športna tehnologija 93 Programmed and non-programmed agility Abstract Agility is the ability to make fast changes of movement in space and time depending on the expected or unexpected external stimuli. The study aimed to establish the differences in programmed and non-programmed agility tests using a sample of male and female athletes. In the programmed (non-reactive) agility tests the motor task was known beforehand, whereas in the non- programmed (reactive) agility tests it was completely unknown. The new “Flight Trainer” technology for measuring the time parameters of agility was applied in the experimental procedure. Eight tests of programmed and non-programmed agility were carried out. The sample of subjects included 45 male and 31 female students of the Faculty of Sport. Statistically significant dif- ferences were established between the subsamples in terms of programmed and non-programmed agility. Significant differ- ences were also established between the agility tests where movement was known beforehand and those where movement was unknown. The differences between the reactive and non-reactive agility tests ranged from 9.9% to 14.0%. The measurement technology that was applied in his study can be a very useful diagnostic tool in the athletes’ training process. Key words: agility, reactive, non-reactive, motor abilities, tests Milan Čoh 1 , Samo Rauter 1 , Jožef Šimenko 1 , Krzysztof Maćkala 2 Programirana in neprogramirana agilnost Izvleček Agilnost je sposobnost hitrih sprememb gibanja v prostoru in času glede na pričakovane ali nepričako- vane zunanje dražljaje . Namen študije je bil ugoto- viti razlike v testih programirane in neprogramirane agilnosti na vzorcu športnikov moškega in ženskega spola. Pri testih programirane agilnosti (nereaktivne) je bila gibalna naloga vnaprej znana, pri testih nepro- gramirane (reaktivne) agilnosti je bila gibalna naloga povsem neznana. V eksperimentalnem postopku smo za merjenje časovnih parametrov agilnosti upo- rabili novo tehnologijo »Fitlight Trainer«. Izvedli smo 8 testov programirane in neprogramirane agilnosti. V vzorec merjencev je bilo vključenih 45 študentov in 31 študentk Fakultete za šport. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike med programi- rano in neprogramirano agilnostjo med sub vzor- cema. Prav tako obstajajo značilne razlike med testi agilnosti, pri katerih je gibanje je vnaprej znano in pri testih, pri katerih je gibanje neznano. Razlike med testi reaktivne in nereaktivne agilnosti se gibljejo v razponu 9.9 % do 14.0 % . Merska tehnologija, ki smo jo uporabili v pričujoči študiji, je lahko zelo koristno sredstvo diagnostike v procesu treninga športnikov. Ključne besede: agilnost, reaktivna, nereaktivna, motorika, testi 1 Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani 2 University of School of Physical Education, Department of Track and Field, Wroclaw, Poland 94 Uvod „ Agilnost je kompleksna biomotorična spo- sobnost, ki je odvisna od številnih zunanjih in notranjih dejavnikov. Glede na različne kriterije obstaja večje število definicij te sposobnosti. Po Bloomfieldu, Acklandu in Elliotu (1994) je agilnost sposobnost hitre in natančne spremembe smeri gibanja. Novejše definicije upoštevajo štartno reak- cijo, kontrolo gibanja in ohranjanje ravno- težja telesa pri hitrih spremembah smeri (Little,Williams, 2005; Cronin, Hansen 2005; Marković in sod. 2007; Sporis, Jukic, Mila- novic in