Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec“ v Ljubljani
ob svoji
petindvajsetletnici
Sestavil
ANTON TRSTENJAK
V	Ljubljani 1909 □ □ □ Založilo in izdalo Slovensko delavsko pevsko društvo „SLAVEC" □ Natisnila „Učiteljska Tiskarna“ v Ljubljani
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani
Slovensko delavsko pevsko društvo „SLAVEC“ v Ljubljani
ob svoji
petindvajsetletnici
1884 — 1909.
Zgodovina društva.
Sestavil
ANTON TRSTENJAK.
V Ljubljani 1909.
Založilo in izdalo Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec“. Natisnila Učiteljska Tiskarna v Ljubljani.
38747
Pesem dar je iz neba, ki srce veselo vžiga; kadar tare skrb duliä, petje ga nad prah povzdiga. In ker pesem vzbuja slast, bratje, v petju se družimo ter med širi svet nosimo drage domovine čast.
Zložil in društvu posvetil J. Cimperman. Uglasbil A. Stoeckl.
Društveno geslo
r
Slavnostna himna
ob petindvajsetletnici „Slavca“.
Zvesto zbrani pod zastavo smo že petindvajset let.
Vsak med nami je za slavo, čast slovenske pesmi vnet.
Domu pevska četa naša posvečuje uma plod.
V	pesmi zvonki spet razglaša, kar ustvarja z umom rod.
Kar srce zvestobe hrani, kar ljubezni v njem gori, to gojimo živovdani zate, dom, do konca dni.
Vztrajno dlan se naša trudi za blaginje tvoje rast, a v viharju bojnem tudi prime bran za tvojo čast.
Stojmo, bratje, pod zastavo, pojmo, kakor prvi dan:
Vse za rodne zemlje slavo, domu um, srce in dlan!
Besede zložil A. Funtek. Uglasbil A. Foerster.
Snovanje „Slavca“.
Mati „Slavčeva“ je bila narodna zavednost slovenskih delavcev. Slovenski delavec, obrtnik in rokodelec začel se je pred petindvajsetimi leti sam organizovati in ta organizacija je bila socijalno združevanje in izobraževanje na narodni podlagi.
Pred petindvajsetimi leti iskali so slovenski delavci, obrtniki in rokodelci in mali uradniki takega vzgajališča v „Delavskem izobraževalnem društvu“. Upisali so se v to društvo z namenom, da bi v njem pospeševali in dosegli svoje težnje. A tudi slovenske družabne razmere so prisilile delavce, da so iskali svoje organizacije, svojega domovja. Še ob cesarski slavnosti leta 1883. bili so nekateri delavci člani pevskega zbora narodne čitalnice v Ljubljani. Toda tu za delavce ni bilo prostora, ni obstanka, in zato so izstopili, četudi neradovoljno. Ni bilo takrat tistega demokratskega duha, ki naj bi spajal razne sloje v celoto. Bilo je torej naravno, da so si delavci iskali drugega zavetišča in šli so v „Delavsko izobraževalno društvo“. V tem društvu, katero je imelo „mejnarodni“ program, seveda bolj nemškega značaja, bil je Miha Jeločtiik in za njim je še prišel Ivan Justin. Delovali pa so tu Slovenci na to, da se za učni predmet uvede tudi pouk v petju. To se je res zgodilo. Uvel se je pouk v petju dvakrat na teden, seveda na „mejnarodni“ podlagi, nemški in slovenski, kakor je veleval tega društva značaj in smoter. Nekaj časa so bili Slovenci s to polovičarsko pridobitvijo zadovoljni, ker so upali, da se jim vendarle sčasoma posreči uvesti samo slovensko petje. Prvi nastop na „Silvestrovi veselici“ 1883. leta v prostorih „Bierhalle“ na šentpeterskem predmestju pod vodstvom Ivana Justina obnesel se je častno.
— 6 —
Toda mejnarodno petje ni Slovencem nikakor ugajalo. Jače in jače pojavljalo se je takrat socijalno gibanje, to je tisto soci-jalno demokratstvo, katero so netili med delavstvom v Ljubljani tuji agitatorji, namreč Nemci. Slovenskemu delavstvu ni ta struja prijala. Uzrok je bil temu to, ker mu socijalno demokratstvo ni dajalo, česar je slovenski delavec potreboval. Izstopili so torej iz „Delavskega izobraževalnega društva“. Mislili so namreč že poprej na to, kako osnovati slovensko delavsko pevsko društvo, ker so le po takem društvu, osnovanem izključno na narodni podlagi, že dalje časa hrepeneli.
Po dogovoru svojih somišljenikov je sklical Miha Jeločnik dne 18. maja 1884. leta shod v gostilni pri „Lozarju“ v Rožni ulici, katerega se je udeležilo nad 30 slovenskih pevcev. Začasnim predsednikom shoda je bil izvoljen sklicatelj shoda sam. Glavna točka dnevnemu redu je bil pogovor o tem, ali se naj osnuje novo slovensko delavsko pevsko društvo. Vsi udeleženci shoda so sklenili jednoglasno, da naj se osnuje tako društvo. Potem se je volil začasni osnovalni odbor, in sicer za predsednika Miha Jeločnik, za tajnika Ivan Pajk, za blagajnika Fran Deiman in za odbornike Lavoslav Stibil, Ivan Šturm, Fran Perdan.
Osnovalni odbor je izdelal pravila, ki so se na drugem zboru dne 25. maja 1884 v gostilni pri „Ferlincu“ prerešetala in z malimi izpremembami sprejela. Ta drugi zbor je bil bolje obiskan od prvega, kar je dokaz, da je zanimanje za novo društvo prodiralo v delavstvo. Pri razgovoru, kako krstiti novo društvo, vnela se je daljša živa debata in naposled je obveljal Ivana Justina predlog, da se novo društvo imenuj: „Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec“.
Dne 3. junija je predložil predsednik c. kr. deželni vladi pravila v potrjenje, katera je z odlokom z dne 9. junija štev. 5312 po mestnem magistratu ljubljanskem naznanila, da osnove „Slovenskega delavskega pevskega društva Slavec“ na podlagi predloženih pravil ne zabranjuje.
Društvena pravila so se leta 1885. nekoliko izpremenila in jih je odobrila c. kr. deželna vlada z odlokom dne 7. januvarja 1886, štev. 13.034.
Prvi redni občni zbor se je vršil dne 9. julija 1. 1884. in s tem je pričelo „Slovensko delavsko pevsko društvo Slavec“ svoje sadonosno delovanje.
V	prvem odboru so bili naslednji člani:
7 —
Anton Jeločnik, predsednik, Ernest Petrič, podpredsednik, Janko Pajk, I. tajnik, Anton Gorišek, II. tajnik, Miha Jeločnik, blagajnik, Anton Kavčič, arhivar; odborniki pa: Fran Dekval, Fran Dežman, Fran Hribar, Kostelac, Milavec, Fran Perdan, Vinko Pregel, Lavoslav Stibil, Ivan Šturm.
Prvi pevovodja je bil Ivan Justin.
•mr		•mr
w		vw
X		a
o		o
Važnost „Slavčevega“ delovanja.
Leta 1883. je slavila Kranjska dežela šeststoletnico svoje pripadnosti k habsburški državi. Poveličala naj bi to slavnost pesem na mednarodni podlagi, kar je značilo, da se poleg nemške pesmi sme glasiti slovenska pesem. Ker pa so slovenski delavci pevci zahtevali izključno slovensko petje in niso marali služiti mednarodnim tendencijam v deželi, hoteli so odločujoči činitelji prezirati slovenske delavce pevce. Že takrat so torej pokazali slovenski delavci, ki so prvi polagali temelj „Slavcu“, da so odločno narodni pijonirji, kar so ostali do današnjega dne. Pesnik Anton Funtek je povedal resnico, ko je zapisal besede:
Kar srcž zvestobe hrani, kar ljubezni v njem gori, to gojimo živovdani za te, dom, do konca dni.
Vztrajno dlan se naša trudi za blaginje tvoje rast, a v viharju bojnem tudi prime bran za tvojo čast.
Osobito v prvih letih je bilo delovanje „Slavčevo“ važno. Ni še bilo takrat nobenega društva, ki bi sodelovalo pri narodnih prireditvah. Bil je torej „Slavec“ prvi, ki je deloval s pesmijo na narodnem polju.
Mnogo je storil „Slavec“ v svoji petindvajsetletni dobi na polju slovanske pesmi in mnogo je dosegel na polju socijalnega delovanja in življenja, še več pa na polju narodne probuje. Prevzel je zlato dedščino starih Slovanov, milo pesem, gojil jo je, širil in čuval ter si s tem pridobil veljavo v slovenskem narodu.
— 9 —
Združil je s pesmijo svoje somišljenike, ki so si vsi bratje, in s pesmijo je prodrl v najširše kroge slovenskega naroda. Ni ga kraja na Slovenskem, kjer ne bi bil in pel „Slavec“; ni je bilo narodne slavnosti, pri kateri ne bi sodeloval „Slavec“; ni ga bilo veselega ali žalostnega dogodka na Slovenskem brez „Slavca“. „Slavec“ rad poletava na naše slovenske meje in z rodoljubno pesmijo bodri rojake v narodnem boju. „Slavec“ si je torej popolnoma v svesti svoje narodne dolžnosti, katero vestno in požrtvovalno izpolnjuje. „Slavec“ pospešuje, podpira in ščiti to, kar zidajo rodoljubi slovenski, in ravno v tem je pomen in važnost njegovega rodoljubnega delovanja. V splošni slovenski organizaciji je danes „Slavec“ odličen in vzdržujoči narodni in kulturni činitelj.
„Slavec“ je delavsko društvo. Pod njegovo zastavo se zbirajo delavci, rokodelci, obrtniki in mali uradniki. „Slavec“ se s tem ponaša. Oživil in naobrazil je delavski element, kar je njegovo najlepše kulturno delo. Svojo naobrazbo je črpal na svojem ognjišču, v svoji organizaciji, in je sam ob sebi, ob svoji pomoči postal kulturni činitelj. Tako je delavec, obrtnik, rokodelec in mali uradnik postal sotrudnik pri narodnem delu. V socijalnem organizmu sam gmotno slab, prirejal je „Slavec“ izlete, sodeloval pri neštevilnih veselicah po vsem Slovenskem in s tem prinašal velike materijalne žrtve. „Slavec“ je vzgled narodne požrtvovalnosti.
Po vsakdanjem trudapolnem delu hiti „Slavec“ v svoj dom, ki mu je prijetno družabno gnezdece. Tu si z božansko pesmijo otira s čela pot vsakdanjega truda, razvedruje se in blaži si srce. Pesem mu razganja temne oblake in pesem mu je oni angelj varuh, ki čuva in skrbi, da mu vsakdanji trud ne umori vere v človeške idejale. Kjer se poje, tam vladajo le plemeniti nagibi človeški. S pesmijo sejejo narodi seme kulture. Koliko je v tem oziru storil „Slavec“, to se ne da popisati. Pesem osvaja srca. „Slavec“ jih je osvojil v sebi in na zunaj; povsod, koder je bil in pel, deloval je narodno in v tem zinislu izvršuje še danes socijalno in narodno delo.
Sam je skrbel za družabno naobrazbo in razvedrilo. Uvel je za svoje člane plesno šolo, v katero imajo pristop dekleta iz njegovih krogov, gojil je osobito slovanske plese in s tem spoštoval slovanske navade. Učitelji plesa so člani društva.
— 10 —
Ko je bilo pri nas kolesarstvo v cvetju, gojili so tudi posamezni člani „Slavca“ ta lepi šport in ker se danes vse orga-nizuje, osnoval se je leta 1899. iz srede pevcev kolesarski klub „Slavec“. Klub je pridno kolesaril, napravljal je daljše in krajše izlete, osobito v ljubljansko okolico, in je povsod, koder se je ustavljal, prepeval lepe slovanske pesmi in tako razveseljeval sebe in druge. Kolesarstvo se je s časoma obrabilo in tudi „Slavci“ so se ga naveličali. Vendar pa članom kluba nikdar ne pridejo iz prijetnega spomina veseli časi, ki so jih prebili na urnem kolesu.
