. štev.
V Ljubljani, v trek . uarja 1881.
Letnik IX.
Inseratl «t ajircj utajo in velja ris opna vrata
i Kr., če ae trnka 1 krut.
' ~ 11 1, «I	- 11
11 1) 11 H 3 Pri večkratnem tiskanji se C03R primerim emaujša.
Rokopisi
ae ne vračajo, nefrajuhovKua
piBma ae uh aprejomi«jo M ročnino prejema upravtimtv . (»d nisr,racija) in flkurudieiia r >: Dunajski cesti št. 16 v Mediju-tovi hiši, II. nadstropji.
Politični list za slovenski narodi.
Po pošti	prejcmar velja :
Za celo ioro	. . 10	ffi. — kr.
sa poiieta	. . 6	., —
ta i-otrt letu	. , 2	„ 50 „
V administraciii velia:
'Lh ceio leto . , .« ji. 40 kr. za poi ieta	-i 20 „
za četrt ieta	S ,, 10
V Ljubljani na dom pošilja«), velja GO kr. več na ieto.
Vredništvo je Rečne nlice at,. 6.
izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek ju aonoto.
Španija kot velevlast.
Špancem oe je začelo za malo zdeti, zakaj da njihov glas tako malo velja v Evropi, zakaj da se tudi njihovi poslanci ne sprejmo med evropski posvetovalni zbor, h konferencam in kongresom. Z eno besedo, radi bi videli, da se Špan ja šteje za velevlast, kakor Ru.-ija, Nemčija, Avstrija, Francija, Aoglija in Italija. Že kralj Aifonso sam je v prestolnem. govoru omenil, „da naj se Španija povzdigne na tisto stopinjo veljave nazaj, ki jo je enkrat imela, in na ktero stopinjo so se povzdignile države, ki so bile prej slabejše od Španije (Prusija in Italija). Pogledati hočemo, zakaj se je Špancem ravno zdaj vzbudila taka želja , stopiti v kolo evropskih velevlasti. To je ena od posledic rusko-turška vojske. Tako velik dogodek, kakor razpad Turčije , ne more ostati brez važnih sprememb in nasledkov.
Irci so Be začeli na novo puntati, ker so videli osvobodjenje balkanskih narodov ; to jim je dalo novo upanje do rešitve, do boljših dni, ko si bodo po Bvojih šegah in nazorih sami dajali postave. Tudi avstrjski Slovani so začeli dihati juterno sapico, ko so videli na Balkanu vzhajati solnce slovanske svobode. Padec najvtče mohamedanske države pa bo v brezno za seboj potegnil vse druge manjše, od Turčije več ali menj odvisne mohamedanske državice, tako Egipt, Tripolis, Tunis in Maroko. Angleži bi radi vzeli Egipt, ua Tripolis in Tunis gledajo pohotno Lahi in Francozi. Ali je potem čudno, ako bi be tudi Španci radi nekoliko okoristili pri splošnem polomu mo-hamedanstva? V severno-zapadni Afriki, Španiji ravno naproti, je mohamedanska država,
ki se imenuje marokansko cesarstvo. Veliko ravno ni, tudi močno obljudeno ne, ime „cesarstvo" tej deželi ne priBtuje , ker je dosti zanemarjena iu nema posebne vojaške moči. Za Španijo bila bi ta dežela vsakako lepa pridobitev, dalo bi se iz nje še kaj narediti, ko bi Španci ne bili sami ravno tako leni, kakor Marokanci. Pa kultiviranje Maroke zdaj Špancem še ni v skrbi, ker morajo prej za to skrbeti, da jo dobijo. To pa mislijo najlože s tem dostči, ako bodo med velevlasti stopili, ter si potem Maroko iz rok velesil dati pustili, kakor na pr. Avstrija Bosno. To se nam zdi glavni vzrok, zakaj Španija zdaj med velevlasti Bili.
Če se pa prašamo, če je Španija tudi vredua, med velevlasti sprejeta biti, če je vredna, da se jej kaka dežela v kultiviranje izrtčs morali bomo to vprašanje skoraj zanikati. Španija šteje sicer v Evropi 17 milijonov duš, in po drugih delih sveta še nekaj iniljonov; res je, da tudi Prusija ni več prebivalcev štela, ko je bila med velevlasti sprejeta; pa pomisliti je treba, da je imela Prusija takrat lepo uredjene finance, hrabro in močno armado, pa strogo disciplino v državni upravi, — Španija pa je postala revna, zanemarjena, brez krepke vlade, Be zvija v vednih prekucijah, na zunaj pa jej ne ostaja nič moči, čeravno so Španci hrabri vojaki. Tam se kralji odstavljajo in nastavljajo, generali delajo pre-kucije, kedar kteremu na misel pride, ni je nobene discipline , nobenega reda. Pri vednih konspiracijah in zarotah nihče ne misli na kultiviranje zemlje, na gospodarski napredek , na izgojo ljudstva; roparji plenijo pri belem dnevu,
samosilstvo je tam doma , moč državnih vladarjev ue seže daleč, še pred lastno rodbino niso varni. Zanemarjena zemlja malo rodi, v blagajnicah nič ni; Španija toraj ne more velike armade na noge postaviti in jo dolgo uz-državati; zato se pa tudi nanjo pri evropskih konferencah ni ozira jemalo. Znano je, kako je bila Španija nekdaj bogata in mučna ; znano pa je tudi, kako kruto in krivično so Španci v Ameriki gospodarili. Prvobitne Amerikance (Iudijane) bo do kože slačili, pri tem pa so zanemarili Bvojo očevino tako, da je mah in goščevje zarastlo zlate in srebrne jame, da se zdaj niti ne ve, kje so bile tiste jame; njive in travnike pa je požgalo južno solnce ter jih spremenilo v puščave. Tako bo Španci domovino zanemarjali, dokler so zlato lahko v Ameriki brez truda vkup grabili. Toda kolonije v Ameriki se se spuntale zoper to slabo gospodarstvo ter od materne zemlje odpadle, tako Meksika, Bolivia, Peru itd.; od vseh kolonij v Ameriki imajo Španci le še Kubo, ki se pa tudi večkrat punta. Španci niso nikjer kul-tivirali, t. j. zemljo boljšali in omiko širili, ampak le denar grabili in prebivalce mučili. Zato tudi Maroka ne bo Brečna, ako pod Špance pride, če mora že mohamedansko gospodarstvo tam nehati, naj se dežela izroči rajši Francozom, ki povsodi pravično in človekoljubno postopajo, to se jim mora priznati. Sicer pa tega ne bomo odločili mi, ampak evropske velesile, ki bodo težko kedaj pri volji, Maroko Špancem prepustiti.