Vucetic, 2010). Da realizacija hitrih sprememb gibanja ni odvisna samo od bi- omotoričnih sposobnost, temveč tudi od kognitivnih faktorjev, ugotavljajo v svojih študijah Cox (2002); Young, James in Mont- gomery (2002); Sheppard in Young (2006). Največjo povezavo v prostoru kognitivnih faktorjev na agilnost ima tehnika vizualne percepcije, hitrost vizualne percepcije in anticipacija (Little in sod., 2005; Sheppard in Young, 2006, Spasic, 2013). Pomembni ka- zalci uspešnosti agilnosti so hitrost, hitrost pospeševanja, eksplozivna moč, ravnotežje in morfološke karakteristike (Sekulic in sod., 2012; Miller in sod., 2006; Nimphius in sod. 2010; Salaj, Marković, 2011). Elatična moč, ki se manifestira zlasti pri globinskih skokih (ang. drop jump), je izjemno močan pre- diktor agilnosti (Sassi, Dardouri, 2009; Salaj, Marković, 2011 ). Nedvomno je tudi tehnika gibanja (agilnostna gibanja) pomemben dejavnik uspešnosti agilnosti. Pri športniku, ki ima visok nivo motoričnih sposobnosti, učinkovit gibalni transfer in integracijo teh sposobnosti z kognitivnimi funkcijami, lah- ko pričakujemo visok nivo realizacije agil- nosti (Young in sod. 2001; Young in sod, 2002; Enoka, 2002, Gabbet in sod., 2008). Veliko gibalnih situacij v športu je poveza- nih s spremembo gibanja na določen signal (ang. stop'n'go). Agilnost se tako lahko mani- festira preko odprte zanke (ang. open skill), kjer je gibanje neznano, nenačrtovano, ali pa preko zaprte zanke, kjer je gibanje vna- prej znano oziroma načrtovano (Sheppard in Young, 2006). Tiste gibalne situacije, ki niso predhodno načrtovane, definiramo kot reaktivno agilnost, tiste gibalne situ- acije, ki pa so vnaprej znane (predhodno planirana agilnost, ang. change of direction speed, CODS), pa kot nereaktivno agilnost (Sheppard in Young, 2006). Zato Sheppard in Young (2006) predlagata spremenjeno definicijo agilnosti: »Agilnost je hitro premi- kanje celotnega telesa s spremembo hitro- sti ali smeri v prostoru in času kot odgovor na stimulus.« V gibalnih strukturah zlasti kompleksnih športov se neprogramirana (reaktivna agilnost) manifestira mnogo bolj pogosto kot planirana agilnost, ker so »športne situacije« v osnovi nepredvidljive in je na njih potrebno reagirati in jih realizi- rati v optimalnem času in prostoru. Namen te študije je bil ugotoviti razlike med motoričnimi nalogami – testi progra- mirane (nereaktivne) agilnosti in testi ne- programirane (reaktivne) agilnosti na vzor- cu merjencev športnikov obeh spolov. Do sedaj je bilo opravljenih zelo malo število tovrstnih študij zaradi pomanjkanja ustre- znih tehnologij merjenja. Nova tehnologija »FITLIGHT TRAINER« nam omogoča testi- ranje programiranih in neprogramiranih gibalnih situacij ter njihovo neposredno primerjavo. Cilj študije je ugotoviti, ali obstajajo sta- tistično značilne razlike med športno populacijo merjencev (moški – ženske) v programirani in neprogramirani agilnosti v izbranih testih. Metode dela „ Vzorec merjencev V raziskavi je bilo vključenih 45 študentov in 31 študentk drugega letnika Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Povprečna višina pri moških je znašala 181,6 cm (± 8.31 cm), pri ženskah pa 167.7 (± 5.03 cm). Povprečna telesna teža pri moških je znašala 78.9 kg (± 11.33 kg), pri ženskah pa 63.3 kg (± 8.65 kg). Moški so bili v povprečju stari 21.2 let (±1,78), ženske pa 20,6 (± 1,27). Vsi merjen- ci so bili športno aktivni in v času meritev niso imeli poškodb