„Slavčeva“ četa ni stalna. Pri malokaterem društvu se menjavajo člani tako pogostoma, kakor pri „Slavcu“. Mladi ljudje so nesamostalni delavci, obrtniki in rokodelci, ki nimajo stanovitnega obstoja in morajo vsled tega iz kraja v kraj, iz mesta v mesto. Tako zapuščajo društvo vsako leto dobri pevci. Jedni morajo v vojake, druge preganja usoda iz Ljubljane, a drugi zopet, kadar postanejo samostalni obrtniki, morajo skrbeti za svojo družino in se torej ne morejo posvečevati društvenemu delovanju. Odbor ima raditega vedno skrbi. Skrbeti mu je za pevski naraščaj in pevovodje delo je vedno trudapolno. Vsako leto ob takih prilikah, ko jemljejo od društva slovo bratje pevci, bodisi da morajo v vojake ali v druge kraje, prireja jim pevski zbor prijateljske odhodnice, ki se navadno vrše v tesnem krogu.
Smrtna kosa ne prizanaša „Slavcu“. Pokosila jih je že mnogo in mnogo in s tem pevsko četo zmanjšala. Danes bi to bila že impozantna četa, ko bi ne padla tako zgodaj strupena rosa na mladi cvet. Bodi jim zemljica lahka! Zastava se ovije v črno tenčico, „Slavci“ pojo pred hišo v srce segajoče žalostinke, rakev se dvigne, pevci stopijo v vrste in spremljajo tiho umrlega brata do večnega počitka.
Blažilno deluje „Slavec“ na slovensko družino. Njegov glas je že odmeval po vseh slovenskih gajih, po hribih in dolinah. Povsod je budil narod in s pesmijo užigal ljubezen do vsega, kar je slovenskega, netil in poveličeval je s pesmijo gorko ljubezen do slovenske domovine. Toda ko je dorasel in imel krepkejše peroti, poletel je dalje črez naše meje, da tudi drugod, koder mu bivajo bratje, oznanja svoje blagovestje. Poletel je „Slavec“ v domovino Hrvatov in Čehov, kjer si je pridobil ljubezen in simpatije, in je dosegel, da tudi ti slovanski pevci, hrvaški in češki, prihajajo v našo slovensko domovino in se z nami
— 11 —
ogrevajo za skupne narodne cilje. Izvršil je „Slavec“ s tem veliko kulturno delo. Njegova petindvajsetletnica, katere se udeleže ne samo vsa slovenska društva, zlasti pevska, nego tudi cela krdela čeških in hrvaških pevcev, nam je priča, da je „Slavec“ organizoval veliko pevsko vojsko v čast in obrambo slovenskega imena.
„Slavcu“ gre prvenstvo, da je prvi nosil slavo slovenske pesmi med Hrvate in Čehe in mislil je tudi na Srbe. Bil je v Voloskem in Opatiji, v Zagrebu in Sisku, v Pragi in Taboru. Seznanil se je s Hrvati in Cehi in mu dnevi bivanja pri krvnih bratih ne izginejo nikdar iz spomina. Bili so to najlepši dnevi njegovega delovanja. Na hrvaških in čeških tleh je „Slavec“ prvi od Slovencev utrdil in slavil združenje slovanskih pevcev.
Ob „Slavčevi“ desetletnici se je porodila misel, da je treba osamela slovenska pevska društva združiti, da je treba osnovati „Zvezo slovenskih pevskih društev“, katera združuje sedaj nad 40 pevskih društev.
Letos, ob petindvajsetletnici pa se ob kumovanju vrlega „Slavca“ izvrši zelo važen čin za razvoj slovanskega petja. Ob tej slavnosti se namreč osnuje „Zveza slovanskih pevskih društev“. Ta združitev bode največje važnosti za razširjanje in spoznavanje slovanske pesmi. To je obsežno zares kulturno delo, s katerim si je pridobil „Slavec“ priznanje in spoštovanje vseh Slovanov.
Važnejši dogodki iz življenja in
delovanja „Sivčevega“.
Vsestranski je začel „Slavec“ razvijati svoje delovanje. Kakor mlada zdrava jablan v dobri zemlji, tako je „Slavec“ na podlagi svoje zdrave organizacije šel od koraka do koraka. Prvi čas, še neopazovan, posvetil je vse svoje sile notranjemu delu. Doma bilo se mu je najpoprej pripraviti, predno se je pokazal svetu. Otroka se veselimo, ko začenja prve glasove izgovarjati, četudi ne govori, kakor mi odrasli. Tudi „Slavcu“ se je godilo jednako. V svojem domu seje začel pridno vaditi v petju. Osnoval si je pevsko šolo, brez katere živeti ne more, in koj septembra 1884. leta se je otvorila pevska šola za začetnike. Prvi pevovodja je bil Ivan Justin, kateri pa, žal, ni dolgo ostal društvu. Že meseca marca 1885. leta se je preselil v Celovec, kjer je umrl dne
4.	februvarja 1886. leta. „Slavec“ ga je dal ob svojih in nekaterih prijateljev pokojnikovih troških prepeljati v Ljubljano in ga je častno pokopal dne 7. februvarja na pokopališču sv. Krištofa. Vrlemu možu bodi hvaležen spomin med nami!
Slovenskemu delavskemu pevskemu društvu „Slavec“ je namen gojiti slovensko in slovansko petje in čitati časnike, ki si jih društvo omisli. Ta glavni namen doseza društvo s tem, da si je osnovalo pevsko šolo z nastavljenim pevovodjo. Koj prvo leto se je otvorila pevska šola meseca septembra, kar se je potem ponavljalo vsako naslednje leto navadno meseca oktobra.
Za pevske veje ima društvo svoj klavir.
Društveni pevovodje so bili: Ivan Justin, Srečko Stegnar, Ohm vitez Janusovsky (dvakrat), Ivan Pijanecki, Vekoslav Sachs, Pavel Gorjup, Bajde in Hilarij Benišek (od 1897. do d&nes).
—	13	—
Pouk v petju je brezplačen. Prvi društveni lokal je bil v Virantovi hiši v Zvezdarskih ulicah v prostorih „Glasbene Matice“. Leta 1888. se je preselilo društvo iz prostorov „Glasbene Matice“, ker je kranjska hranilnica, katera je lastnica Virantove hiše, to zahtevala, v svojo društveno sobo na Starem Trgu. Meseca novembra leta 1896. se je „Slavec“ preselil v „Narodni Dom“, kjer ima krasne prostore še danes.
Društvo prireja v zmislu pravil „pevske večere“. To so stalni društveni večeri po večkrat na leto, na katerih se pojo lepe slovenske in slovanske pesmi in se o teh prilikah posvetujejo člani o svojih pevskih stvareh. Na tak način se vadijo v govoru in se tako naobražujejo v dragi slovenščini. — Sploh prvi pevski večer je bil že dne 28. septembra 1. 1884.
Tekom petindvajsetih let ukristalile so se poleg pevskih večerov posebno nekatere navade, ki so postale društvena tradicija. Tako prireja društvo „Martinov večer“, stalno vsako leto „Silvestrov večer“ in znano „Slavčevo maškarado“. Te veselice so društvena tradicija in so običajno tako lepo aranžo-vane, da se teli zabavnih večerov udeležujejo tudi najodličnejši narodni krogi.
Posebno rodoljubno spoštovanje izkazuje „Slavec“ veleza-služnim slovenskim možem. Čaščenje slovenskih veljakov si je zapisal „Slavec“ na svojo zastavo. Ne opušča nobene važne prilike, da bi pokazal, kako zna ceniti slovensko stvar. Koj prva leta je pel vsako leto na Vseh Svetnikov dan žalostinke ob gomili očeta slovenskega naroda Janeza Bleiweisa in odličnega pisatelja Josipa Jurčiča. Takisto je „Slavec“ spremil k večnemu počitku zaslužne slovenske pisatelje in rodoljube.
S svojim izbornim petjem je vzbudil „Slavec“ hitro pozornost onih krogov, ki potrebujejo dobrih pevcev. Zgodovina slovenske opere v Ljubljani je tesno spojena z zgodovino „Slavčevo“. Ko se je ustanavljala naša slovenska opera za novo deželno gledališče, uvidelo je „Dramatično društvo“, da se dober operni zbor more sestaviti le iz izvežbanih „Slavcev“, katere bi bilo treba le na oder postaviti. Z dobro vestjo se je storil ta korak, in to tem laže, ker je „Slavec“ že poprej v nekaterih komadih nastopil. Tako je n. pr. oddelek „Slavca“ pel dne
1.	marca 1885 v „Zapravljivcu“, dne 6. decembra v „Starem kor-poralu“, dne 21. februvarja v burki „Tambor v Puebli“. Leta 1891. pristopil je oddelek „Slavca“ k „Dramatičnem društvu“ kot stalni
— 14 —
operni zbor, in kake uspehe dosega tu „Slavec“ s svojim izbornim sodelovanjem pri vseh opernih predstavah, to so videli vsi obiskovalci slovenskega gledališča, tako da nam tega ni treba še posebe poudarjati. To delovanje „Slavčevo“ je prevažno in eminentno kulturno.
Kakor z „Dramatičnim društvom“, tako živi „Slavec“ tudi z ostalimi narodnimi društvi v Ljubljani in po širni Sloveniji v pravem prijateljstvu. In kako tudi ne bi! Saj je vsem isti smoter: povzdiga časti slovenskega imena in napredek narodni, a to je zastava, pod katero se lahko zbirajo, družijo in sodelujejo vsa narodna društva v bratskem jedinstvu. Ljubljanski „Sokol“, Družba sv. Cirila in Metoda, Slovensko pisateljsko društvo, društvo „Narodni Dom“, prirasli so k srcu „Slavčevemu“. Sokolskih slavnosti in veselic udeležuje se „Slavec“ s svojim zborom, za Družbo sv. Cirila in Metoda prireja veselice in tako podpira slovensko šolo; udeležuje se slavnosti, ki se prirejajo slovenskim pisateljem, kar navajamo v posebnem članku, in tako časti slovenske može. Po vsej širni Sloveniji, kjer se vrši kaka velika slavnost, vidiš „Slavca“ z zastavo. Pridružuje se velikim koncertom, ki jih daje „Slovensko pevsko društvo v Ptuju“, kumoval je ob ustanovitvi celjskega „Sokola“, obiskuje sokolska društva po Slovenskem, vabijo ga čitalnice na sodelovanje. In „Slavec“ se rad odziva. Pohitel je že črez mejo svoje domovine, v beli Zagreb, k slavnosti zveze hrvaških pevskih društev. Da, povsod, kjer gre za slovensko stvar, srečujemo vrle pevce, kako s slovensko pesmijo časte in poveličujejo slovansko stvar. Pohitel je tudi v zlato Prago. Toda bodi dosti toliko o tem; v posebnem oddelku bodemo itak naveli vsa društva in slavnosti, katerih se je udeležil „Slavec“ sodelujoč.
Odlični rodoljubi uvaževali so to delovanje. Simon Gregorčič je posvetil društvu svojo krasno pesem „Naša zastava“, katero je uglasbil Anton Foerster. Prevzvišeni vladika Josip Juraj Strossmayer je izrazil društvu pismeno svoje simpatije, želeč mu napredka in blagoslovivši mu delo. Slovenski skladatelji: Foerster Anton, dr. Ipavec Benjamin, Nedved Ant., Stegnar Srečko, Vilhar F. S., pa so posebno naklonjeni našemu društvu ter mu posvečujejo svoje krasne skladbe.
Po svojih skromnih močeh podpira „Slavec“ nekatera narodna društva. „Slavec“ je namreč član naslednjih društev: „Matice Slovenske“, „Matice Hrvatske“, „Zveze slovenskih pevskih
— 15 —
društev“, „Glasbene Matice“, „Družbe sv. Mohorja“, in ljubljanskega „Sokola“.
Omenimo naj tudi na tem mestu društvene zastave. Ko se je društvo osnovalo, mislili so člani koj na to, kako si nabaviti društveno zastavo, katera naj bi jim bila simbol društvene zvestobe. Apelovali so na rodoljube slovenske, ki so priskočili društvu z radodarnimi prispevki, in z veseljem konštatujemo, da so med darovalci zastopani vsi sloji našega občinstva, tako da smemo reči, da je narod slovenski poklonil društvu zastavo. „Slavčeva“ zastava je stala blizu 1800 kron in so se vsi troški pokrili z radodarnimi prispevki. Danes diči zastavo več dragocenih trakov, katere so pripele rodoljubkinje slovenske.