Sicer pa nam Slovanom ne škodi nič, če Španija med velevlasti stopi; škodo bodo imeli k večemu Španci sami, ki jih bo diplomacija
Arbanaška in Arbanasi.
Po čeeki „Osveti."
(Dalje.)
Vile imenujejo bodisi „jašfb smeja" (vaške), (srečne) „nus e maljet" (devojke brega) ali „ato če banjfiš'b narr,n e mire", (vile ktere da imajo lahko noč). Arbanasi si predstavljajo vile kot eteričke d. vojke, ki se skrivajo po šumah in gorah, ali po noči dohajajo v stanovanja in vasi. V Arbanaškej verujejo ljudje tudi v domačega duha, kterega si predstavljajo kot pisano kačo. Ljudem neprijateljska bitja so „Kučedre", ktera sede v studencih ter jih sušijo „?yčeneza" z dvema očesi s pre-dej in zadej, ter „Ljubia", ki živi od mesa majhnih otrok. Divovi ali toskiški Devove so bitja velike moči, giganti, ki so podigli gore tudi pod zemljo, kjer izvira vrela voda, ,,Ta-tile" je naša osoda ali stare ženske „Msire'. Zlata Maufija je „krasota sveta" v naših pri-povestih. Vurvolak nazivljejo Toski in Grči (hrvatski vukodelak) mrtveca, ki kot mačka ali kakšna druga po Bvetu blodi. Štriga (brž-
kone slovensko Btriga) zovejo se starčki in starke, ki so doživeli Bto let; zate mislijo, da morejo s svojo sapo druge otrovati. Za časa kužnih bolezni jih palijo- Med Gegi se veruje, da katoliški kristjan po smrti ne more postati strašilo, aveti, ali tudi tukaj se rado veruje v upire vukodlake, štringe in drangue. Je dete, ki pride krilato na svet, ter more leteti, ali ko bi majka to tajno izdala , dete bi precej umrlo. Za burnih noči se vzd gne tako dete iz zibke ter se vojskuje v zraku proti Kučedram tako silno, da stabla iz zemlje ruje.
Tudi v sanje verujejo Arbanasi, v skrito blago in razne bajke živali.
VI.
Zgodovina arbanaška ni bila nikdar zgodovina politične celine. Današnja Arbanaška se je razpadala vedno na različne ali za se snmostalne dele, v kterih so živela ali samo-stalna plemena, ali pa da so pripadala kteremu drugemu velikemu narodu, kakor k car-stvu rimskemu, bizantinskemu, BolgarBkej, Srbiji, Benečanom in konečno sultanu turškemu.
V starem času ni imala Arbanaška tudi zajed-ničkega imena; severnej je bilo ime Ilyrija, a južnej Epeiros. Povest Arbanaške je povest ptujih osvojiteljev ali pojedmih vojvodov arbanaških , ki so Be tukaj vzdignili. Razcvet kraljestva macedonskega in vojaške ekspedi-cije Aleksandra Velikega v Azijo ptuje je perje b kterim Be je trudil Vassa efendi okititi prot-lost Arbanaške. Na primorskem macedonskem je že od davnej prebival grški element, pa je imel svoje mesto tudi v vojski macedonskej, ter kraj tega naobraženost in veštena helensko krčilo pot Aleksandru v Aziji ter mu širila tamkej moč. Pa tudi vojne Pyrrhove na Rimljane so bile samo vojne, ki niso imele nobenega kulturnega in narodnega značaja.
V smislu kulturnem Arbanasi niti po-veBti nimajo. Pa je li mogoče govoriti o kul-turnej povesti naroda, ki je na tisoče let ostal na prvobitnej stopinji naobraženoBti, ter kteri sam skrbi, da more tudi za naprej ostati v tem stanju.
Po navali Vizigotov so Be širili Slaven in Avari v pokrajinah balkanskega poluotoka, Hrvati in Srbi so dobili zapadni del, Bolgari
več stala, in znajo vrhu tega Še po nepotrebnem v kako vojsko zapleteni biti, med tem ko jim zdaj nihče nič neče, in bi lahko pri miru živeli, če bi hoteli.
Politični pregled.
V Ljubljani 7. februarja.
Avstrijske deiele.
V Iimlgetneiii odseku je slovenski poslanec dr. Vošnjak krepko potegnil se za nas. Natančnega poročila še nemarno, pa moral je dr. Vošniak ojstro govoriti, ker bo vsi udje odseka oglašali se na njegovo besedo. Bičal je dr. Vošojak bojda one uradnike pri nas, ki delajo prusijansko politiko in še cesarske pesmi ne pusté po slovenski peti. Herbst je rekel, naj se taki kaznujejo. Minister Taaffe je obljubil, da jih bo. Tudi čez tržaškega namestnika Depretisa se je Vošnjak pritožil, da Lahe podpira, zveste Slovence pa prezira. Plener se je za svojega prijatelja Pre-tisa potegnil, Hausner pa za lahone. Hohenwart je potem prepir pomiril. Hvaležni smo dr. Vošnjaku, da jim je spet enkrat resnico povedal, in to vpričo Taaffeja.
