ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA IN MEMORIAM DR. JANKO POLEG Dne 12. maja 1936 je umrl po daljšem, liu- dem trpljenju dr. Janko Polec, redni profesor univerze v Ljubljani v pokoju in redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pokojnik se je rodil 19. avgusta 1880 v Kamniku. Po končanih pravnih študijah je vršil le nekaj let sodno službo po domačih krajih. Od 1910 pa vse do konca avstrijske monarhije je služboval na Dunaju, kjer je iz- rabil ves razpoložljiv čas za študij slovenske pravne zgodovine. Zlasti veliko gradiva je črpal v tedanjem dvornem arhivu in v arhivu notranjega ministrstva. Ker so postali arhivski fondi notranjega ministrstva v veliki meri žrtev požara 1927, je torej rešil pokojnik v svojih dunajskih letih mnogo za našo prete- klost važne dokumentacije, ki bi bila sicer za našo znanost trajno izgubljena. Kot odličen pravni zgodovinar je bil pokojni Polec 1920 postavljen za honorarnega profesorja, 1925 pa za rednega profesorja na juridični fakulteti ljubljanske univerze. Ob ustanovitvi Akade- mije znanosti in umetnosti v Ljubljani 1958 je postal pokojnik redni član naše najvišje znan- stvene ustanove. Glavno pisateljsko delo pokojnega profe- sorja dr. Janka Polca je bilo posvečeno prav- nozgodovinski stroki. Mimo proučevanja naše upravne zgodovine, katerega plod je n. pr. »Kraljestvo Ilirija«, so pokojnika najbolj zani- mali problemi slovenske agrarne zgodovine. Globoko je bil namreč prepričan, da moramo smatrati pravni in socialni položaj slovenskega kmeta za osrednji problem slovenske pravne, gospodarske in socialne zgodovine. Tako je iz- šla izpod njegovega peresa vrsta razprav, s katerimi je pokojnik oral ledino na polju slo- venske agrarne zgodovine. Iz zanimanja za ve- like preosnove v drugi polovici 18. stoletja sta n. pr^ zrastli razpravi »O odpravi nevoljništva na Kranjskem« (ZZR9), pa »Prevedba zakupnih kmetij v kupne na Kranjskem ob koncu 18. sto- letja« (ZZR 13). Prav temeljnega pomena je razprava »Svobodniki na Kranjskem« (GMS 17), s katero je osvetljeno eno najbolj temnih vpra- šanj slovenskega agrarnopravnega območja. Dela pokojnega prof. Polca na polju slo- venske pravnozgodovinske stroke imajo temelj- ni in trajni pomen. Prav zato mu moramo biti hvaležni tudi delavci na polju lokalne zgodo- vine v zavesti, da mimo njegovih dognanj ne bo mogel nihče, ki se ukvarja s podobnim štu- dijem naše agrarne zgodovine, pa čeprav le v merilu drobnih krajevnozgodovinskih raziskav. In kadar črpamo gradivo iz bogatih zbirk domini- kalnih, pa zapuščinskih aktov, ko se sklanjamo nad imenjskimi knjigami v Državnem arhivu Slovenije, se zavedamo, da je ves ta in še drugi material prišel iz okrožnega sodišča v Ljubljani v naš centralni slovenski arhiv prav na pobudo in s posredovanjem blagega pokojnika. Kronika se pa mora spomniti pokojnika tudi kot aktiv- nega sodelavca na polju lokalne zgodovine. Saj je njegov labodji spev posvečen prav nje- govemu rojstnemu mestu Kamniku, ki mu je napisal v Kamniškem zborniku razpravo »Kam- niške meščanske hiše in njihovi lastniki v dve- sto letih ic. Pokojnika so zanimala med drugim tudi narodnokulturna vprašanja, zlasti razvoj viso- kega šolstva. K temu problemu, s katerim se je ukvarjal mnogo kot visokošolec, se je vra- čal v zrelih letih s spisom »Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo«, pa tik pred smrtjo, ko je priprav- ljal izdajo o imatrikulacijah na ljubljanski centralni šoli v letih 1810—1813. Temu nedokon- čanemu delu se pridružuje v pokojnikovi za- puščini še vrsta drugih, ki jih bo treba urediti in objaviti. Saj je vztrajal pokojnik pri delu celo v zadnjem letu navzlic hudi bolezni. Svetel lik blagega pokojnika 'bo ostal trajno v spominu vsem, ki smo ga poznali kot odlič- nega znanstvenika brezprimerne natančnosti in temeljitosti, pa kot vzornega učitelja in zna- čajnega človeka, ki nam je pomagal z nasveti, na stežaj odpiral svoja dognanja in izkušnje in nam nesebično odstopal gradivo. Dr. Pavle Blaznik 47