno in častno je kmet odklonil denar. „Za tri goldinarje sva se pogodila, in niti vinarja več ne sprejmem". „Potem pa lepa hvala za vaš nauk“ pravi trgovec, „pouk je bil dober, samo prestrog učitelj ste. Vse žive dni ne pozabim, kako sem prišel do vere v greh in vest“. „Brez zamere, dragi gospod4*, opravičil se je kmet. „Drugače bi ne verovali. Korenjak in učitelj, ki zna na lep način učiti. Ali ljubi Bog je izboren učitelj. Danes vas je poučil, da obstojata greh in vest, prosite ga, da vas pouči spoznati še drugo polovico nauka o Iz-vličaiju in njega usmiljenju v odpuščenju grehov. Oprostite mi, da sem Vas tako prestrašil, in mislite na pridigo, ki ate jo danea dali. Pokojnik se je porodil 1. 1828 v Solkanu. Učiteljsko izobraževališče je dovršil I. 1861 ter je bil isto leto imenovan začasnim učiteljem za V i š k, kjer je služboval do I. 1854, ko je bil premeščen na novo organizovano ljudsko šolo v S o ! k a n u. L. 1872 jo bil premeščen kot definitivni učitelj v Vrtojbo, kjer je služboval do svojega vpokojenja 1. 1894. Kjerkoli pa je pokojnik služboval, povsodi je zapustil dobre spomine. Zbog svoje neumorne delavnosti, ljudoinilosti ter vestnega izpolnovanja svojih dolžnosti je bil povsodi spoštovan in priljubljen. Predno je nastopil definitivno službo kot učitelj, imel se je mnogo boriti z materijalnimi skrbmi, ker ga roditelji niso mogli izdatno podpirati. Ali že kot učiteljski kandidat je bil nastavljen kot orglavec v domači župni cerkvi. A srce za narodno stvar mu je že goreče plamtelo kot mladeniču, ker ob pičli nagradi za orglanje si je naročil Bleiweis-ove ,.Novice“, katere so bile v istem času skoro jedini politični časnik na Slovenskem. Priljubljen vsakomur, užival je še posebno naklonjenost soobčaina odličnega rodoljuba majorja Komela pl. So-čebrana. Naš Andrej pa je bil tudi skrben gospodar in vzgleden soprog in oče. Vzgojil je vrlega sina Teodora, sedaj vojaškega uradnika v Trstu, in ljubko hčerko Marijo, ^daj omoženo z g. Bru matom, c. kr. poštnim uradnikom. V teku 40-letnega službovanja prihranil si je toliko, da si je ustanovil svoj lastni dom v Vrtojbi. Bil je skrben gospodar, a ko je šlo za narodno stvar, je rad segel globoko v žep in je mej drugim kot ustanovnik „Šolskega Doma44 položil za ta naš zavod 200 K ter „Šol-ski Dom“ tudi drugače podpiral. Pokojnik je bil odlikovan s srebrnim križcem za zasluge in s častno kolajno za 40-letno zvesto službovanje. Pogreba se je udeležilo več čč. duhovnikov in učiteljstvo. Bodi mu torej blag spomin in lahka domača zemljica 1 Smrtna kosa. — Dne 31. m. m. je umrla v Gorici gospa Katarina O b i d i č rojena Simčič v 75. letu svoje starosti previdena s svetotajstvi za umirajoče. N. p. v m. 1 Umirovljenje. — V pokoi je stopil policijski oficijal g. Kratky. Službo je opravljal celih 52 let in se nahaja danes v 75-letu svoje dobe. V Gorici že biva 30 let. 0 priliki umirovljenja so se mu poklonili podrejeni službeni organi in prijatelji. Vodjn poskušavaliSča g. Ivan Bolle je spisal razpravo o zatiranju knjige vničujočih mrčesov. Razsodišče v Parizu je njegovo razpravo nagradilo z 1000 franki. Blugoslovljenje nove kapele. — 29. m. m. zjutraj ob 8. uri je ob asistenci štirih oo. kapucinov blagoslovil stolni župnik preč. monsgr. dr. Fr. Sedej kapelico v novi justični palači. Na ženskem učiteljišču v Gorici prične novo šolsko leto 1902/1903, — 16. septembra t. 1. — Upisovanje se bode vršilo in sicer na zavodu samo za I. tečaj 13. in 15. in na vadnicah samo za I. razred 15. istega meseca od 8—12 ure zjutraj. Sprejemanje učencev, učenk in gojenk v više razrede ali tečaje je radi prevelicega števila sedanje zavodne mladine nemogoče. Za zastavo „kat. slov. delavskega društva v Gorici44: P. n. gg. Anton Breščak 2 K, Koren l K, Ivan Gorjup 1 K, Šuligoj, urar 1 K, Jakob Gril 2 K, Anton Fon 1 K, Jos. Valentinčič 1 K, N. N. 1 K, Peter Cotič 1 K, Jakob Gerbec 1 K, Anton Kuštrin 2 K, J. Kopač 2 K, Anton Pucelj 1 K, Jožef