Honrad se je vendar začel mehčati, menda na povelje Taaffeta. Najbolj zagrizeni nemškutar pri naučnem ministerstvu, neki Leh mayer, moral je kopita pobrati, in njegovo važno mesto sekcijskega Šefa bo dobil Slovanom prijazen mož. Odslej pojde v šolskih stvareh vse bolj gladko, narodnostnim na korist. Cehi zahtevajo, naj bi se šolski svet na češkem razdelil v dva šolska BVeta, uemškega iu češkega. To bodo tudi dosegli, ravno tako ravnopravnost na visokih šolah v Pragi. Nemškutar dr. Grohmann, ki ima posebne zasluge za germanizacjo na Češkem, ali kakor ,,N.fr. Pr." piše: „der sich um die Durchführung der Schulgesetze in Böhmen die gröbsten Verdienste erworben' , — pojde tudi v kratkem rakom žvižgat.
Naj bi mu sledili še naši Pirkerji iu Ve-Bteneki!
Zaradi kluba desnega središč»,
v kterem sedé tudi naši slovenski poslanci je zdaj mnogo pisarije po nemških časnikih, ki trde, da 8e bo klub razrušil in razklal na dva kluba, ker hočejo nekteri nemški katoliški poslanci poseben klub napraviti. „Politik" pri-
znava, da je bila neka razprtija v klubu, pa da je že poravnana. Mi pritrjujemo, da bi bil razkol v klubu desnega sred šča velika nesreča za celo našo stranko, zato se veselimo, da je stvar poravnana. Na celi desnici, ki ima večino, menda ni zdaj nobenega poelunca , ki bt bil katoliški Btvari sovražen, zato vznemirjenost tirolskih poslancev ni opravičena. Kar so liberalci zakrivili in pokvarili, se mora pač počasi popraviti, prevelik ogenj bi pa celi stvari le škodoval. Ako bi se pa pričelo preganjanje katolikov, kakor na Nemškem in Francoskem, potem bo . katoliški klub ' potreben, in pristopili bodo k takemu brez dvoma tudi mnogi slovenski poslanci.
Liberalci pravijo, da je L i e n bac h e r j e v predlog o skrčenji šolske dolžnosti prememba ustave, ter da potrebuje dvetretjinske večine. V tem smislu obdelujejo tudi predsednika Co-ronini-ja To jim pa menda ne bo obveljalo.
fllrvaije so Be pogodili z Ogri tako, da bodo odslej, ko se vtelesi vojna Krajina, pošiljali v Pešto 40 namesto prejšnjih 34 poslancev. To je se ve da malo, pa Hrvatje so odjenjali le zato, da se vtelesenje granice zo pet ne zavleče. Madjarski listi pa so čedalje bolj predrzni, ker vidijo, da Hrvrtje radi od-jenjajo; nič druzega ne tirjajo, ko to, da naj jim Hrvatje Slavonijo odstopijo. Prej da se to /godi, bo pa še Drava nekaj vode znosila v Donavo.
Pravijo, da pride namestnik Weber v dolenjo Avstrijo, Korb v Prago, Widmann v Brno, Possinger v Inomost.
Vnanje države.
Geueralu Skohclovu v Aziji so po alali Rusi pomoči, da bo lože napredoval.
Angležem se bliža nova vojska v Afriki , zamorci Ašanti so jim jo napovedali Ali bodo Angleži zmogli, na tolikih straneh vojskovati se?
Čez generala jfloltkeja vsi liberalni listi zabavljajo, ker je rekel, da je vojska lju dem potrebna, ker bi sicer človeška družba segnjila. Pravijo mu, da je barbar, krvoželjen itd. Mož ima pa vendar prav, naj se reče, kar se hoče. Ljudje, ki so se vtrdili v ljutem boji, so pogumn', odkritosrčni, dobri, prizanesljivi, usmiljeni, nesebični, veseli. Dolgi mir v grehih
in veselicah pa naredi lju.li čmerue, boječe, bolehne, lakomne, zavidljive, lažnjive in hinavske, krute, požrešne, z eno besedo nesrečne in nepreneBljive.
Izvirni dopisi.
X Dunaja, ¿5. februarija. (Liberalne laži o Hohenwartovem klubu. — Knez Kari Schwakenberg. •— Lemajer in dr. Meznik. — Iz državnega zbora. — črna maša.) Tukajšnji liberalni listi so včeraj in danes zagnali strašanski hrup, češ, da Hohenwartov klub razpada in da hočejo Tirolci b klerikalnimi poslanci napraviti poseben katolišk klub. Že včeraj sem Vam telegrafiral, da je vse čisto izmišljeno. Reč je marveč ta le. Ko je klub razpravljal Lienbacherjev predlog, naj se dolžnost v šolo hoditi za kmečke otroke po deželi skrči od 8 na 6 let, nasvetovali so tirolski poslanci, da bi se pri tej priliki ponovil Lichtensteinov nasvet, ter vladi naročilo, naj pregleda šolske postave temeljito in zbornici predloži dotične premembe, pri kterih naj se deželnim zborom, cerkvi in starišem vrne pravica, ki jo do šole imajo. Pa večina klubova se je izrekla, da tak naBvet zdaj ne bi bil priličen;. g. K lun kot ud šolskega odseka je uasvetoval počakati z njim dotlej, ko se bodo v zbornici obravnavale peticije kmečkih občin za konfesijonelno šolo. To je tudi obveljalo in Tirolci bo se vdali.