lokomotornega siste- ma. Merjenci so bili seznanjeni z namenom eksperimenta in merilnimi postopki, stri- njali so se z izjavo o sodelovanju v skladu s Helsinško-tokijsko deklaracijo, da sodelu- jejo prostovoljno in da lahko sodelovanje kadarkoli tudi prekinejo. Izvedba eksperimenta V raziskavi smo uporabili brezžični sistem med seboj povezanih svetlobnih senzorjev proizvajalca »Fitlight Trainer« iz Italije (Slika 1). Sistem se uporablja za merjenje časa reakcije, hitrosti in koordinacije. Sistem je sestavljen iz 8 LED elektrod, ki se upra- vljajo preko android aplikacije. Prekinjen snop svetlobe elektrode zabeleži časovni parameter. Nastavimo lahko oddaljenost in občutljivost delovanja elektrod. V naši raziskavi oddaljenosti je bila občutljivost nastavljena na srednjo in prekinitev snopa svetlobe na razdalji 20 cm. Meritve so potekale v časovnem razponu enega meseca v atletski dvorani Fakultete za šport. Podlaga v dvorani je bila tartan, ki omogoča optimalno realizacijo eksperi- menta. V času enega sklopa testiranja (60 min) so merjenci lahko izvedli največ 2 testa. Po 15 min ogrevanju so bili merjen- ci najprej seznanjeni s potekom testiranja, nato je sledila demonstracija testov. Vsak test so izvedli dvakrat. V statistično obdela- vo je bil izbran boljši rezultat. Med ponovi- tvami so imeli 3–5 minutni odmor. Izvedba reaktivne agilnosti pri vseh testih je bila povsem neznana, saj je bila kombinacija izvedb računalniško naključno programira- na. Izbrani so bili 4 testi programirane in 4. testi neprogramirane agilnosti: 1. test – SMREKA (Slika 2) 2. test – ZVEZDA (Slika 3) 3. test – PAHLJAČA (Slika 4) 4. test – YTEST (Slika 5) Slika 1: Merski instrumentarij fit Light TRAINER za testiranje reaktivne in nereaktivne agilnosti. športna tehnologija 95 Vse štiri teste smo izvajali v enakih pogojih na način programirane in neprogramirane izvedbe. Pri vseh testih je glede na struk- turo gibanja prisotna frontalna agilnost, la- teralna agilnost, krožna agilnost in agilnost s spremembami gibanja za 180 stopinj. Statistika rezultatov je bila v nadaljevanju obdelana z računalniškim paketom SPSS. Za vse teste smo izračunali osnove deskrip- tivne statistične parametre (povprečno vrednost, standardni odklon, minimum, maksimum). Razlike med programirano in neprogramirano izvedbo posameznega testa smo ugotovili s pomočjo t- testa za neodvisne vzorce. Da bi analizirali pove- zanost programirane in neprogramirane agilnosti v izbranih testih, smo uporabili korelacijsko analizo. Rezultati in razprava „ Na podlagi osnovne statistike rezultatov (Tabela 1) in t-testa lahko ugotovimo, da se sub vzorca merjencev razlikujeta v vseh izbranih testih programirane in neprogra- mirane agilnosti. Boljše rezultate dosega- jo merjenci moškega spola, razen v testu ZVEZDA – programirana izvedba, kjer ne moremo ugotoviti statistično značilnih razlik. Celo več, to je edini test, kjer v pov- prečju dosegajo boljše rezultate ženske. Največja razlika med vzorcem moških in žensk je v testu frontalne agilnosti SMREKA – neprogramirana izvedba (D = 2.82 sek), sledi test SMREKA – programirana izvedba (D = 2.43 sek), temu sledi test krožne agil- nost PAHLJAČA – programirana izvedba (D = 2.10 sek). Relativno majhne razlike, ven- dar statistično značilne med sub vzorcema lahko ugotovimo pri testu lateralne pro- gramirane in neprogramirane agilnosti – YTEST-u (D = 1.55 sek, D = 1.32 sek). Razlike med spoloma merjencev generirajo