Prvo leto (1884) svojega obstoja je imelo društvo 60 izvršujočih in nad 70 podpornih članov. V poznejših letih se je število pevskega zbora izpreminjalo, zdaj je bilo večje, zdaj zopet manjše, kakor so ravno pevske razmere nanesle. Ustanovniki in podporniki so društvu gmotna podlaga, katera mu jedino omogo-čuje, da more živeti in delovati. To so stalni dobrotniki; bodi jim za to naša iskrena hvala!
Posebno naklonjena je društvu gospa Elizabeta Zabukovec, katera mu vsako leto podarja po 40 kron. Blagi rodoljubkinji bodi na tem mestu izrečena iskrena zahvala.
Nevenljivih zaslug si je pridobil za društvo g. Ivan Meden, ki je lani praznoval sedemdesetletnico svojega življenja. G. Ivan Meden je slovel kot izboren tenorist, ki je s svojim krasnim, v srce segajočim glasom vsakogar očaral. Mnogo let je sodeloval na „Slavčevih“ koncertih in veselicah kot solist, mnogo uspeha gre na rovaš g. Medenu. Bil je privlačna sila, ljubljenec našega občinstva. Njegov glas je privabil mnogokaterega Slovenca v „Slavčevo“ kolo. Deloval pa je požrtvovalno, v korist društva, v povzdigo slovanske pesmi in zato ga ne bodemo zabili. „Slavec“ mu je bil vedno hvaležen, uvaževal je njegove zasluge, njegovo nesebično delovanje na narodnem polju, in zato ga je odlikoval z največjo častjo, kakršno more izkazati članu: imenoval ga je zaradi izrednih zaslug na polju slovanske pesmi častnim članom.
Leta 1896. si je omislil „Slavec“ krasno omaro, v kateri je spravljena društvena zastava. Omaro so izvršili društveni člani.
Leta 1895. je umrl v Litiji prvi predsednik društva Anton Jeločnik, a leta 1904. v Gorici kumica zastave baronica Win-k/erjeva.
— 16 —
Na tem mestu se nam je posebno spominjati narodnih dam ljubljanskih, ki so ob vsaki važni priliki „Slavcu“ krepka podpora. Na čelu jim je prezaslužna in požrtvovalna rodoljubkinja gospa Franja dr. Tavčarjeva. Pri večjih narodnih veselicah ne bi mogel „Slavec“, kakor tudi druga društva, doseči tistega moralnega in gmotnega uspeha, ako ne bi sodelovale narodne dame, ki se resnično žrtvujejo. Bodi jim zato čast in hvala!
Društven dom v „Narodnem Domu“ si je uredil „Slavec“ po svoje. Tu se hrani in čuva vse, kar je prejel za spomin od svojih prijateljev. V krasni omari, za katero je naredil načrt brat Kramaršič, visi društvena zastava in tu so kot dragocen zaklad spravljeni dragoceni trakovi. Stene so ozaljšane s fotografijami, ki jih je prejel „Slavec“ od raznih bratskih društev. Kako pa zopet „Slavec“ časti zaslužne slovenske može, to nam pričajo njih slike v društveni sobi. Tu se okrog vrste slike Simona Gregorčiča, B. Ipavca, Vodnika, očeta Bleiweisa, Prešerna in drugili slovenskih pesnikov in skladateljev. Tu vidiš tudi sliko prvega društvenega pevovodje Ivana Justina, ki že davno počiva v hladni zemlji, in sliko brata narodnega mučenika Rudolfa Lundra. Kamor se torej „Slavec“ ozre, povsod se mu vzbujajo sladki spomini na petindvajsetletni trud in delo. V takem domu, ki je posvečen službi svete in plemenite stvari, moraš tudi sam biti plemenitega srca.
Narodni mučenik Rudolf Lunder.
Bridko objokuje „Slavec“ izgubo svojega brata Rudolfa Lundra, ki je dne 20. septembra 1908 padel kot nedolžna žrtev narodne nestrpnosti. V onem času so se borili Slovenci za slovenski značaj bele Ljubljane. Na javnem shodu v „Mestnem Domu“ dne 18. septembra 1908 so protestovali vsi meščani ljubljanski na divje napade, ki so jih uprizorili ptujski nemčurji na inirne udeležence velike skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju. Ljubljana je torej protestovala in z opravičenim ogorčenjem izjavila, da obsoja postopanje ptujskih nemčurjev. Razburil se je ves slovenski narod in pojavljale so se nedolžne demonstracije, kakor je to povsod tako, kadar se užali narodni čut. Strasti se niso mogle hitro pomiriti in tako je napočil usodepolni večer 20. septembra.
Na Pogačarjevem Trgu odigral se je prvi čin slovenske tragedije. Ljudstva ni bilo tam mnogo zbranega. Navduševali so se za slovensko stvar, kar v tem hipu pribeži tja oddelek vojakov. Bili so to Belgijci, katerim je poveljeval poročnik Mayer, rodom Nemec. Ljudje so bežali, a vojaki so na dano povelje za njimi streljali. V tem trenutku zgrudita se na tla od kroglje zadeta dva nadebudna slovenska mladeniča Ivan Adamič in naš tovariš Rudolf Lunder, a mnogo jih je bilo nevarno ranjenih, da mnogi izmed njih ne bodo nikdar več sposobni za delo. Bridka žalost je zavladala po vsi Sloveniji, a mi od žalosti ne moremo in ne bomo nikdar pozabili svojih bratov. Rudolf Lunder se je še mesec dni poprej udeležil našega izleta v Prago, bil nam je zvest brat in zato ga težko pogrešamo.
Dne 22. septembra je bil pogreb, katerega se je udeležila vsa Ljubljana. Sprevod se je pomikal od Sv. Krištofa po Dunajski
2
— 18 —
cesti in po Prešernovih ulicah dalje proti novemu pokopališču pri Sv. Križu. V nepregledni vrsti so korakala vsa društva, župan ljubljanski Ivan Hribar in občinski svetovalci, vsi odlični meščani, narodne dame. „Slavec“ je bil zastopan korporativno z zastavo ter nosil krasno liro, bilo je 60 pevcev. Pri Sv. Krištofu sta oba mučenika ležala v mrtvašnici, ob krsti so svetili „Slavci“, a na pokopališču pri Sv. Križu so se odpele žalostinke. Ob odprtem grobu so govorili: dr. Ivan Tavčar, župan Ivan Hribar in Anton Kristan.
Mestna občina ljubljanska je izkazala narodnima žrtvama največjo čast; dala jih je pokopati na občinske troške, a za spomenik in ranjence je darovala 2000 kron.
Po vsem Slovenskem so se nabirali prispevki za septemberske žrtve in se je nabrala lepa svota. „Slavec“ je po svoji možnosti častil svojega brata. Na grob je položil venec v obliki lire, za spomenik je podaril 100 kron, a za ranjence 50 kron. Vsi venci z napisi, ki so jih položila na krsto razna društva, mesto Ljubljana in korporacije, hranijo se v večen spomin v mestnem arhivu.
„Slavec“ pa je še posebej častil svojega nepozabnega brata. Nabavil si je sliko in ta slika Lundrova je v društveni sobi v „Narodnem Dotnu“. Dve sliki je poslal „Slavec“ na Češko, ker so jo želeli imeti češki pevci, ki so se z Rudolfom Lundrom seznanili in pobratili v Pragi in v Taboru. Nadalje je društvo sklenilo, da do konca leta 1908. v znak žalosti opusti vse veselice in da društvena zastava nosi žalni trak do 22. septembra 1909.
Slovenske rodoljubne žene in dekleta „Slavcu“ v spomin.
Kako priljubljen in spoštovan je „Slavec“ v našem narodu, o tem nam svedočijo njegovi nastopi širom slovenske domovine. Povsod se mu izkazujejo časti, s čimer se javno priznava njegovo res požrtvovalno rodoljubno in kulturno delo. Osobito vrle naše rodoljubkinje, žene in dekleta, ne opuščajo nikdar nobene prilike, da ne bi na kak poseben slovesen način počastile „Slavca“. Kamor on poletava, povsod ga sprejema množica našega naroda, a v tej množici ne pogrešaš nikdar vrlih in brhkih naših deklet, ki v svečani obleki pozdravljajo „Slavca“, obsipavajo ga s cvetjem in mu za spomin na ta slavnostni trenotek pripenjajo dragocene trakove na prapor.
Mnogo je teh dragih spominov. Naštevamo jih v tej knjižici, a na tem mestu omenjamo le tiste, ki imajo napise. Ti trakovi z napisi so:
1. „Idrijske domorodkinje. V spomin 1887.“ Trak bel, moder, rdeč. To je bilo ob Wolfovi slavnosti.
2. „Ob desetletnici ljubljanske narodnjakinje 8. julija 1894.“ Trak bel.
3. „Šmartinske rodoljubkinje „Slavcu“ 18. 7. 1897.“ Trak bel, moder z rdečo pentljo.
4. „Lira“ — „Slavcu“. Trak bel, moder z rdečo pentljo.
5. „Hrvatice iz Voloskog - Opatije družtvu „Slavec“ dne 29. VI. 1906.“ Trak rdeč, bel, moder.
6. „Vse za vero, dom, cesarja. Domorodkinje.“ Trak bel s kranjskim in mestnim grbom.
7. „Poklonila selska dekleta 1903.“ Trak bel, moder, rdeč.
8. „Šišenske rodoljubkinje v spomin 2. avgusta 1903.“ Trak bel.
2*
Predsedniki „Slavca“.
Da se je „Slavec“ lepo razvijal in napredoval, pripisujemo zdravemu temelju, kateri so mu postavili njegovi ustanovitelji. Krepka podpora je bil društvu prvi predsednik Anton Jeločnik skozi dve leti (1884- 1886) in prvi podpredsednik J. Petrič, kakor tudi neutrudni tajnik Janko Pajk in prvi pevovodja Ivan Justin. Mihi Jeločniku pa gre zasluga, da je izvršil prve priprave. Josip Vidmar je predsedoval društvu le kratko časa, namreč od 17. avgusta 1886 do konca tega leta. Mnogo zaslug si je pridobil po vrsti tretji predsednik Fran Sakser, ki je kot tak deloval od 16. januvarja 1887 do konca 1888. Fran Sakser, čigar rod je iz Švice doma, izselil se je pozneje v Novi Jork v Ameriki, osnoval je tam tiskarno, ustanovil leta 1893. list „Glas Naroda“, ki je zdaj dnevnik, postal je bankir, utemeljil veliko pisarnico, ki posreduje med našimi rojaki stare in nove domovine. Za njim je prišel g. Ignacij Valentinčič, naš someščan in bivši občinski svetovalec, ki je društvo spretno vodil od 1. 1889. do konca leta 1891. Leta 1892. je nastopil predsedništvo brat Ivan Dražil, in je po vrsti peti društveni predsednik. Usojena mu je torej bila najdaljša doba trudapolnega delovanja, kajti on služi društvu več let, nego vsi njegovi štirje predniki.
Ko je bil Ivan Dražil leta 1892. izvoljen predsednikom, ni bil novinec v društvu. Udeležil se je že prvega shoda pri „Lozarju“, v gostilnici, znani po imenu „Stadt München“, leta 1884., torej je društvenik že 25 let. Lota 1886. je stopil v odbor in je tako leta 1896. praznoval v krogu svojih bratov pevcev petletnico predsed-ništva in desetletnico odborništva. Ob tej priliki, bilo je dne 6. januvarja 1896., podarili so mu pevci prstan.