Med razgovorom je bil pa v sobo ali nalašč ali po zmotnjavi, ne vem, prišel izdajatelj , Deutsche Zeitung", poslanec Re Bch a uer ter je nekoliko stavkov vjel na svoja ušesa. G- K lun je že precej takrat klubovemu načelniku rekel, da bode „D. Z." gotovo prinesla kako lažnjivo poročilo o njegovem klubu. To se je res včeraj zgodilo. Pripoveduje namreč, da so se Tirolci sprli s pravno stranko, da so napovedali že svoj izstop iz kluba, in da se grofa Hohenwart in Falkenhayn zastonj prizadevata jih pomiriti. Tudi pravi, da so Tirolci klubu izročili poslednje pismo ali ultimatum, na čigar podlagi se zdaj z njimi pogodujejo. Celo vlada, piše omenjeni list, Be dotičnih obravnav vdeležuje, in je Tirolcem obljubila, da iim bode ministerBki predsednik v odgovoru ua Dolbhammerjevo interpelacijo gledd zem-
pa iztočni in jugozapadui. Prvobitno prebivalstvo je izgubilo tudi narodnost svojo, ter se občuvalo samo v današnjej Arbanaškej. Ali tudi Bemkaj je prodrla v pristopne kraje moč srbska in bolgarska ter vzdržala se po sto let. L. 1041 so zavzeli Bizantinci premagavši Bolgare, srednjo Ai banaško, a potem tudi Drač. Leto kasneje so uavalili z veliko silo na Srbe proti severju, ali eo bili pregnani. Car Mihael Dubas je imenoval Nikcfora Bygennia za vojvodo draškega, ki je srečno proti Srbom vojskoval; ali ko se je vzdignil proti caru, bode vlovljen in oslepljen. Njegov naslednik se ni dal s tim zastrašiti, nego se vzdigne z veliko vojsko sestavljeno od Normanov, Bolgarov, Grkov in Arbanasov 1. 1079 čez Ohrido k Solunu, kjer je bil premagan. Sedaj se prvikrat uvede ime Arbanasov za prebivalstvo, ki je bilo tisoč let pozabljeno. L- 1081 je stopil Robert Guiscard z Normani ua suho pti Draču, a moč normanska se je vzdržala tukaj v Epiru vse do 1. 1109. Na to je južna Arbanaška kot despocija srbska pala v roke Byzancu, dočim je severna ostala pred vlado Brbsko. Arbanasi so bili ves ta čas pasivni, ter so se samo takrat izkazali, ko je bilo treba poplaniti ta ali
uni kraj ali pa mesto, ktero je po okolnosti palo v nevarnost, kakor na pr. 1. 1273 Drač po potresu. V XIV. veku za carja Štefana Dušana prestopi zopet Arbanaška pod Srbijo. Ati za tim pa so se začeli valiti Turci v Evropo , ter bo že pred bitko kosovsko I. 1389 zavzeli važneje dele Arbanaške: arbanaški Belgrad, Krojo, Kastorijo in Drač, kterih niso mogli vladarji srbski posle Dušana ohraniti. Na početku XV. veka so bila že Turci gospodari v južuej Arbanaškej; severna — kjer so dolgo vladali Srbi, v srednjej v Dibri , Kroji in dr. porodica Kastriotičev a v južoej Kom-neni — ni mogla zoperstati navaiam osman-skim. Za te dobe zablešči se Arbanaška prvikrat v povesti , ali kot meteor, ki se pokaže pa brzo izgine. Ali ni bili to vsa Arbanaška, nego samo severna, a niso ni to bili ravno Arbanasi nrgo Juri KastriotiČ, ki se je znal vešto braniti. Zato je ta junaška doba, ktero Vasa eftndi nazivlje „dobo edinstva arbana-škega" trajala samo tako dolgo, dokler je živel Jurij KastriotiČ.
Ob očetu Jurja Kastriotiča ae ne ve , je li bil Slaven ali Arbanas. Stolovaljc v Mogleni v krajini bolgarskej, a za ženo si je vzel Voj-
savo, bčer Brbskega velikaša, ki mu je rodila sinove Kastriotičeve, ki bodo odgojivtfni v islamu na dvoru Murata II. Trije stareji sinovi so bili otrovani v Drinopolju , aii najmlajega pa je iztrgala iz roke krute osode milost sultanova. Že kot oseinnajstletni mladeneč je potolkel z neznatno turško č :to premočno vojsko sovražnikovo v Malej Aziji, zatoraj ga je sultan imenoval na čast Aleksandra Velikega Iskander beg, t. j. knez Aleksander. Na dvoru sultanovem v Brusi iu Drinopolju se je izkazal mladi Kastriot večkrat v sednicah in vi-težkih igrah, ter postane že kot mladeneč znamenit.
V 23. letu njegove starosti se mu ponudi priložnost, ter on pohiti v zemljo svojega očeta L. 1427 bode poslan proti Jurju Brankoviču. Ali KastriotiČ je zbiral po zemljah svojega očeta silno vojsko ter pozival k sebi samo-stalne vojvode. L. 1428 dobi z navalo Krojo, gorsko trdnjavo severno iztočno od Drača ter udari na Dibro z vso svojo močjo. KaBtriotič se je odrekel islama ter stopil v prijateljske odnošaje s knezi srbskimi, bolgarskimi, napulj-skimi in grškimi. Trideset in devet let je slavno vojskoval s Turci, odbijajoč njihove navale od
Ijišnega in hišnega davka obljubil velika po-lajšanja. Pa vendar da je imel minister Falkenhayn velik križ , Tirolcem dopovedati, da ni še prišel primeren čas, natakniti črno za-Btavo- Vse to bo prazne čenče, in občudovati moramo lažujivost dunajskih listov, ki si kar na lepem kaj tacega izmislijo. V klubu ni nihče črhnil o izstopu , Tirolci še med seboj o tem niso govorili, da bodo izstopili iz kluba, ako se ne izpolni njihova želja, in listi vedo že vse natančnosti I Nekoliko vzroka jim jt pač dala izjava nekega Tirolca v včerajšnjem „Vaterlanduali gospod, ki je to pisal, ni so-dil, da se bo tako tolmačila ter se še svojim rojakom ni upal razodeti, da jo je on pisal, še manj pa, da bi se bil z njimi prej pogovoril in dotično izjavo priobčil v njihovem imenu! Liberalci hočejo s takimi poročili desnico razdvojiti, pa jo bodo le še bolj vtrdili, in prepričani smo, da se ne bodo ne Čehi ne Poljaki ustavljali predlogu, naj se premene šolske postave na avtonomistični podlagi, vsled ktere bodo dežele same vravnavale šolstvo, kakor ga tudi eame plačujejo. In če so si Poljaki osnovali sebi primerno šobko postavo, kdo bode potem Tirolcem branil, narediti tako, ka-koršno njih dežela zahteva ?