poleg kognitivnih in perceptivnih dejavnikov še v večji meri motorične sposobnosti, zlasti hitrost pospeševanja, hitrost zaustavlja- nja (deceleracija), eksplozivna in elastična moč. Moški v prostoru »agilnostne moto- rike« (Cronin in Hansen, 2005; Miller in sod., 2006) izrazito dominirajo glede na ženske. Glede na Tabelo 2 lahko ugotovimo stati- stično značilne razlike znotraj testov pro- gramirane in neprogramirane agilnosti pri sub vzorcu moških. Reaktivna in nereaktiv- na agilnost sta absolutno različni kategori- ji. Podobne rezultate so ugotovili v svojih študijah tudi drugi avtorji (Sheppard in Young, 2006; Sporiš in sod., 2010; Sekulić s sod., 2014). Gibalne situacije so podobne, Slika 5: Postavitev senzorjev pri testu YTEST. Slika 4: Postavitev senzorjev pri testu PAHLJAČA. Slika 3: Postavitev senzorjev pri testu ZVEZDA. Slika 2: Postavitev senzorjev pri testu SMREKA. Izbrani testi programirane – neprogramirane agilnosti 96 Tabela 1: Osnovne statistične značilnosti testov programirane in neprogramirane agilnosti ter primerjava med spoloma N Mean SD Minimum Maximum F Sig. SMREKA_ZNANA MOŠKI 49 15,59 1,48 13,59 21,69 54,585 ,000 ŽENSKE 31 18,02 1,35 15,98 21,55 skupaj 80 16,54 1,86 13,59 21,69 SMREKA_NEZNANA MOŠKI 47 17, 7 7 1,38 14,38 21,85 86,642 ,000 ŽENSKE 31 20,59 1,19 18,78 23,31 skupaj 78 18,89 1,90 14,38 23,31 ZVEZDA_ZNANA MOŠKI 43 13, 35 1,38 10,75 16,02 3, 017 ,087 ŽENSKE 28 12,78 1,31 11, 01 15, 33 skupaj 71 13,13 1,37 10,75 16,02 ZVEZDA_NEZNANA MOŠKI 42 15, 8 6 1,49 13,45 19,56 19,9 45 ,000 ŽENSKE 28 17, 5 8 1,71 14,50 22,97 skupaj 70 16,55 1,78 13,45 22,97 PAHLJAČA_ZNANA MOŠKI 39 15,70 1,08 14,25 20,13 59,027 ,000 ŽENSKE 27 17, 8 0 1,11 15,13 19,96 skupaj 66 16,56 1,50 14,25 20,13 PAHLJAČA_NEZNANA MOŠKI 36 18,22 1,51 15,92 21,43 13,420 ,001 ŽENSKE 25 19,56 1,25 16,79 21,81 skupaj 61 18,77 1,55 15,92 21,81 Y_ZNANA MOŠKI 32 12, 0 0 1,33 10,25 15,74 16,564 ,000 ŽENSKE 19 13,56 1,30 11, 4 5 16,48 skupaj 51 12, 58 1,51 10,25 16,48 Y_NEZNANA MOŠKI 31 13, 6 0 1,39 11, 9 1 17,18 13, 265 ,001 ŽENSKE 18 14,93 0,87 13,51 16,74 skupaj 49 14,09 1,38 11, 9 1 17,18 Tabela 2: T-test, razlike med testi planirane in neplanirane agilnosti – moški Paired Differences t df Sig. (2-tailed) Mean Std. Devia- tion Std. Error Mean 95% Confidence Interval of the Difference Lower Upper Pair 1 SMREKA_ZNANA - SMREKA_NEZNANA -2362,000 1450,899 211, 6 3 5 -2788,000 -1936,000 -11,161 46 ,000 Pair 2 ZVEZDA_ZNANA - ZVEZDA_NEZNANA -2590,24 4 1995,432 311, 6 3 4 -3220,080 -1960,408 - 8, 312 40 ,000 Pair 3 PAHLJAČA_ZNANA - PAHLJAČA_NEZNANA -2500,444 128 6,937 214,490 -2935,881 -2065,008 -11,658 35 ,000 Pair 4 Y_ZNANA - Y_NEZNANA -1646,548 112 5 , 7 5 8 202,192 -2059,480 -12 33, 617 -8,143 30 ,000 Tabela 3: Korelacije med testi planirane in neplanirane agilnosti – moški N Correlation Sig. Pair 1 SMREKA_ZNANA & SMREKA_NEZNANA 47 ,352 , 015 Pair 2 ZVEZDA_ZNANA & ZVEZDA_NEZNANA 41 ,037 , 819 Pair 3 PAHLJAČA_ZNANA & PAHLJAČA_NEZNANA 36 ,553 ,000 Pair 4 Y_ZNANA & Y_NEZNANA 31 ,658 ,000 Tabela 4: T-test, razlike med testi planirane in neplanirane agilnosti – ženske Paired Differences t df Sig. (2-tailed) Mean Std. Devi- ation Std. Error Mean 95% Confidence Interval of the Difference Lower Upper Pair 1 SMREKA_ZNANA - SMREKA_NEZNANA -2567,742 14 5 8 , 411 261,938 -3102,691 -2032,792 -9,803 30 ,000 Pair 2 ZVEZDA_ZNANA - ZVEZDA_NEZNANA -4800,393 238 0,197 4 49, 815 -5723,337 - 3 8 7 7, 4 4 9 -10,672 