Da se brat Ivan Dražil ni utrudil in da toliko let žilavo vztraja pri društvu, to je dokaz njegove železne volje, s katero
— 21 —
hoče doseči postavljeni smoter. In to ni lahka naloga. Dovesti tako društvo do umetniškega uspeha in mu sploh udahniti življenja neusahlo moč, to ni delo kratke dobe, to je delo večletnega napora. Tega napora pa se ni bal brat Dražil. Z jekleno voljo je stopal dalje in dalje, in ker je bil takten, ljubezniv, delaven, nesebičen, požrtvovalen delavec, šla je za njim pevska četa kot za svojim očetom. Ako pomislimo, da je odbor imel na leto do 30, celo do 37 sej in da so se poleg tega vršile redne tedenske pevske vaje, moramo priznati, da je odbor res delal, in občudovati moramo odbornike in pevce, da niso, žrtvujoč se po cele noči, opešali. A da niso opešali, skrbel je brat Dražil, ki je z ljubeznivo besedo užigal bratom ljubezen do smotra, po katerem so hrepeneli, to je ljubezen do slovanske pesmi. V nobenem društvu ne izteka se vse gladko in mirno. V prostore, posvečene plemeniti pesmi, zaletaval se je tudi vihar, ki je prinašal prepir in sovraštvo med brate, toda previdni in blagi čuvar sloge je zopet z mirno besedo utišal vihar in razpršil temne oblake. Krize so v vsakem društvu, a da jih ne bi bilo v „Slavcu“, to bi bilo pravo čudo; ali vsako društvo nima moža, ki bi vedel miriti razburjene duhove. Danes nam je priznati, da vlada v „Slavcu“ disciplina, ki je vsega priznanja vredna. Le s tako disciplino dajejo se doseči uspehi. „Slavec“ jih je dosegel, a da jih je dosegel v veliki meri, to je zasluga brata Ivana Dražila.
Komur je znano delovanje takega društva, kakor je „Slavec“, katerega uspeh je odvisen le od dobre organizacije, ta ve tudi, da je tako organizatorno delo sila trudapolno in težavno. Ne oziram sc na koncerte in vesclice, ki so se vršile v Ljubljani, ampak v mislih imam mnoge izlete, ki jih društvo prireja vsako leto širom naše domovine, in potovanja v Volosko, Zagreb, Sisek, Prago in Tabor. To so prireditve, ki stanejo mnogo denarja. „Slavčevi“ pevci’ne spadajo v sloje, ki razpolagajo s sredstvi, ki so potrebna za potovanja, zato je tem večje hvale vredno, da si od ust odtrgavajo in da se žrtvujejo za narodno stvar. Društvena blagajnica jim sicer olajšuje skrbi, vendar pa vse breme nosijo pevci sami. To je požrtvovalnost, katero zato povdarjam, ker našemu občinstvu ni znana in ker je tudi merodajni možje ne uvažujejo. Priznati nam je, da ti narodni delavci razmeroma več žrtvujejo za narodno stvar, nego drugi, ki lahko bolj pogrešajo kako malenkostno vsotico.
— 22 —
Naravno je, da mož, ki se nesebično in vestno trudi za napredek društva, uživa vsestranske simpatije svojih bratov pevcev in slovenskega občinstva. Brat Ivan Dražil jih je obilno deležen. To se je pokazalo posebno dne 5. januvarja 1907, ko je praznoval petnajstletnico predsedništva. Pevci so mu priredili bakljado in serenado, poklonili so mu srebrn lovorjev venec z liro, a zvečer je bil časten večer v „Narodnem Domu“. „Slovenski Narod“ (štev. 5, 1907) poroča o tem takole:
„G. Ivan Dražil je praznoval v soboto petnajstletnico, odkar je predsednik pevskega društva „Slavec“. „Slavec“ ga je v ta namen vredno in dostojno počastil, kot se spodobi čast možu, ki je toliko let vedno vztrajno deloval z vsem svojim žitjem in bitjem za društvo, kateremu je bil duša in katero je bilo zanj drugi jaz. Bratje pevci so poslavili svojega ljubljenega predsednika v soboto zvečer. Ob devetih je bila pred njegovim stanovanjem serenada, nato pa v „Narodnem Domu“ časten večer, ki je bil imenitno obiskan. Ko je došel slavljenec v okusno okrašeno dvorano, zaorili so živahni živioklici od vseh strani. Društveni podpredsednik g. Kopitar je kot slavnostni govornik v imenu „Slavca“ pozdravil vse odposlance raznih pevskih društev, zlasti pa zastopnike hrvatskega pevskega društva „Sl o bo de“ iz Zagreba. (Gromoviti živioklici.) Gospod Dražil, dejal je govornik, praznuje jutri petnajstletnico, odkar je predsednik „Slavca“. Ni to kratka doba v življenju človeka, ki je vse svoje moči posvetil društvu in si zanje pridobil nevenljivih zaslug. Da smo mu danes priredili ta častni večer, nareka nam to izredna ljubezen do njega. Govornik je nato v kratkih besedah očrtal zgodovino „Slavca“.
9.	julija je bil ustanovni zbor „Slavca“, kateremu je koj prvi dan pristopilo 80 članov. Med njimi je bil gospod Dražil. 1887. je postal podpredsednik, kar je ostal do leta 1892. dasi je faktično tačas že opravljal predsedniška dela. 1892. je prišlo do razpora v društvu med starimi in mladimi. Ko je bil gospod Dražil izvoljen
6.	januvarja 1892 za predsednika, odcepili so se stari in ustanovili svoje pevsko društvo („Ljubljana“). Gospod Dražil je uvedel v društvo novo življenje in kar je danes „Slavec“, je vse Dražilova zasluga. On je povzročil, da gre danes glas o ugledu „Slavca“ ne le po slovenskih deželah, ampak tudi med brati Hrvati je znano društvo. Znan je pa povsod tudi njegov predsednik vsled svojega ljudomilega vedenja napram vsakomur. V Ljubljani ga ni predsednika, ki bi s tako vnemo deloval za kako društvo,
— 23 —
kakor gospod Dražil za „Slavca“. Zato pa člani pevci vedo ceniti njegove zasluge. Svoje hvaležnosti ne morejo pevci napram Dražilu nikdar popolnoma izkazati. V imenu pevcev je potem govornik slavljencu izročil krasen srebrn lavorjev venec z liro, v imenu pevcev in podpornikov pa najiskreneje čestital k njegovi 15letnici! „Naj ne pozabi „Slavca“ in tudi „Slavec“ njega ne bo!“ Gromoviti živioklici so zadoneli po dvorani, godba je zaigrala tuš, slavljencu je pa vse vprek čestitalo. V imenu Zveze slovenskih pevskih društev in kot načelnik „Glasbene Matice“ je čestital jubilarju g. profesor Štritof. V imenu pevskega zbora trgovskega društva „Merkur“ mu je čestital g. Drčar, v imenu „Ljubljanskega Zvona“ mu je čestital g. Zirkelbach, v imenu starih Slavcev in ustanovnikov g. Jernej Bahovec, v imenu hrvatskega pevskega društva „Slobode“ I. predsednik njegov g. Kornitzer, ki mu je izročil v dar srebrn lavorjev venec, v imenu „Ljubljane“ g. Rado Šturm, v imenu pevskega društva „Lipe“ g. Pavel Balog. Nato se je slavljenec v iskrenih besedah zahvalil za vse čestitke in slavnost ter izjavil, da ni pričakoval in ni zaslužil vsega tega. Z veseljem je nosil predsedniško butaro, a obljubil, da jo hoče še nadalje, dokler mu bodo dopuščale moči. Kar so mu priredili, da je vse preveč. Želi, da bi vse pevce kot njega vodila ljubezen do petja. Zahvalil se je vsem odposlancem pevskih društev, zlasti pa zastopnikom „Slobode“ in prosil gospoda Kornitzerja, naj izroči njegovo zahvalo vsem Slobodašem. Nato mu je čestital g. Oblak v imenu pevskega zbora „Slavca“, g. Mikulinič je prinesel pozdrave od bele Adrije, g. Mihajlo Jeločnik je pa čestital kot ustanovitelj „Slavca“. Vršili so se nato še razni govori in pele so se lepe slovenske pesmi, godba je pa svirala same slovanske komade. Ves večer je vladala jako animirana zabava med vsemi udeleženci, kar je dokaz, kako priljubljen je povsod gosp. Dražil in kako srčne simpatije uživa pri vsakomer. Na slavnost je prišlo 21 brzojavnih čestitek in 15 pismenih pozdravov.“
Brat Ivan Dražil je danes v najlepši moški dobi. Porodil se je dne 17. aprila 1865 v Ljubljani, dovršil je torej 44. leto; bil je torej devetnajstleten mladenič, ko se je udeležil prvega shoda pri „Lozarju“ leta 1884., večjo polovico svojega življenja pa deluje v društvu. Bil je knjigovezni delovodja pri Giontiniju, a dne 23. septembra 1899 je bil imenovan vodjo mestne posredovalnice za delo in službe.
N		(II		IsJ
	-rrr—	"			
			m	
Delovanje odbora.
Delovanje odbora ne prodira v javnost. O čemer razpravljajo in ukrepajo odborniki v mnogobrojnih, po več ur in celo črez polnoči trajajočih sejah, tega ne izveda unanji svet, to ostane pisano v društvenih zapisnikih. Le koncerti, slavnosti in razne veselice pričajo, ali je odbor delaven ali ne. Odborove seje se navadno vrše ob večerih v tednu, a tudi ob praznikih in nedeljah,' ako je potreba. Sodeč po mnogobrojnih odborovih sejah, moramo reči, da je bil odbor „Slavca“ vedno delaven. V petindvajsetih letih svojega obstoja je imel odbor „Slavca“ 51‘2 sej.
Po posameznih letih je bilo: leta 1884. odborovih sej 13, leta 1897. odborovih sej 25,
n	1885.	n	n	14,	„ 1898.	„	n	26,
	1886.	v	n	11,	„ 1899.		w	15,
jj	1887.	n	n	22,	„ 1900.	n	»	19,
	1888.	»	n	12,	„ 1901.	n	n	32,
jj	1889.	rt	n	12,	„ 1902.	yy	»i	23,
?>	1890.	n	M	15,	„ 1903.	n		37,
M	1891.	jj	»	11,	„ 1904.	»)	w	21,
JJ	1892.	n	>i	23,	„ 1905.	n	>»	17,
n	1893.	n	»	16,	„ 1906.	n	ji	35,
„	1894.	n	n	22,	„ 1907.	n	ji	25,
M	1895.	jj	n	H,	„ 1908.	n	Y>	31.
»	1896.	n	n	24,				
Prireditve in nastopi.
I. „Slavčeve“ slavnosti, koncerti, narodne veselice in izleti.
V	tem poglavju naštevamo in v kratkih črticah opisujemo društvene slavnosti, koncerte, narodne veselice in izlete, ki nam podajejo verno sliko petindvajsetletnega delovanja na narodnem polju in ki imajo za občno javnost kulturno važnost.
Leta 1884.
Dne 27. julija prvi skupni izlet na Rožnik, kjer je pel „Slavec“ pri sv. maši. Po službi božji se je vrnil „Slavec“ črez hrib v Šiško in potem v Ljubljano.
Dne 7. septembra ustanovna veselica v prostorih restavracije ljubljanske čitalnice na korist svojemu fondu. Na tej slavnosti, kakor tudi na vseh narodnih veselicah je sodelovala vojaška godba in navadno je bilo s temi veselicami tudi spojeno kegljanje na dobitke, kar radilega poudarjamo, da ne bomo tega pri naslednjih veselicah posebe omenjali.
To leto je priredilo društvo dva pevska večera, prvega dne 28. septembra in drugega dne 7. decembra. Prvi „Silvestrov večer“ je bil dne 31. decembra pri „Tavčarju“. Tudi teh in jednakih „večerov“, ker se ponavljajo redno vsako leto in so stalni društveni „večeri“, ne navajamo vselej posebe v tem sestavku.
Leta 1885.
Dne 17. februvarja je bil šaljiv pevski večer v čitalnični restavraciji mnogobrojno obiskan. Nastopilo je črez 40 pevcev.
— 26
Dne 21. marca javni pevski večer v restavraciji „Hotel Evropa“ v slovo neutrudnemu pevovodji in soustanovitelju društva „Slavec“, Ivanu Justinu, ki je odhajal v Celovec.
Dne 14. junija izlet v Kozarje.
Dne 2. avgusta izlet na Bled. Udeležilo se ga je nad 40 članov. Pri maši na otoku, katero je daroval prečastiti g. kanonik Štiglic iz Zagreba, pel je oddelek pevcev. Vreme je bilo ugodno, a zabava na Bledu izvrstna.
Dne 15. avgusta velika društvena beseda na vrtu ljubljanske čitalnice s sodelovanjem gosp. Ivana Medena in popolne vojaške godbe. — Gospod Ivan Meden je sodeloval malone na vseh društvenih slavnostih in koncertih, tako da si je s tem pridobil izredne zasluge za prospeh društva. „Slavec“ je to hvaležno uvaževal ter imenoval g. Ivana Medena svojim častnim članom in mu o raznih prilikah priredil navdušene ovacije.