Te dni je bilo veliko govorjenja po listih, da pride knez Karl Schwarzenberg v ministerstvo, in današnji listi celo poročajo, da bode moral H a y mer le odstopiti in da knez Schwarzenberg postane njegov naslednik. Pa to je prazno besedovanje. Vlada bi pač rada kneza pridobila za kako državno službo ter mu je bila ponudila čast cesarskega namestnika v Pragi, pa knez te službe zavoljo svojega slabega zdravja ni hotel sprejeti, in ravno iz tega vzroka tudi ni govora, da bi vstopil v ministerstvo.
Današnja „Wiener Zeitung" poroča, da je postal sekcijski načelnik Lemajer vendar le res dvorni Bvetovalec pri upravni Bodniji. Lemajer bil je Stremajerjeva desna roka in ž njim se iz bogočastnega ministerstva umakne tisti vpliv, ki gotovo ni bil na korist ne cerkvi ne državi. Ob enem ž njim postal je dvorni svetovalec tudi moravski državni poslanec dr. Meznik, dozdaj odvetnik v Pragi. Njegova naloga bo nekako protitežje proti liberalnima svetovalcema dr. Alterju in Scharschmidu, tudi so hotli z njegovim imeuovanjem ozir jemati
severne Arbanaške. Ko je pa v Lešu l. 1878 predal mu je sin Krojo Turkom in Bam pobegnil. S tim se pozabi tudi ime Arbanasov.
Turci so s početka samo ua pristopne kraje navalivali , a ni dvombe, da je mnogi gorski kraj pal še le tedaj pod turško gospod atvo, ko je sprejel islam. Pa mnogi je občuvBl svojo neodvisnost do dandanes. Med Turki je bila to posebno Chimana, obsegajoča velik del Akrokeraunije, ki se je upirala tudi sultanom kakor Bajazidu ¡II. in Solimanu, ter je zadržala popolno alobodo in samostalnost pod to pogodbo, da daje Turkom vojsko. Tudi Suli so si ohranili neodvisnost, pa tudi drugi kraji večji in manji. V srednjej Arbanaškej so to bili Miriditi, ki so tudi posle pada Skadra zadržali neodvisnost pod isto pogodbo, pod ktero tudi Cbimara. Tako tudi Dukadžini in drugi gorani. V nepristopnem razgorju gornje arbanaškem je mnogo arbanaških fisov, ki bo malo odvisni od Turške, pa da ne vode sami med seboj krvavih borb ter da se ne vežejo o zajeduico s pašami skaderskimi, občuvali bi popolno neodvisnost.	(Konec prih.)
na Slovane , ker je nedavno iz te sodnije izstopil naš sedanji deželni predsednik Slovenec Winkler. Počasi se bode toraj tudi med vrad-niki popravilo in izpotrebilo.
Državni zbor je včeraj obravnaval še zmerom oderuško postavo, pa je še ni dovršil, ker se je k §. 11 zopet mnogo govorilo. Izvrstno je govoril včeraj zopet Lienbacher, ter Herbstu, Jaquesu in Maggu pa Iiabeluu dokazoval, da obligacije niso dolžna pisma m da njih izdaja ne spada pod oderuško postavo.
Poljaki so bili danes napravili v votivni cerkvi slovesno sv. mašo za svoje 3 poslance, ki so nedavno umrli. Vdeležilo se je te svečanosti mnogo poslancev pa ministra Konrad in Dunajevski. Te dni je namreč razun že uuidau imenovanih za pljučnico umrl vitez Skrzinski, čigar truplo so predvčerajnem odpeljali na Poljsko. Skrzinski bi je eden najbolj liberalnih Poljakov ter je večkrat skušal svoje rojake odvrniti od zveze a čehi in drugimi avtonomiBti, ter jih zediuiti z liberalci. Levičarji so mu zarad tega še pri Bmrti Bkazali Bvoje hvaležno pripoznanje, ter so krasen venec položili ua njegovo trugo. Dasi liberalec, se je dal vendar pred smrtjo prevideti.