Kuhar 1 K, Iv. Orel 1 K. Fr. Novič 1 K, Katarina Novič 20 v. Zadnji izkaz 44 K 62 v. Skupaj 64 K 82 v. Preselitev poštnega urada. — Poštni urad v gosposki ulici se preseli v Spielerjevo hišo v isti ulici, ker so dosedanji poštni prostori pretesni. Zaplemba. — Tuk. okrožno sodišče je zaplenilo neko italijansko knjigo, ki je izšla pod naslovom: „Trieste i fatti di febbrajo44 t. j. „Trst in febru-varski dogodki1* — in ki opisuje po svoje dogodke, ki so se vršili v Trstu meseca februvarja t. 1. — lato sodišče je zaplenilo tudi neko knjigo grofa Tolstega. Zopet zaplemba sadja. — Te dni je mestni iržni komisar zopet zaplenil in to pot nič manje nego 40 kvinlalov raznega negodnega sadja. — Kmetje, pa/.ito vendur in ne delajte si škode sumi I Slabe gobe. — 50 kilogramov nerabnih gob zaplenil je te dni tržni' komisar. Sadna drevesca. — Posestniki, ki hočejo dobiti sadna drevesca iz tuk. c. kr. drevesnice, priglasijo naj se in sicer oni z dežele pri dotičnih županstvih, oni iz mesta Gorice pa pri tuk. c. kr. okr. glavarstvu. Mere in vage. — Tuk. mestni magistrat naznanja, da mere in vage, katere so bile pregledane I. 1899 in 1900, treba zopet pregledati in jih je v ta namen oddati do konec tega meseca in jednako tudi one, ki so bile mej tem časom popravljene. Krčmarji in drugi prodajalci tekočin morajo imeti vse mere natanjko zaznamovane, sicer z-ipadejo strogi kazni. Posebna komisija bode imela nalog to nadzorovati in vsaki prestopek kaznovati do 200 K globe. Zgubljena krava. — Pretekli to-den je neki Josip Komavli iz ulice Leoni, gredoč na polje videl kravo, ki je letala okrog brez gospodarja. Odpeljal jo je v svoj hlev, kamor pravi njen lastnik lahko pride ponjo. Slama zgorela. — V petek opoludne je zgorela jednn kopa slame na dvorišču nekega posestnika v poljski ulici. Ognje-gasci so prihiteli in ogenj omejili. Ogenj. — 29. m. m. je nastal mali požar na stanovanju nekega Battiga v ulici Morelli. Zgorelo je vse delavsko orodje in so se zadušili vsi ptiči, kanarčki in papige, nahajajoči se v prostoru. Opekel se je tudi brat Battigov ki je hotel gasiti. Škode je približno 400 K. Učimo sc od liberalcev! — Gospod Vinko Majdič v Kranju je bogat in ob jednem liberalen mož. Bogat je po očetu, liberalen pa proti volji očeta svojega, ki mu je dal bogastvo. Sicer že to samo na sebi ni lepo, da ne gre sin z očetom, še manj lepo pa je, če sin z očetovim bogastvom dela za liberalizem in če njegova liberalna politika sega celo na pokopališče. Evo slučaj! Na pokopališču v Kranju hoče napraviti g. Vinko Majdič spomenik; ne vemo ali svojim, ali sebi. Spomenik bo stal 2000 kron. Poklical je g. Majdič k sebi g. kamnoseka Jegliča v Kranju, ob katerega se je nedavno drgnila „Gorenjčeva“ čeljust, in mu je rekel: Vidite, to delo bi lahko Vi dobili, ako bi se ne dali vplivati od dekana in ako bi pri volitvah ne delali za klerikalno stranko, tako bom pa dal delo drugam. In. res je izročil delo bolj liberalnemu kamnoseku v Ljubljani. Dvoje naj pri tem pribijemo. Prvič predrznost Majdičevo, da si upa klicati pred se pristaša katoliško-narodne stranke samo za to, da bi kupoval njegovo versko politično prepričanje, ne da mu pa nič zaslužiti, drugič budalost onih katoličanov, ki nočejo posnemati Vinka Majdiča v Kranju, kadar naročajo moko. Liberalci še niso vtepli katoličanom pameti! Iz Dornberga. — (Liberalna veselica in drugo.) V nedeljo 10. t m. bodo imeli naši liberalci v Dorn-bergu veselico s plesom. Manjkali sojini v ta namen pevci, zato so naskakovali tudi naše vrle katoliško-narodne cerkvene pevce. A čast stanovitnim mladeničem, ker se niso vdali ! Zato so postrgali skupaj staro in mlado, da hodi vsak večer na znano liberalno krčmo pet in gost. Žalostno je videti mladeniče in bradate može, ki hodijo tlako delat temu velikemu grehu — liberalizmu. — Našo lepo občino počaščujeta s svojo pričujočnostjo dva učiteljiščnika, ki srkata že par let svojo modrost v Kopru. Eden je že dosti učen in