Dne 27. septembra izlet v Dol k slovesnemu otvorjenju tamošnjega „Bralnega društva“.
Dne 4. oktobra velika slavnostna akademija v deželnem gledališču v proslavo godu Nj. Veličanstva presvetlega cesarja s prijaznim sodelovanjem „Dramatičnega društva“, „Sokola“ ljubljanskega, kakor tudi gospice Vernikove in gospodov Ivana Medena in Peregrina Kaj zela.
Dne 15. novembra „Martinov večer“ v restavraciji ljubljanske čitalnice s prijaznim sodelovanjem g. Ivana Medena. Ob tej priliki se je nabralo 52 kron za društveno zastavo.
„Silvestrov večer“ v restavraciji „Hotel Europa“. Bil je tako dobro obiskan, da je nedostajalo prostora. Sodeloval je g. Ivan Meden in s svojim krasnim petjem očaral občinstvo. Deklamovala je gospica Vrtnikova. Dvakratna tombola je imela obilo lepih dobitkov.
Leta 1886.
Dne 30. maja „Medenov večer“ v restavraciji ljubljanske čitalnice, posvečen izvrstnemu pevcu gospodu Ivanu Medenu kot častnemu članu. Ta večer je bil izredno dobro obiskan in je bil tudi jedna najlepših dosedanjih društvenih zabav. Gosp. Medenu se je izročila krasno izdelana diploma. Nabralo se je ta večer 60 kron za društveno zastavo; vrhutega je poklonil neimeno-vanec 30 kron v isti namen.
— 27
Dne 11. julija je imelo društvo v proslavo slovanskih blagovestnikov sv. bratov Cirila in Metoda v cerkvi sv. Petra mašo, pri kateri je pel društveni zbor.
Dne 5. septembra veliki koncert v ljubljanski čitalnici s sodelovanjem gg. Iv. Medena in Avg. Puciharja ter vojaške godbe. Loterijo je vlada prepovedala.
Dne 8. decembra velika beseda v deželnem gledališču na čast Prešernu s sodelovanjem „Dramatičnega društva“, gg. Ivana Medena, Janušovskega in mešanega zbora „šišenske čitalnice“. Gledališče je bilo prenapolnjeno.
Leta 1887.
Dne 8. maja izlet na Šmarno Goro, kjer je bila sv. maša, po maši obed in potem povratek črez Šmartno in Ježico, kjer je bila prosta zabava, v Ljubljano.
Dne 10. julija je „Slavec“ praznoval slavnost razvitja svoje društvene zastave častno in sijajno. Zastavo je po načrtu gospoda Zeplichala izdelala gospodična Föderlova (liro na vrhu zastave gospod Tratnik) in je tako krasna, da ji skoro ni jednake na Slovenskem.
Bil je to najslavnejši dan, kateri si sme društvo s ponosom zapisati v svojo že bogato kroniko. Ob pol 11. uri se je začel sprevod pomikati, na čelu z domžalsko godbo, za njo prostovoljno gasilno društvo z Viča, potem dolga vrsta „Sokolov“ z zastavo za njimi deputacija narodne čitalnice ljubljanske, dalje z zastavami: čitalnica iz Šiške, Kranja in Kamnika, „Lira“ iz Kamnika in Bralno društvo iz Železnikov, po Kongresnem Trgu, Gosposkih ulicah, Bregu in Šentjakobskem Trgu, kateri je bil ves v zastavah, v cerkev sv. Jakoba, kjer je daroval sv. mašo veleč, gospod prošt Jarc, „Slavec“ pa je pel Nedvedovo „Slava Stvarniku“. Po maši so se zbrala vsa društva na sv. Jakoba Trgu, kjer se je po krasnem slavnostnem govoru gospoda dr. Josipa Vošnjaka vršilo slovesno zabijanje žebljev. Prvi žebelj je zabila v imenu kumice velečastite soproge gospoda deželnega predsednika Andreja barona Wink-lerja nje namestnica gospa Marija Murnikova, v imenu slovenskih poslancev cesarski svetnik gospod Ivan Murnik, v imenu mesta ljubljanskega župan gospod Peter Grasselli, v imenu trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko nje predsednik gospod Josip Kušar, v imenu „Pisateljskega podpornega društva“ gospod
— 28
dr. Josip Vošnjak, v imenu ljubljanskega „Sokola“ gospod Ignacij Valentinčič, v imenu ljubljanske čitalnice gospod dr. Karel vitez Bleiweis Trsteniški in v imenu „Slavca“ gg. Anton Jeločnik in Franjo Sakser.
Po zabijanju žebljev je zapel „Slavec“ slavnostno kantato, kateri je besede zložil društveni častni član gospod Simon Gregorčič in jo uglasbil gospod Anton Foerster. Potem so odkorakala društva po Starem Trgu, Glavnem in Valvazorjevem Trgu črez Mesarski most in črez sv. Petra predmestje in po Slonovih ulicah v ljubljansko čitalnico. Med vsem potom so obsipavale narodne dame udeležence sprevoda s šopki.
Ker pesem Simona Gregorčiča izraža društven program, zato jo „Slavec“ rad popeva in jo tudi bode pel, dokler bode obstal. Zategadelj jo torej priobčujemo, da ž njo seznanimo naše občinstvo. Pesem slove:
Ob 1. uri je bil banket v čitalnični restavraciji, katerega se je udeležilo 120 oseb. Bilo je mnogo primernih napitnic in govorov. Došlo je tudi več brzojavnih pozdravov.
Popoludne se je vršila na Koslerjevem vrtu velika veselica s koncertom. Vrt je bil prenapolnjen; bili so tu zastopani vsi krogi ljubljanskega občinstva. Koncert je obsegal dvajset toček, katere so se izvajale na občno pohvalo. Sodeloval je gospod Ivan Meden in vojaška godba. Po koncertu je bila prosta zabava v čitalnici.
Tako se je zaključil dan razvitja društvene zastave.
Dne 7. avgusta veliki koncert na Koslerjevem vrtu, ki ga je priredil „Slavec“ na korist po toči poškodovanim Dolenjcem.
Ko so nas obiskali dragi bratje Čehi in je ta obisk pozdravil ves slovenski narod z velikim navdušenjem, bili so tisti dnevi bivanja Cehov v naši Ljubljani pravi narodni praznik. Z bratsko
Naša zastava.
Zastava naša sveta zdaj nad nami radostno vihraj, vodnica verna bodi
Za doin gorko ima srce, za delo krepke pa roke, za petje jasna grla ta četa naša vrla.
A delo, čut in spev glasan naj domu služi v trdno bran in rast in čast in slavo pod to zastavo!
nam vedno in povsodi! Ti vodi nas navdušujoč, mi s tabo pojdemo pojoč na vojsko nekrvavo
za doma slavo.
29
ljubeznijo je pohitel „Slavec“ Čeliom naproti. Dne 10. avgusta jim je priredil na čast koncert z vojaško godbo na Koslerjevem vrtu, kamor je ta dan prilirula vsa Ljubljana. Na tem koncertu je nastopil tudi praški četverospev „Kytara“.
Leta 1888.
Dne 18. marca koncert v redutni dvorani v proslavo zlato-mašnika vladike J. J. Strossmayerja. Navzlic oviram —odpovedala se je vojaška godba, vlada pa je prepovedala slavnostni govor Antona Trstenjaka — se je izvršil koncert sijajno.
Društvo je prejelo od prevzvišenega vladike pismo, katero tu v celoti podajemo:
Velecienjeni gospodine predsjedniče!
Ovih dana primio sam krasna diplomu, s kojom me slavno „Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec“ izvolilo imenovati svojim častnim članom. Ja se na toj bratskoj ljubavi, kako Vam, gospodine predsjedniče, tako i cielomu častnomu družtvu „Slavcu“ ponaj-toplije zahvaljujem.
Bog dragi, koji je pravedan i milosrdan, pogledao u obilnijoj	mjeri danas na rodjenu braču Slovence i
Hrvate, pa	dao im uživati onu srieču, koju su svojom
krvi in svojom čestitosti zaslužili!
Blagosljivljajuč i pozdravljajuč sve članove slav-noga druživa, jesam sa bratinskom ljubavlju
Vaš
Strossmayer s. r., biskup.
U Djakovu, 25. svibnja 1888.
Na dan 8. julija napovedana velika narodna veselica v proslavo štiridesetletnega	vladarstva Njega Veličanstva presvetlega
cesarja Frana Josipa 1.	se je preložila in vršila na dan 8. avgusta
na Koslerjevem vrtu.
Dne 19. avgusta izlet v Kamnik. Popoludne narodna veselica s sodelovanjem pevskega društva „Lire“.
Dne 26. avgusta izlet na Vrhniko, kjer je društvo sodelovalo pri slavnosti v proslavo štiridesetletnega vladarstva Njega Veličanstva.
— 30 —
Pevski večer na čast došlim gostom k petindvajsetletnici ljubljanskega „Sokola“ dne 8. septembra v prostorih ljubljanske čitalnice.
Veliki koncert v redutni dvorani s sodelovanjem vojaške godbe dne 8. decembra.
Leta 1889.
Dne 25. maja izlet na Šmarno Goro.
Dne 23. junija velik kres na Gradu s petjem in umetalnim ognjem.
Petletnico svojega obstoja praznoval je „Slavec“ dne 15. septembra. V predvečer priredilo je društvo serenado gospej Mariji Murnikovi. Velika narodna veselica s sodelovanjem mešanega zbora šišenske čitilnice, g.-Medena in vojaške godbe na Kosler-jevem vrtu. O tej priliki poklonile so ljubljanske narodne dame krasno izdelan trak v vrednosti 500 K. Prolog o petletnici zložil je naš dični pesnik g. Anton Fantek, a govorila ga je gospica Valentinčičeva.
Meseca oktobra prejelo je društvo od skladatelja gospoda Fr. S. Vilharja krasen zbor „Nočna pjesma“, posvečen društvu in njega članu g. Iv. Medenu.
Leta 1890.
Dne 8. marca je priredil „Slavec“ serenado deželnemu predsedniku baronu Winklerju povodom njegove desetletnice. Mej petjem poklonila se je gospodu baronu posebna deputacija.
Velika vrtna veselica dne 8. junija na Koslerjevem vrtu s sodelovanjem gospoda Medena in vojaške godbe.
Dne 22. aprila je umrl društven marljivi tajnik Janko Pajk.
—	Dne 14. septembra se je priredil pevski večer pokojniku na čast v čitalnični restavraciji v podporo njegove obitelji.
Leta 1891.
Dne 14. junija velika vrtna veselica na Koslerjevem vrtu v korist Prešernovemu spomeniku.
Dne 19. julija izlet v Radovljico. „Slavec“ je šel dramit gorenjsko stran, zato je poletaval v razne kraje. V Radovljici so bile mlačne razmere, radi tega tudi udeležba občinstva ni bila prevelika. Vendar „Slavec“ je storil svojo narodno dolžnost. Na
— 31
velikem vrtu je bila veselica, na katero 'je prihitelo zavedno prebivalstvo radovljiškega okraja, potem iz Kranja in Kamne Gorice.
Leta 1892.
Na občnem zboru dne 6. januvarja je prišlo do neljubega nesporazumljenja. Vsled tega je izstopilo nekaj članov iz društva ter si skoro potem osnovalo novo pevsko društvo „Ljubljano“.
Pevski zbor „Slavčev“ se ni radi tega skrčil; društveno zanimanje se je ojačilo, tako da ima „Slavec“ močnejši zbor, nego kdaj poprej.
Dne 22. maja velika vrtna veselica	v korist	„Narodnemu
Domu“ na Koslerjevem	vrtu.	Sodelovali	so gg.:	Ivan Meden,
Avg. Pucihar in Avg. Štamcar ter vojaška godba. Na Koslerjevem vrtu sestalo se je ta popoludan dokaj odličnih rodoljubov, tako da je veselica vsestranski	lepo	uspela. Za „Narodni	Dom“ dobilo
se je nad 200 kron.
Dne 17. julija izlet na Bled.
Dne 22. oktobra sijajna bakljada in serenada odhajajočemu deželnemu predsedniku gospodu baronu Andreju Winklerju.