K tUntituju, 6. tebruarija. (Iz budget-nega odseka. — Beseda društva „Slovenije.") V budgetnem odseku so se bili včeraj zopet nekoliko sprijeli. Dr. Vošnjak je namreč pri stroških za politično upravo vladi priporo čal, naj nekoliko bolj na prste gleda tržaškim irredeutovcem, ki čedalje predrznejši prihajajo, Omenjal je dogodka, da so bili v Piranu o priliki cesarjevega godu , ker je neki vradnik napil na zdravje cesarjevo, poslali po žandarje. češ, da ta vradnik zdražbe dela, da so pa žan darji k sreči vendar le poprašali, kaj ae je pregrešil in ga potem pri miru pustili. Povdarjal je potrebo, bolj podpirati slovenski živelj, ki je zveBt cesarju in državi in ujena krepka podpora. Liberalcem to ni bilo po volji; za-rohneli so nad dr. V o š u j a k o m , zagovarjali tržaškega namestnika Depretisa , kteremu je rojeni minister, mladi Plener, hvalo dal, da Trst razuu ranjkega Kellersperga še ni imel tako izvrstnega namestnika, kakor je De-pretis. To mu radi verjamemo ; liberalna strauka sme z njim zadovoljna biti, ker bi ne dobila lahko boljšega podpornika svojih načel, kakor je ravno on, Slovenci primorski pa se po pravici pritožujejo, da ae jim še pod nobenim namestništvom ni tako budo in trdo godilo, kakor ravno zdaj. Prihodnost bo učila, je li prav tako čvrst in zvest narod vedno nazaj devati, kakor ravno narod slovenski. — Prav po nepotrebnem ae je bil oglasil tudi Poljak Hausner zoper dr. Vošnjaka rekši, da mora v imenu desnice izjaviti, da s trditvami dr. Vošnjaka ni v nobeni zvezi. Za se uaj bi bil to rekel, v imenu desnice pa ni imel pravice govoriti. Sicer pa je ravno Hausner istega kopita kakor je bil ranjki Skrzinski, in je silno vesel, ako ga levičarski liberalci hvalijo. Zato pa je jako nezanesljiv in jo pri glasovanji marsikterikrat pobere iz zbornice, ker po pravilih poljskega kluba zoper svoje rojake z liberalci ne sme glasovati, ž njimi pa neče biti, da se liberalcem ne zameri. Minister Taaffe je rekel, da bode razmere v Trstu in na Primorskem natančno preiskoval, in da bo od dr. Vošnjaka prosil potrebnih pojasnil.
Beseda akademičnega društva „Slovenije", ki jo je napravilo sinoči Vodniku na spo minj, bila je jako živahna. Vdeležili so se je tudi državni poslanci slovenski in zastopniki raznih slovanakih dijaških društev, namreč
Hrvatje, Srbi, Slovaki, Čehi, Poljaki in Rusini,-ki ao vsaki v svojem jeziku prealavljali našega pesnika in napivali na prijateljstvo in vzajemnost in Blogo s Slovenci. Posebno ognjevito je govoril Slovak, ter se britko pritoževal čez zatiranje, ki ga ima trpeti narod slovaški pred azijatskim plemenom. Vladni komisar, rodom čeh, bil je kakor na škrpceh, vendar pa ni imel vzroka govornika pokarati, ker nobenega naroda z imenom ni imenoval. Po oficijelnem delu, pri kterem je g. Babnik govoril o delovanji Vodnikovem, sledil je zabavni del ia vršila se je napitnica za napitnico, med kte-rimi je bila zlasti ona na dr. Bleiwei8a kot očeta in voditelja naroda slovenskega, ki je društvo „Slovenije" telegrafično pozdravil, sprejeta z gromovitimi živio-klici!
Iz Jožice, 5. svečana. Objaviti moram danes na željo mnogih občanov resno pritožbo, ki se tiče našega župana, deloma pa tudi do-tičnih oblasti, namreč okrajnega glavarstva in pa deželnega odbora. Naš župan Cunder namreč že deveto leto na svojem županskem stolu sedi, ter se ne zmeni za to, da bi novo volitev razpisal. Saj vendar postava zahteva, da se volitev ponovi vsake tri leta. Možaki iz vseh sedmih vasi, kar jih pod občino Ježico spada, so nezadovoljni s Cundrom, iu sicer za to, ker se on za naše koristi premalo briga in nam je k večemu na škodo. Poljskega čuvaja nam ni hotel nastaviti; tudi nam je za-pravdal cesto čez Brod proti sv. Jakobu, da moramo zdaj od nje davek plačevati, kar pod prejšnjim županom ni bilo treba. Vkljub temu ga ni moč Btran spraviti. Že pred tremi leti se jih je več podpisalo, med njimi prvi odborniki, naj bi deželni odbor novo volitev razpisal, pa še danes ne vemo, zakaj deželni odbor naši želji ni vstrege). Ali . ne spada ta stvar iudi v področje okrajnega glavarstva ? Zakaj to nič ne stori, da bi se postavi zadostilo? Cunder je sicer rekel: „Veliko stopinj ste že storili, da bi me Btran spravili, pa me še ne boste;" pa mi vendar mislimo, da on ne stoji zunaj postave, in da to, kar je drugodi postavno, tudi za Ježico velja. Če 8e že Cunder ne domisli, prosimo pa okrajno glavarstvo, naj ono v tej zadevi vmes poseže , ter naj skrbi, da se bo nova volitev razpisala. Ako ta naš klic nič ne bo pomagal, primorani bomo vnovič pritožiti se pri deželnem odboru.
Več občanov.
Opomba vredništva. Mi smo to priobčili, ker prostor dajemo vsem opravičenim pritožbam. Ako g. župan misli, da Be mu je krivica zgodila, mu damo prostor za odgovor.
% Gorenjskega, 5. febr. (Kaj je kmetijstvu na kvar?) Ker se ravno zdaj toliko govori in piše o žalostnem Btanji našega kmetijstva in se ugiba, kako bi se dalo pomagati, naj bode tudi meni dovoljeno, spregovoriti o nekterih rečeh, po kterih naše kmetijstvo hudo škodo trpi, ktere pa, kolikor se meni zdi, še niso bile nikjer omenjene. Če se mimreČ namerava komu priti ua pomoč, se mora prej zvedeti, česa mu manjka, za čim in zakaj boleha.
Do zdaj se toži le o previsokih davkih in drugh denarnih bremenih, o vojaščini, o dragem denarji, o slabih letiuah, o pomanjkljivem poduku v kmetijstvu, o pomanjkanji kmetijskih šol, zarad česar kmet ne more napredovati času in težkim bremenom primerno, itd. Res je vse to, a mnogo je še drugih vzrokov pešanja kmetijstva in teh bodi tu nekaj navedenih.