27 ,000 Pair 3 PAHLJAČA_ZNANA - PAHLJAČA_NEZNANA -1759,240 1174 , 2 14 234,843 -2243,932 -1274, 5 4 8 -7, 4 9 1 24 ,000 Pair 4 Y_ZNANA - Y_NEZNANA -1329,556 1144,729 269, 815 -1898,816 -760,295 -4,928 17 ,000 Tabela 5: Korelacije med testi planirane in neplanirane agilnosti – ženske N Correlation Sig. Pair 1 SMREKA_ZNANA & SMREKA_NEZNANA 31 ,349 ,055 Pair 2 ZVEZDA_ZNANA & ZVEZDA_NEZNANA 28 -,227 ,246 Pair 3 PAHLJAČA_ZNANA & PAHLJAČA_NEZNANA 25 ,526 ,007 Pair 4 Y_ZNANA & Y_NEZNANA 18 ,520 ,027 športna tehnologija 97 razlika je v hitrosti reagiranja, sposobnosti anticipacije in skeniranja prostora. Nepro- gramirana agilnost zahteva visoko stopnjo koncentracije, optimalno reakcijo na kom- pleksen dražljaj in koordinirano gibalno izvedbo. Največja razlika med reaktivno in nereaktivno agilnostjo je razvidna pri testu SMREKA (test frontalne agilnost) ter znaša 14 %. Pri pregledu korelacijskih koeficientov (Ta- bela 3) je razvidna najvišja korelacija med programirano in neprogramirano izvedbo testa lateralne agilnosti YTEST. Korelacija je visoka R = 0.66. Očitno na realizacijo obeh testov vplivajo podobni dejavniki v prosto- ru dinamičnega ravnotežja, vizualizacije in lateralne hitrosti. Statistično neznačilna korelacija je med reaktivno in nereaktivno izvedbo testa kompleksne agilnosti ZVEZDA. Medtem ko je gibalna struktura pri programirani – nereaktivni varianti tega testa znana, je pri neprogramirani reaktivni varianti gibalna izvedba povsem »odprta«. Izvedba gibanja je zelo kompleksna, kontrola gibanja je ote- žena, merjenec mora reševati več dimenzi- onalni prostor. Senzorji se vključujejo zunaj vidnega polja v smeri naprej, vstran in v smeri nazaj. Pri testu je očitno v večji meri prisotna kognitivna in senzorična kompo- nenta gibanja (Cox, 2002) in v manjši meri energetska komponenta. To je tudi edini reaktivni test agilnosti, kjer so merjenke v povprečju boljše od merjencev. Pri vzorcu merjenk so razlike znotraj testov programirane in neprogramirane agilnosti statistično značilne (Tabela 4). Gibanje, ki ni vnaprej definirano, očitno zahteve drugač- ne biomotorične in senzo-motorične spo- sobnosti kot pri gibalnih strukturah, kjer je vzorec gibanja vnaprej znan. Razlike so pri- čakovane, diferenciacija tipa programirane in neprogramirane agilnosti kaže na potre- bo konstruiranja novih agilnostnih testov, ki bodo imeli visoko predikcijo z specifično športno panogo. Neodvisnost testov agilnosti programira- nega in ne programiranega tipa se kaže v nizkih korelacijah (Tabela 5). Najvišji ko- relacijski koeficient ima programirana in neprogramirana PAHLJAČA (R = 0.53). Po- vezanost temelji na relativno enostavnem vzorcu gibanja z možnostjo vizualne kon- trole senzorjev in optimalnega timinga. Zaključek „ Agilnost kot kompleksna biomotorična sposobnost je pomemben dejavnik uspe- ha v mnogih športnih panogah. Glede na to, ali je gibalni vzorec vnaprej znan ali ne- znan, lahko agilnost definiramo kot progra- mirano ali neprogramirano. V konkretnih športnih situacijah se pogosteje pojavlja tip neprogramirane – reaktivne agilnosti. Razvoj sodobnih tehnologij nam danes omogoča konstruiranje testov in poligo- nov za razvoj neprogramirane agilnosti, katerih realizacija je odvisna tako od ener- getskih, kognitivnih in senzomotoričnih dejavnikov. Rezultati študije so pokazali statistično značilne razlike v testih progra- mirane – nereaktivne in neprogramirane – reaktivne agilnosti med sub vzorcema. Prav tako obstajajo značilne razlike znotraj Slika 6. Izvajanje »Y-testa«. Slika 7. Izvajanje testa »zvezda«. 