Leta 1893.
Dne 7. maja udeležil se je „Slavec“ z zastavo pogreba pesnika in pisatelja J. Cimpermana ter mu pred hišo in na pokopališču zapel žalostinke.
Dne 4. junija vrtna veselica z vojaško godbo in kegljanjem za dobitke na Koslerjevem vrtu.
Dne 18. junija popoludanski izlet v Laverco.
Dne 2. julija vrtna	veselica na Koslerjevem	vrtu	z	vojaško
godbo in kegljanjem za	dobitke.
Dne 17. avgusta je	spremil „Slavec“ z	zastavo	slovenskega
pesnika Frana Gestrina	k večnemu počitku.
Leta 1894.
Dne 8. julija „Slavčeva“ desetletnica.
Določila se je društvena uniforma, namreč čepica z liro in društvena trobojnica z napisom „Slavec“.
Pevski zbor je štel 80 pevcev.
Gospa Franja dr. Tavčarjeva je zbrala okrog sebe narodne dame.
— 32 —
Svirala vojaška in domžalska godba.
Dne 7. julija dospo deputacije iz Nabrežine in iz Karlovca.
V	predvečer je bil slavnostni koncert v gledališču. Gospica Stavčeva je deklamovala Jesenkov prolog, ki ga priobčujem v celoti.
Prolog
o desetletnici „Stavčevi“.
Zložil Drag. Jesenko.
Perot je razprostrla pevska Vila, in z neba dalnjih splavala višav . . . na zemljo bedno, ki je dom bridkosti, ponosna krila jo ponesla so, in kjer solzä je zrla vir pekočih in srca v nadi gledala razvneta, in zrla srečo zlato src ljubečih in mož za dom navdušenih, kipečih, postavila svoj blaženi je hram.
Zavladal pokoj je krog hrama, odplaval žalosti oblak je temni, vzcvetela nova je pomlad, stoter dozorel domu sad . . .
1 k nam priplula boginja je petja . . .
— Desetkrat od tega vzbrstel je cvet — za petja čar združila mož razgretih v mogočno kolo, ki za dom stoji, ki se za njega rast in svojo čast vtrudilnega napora ne boji.
Oj, bratje, borba pač nelahka povspeti se do čilosti takove se svojimi preskromnimi močmi; le do stvari navdušenost je sveta in sloge nepretržna vez, ki take nam rodi plodove, slovenska pesem dnes svoj god slavi, ob godu tem proslavljeni smo tudi mi, saj kot s telesom spojena je duša in ni pomladi brezi cvetja, ne more „Slavec“ žiti brezi petja, glasove zliva v pesem žalne, čutila vliva vanjo radostna. —
Le dvakrat pet. . . spominov jasnih pa neveselih tudi obuja nam današnji dan.
A vstrajnost moška in ljubav do doma sveta ne pozna ovir.
V slovenski že glasi sc svet naš spev let dvakrat pet,
— 33
k zavesti narodni nas vzdramljajoč, v prosvete borbo nas poživljajoč. —
Let dvakrat pet . . . kot smo doslej pri častnem vstrajali poklici, služili bomo i poslej domovja vzvišeni in sveti stvari, da kdaj zanamci naši poreko, ko zora lepša sevala bo domu in lepše bo zvenel še „Slavčev“ spev:
„Iz truda prednikov je naših sinil prekrasen dan, da let slavimo desetkrat pet, kar prvič je začul slovenski rod naš .Slavca'.“
Vas pa, po duhu in po rodu bratje, ki ste prišli nas počastit, pozdravit od vseh strani slovenske domovine, ki ste dospeli k nam iz zemlje mile, ki ž njo nas spaja bratska vez, srčno pozdravljamo kličoč iz duše dna navdušeno vam: Slava!
Meden in Pucihar sta izborno pela soli v pesmi „Kdo je mar?“ Josip Molli, znani slavni naš baritonist, pel je več pesmi, a spremljal ga je na klavirju g. Karel Hoffmeister, takrat učitelj na „Glasbeni Matici“.
Dne 8. julija obhod po mestu. Zbirališče na Kongresnem Trgu, odtod v šentjakobsko cerkev. Po maši sprevod vseh društev po mestu. Pred mestno hišo je pozdravila „Slavca“ gospa Franja dr. Tavčarjeva ter podarila in pripela v imenu narodnih dam „Slavcu“ dragocen trak. Predsednik Dražil se je zahvalil, zbor pa je zapel: „Naša zastava“. Sprevod se je pomikal po vsem mestu, „Slavca“ so povsod navdušeno pozdravljali.
Dopoldne je bila slavnostna seja, na kateri se je sklenilo osnovati „Zvezo slovenskih pevskih društev“.
Opoldne je bil banket. Brzojavnih pozdravov je došlo nad 40.
Popoldanska narodna veselica na Koslerjevem vrtu se ni vršila, ker je dež curkoma lil. Zato se je ta veselica vršila v redutni dvorani, kjer pa radi tesnega prostora ni bilo uspeha.
Drugi dan so obiskali Hrvati Bled, kamor jih je spremilo nekaj „Slavcev“. Poleg Hrvatov se je udeležilo desetletnice pevsko društvo „Nabrežina“ polnoštevilno.
Kmalu potem je „Slavec“ v znak hvaležnosti napravil podoknico svoji pokroviteljici gospej Franji dr. Tavčarjevi.
3
34 —
Naslednja društva so se udeležila desetletnice:
a) korporativno: Telovadno društvo „Sokol“ v Ljubljani; Pevsko društvo „Sloboda“ v Zagrebu (25 pevcev); Pevsko društvo „Nabrežina“; korporativno odbor „Glasbene Matice“ v Ljubljani; Pevsko društvo „Sloga“ v Sisku; Pevsko društvo „Zvon“ v Šmartnem pri Litiji; Pevsko društvo „Ljubljana“.
b) po deputaciji: Pevsko društvo „Lira“ v Kamniku; Narodni zemaljski glasbeni zavod v Zagrebu; Dolenjsko pevsko društvo v Novem Mestu; Čitalnica v Spodnji Šiški; Slovensko bralno društvo v Kranju; Slovensko pevsko društvo v Ptuju; Bralno društvo v Železnikih; Litijsko pevsko društvo; Pevsko društvo „Jeka“ v Samoboru; Bralno društvo na Bledu.
V	nedeljo po desetletnici se je vršila vrtna veselica pri Koslerju.
Tega leta se je udeležil „Slavec“ slovesne otvoritve novega mostu črez Savo pri Radečah. V pesmi „Molitev“ je nastopil zbor tako sijajno, da je ljudstvo javno ploskalo.
Jeseni je bila vrtna veselica pri Koslerju. Peli so se novi zbori Volaričevi.
Ob smrti svoje pokroviteljice Marije Murnikove je pel „Slavec“ pred hišo in na pokopališču.
„Silvestrov večer“ na starem strelišču.
Leta 1895.
Dne 26. februvarja plesna veselica v Perlesovi pivarni.
Dne 24. marca pevski večer v prostorih Lloydove restavracije.
Odbor je sklenil prirediti štiri poletne veselice na Kosler-jevem vrtu, a vse to je uničil kruti velikonočni potres, ki je vse „Slavčeve“ nade pokopal. Ker se je radi potresne katastrofe morala opustiti stara pevska soba, ustavilo se je društveno delovanje za nedoločen čas. Meseca julija so se začele zopet pevske vaje začasno v mestni šoli na Cojzovem grabnu.
„Slavec“ je priredil tekom leta dva izleta v ljubljansko okolico, in sicer na Laverco in v Vel če.
Dne 30. novembra skupno z „Ljubljano“ pri serenadi na čast bivšemu starosti „Ljubij. Sokola“, g. Ivanu Hribarju.
Dne 14. decembra veselica v prid rodbini umrlega skladatelja Hrabroslava Volariča.
- 35
„Silvestrov večer“ se je moral opustiti radi nedostajanja prostorov.
Leta 1896.
„Slavčeva“ maškarada v takrat še nedodelanem „Narodnem Domu".
Društvo se ni moglo razvijati (potres). Imelo je malo, nizko, za petje neprikladno sobo.
V začetku meseca maja izlet v Velike Lašče.
Dne 14. junija vrtna veselica. Sodelovale so narodne dame v narodnih nošah pod vodstvom gospe Franje dr. Tavčarjeve.
Dne 11. julija časten večer na čast narodnim damam na vrtu Lloydove restavracije, a v korist Družbi Sv. Cirila in Metoda. Učitelj Gangl je zložil prolog, govoril ga je Ineman.
Dne 27. julija izlet v Podutik. Razen članov mnogo drugega občinstva.
Ob nedeljah in praznikih meseca decembra je bil pouk v četvorki, poučeval je odbornik Zirkelbach.
„Silvestrov večer“ izborno uspel. Vojaška godba. Sodelovali Ineman, Urbančič, Malič in Perdan. Obisk obilen. Videlo se je mnogo občinstva iz najboljših krogov.
Častnega člana in skladatelja A. Nedveda spremili k večnemu počitku.
Leta 1897.
Društvo krepko napreduje v vsakem oziru. Slavnosti in veselice sijajne, udeležba ogromna. Društvo šteje nad 200 podpornikov.
Dne 21. februvarja maškarada pod imenom „Veliki ljubljanski semenj“. Udeležba tudi iz okolice. Dekoracije preskrbela in napravila Kramaršič in Baraga. Plesalo se je „kolo“.
V zimskem času dva pevska večera v društvenih prostorih.
Na binkoštno nedeljo vrtna veselica na Koslerjevem vrtu.
Uspela izborno. Udeležba ogromna. Občinstvo je'petje z burnim ploskanjem odobravalo.
Dne 18. julija izlet v Litijo in Šmartno. Udeležilo se ga je 60 članov. Ob pokanju topičev in sviranju novomeške godbe prišli v Litijo. Na kolodvoru so nas pozdravili gasilci in poseben odbor. Zahvalil se je predsednik Dražil. Onstran mostu slavolok z napisom: „Slavcu presrčni živio!“ Tu so nas pričakale deklice in gospice v narodni noši, dečki so nosili v
3*
— 36
rokah trobojnice. Gospica Jenkova je izročila predsedniku Dražilu krasen šopek. Trg v zastavah.
Ob devetih odhod v Šmartno. Šmartno v zastavah. Trije slavoloki. Pozdravil župan Šušteršič, gospica Jakličeva v imenu deklet, Knaflič v imenu pevskega društva „Zvon“, Porenta v imenu gasilnega društva, šmartinske gospice so podarile v spomin dragocen trak z napisom:	„Šmartinske rodoljubkinje
,Slavcu1 18. julija 1897.“ Trak sta izdelali gospici Jakličeva in Robavsova.
V	Litiji skupen obed.
Popoldne veselica pri Fortuni v korist Družbi Sv. Cirila in Metoda. Sodeloval „Zvon“ (Šmartno), tamburaški zbor in novomeška godba.
Po veselici serenada gospej Svetčevi.
Dne 24. marca serenada odhajajočemu pevovodji gosp. Sr. Stegnarju.
Meseca septembra slavnostni prenos Kopitarjevih kosti z
Dunaja na pokopališče k sv. Krištofu. Društvo položilo venec.
Dne 14. novembra „Martinov večer“.
Leta 1898.
Na občnem zboru dne 9. januvarja bivši prvi predsednik „Slavca“ Anton Jeločnik izvoljen častnim članom.
„Novoletnica“, prvič prirejena, ker se ni mogel vršiti „Silvestrov večer“.
Dne 12. februvarja maškarada v „Narodnem Domu“ pod imenom: „Velika slavnost na Bledu“. Sokolova dvorana premenjena v blejski okraj. Uspela izborno v vsakem oziru in se je nehala drugi dan pri Topolavcu na Martinovi cesti.
Pevski zbor vrlo napreduje pod kapelnikom Hilarijem Be-niškom. Naučil se lepo število zborov (tudi „More“ od Zajca).
Vojaška godba pri Koslerju ni hotela igrati, zato je bila veselica na vrtu „Narodnega Doma“. Mnogo truda, naposled izguba.
Takoj potem koncert na vrtu „Narodnega Doma“ v korist Prešernovemu spomeniku. Sodelovala je vojaška godba. Pelo se je izborno; nastopil je brat Benčan z mladim Zabukovškom iz Celja, bil je umetalen ogenj, vse lepo, a izguba!