bo nastopil letos učiteljsko službo. Ta dva mladiča pa vzbujata ogorčenje med vernimi občani s svojim brezverskim govorjenjem in ponašanjem. Nimata pa toliko omike in skrbi za svojo srečo, da bi ne trosila očitno med ljudi svojih strupenih neumnosti. Pametni Dornberžani seveda ne marajo modrosti teh dveh „učenjakov“ a našla sta vendar bratcev pri nas, namreč naše liberalčke. Te učita peti in pa tamburati. Lepo je videti mladeniče tamburaše, a še lepše v njih družbi krasne tamburašice kmečka dekleta v uniformi gospodičen. Pa ni bilo še zadosti moke za liberalne potice; zato so jo postrgali še od nekod. Šolske otroke je naučil petja eden gore imenovanih učenjakov. Cfiil jih je na krčmi zvečer do 10. ure. Šolski otroci od 7 let bodo nastopili na liberalni veselici, v krčmi — na veselici, ki se završi s plesom. .. . Kje se je še kaj takega videlo? Ali niso res napredni naši liberalci?! Le pridite torej v nedeljo v Dorn-bergl Videli boste komedije, fajn komedije ! (Op. uredn. Radovedni srno, kaj poreče k nastopu šolsko mladine g. okr. šolski nadzornik. Kaj hočemo, saj je veselica liberalna!) Z zidarskega odra je padel v Solkanu zidarski vajenec Jožef Srebernič. Dečko se je prijel za desko, da bi se pospel na oder, deska se je vlomila ter je padel na tla. Spodnja deska mu je prišla v korak, in gu pretrgala. Prepeljali so ga v bolnico, a je malo upanja, da okreva. Hranilnica in posojilnica v St. Petru pri Gorici ie imela prometa v prvih 7 mesecih tega leta K 104.095-— Stanje hranilnih vlog koncem julija je znašalo K 106.885.—, stanje posojil pa K 139 886. Iz Vipave so potegnili dvajsetletno dekle iz Batuj. Dekle je skočilo samo v vodo. Opazili so na njej znake blaznosti. Ogenj. — V sredo 30. m. m. je v Kobljeglavi zgorel posestniku Avg. Jeriču hlev s senom vred. Živina je bila k sreči na paši. Hlev je zažgal šestletni Jeričev sin. Zažgal je z žveplenkami. Vedno stara pesem. Otrok bi kmalu sam zgorel v hlevu in ga je sosed le z nevarnostjo lastnega življenja rešil. Iz Barke nam poročajo: Dne 27. julija smo obhajali blagostovljenje novega šolskega poslopja in šolske zastave. Slovesnosti se je udeležil visokor. g. okrajni glavar Rebek s gospo soprogo, ki je ku-movata tudi šolski zastavi. Preč. gosp. dekan Jožef Zupan iz Doline je imel krasen govor. Po blagoslovljenju je bila sv. maša. O poludne pa je bil slovesen obed v novem šolskem poslopju. Hvala vsem ki so pripomogli, da se je slovesnost tako sijajno vršila. Ponesrečil se je v trnovskem klancu pri Kobaridu F. Juretič po d. Fedrih iz Kobarida. Prišel je pod konje, ki zo mu poteptali rebra. Iz kobariške okolice nam pišejo dne 25. julija : Bilo je tam okrog Božiča, ko so bili napravili naši Kobaridci častno muziko g. dr. Tumi; ali na žalost je bil zagrenil to veselje kmalu potem Mata-jurski Šijak, ki je bil podrl most čez Idrijco ter napravil zopet jezero v okolici, kakor je bilo to pred davnim časom. Kaj pa zdaj? smo vprašali. Ali potolažil nas je Kobaridec: O, Tuma že ve to I No, zdaj pa smo dobri, čudež ni več daleč. Ali varali smo se. Ko je prišla ta stvar na vrsto v deželnem zboru, je bil dr. Tuma sprva zoper podpore za uravnavo voda brez načrtov, pozneje je sicer predlagal neko svoto za iztrebljenje Idrijce, ali nasvet ni bil sprejet, dasi seje zvezal prej očitno z Lahi; pač pa je bil sprejet predlog dr. Gregorčiča, to je tistega poslanca, ki ni ljub nekaterim Ko-baridcem, kar so pokazali (v večno ne-čast sebi) na dan kobariškega shodu ,,Slo-ginega“ društva. In čudeža ni, škoda, da ne; da bi se pa vsaj „jezero“ odstranilo, če tudi brez čudeža. Cerkvica na Krnu je že pod streho. Dasi je delo nekoliko nagajalo, so jo vendar dovršili. Od Sv. Lucije nam pišejo: Došel je semkaj za več časa slavnoznani učenjak dr. Marchesetti iz Trsta, nadaljeval bo odkrivanje predzgodovinskega pokopališča. V kratkem izide v Trstu njegovo najnovejše delo o gradiščih naPri-morskem. V nedeljo je bil tukaj navadni se-menj, ljudstva se