98 testov reaktivne in nereaktivne agilnosti tako moških kot pri ženskah. Literatura „ 1. Cox, R. H. (2002). Sport psychology: Con- 1. cepts and applications. Journal of sports sci- ences, 5th edn. 2, Cronin, J. B. in Hansen, K. T. (2005). Strength 2. and power predictors of sports speed. [Clini- cal Trial]. Journal of strength and conditioning research / National Strength & Conditioning Association, 19(2), 349–357. 3. Enoka, R. (2002). Neuromechanics of hu- 3. man movement Human Kinetics 3rd edn. 4. Gabbett, T. J., Kelly, J. N. in Sheppard, J. 4. M. (2008). Speed, change of direction spe- ed, and reactive agility of rugby league players. Journal of strength and conditioning research / National Strength & Conditioning Association, 22(1), 174–181. doi: 10.1519/ JSC.0b013e31815ef700 5. Little, T. in Williams, A. G. (2005). Specifi- 5. city of acceleration, maximum speed, and agility in professional soccer players. Journal of strength and conditioning research / Natio- nal Strength & Conditioning Association, 19(1), 76–78. doi: 10.1519/14253. 6. Markovic, G., Sekulic, D. Markovic, M. 6. (2007). Is agility related to strength qualities?- -Analysis in latent space. Evaluation Studies. 7. Miller, M., Herniman, J., Ricard, M., Che- 7. atham, C. in Michael, T. (2006). The effects of a 6-week plyometric training program on agility. Journal of sports sciences, 5, 459–465. 8. Nimphius, S., McGuigan, M. R. in Newton, 8. R. U. (2010). Relationship between strength, power, speed, and change of direction per- formance of female softball players. Compa- rative Study. 9. Salaj, S. in Markovic, G. (2011). Specificity of 9. jumping, sprinting, and quick change-of-di- rection motor abilities. Comparative Study. 10. Sekulic, D., Spasic, M., Mirkov, D., Cavar, M. 10. in Sattler, T. (2012). Gender-specific influen- ces of balance, speed and power on agility performance. Journal of strength and conditi- oning research / National Strength & Conditio- ning Association. 11. Sheppard, J. M. in Young, W. B. (2006). Agi- 11. lity literature review: classifications, training and testing. [Review]. Journal of sports scien- ces, 24(9), 919–932. 12. Sporis, G., Jukic, I., Milanovic, L. in Vuce- 12. tic, V. (2010). Reliability and factorial validity of agility tests for soccer players. Journal of strength and conditioning research / National Strength & Conditioning Association, 24(3), 679–686. 13. Spasić, M. (2013). Morfološki i biomotorič- 13. ki prediktori agilnostiu pubertetu. Doktorska disertacija, Kineziološki fakultet Split. 14. Sassi, R. H. in W. Dardouri. (2009). Relative 14. and Absolute Reliability of a Modified Agili- ty T- Test and Its Relationship with Vertical Jump and Straight Sprint." Journal of Strength and Conditioning Research 23(6): 1644–1651. 15. Young, W. B., James, R. in Montgomery, 15. I. (2002). Is muscle power related to running speed with changes of direction? The Jour- nal of sports medicine and physical fitness, 42(3), 282–288. 16. Young, W. B., McDowell, M. H. in Scarlett, 16. B. J. (2001). Specificity of sprint and agility training methods. Journal of strength and conditioning research / National Strength & Conditioning Association, 15(3), 315–319. Prof. dr. Milan Čoh, prof. šp. vzg. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport milan.coh@fsp.uni-lj.si