— 37 —
Dne 14. avgusta izlet v Sisek, k petnajstletnici „Obrtno-radničkoga društva „Sloge“. Udeležilo se ga je mnogo hrvaških društev, s Slovenskega jedini „Slavec“.
Ob povratku v Zagrebu koncert.
Dne 13. novembra je bil „Martinov večer“.
Leta 1899.
Dne 5. februvarja običajna maškarada pod imenom „Tivoli“. Ples do ranega jutra. Gmoten uspeh zelo povoljen.
Dne 19. marca društven večer pri „Zlati ribi“.
Dne 4. junija društvena petnajstletnica na Koslerjevem vrtu. Društvo se je dalo slikati.
Umrli član Ivan Potočnik zapustil društvu 200 K.
Dne 17. decembra družinski večer v svojih prostorih. „Martinov večer“ je odpadel, ker ga je dne 11. novembra priredila „Ljubljana“.
Društvo si je omislilo več novih zborov. Parma mu je posvetil himno: „Slavčeva pesem“, Bartl pa: „Kolesarsko“.
Društvo je imelo 9 častnih, 20 ustanovnih, 253 podpornih in 53 izvršujočih članov.
Osnoval se je kolesarski klub „Slavec“.
Leta 1900.
Dne 6. januvarja šaljivi koncert v „Sokolovi“ dvorani. Sodelovali Pestkovsky, lneman in Housa.
Dne 18. februvarja maškarada pod imenom „Benetke v Ljubljani“. Sokolova dvorana je bila izpremenjena v Markov trg v Benetkah. Dekoracije krasne.
Dne 3. junija velika vrtna slavnost na Koslerjevem vrtu. Pela se je prvič skladba „Hanibal“.
Junija izlet na Dobravo z vozovi.
Društvo je brzojavnim potom čestitalo svojemu častnemu članu biskupu J. J. Strossmayerju ob njegovi sedemdesetletnici, potem pevskemu društvu „Vili“ v Varaždinu ob petindvajsetletnici.
Dne 11. novembra „Martinov večer“ v areni „Narodnega Doma“.
Leta 1901.
Maškarada z imenom „Veliki pustni korzo“ je uspela izborno. Član Kramaršič je naslikal frančiškanski most s Špitalsko ulico, kjer se je vršil korzo. Prvič tu prišli v modo „konfeti“.
— 38 —
Slavnost [v „Narodnem Domu“ v korist pogorelcem v Kropi, Gorenji Vasi, Bizoviku in Dobrunjah. Meščanska in vojaška godba. Obisk ogromen.
Član Anton Malič in operni pevec Josip Nolli umrla. Društvo ju je korporativno spremilo z zastavo k večnemu počitku.
Leta 1902.
Dne 6. julija vrtna veselica na Koslerjevem vrtu pod imenom: „Veliki semenj v Sp. Šiški“. Izvrstno uspela.
Dne 9. novembra slavnost v „Narodnem Domu“ pod imenom : „Orfej v Narodnem Domu“. Slavnost se je vršila v vseh notranjih prostorih. Vojaška in društvena godba. Občinstvo se ni odzvalo, celo naši veljaki niso storili svoje svete dolžnosti
—	ni jih bilo. Primanjkljaj bil znaten.
Dne 11. maja izlet po Golovcu črez Orle v Škofljico. Sestanek pri Ogorelcu.
Leta 1903.
Pristopilo mnogo novih pevcev. Delovanje živahno. Društvo šteje 212 podpornih članov. Zbor 56 pevcev.
Običajna maškarada pod imenom: „Na novojorškem pristan u“.
Dne 31. maja veselica na Koslerjevem vrtu. Obnesla se dobro.
Dne 5. julija veselica v gozdičku Čonžkove restavracije.
Izlet v Goričane pri Medvodah.
Dne 15. novembra „Martinov večer“ v Puntigamski pivnici. Odlikoval se tercet Betetto, Kranjc in gospica Hočevarjeva.
Leta 1904.
Dne 12. februvarja običajna maškarada pod imenom: „1000 in 1 noč“.
Dne 5. junija praznovala se je v ožjem krogu dvajsetletnica. Povabljena so bila le ljubljanska društva. Veselica na Koslerjevem vrtu.
Gozdna veselica pri Čonžku pod Rožnikom.
Dne 13. novembra „Martinov večer“ v areni „Narodnega Doma“.
„Silvestrov večer“ v Puntigamski pivnici.
— 39 -
Leta 1905.
Število podpornih članov 300, izvršujočih 48.
Običajna maškarada sijajno uspela. Najlepša prireditev v Ljubljani.
Meseca junija veselica na Koslerjevem vrtu.
Meseca avgusta veselica pri Conžku pod Rožnikom.
Meseca aprila izlet v Kleče pri Ljubljani.
Meseca avgusta izlet na Vrhniko, kjer je pevce ob izviru Ljubljanice pogostil olepševalni odbor za Vrhniko.
Dne 5. novembra „Martinov večer“ v areni „Narodnega Doma“.
„Silvestrov večer“ pri Zajcu v pevskem krogu.
Leta 1906.
Dne 10. februvarja maškarada.
Na binkoštni praznik vrtna veselica na vrtu „Narodnega Doma“ v korist Vilharjevemu spomeniku v Postojini. Občinstva je bilo toliko, da mnogi niso dobili prostora.
Druga veselica na Rožniku.
Meseca junija izlet v Opatijo s posebnim vlakom. Udeležilo se ga je 50 pevcev in mnogo ljubljanskega občinstva. Na kolodvoru v Matuljah so pozdravili „Slavca“ društvo „Lovor“ z zastavo, „Dramatično pjevačko društvo“, „Hrvat s ki Sokol“ z zastavo. V imenu Hrvatov ga je pozdravil pisatelj Emin Car, zahvalil se je Dražil. Pod slavolokom v Voloskem je pozdravil načelnik dr. Andrej Stanger, narodne dame pa so pripele trak na „Slavčevo“ zastavo. Volosko in Opatija sta bila v zastavah. Opoldne je bil banket v „Narodnem Domu“, katerega so se tudi udeležila društva z Reke, Sušaka in iz Bakra. Zvečer koncert. „Slavec“ je bil prvi, ki je poletel na kršna istrska tla.
Meseca novembra je bil zabaven večer v areni „Narodnega Doma“.
Leta 1907.
Običajna maškarada.
Dne 16. junija veselica na Koslerjevem vrtu pod imenom „Ljubljana v Šiški“. Udeležba občinstva tako ogromna, da je bil ves vrt v kratkem času natlačeno poln. Videlo se je, da uživa „Slavec“ vsestranske simpatije.
40
Dne 4. avgusta gozdna veselica na Gornjem Rožniku. Tudi izborno uspela.
Dne 10. novembra zabaven večer v „Sokolovi“ dvorani v „Narodnem Domu“. Dvorana občinstva polna. „Slovenski Narod“ je poročal, da se je pelo s priznano umetnostjo. Brat Jeločnik proizvajal je komičen prizor.
Zabavni večeri so bili: dne 8. decembra, dne 8. januvarja 1908 in dne 16. februvarja 1908. Za vsak večer so bili posebni reditelji, ki so skrbeli za veselice.
Meseca avgusta je pristopilo 22 pevcev od „Ljubljane“.
Ministrstvu in državnemu zboru se je poslala peticija za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
Društvo šteje 6 častnih, 26 ustanovnih, 230 podpornih in 80 izvršujočih članov.
Leta 1908.
Kakor prejšnja leta, društvo tudi letos prirejalo plesne vaje.
Dne 22. februvarja je bil zaključni plesni venček v mali dvorani „Narodnega Doma“.
Dne 1. marca običajna maškarada v dvorani hotela „Union“ z naslovom: „Veliki pustni korzo“. Še drugi dan zjutraj je bilo polno ljudi v dvorani. Nikomur se ni mudilo domu.
Dne 14. junija velika pomladanska veselica ali „Birmo-vanje v Šiški“ na Koslerjevem vrtu. Udeležba ogromna. Petje izborno.
Dne 12. julija vrtna veselica v „Narodnem Domu“ v korist „Družbi sv. Cirila in Metoda“.
Dne 15., 16. in 17. avgusta izlet v zlato Prago. Dne 14. avgusta ob 6. uri zvečer smo dospeli v Prago. Pozdravili so nas na kolodvoru v imenu „Zveze čeških pevskih društev“ tajnik Jaroslav Tureček, v imenu „Slovanskega kluba“ tajnik Stanislav Formati, v imenu pevskega društva „Hl ahoi“ podpredsednik Rudolf Lichtner, v imenu razstavnega odbora predsednik Machdček. Vsi govorniki so izražali iskjeno veselje, da jim je mogoče pozdraviti na čeških tleh slovenske pevce z daljnjega juga. Prišli ste kot bratje k bratom in zato vroče želimo, naj bi bili dnevi vašega bivanja med nami dnevi prave slovanske vzajemnosti in pobratimstva češkoslovenskih pevcev. Vsem go-
- 41	—
vornikom se je zahvalil predsednik Dražil. „Slavec“ je zapel „Lepa naša domovina“.
V soboto predpoldne smo se zbrali na jubilejski razstavi.
V industrijski palači nas je pozdravil predsednik razstavnega odbora Machdček in predsednik „Zveze čeških pevskih društev“ dr. Motejl. Zahvalil se je Dražil.
Potem ogledovanje razstave. V tem času smo dobili brzojaven pozdrav od pevcev združenih učiteljev moravskih iz Dubrovnika, a sami smo brzojavno čestitali „Liri“ v Kamniku ob njeni petindvajsetletnici.
Ob 2. uri popoldne skupen obed na razstavi. Po obedu zopet ogledovanje razstave.
Ob 4. uri prvi koncert v koncertni dvorani na razstavi.
„Slavec“ je dosegel popoln umetniški uspeh. Društvu je bil poklonjen lovorjev venec s trakovi in napisom: „Pevcu m slovfnsk^m — pevci češki.“ Cehom so posebno ugajale slovenske narodne pesmi, katere smo morali na drugem koncertu ponavljati.
Zvečer skupna večerja „u Pätkü.
Nedelja je bila določena ogledu znamenitosti. Ogledali smo si mestno hišo, Hradčane. Na povratku smo obiskali „Hlaholov“ dom, kjer nas je odbor s pevci pričakoval in prijazno sprejel. Članice pevskega zbora „Hlahola“ so nas pogostile.
Obed na krasnem otoku Strelskem. Po obedu smo odšli po električni železnici na razstavo, kjer se je vršil s polnim uspehom drugi koncert. Potem ogled razstave. Zvečer smo se ločili od razstave, zapevši nekaj pesmi na terasi. „Slava Slovencem“ klicalo je občinstvo in ni hotelo pevcev pustiti z razstave. Ali morali so dalje in šli so na Žofinjski ost rov.
Tu je bil zvečer prijateljski večer, posvečen „Slavcu“ na Žofinjskem otoku. „Slavec“ je bil v gostih Osrednje zveze. Pričakovali so nas pevci in pevke „Škroupa“ in zastopniki mnogih društev. Bilo je mnogo odličnega občinstva. Bili smo krasno pogoščeni. Dr. Motejl je napil „Slavcu“: „Pohiteli smo sem, da se poslovimo od vas tako milih in dragih bratov. Ne bodete odnesli od nas zlatih zakladov, a uverjeni bodite, da ste s svojo milo in krasno slovensko pesmijo dosegli pri nas kar najpopolnejši uspeh. V znak tega izročamo vam zbirko naših narodnih pesmi (56 krasno vezanih zvezkov), katere gojite v svoji tako nam mili slovenski domovini.“ Z iskrenimi besedami se je
42
zahvalil Dražil. Med češkimi pevci smo zapazili stare znance, slavni kvartet „Kytaro“, ki je bil pred 20. leti v Ljubljani.
V ponedeljek zjutraj ob pol 6. odhod v Tabor. Spremljal nas je blagajnik „Zveze“ g. Bervida, a na kolodvoru se je poslovil od nas v imenu Osrednje zveze g. Tureček. Oči so se zarosile in Čehi so klicali: „Živio! Na svidenje v beli Ljubljani!"