Glavni vzrok — bi rekel jaz — je ta, da je kmečki stan pri nas še vedno preveč za-
ničevnn, med vnemi n « j i, a d n j i. Kdor se peča b plugom, cepcem, motiko, kdor diši po hlevu, kdor nima zmiraj lepe, «vitle obleke m bulega perila, čegur hoja jo okorna, obnašanje ue-vkretno, on pri gospodi, ki se pri lian šteje za najviši h t n n, no velja, govori ho o njem le zaničljivo iu izreki „zarobljon, zabit, neveden ko kmet" no kuj navadnega za najhujšo zaničevanje.
Kaki pa ho nasledki tega? Kmeta prav hudo nkli to zaničevanje njegovega stanu, zato skuša, če le mogoče , izkopati ho iz njega ter stopiti više, v manj zaničevan strni, iu če že on za-8o no vidi nobene mogočosti, da bi to dosegel, skuša vsaj za svoje otroke to doneč', ker njegovo srce le prehudo čuti, kaj se pravi trdo delati in slabo živeti, pri vsem tem p« še zaničevaneniu biti. Toraj bo, če le more, svojo otroke skušal spraviti k boljšemu, Injšemu kruhu brez ozira na to, tla s tem morda svojo kmetijo hudo zadolži ali celo čisto na kani spravi. Tako pošilja svojo sinove v mestne šole, k rokodelcem ali vhuj v kako službo, da le ne bodo tako tlačeni in zaničevani kmetje, hčere pa tudi, če le morejo, potegnejo kmalu za njimi, naj se jim godi pozneje kakor koli.
8 tem trpi kmetija na dvojno stran : prvič mora dajati dotičnim pripomočke za odgojo k boljšemu stanu, t. j.izrejevati jih mora h svojo srčno krvijo ; drugič bu ji odtegnejo delavne roke, ki se morajo nadomestiti z dragimi, tu jiroi, nezanesljivimi. Uola resnica j" nnmrtč, du kmet najboljše shaja, če hvojo zemljo obdeluje in svojo živino opravlja h svojo rodo-vino, t. j. h sinovi in hčerami — zakaj? mi še razkladati treba ni. Najemnik jo namreč ln najemnik, ki za hvojo plačo, no pa za gospodarja dela ; domači pa vedo, da delajo le sebi v prid, toruj tudi z živino in zemljo bolji ravnajo, da jiin bo obojo daljo služilo iu več koristi doiiušalo,
lteH, da je prav , če kak kmetič, ki ima po več otrok, odgoji jih nekaj za razno slu novo, da potem ne ostanejo vsi na njegovem gruntu in ga ne raznesli in ne ne raztrgajo da nobenemu «koro iiič no ostane. Vendar more tudi tu se ozirati bolj na cmožnoHti, kakor n» dobro voljo.
Moje prepričanje pri vsem tem je, da ko bi kmečki Btan no bil tako zaničevan , kakor je, če bi bil tako spoštovali, kakor je po no kterih krajih, posebno v neverni Ameriki, bi ne sililo vse više in kmetije bi veliko manj trpelo. In večega spoštovanja bi bil pač vre den kmičk' »lan, prvi steber nafte države.
Dohcči bi he to dalo po raznih potili, tako po kinotijskih iu drugih šolah, po kterih hi se mogel kmet više i/.ohružiti lie SBino v kine tijatvu in živinorejHtvu , marveč tudi v «ploft uih vednostih, kolikor jih potrebuj« za hvoi stan in za dandanašnji svet. Co bo v obojem bolj podkovan, bo tudi gospodu začela ga bolj apofitovatl.
Druga pot, bi bila razširjenje volilne prit vice, ker tudi tu jo kmet med vsemi drugimi stanovi zadnji. Nudjum ne, da ho grof Tnali , ki jo obljubil večo Hkrh za kmetijstvo, med pripomočke, ktrre misli rabiti kmečkemu stanu v prid, privzel tudi ta dva — torn bolj, ker smo že nekaj brali o nameravani postavi za rad razftirjenja volilno pravico.
To oboje bo veliko koristilo kmetijstvu in nehalo bo polagoma to, kar ho zdaj le prepogosto godi, da namreč h kmetijstvom ne peča 1« tinti, kdor hI nikakor no moro drugam pomagati; huj na» že skušnja uči, dit kmeta hiii, prifiedšl od vojakov, gre rajši za kar koli v mcHto nil lia kako grniftčinn, nego da hi hi<
vrnil h kmetiji nazaj, navadno potem še y domu odurno, kar mu gre, in tako jo dom njegov oslabljen, da hira iu hira do popolnega pogina.
Toliko za danes, drugič še marsikaj dru zega o tej važni zadevi.
Domače novice.
V Ljubljani, H. februarja.
(Let no poročilo ali ,,knUdot/" Ijuliljaimki' tikojijr za l. INNl) kaže, da je na Kranjskem domačih duhovnov 6451 kranjskih zunaj škofije 'J',), drugih pu na Kranjskem al. Redovnih du hovnikov je 47, nun urftulino 70, usmiljenih sester hh, Izpraznjenih je: dva kaiionikala, 11 <1 far, a lok. kaplaniji, (i ekspozitur, 7a ka pliurj, f> manemisarjatov, |h beneiicijatov. Umrlo jo duhovnikov i. ihho — 17, v Homenišči je <11 scmeniftnikov. — Prebivalcev je: 670.5)60 katoličanov , 805) starovercev (jiravoHluvnih), 177 Vlahov (/.ediiijenih grkov, ,'140 protestantov 17 judov. I'i» tem bi bilo na Kranjskem prebivalcev vseh skup 571.70(1. llumo videli, koliko ho bo ta številka vjemala z ono, ki jo bode dalo splošno številjenje,
(/'rt dniolumn ]iriidnrdmkii) je jutri večer druga zabava, h kt.cn je povabljenih nud slo gostov.
Razne reči.
— 1* o ž a r. Poroča ho nam, d» jo pogo rel na Ki ki .lavornikov, vulgo „ftiajarcev", malin z Žago vred. Hlapci ho ponoči zakurili v žagi in odšli ; ogenj se je med tem poprijt leHovja in ho m dal več pogasiti. Hvala snegu, da ni še več pogorelo.
Žalostni konec pijanca i u nečistnika. Na Dunaji je živel nek krojač v divjem zakonu, ter imel h hvojo priležnicu troje otrok. Ker je mož vedno žganje pil, niso imeli doma kuj jesti. Oni dan )ui pride pijan domu, ter ubije vhcii troje otrok, potem p» hum Hrbo obesi. Ta dogodjaj ,|<) zbudil na Du naji veliko senzacije, „Morgenpost," je celo tako bedasta, da je spisala e.el uvoden članek
0	tem „SnopHiirju", ter po liberalni metodi javka nad hIiiIiiiiii (asi. To je /.mirom navada, da h(< j i m Iiiiii|ii hiniliji), za greh pa nimajo nobene graje. Nuj bi s« b 1 krojač oženil, hhj
1	m h po novem pravico z« to, in nuj bi bil delal , nnlDOHto da ju se po šnopsarijah valjal, potem bi lili dobil že toliko blagoslova /, tic-brH, du hi ne bilo treba stradati , fto menj pa lastne otroke in samega sebe umoriti; ,,Mor genpost" jih bi bila svoje predalo lahko za kal(i'ni) boljšo stvar prihruiiilii.
— Živa pokopana bila jo neka deklica na RumuiiHkein. Ona je bila ravno nevesta , kar na enkrat za kozami zboli in — umrje; tako ho sodili, Se ve da je bilo veliko jokanje zaradi nje, in starši, ki so hiii premožni, dali so jej v trugo vse njeno prstane, uhano iu lak lišp, kot spomin na to, da ju kot nevesta umrla. Hila je kmalo pokojnina, kakor le že pri kužnih boleznih zapovedano, Trije lo povi pa si miHlijo: „Ali ni škoda, da bi vsi ti /lati prstani in uhani in te koravdo in ti bra-sleti pod zemljo ležali? Kaj potrebuje ouii v grobu fie lišpa?u U overjeno, storjeno. Zmenijo se iu gredo ponoči odkopat jo. Potem trugo odjirojo in eden iz njih jej jo prizdig* nil gluvo; pa prijel ga jo Htrah iu umaknil se je. Una dva ata so začela iz njega norčevati, da je strahopetec. On bi toraj pokazal hvojo korajžo, prizdigne glavo še enkrat iu jO še v du r i za tilnik. Na to ne pa dekli zbudi in reče: ,,Nikar ine ne umorite 1" Ivo lopovi mrliču govoriti nhšijo, stekli ho vhí trije. De Itlcii pa ho je izkobucala iz truge iu iz grobu, 1er šla k íajmoStrii, ter mu vse povedala, Kuj rnošter je šel k ntiušein , ter jih počnni pripravil mi to veselo novico. Lahko ni je misliti, kako veselje j« bilo v hiši, ko je priffla hči živa domu. Tistim trem lumpom, ki ho jo rešili lako grozne ječe, hoteli so starši dati ves lišp, kar ga jo deklo na sebi imelo. Pa oni se nočejo oglasiti, da bi jih pravica n« prijel«.
I're-isixiio zalivalo
izrekam po dolžnosti vnem znancem iu |irila t. lom za toliko vljudnih izrazov In dokazov prijateljstva in spoštovanja pri vinestenji in nastopu mostno lare nv. Jakoba v Ljubljani.
Itog plučuj vnem po svoji milosti in ubil-noHtil
V Ljubljani 7. 1'ebr. I HH 1.
J a n o z R o z m » n , l'njinoítor.
Zalivala.
Vnem sorodnikom , prijateljem m znancem , kteri ho mojemu priljubljenemu soprogu goHjiodu
.lakop Kopirni,
jiiriumarnkeinii. vwjntru in inrUfanit, h hvojo pričujočnostjo pri njegovem pogrebu zadnjo čiihI. skniali, izreka naj-toplejfio zahvalo žalujoča viIomi
II. BK«'|>¡íb. V Ljubljani !)1. prosoDca 1H8I.
«Kil II ■	j,^. i;;.. ^jC^-!' .> . 1:: ■ ^ •)><<• -i:: • •?<!• •jI ■!>•
((¡¡I)	Ü
(jjjj)	l1 ljmino nimniuyam, da nem kupil Ko liti lot tu olmtojoč.o	((jjj)
S	tovarno za pcoi in prsteno posodo,	S
(g)	ki j„ liilii KHtlnjlli (le «el, hit luninimi gonpodu Alberta §11111(1880 , * vnemi prontorl iu	A
vno r.ulogo vred, ter du luipjujoin a lo robo zda) poil luninim Imenom	^
Ž	Avgust Drelse.	j
(U)	Ker nmn to tovarno hi Kiidlijlli rtedem let, immonlojno vodil , in knr Imuni po-	(U)
^1'lj	trobili Kitloini kapital, upam nI vntrmutll in»lileimi ob^iuntvii v vneli zahtevali, lor |ironiiii,
II	da Iii n« tej tovarni tudi pod novim gonpodnrjom »turo naiipunjn olirnnllo.	JL
H npoiitovanjein
AvgiiNt l>rolH«\

i (daj nI olj In oilxovornl urednik K||||> lladei'lllp.
J. Muzuikorl iiiiNleilniki v iTjiililjnni,