Ob 10. smo dospeli v staro husitsko mesto Tabor. Na kolodvoru nas je pričakovala velika množica ljudstva, na čelu venec dražestnih gospic in pevsko društvo „Hlahol“ s predsednikom Tutterjem. Po pozdravih je zapel „Slavec“ „Slovenec sem“, češka dekleta so ga obsipala s cvetkami. Drugi sprejem je bil v mestni hiši, kjer nas je pozdravil županov namestnik Tiebl z občinskim svetom. Mestna občina nam je priredila v hotelu „Solnce“ banket, katerega so se udeležili vsi odlični možje Tabora. Podžupan Tiebl je govoril prvi, rekel je: „Ne bojmo se, ljubimo se, ne vdajmo se“. Potem predsednik „Hlahola“, Bervida, Dražil, Kopač (damam).
Po banketu ogled poljedelske akademije, kjer nas je pozdravil ravnatelj Farsky.
Zvečer koncert v „Sokolskem domu“. Nastop „Slavca" in „Hlahola“. Navdušenje se ne da popisati. Občinstva vse polno.
Potem slovo, ki je bilo res v srce segajoče. Dame, kakor gospodje so hoteli imeti naše društvene znake v spomin, in dobili so jih, kakor tudi čepice. Velika množica spremljala nas je o polnoči na kolodvor. Sto in sto rok nam je segalo v slovo, v očeh si videl solze. Ko smo že odhajali, slišali smo glasove: „Na svidenje v Ljubljani!"
Poset jubilejne razstave in bratskega češkega naroda ostane „Slavcu" v neizbrisnem spominu. Bili smo svedoki najiskrenejših simpatij in odkrite bratske ljubezni povsod, kamor smo prišli. Uverili pa smo se tudi, da bratski narod češki sprejema svoje slovanske brate z jednako ljubeznijo brez ozira na njihov poklic. „Slavec" ni hrepenel po šumnih sprejemih, šel je v Prago, da se navduši za svoje idejale in narodno delovanje.
V Pragi je nastopilo 40 pevcev.
„Zlata Praha“ (štev. 48., 1908) je prinesla fotografovano skupino slovenskih izletnikov v Pragi, a „Vestnik pevecky a hudbeny“ (štev. 9., 1908) priobčil je obširno in laskavo poročilo o „Slav-čevih“ nastopih v Pragi in Taboru. Poročevalec konštatuje, da je društvo osnovano na zdravi demokratski podlagi, v njegovi sredi
— 43
so namreč uradniki in obrtniki, in da je to vobče prvi korporativni obisk slovenskega pevskega društva v Pragi. Potem se opisujejo „Slavčevi“ nastopi in se povdarja njih krasno petje. Ko je „Slavec“ pel na razstavi, bilo je občinstvo tako navdušeno, da ga z razstave ni hotelo pustiti. O pevskem nastopu pa piše rečeni „Vestnik pevecky a hudbeny“ tako laskavo, da to oceno v celoti prinašamo. Rečeni list piše doslovno:
„Pevci slovinšti zanechali nam zde svou navštevou dojmy nejkrasnejši. Byli to muži vesmes junäckych postav, neobičejne inteligentnich zjevü a chovani tak mileho, skromneho a simpatic-keho, že každy hned si je musel zamilovati. Obetavost a neunav-nost pevcü slovinskych byla vskutku obdivuhodnä. Počinaje 30-hodinnou jizdou do Prahy byli po cely svüj pobyt v Praze i v Tabore stäle na nohou, vedeni snahou poradatelstva i tim velikym zäjmem, aby matičku Prahu co nejdükladneji poznali. Pevecke vykony „Slavce“ byly jak pri koncerte, tak i pri jinych prileži-tostech (nebot' bfi Slovinci nebyli skoupi) visoke ceny umelecke. Prekräsny material hlasovy pojil se všady s dobrym vyberem skladeb a znamenitym prednesem, zäsluha to p. dirigenta Beniška. Ve všem byla vrelost, žar jihoslovanskych srdci, tu tempo ener-gicke, ohnive, tam zase tklivä procitenost. Jednotlive hlasy dispo-novaly kräsnym materialem; tenorum vysoke C a basüm contra C nebylo ničim nesnadnym. Škoda, že näsledkem doby präzdninove a vysokeho vstupneho do koncertni sine nebyla učast pri kon-certech ješte vetši. Umelecke vykony tak pozoruhodne zasloužily si toho liplnou merou. Co u bratri Slovincü velice imponovalo, byla disciplina. Každeho pokynu starostova poslechnuto bylo do posledni pismeny, pri jakemkoliv prosloveni predsedy všecky oči beze slova soustredily se pozorne k jeho üstüm. Proto cely program vzorne a beze všech zmatkü byl proveden.
Prinžšime pekny obräzek „Slavce“ a jeho pruvodčich na vystave provedeny, kde v prvni rade od leve strany k prave zrime: jednatele Turečka, pokladnika Bervidu, sbormistra Beniška, pred-sedu „Slavce“ Dražila s choti, pi. Bervidovou, pi. Lebarovou (Slovinka), pi. dr. Motejlovou, pi. Formanovou a vedle jeji ditek starostu dra. Motejla, za nim a vedle učitele p. Lichtnera a p. Kučeru z „Hlaholu“ pražskeho a na kraji Sekretäre Slovanskeho klubu p. Formana. V predposledni rade nahore križkem označeny Slovinec, 23-lety. bratr Rudolf Lunder, byl pri lublanskych bourich
— 44 —
brzo po svetu nävratu z kräsneho vyletu pražskeho tragickou nähodou vojske m zastrelen.
Ostredm' jednota zjednala si usporädänim vyletu „Slavce“ do Cech velikou zäsluhu o naväzäni stykü pevectva slovanskeho. Ona s radosti kvituje, že dostalo se ji k tomu učelu hmotnych podpor od sl. mestske rady pražske i vinohradske. O prübehu vypravy prinäsely telegramy „Slovenski Narod“ a vsecky denni listy pražske. Obräzky „Slavce“ prinesla „Zlatä Praha“ a „lllustr. pražsky Kuryr“. Podrobne članky o üspechu vypravy otiskl „Slovenski Narod“, „Pjevački Vjestnik“, „Česky Jih“ a mn. j. Ku opetovani navštevy br. Slovincüm v Lublani väžne se již uvažuje v „Hlaholu“ taborskem, ve „Škroupu“ pražskem i v Jednote same. Ejhle novou a vdečnou cestu pusobeni českeho pevectva! Po všech tech kräsnych dnech, jež zanechaly v nas dojmy nesmazatelne a jež i u bratri Slovincü die všech nadsenych projevü üstnich i pisemnych nikdy z pameti nevymizeji, verime pevne, že ono vrele volani „Na shledanou v Lublani — v bile Lublani!“ nebylo mlu-veno do vetru, ale že napresrok tisknouti si budeme s bratry Slovinci i Chorvaty o slavnyh dnech lublanskych ruce a tim položen bude prirozeny zaklad k novemu članku or-ganisace Slovanstva „Svazu pevectva slovanskeho“.
V	takovych nadejich končime my toužebnym „Na shledanou!“
—reč—
Na Vseh Svetnikov dan so peli skupno z „Zvezo“ tri ža-lostinke na grobu nedolžnih žrtev (Lundra in Adamiča) pri Sv. Križu.
Brzojavno se je častitalo „Zvezi čeških pevskih društev“ ob njeni štiridesetletnici.
Dne 14. decembra serenada častnemu članu Ivanu Medenu ob njegovi sedemdesetletnici.
Društvo ima 84 izvršujočih, 6 častnih, 26 ustanovnih in 246 podpornih članov.
Leta 1909.
Dva zabavna večera, in sicer dne 3. in 31. januvarja v restavraciji „Narodnega Doma“.
Dne 24. januvarja je sodeloval pri tridesetletnici „Krojaškega podpornega društva“ v hotelu „Ilirija“.
(■
— 45 _ —
Dne 13. februvarja zaključni plesni venček v mali dvorani „Narodnega Doma“.
Dne 21. februvarja maškarada v veliki dvorani „Uniona“ pod imenom: „Svetovni karneval“. Uspeh sijajen.
-gg-
II. Slavnosti in veselice, na katerih je sodeloval „Slavec“.
V	naslednjem izpisku podajemo slavnosti in veselice, ki so jih priredila narodna društva in na katere je bil „Slavec povabljen, da sodeluje na njih s svojim pevskim zborom. Takim vabilom se je „Slavec“ vselej rad odzival, smatrajoč to za svojo čast in narodno dolžnost. Da je pri tem izvrševal mnogo toček programa dotičnih slavnosti in veselic, umeje se samo ob sebi.
Leta 1885.
Dne 27. septembra slovesno otvorjenje „Bralnega društva“
v Dolu.
Leta 1886.
Dne 11. julija „Zupanova slavnost“ v Prevojah (nad 30 pevcev) ob odkritju spominske plošče, katero je vzidalo pesniku „Slovensko pisateljsko društvo“.
Dne 1. avgusta narodna veselica, katero je priredila šišenska čitalnica v proslavo sv. Cirila in Metoda.
Dne 19. septembra „Prešernova in Jenkova slavnost“ v Kranju.
Leta 1887.
Dne 14. avgusta „Wolfova slavnost“ v Idriji.
Dne 11. septembra „petindvajsetletnica“ čitalnice v Škofji Loki.
Leta 1888.
Dne 3. junija slavnost razvitja zastave „Bralnega društva“ v Kranju, prevzevši pevski del te slavnosti.
Dne 22. julija „Gutenbergova slavnost“ v Ljubljani.
Dne 7. in 8. septembra slavnost petindvajsetletnice ljubljanskega „Sokola“.
46 —
Leta 1889.
Dne 10. februvarja slavnost otvorjenja „Bralnega društva“
v Karlovškem predmestju.
Dne 2. junija veselica šentpeterske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda.
Dne 9. in 10. junija (16 pevcev z zastavo) slavnost razvitja zastave „Dolenjskega Sokola“ v Novem Mestu. Bil je najprijetnejši izlet „Slavca“, ki je ostal pevcem v nepozabnem spominu. Odpeljali so se pevci že binkoštno soboto popoludne in se vrnili v torek po Binkoštih. „Slavec“ je nastopal pri slavnosti častno in bil med potom, kakor tudi v Novem Mestu, burno pozdravljen.
Dne 30. junija vršila se je v Ljubljani lepa tridnevna „Vodnikova slavnost“, katere se je udeležil „Slavec“ ter sodeloval ob odkritju spomenika v veliki kantati. Takisto je prisostvoval pri sprejemu tujih gostov, a dne 28. junija napravil je z blejsko godbo koncert na čast Vodnikovim častilcem. Nastopilo je do60 pevcev. Povodom te slavnosti položil je „Slavec“ venec na grob Vodnikov in po odkritju pred spomenik.
Dne 11. avgusta „Levstikova slavnost“ v Velikih Laščah, korporativno z zastavo ter je položil venec na spomenik Levstikov. Tudi je pel ob odkritju spomenika.
Leta 1890.
Dne 13. julija „Ravnikarjeva slavnost“ na Vačah, katero je priredilo „Slovensko pisateljsko društvo“.
Dne 10. avgusta velika pevska slavnost v Mariboru (40 pevcev), katero je priredilo „Slovensko pevsko društvo v Ptuju“.
Dne 7. in 8. septembra (20 pevcev) osnovalna slavnost „Celjskega Sokola“.
Leta 1891.
Dne 21. februvarja „jour fix“ „Ljubljanskega Sokola“.
Dne 7. junija polnoštevilno osnovne slavnosti „Viško-Glinške čitalnice“.
Dne 12. julija slovesno odkritje spominske plošče dr. Janeza Bleivveisa, preuzevši pevski del programa.
—	47	—
Dne 6. do 8. septembra (16 pevcev) pevske slavnosti v Zagrebu, pri katerih je nastopilo nad 600 pevcev. Društvo „Slo-boda“ je priredilo „Slavcu“ lepo večerno slavnost.
Leta 1892.
Dne 8. februvarja veselica „Viško-Glinške čitalnice“.
Dne 14. avgusta desetletnica pevskega društva „Lire“ v Kamniku. Na koncertu je nastopil v zborih. V predvečer sprejel je bratsko društvo „Hajdrih“ iz Proseka.
Dne 18. septembra veselica šentpeterske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda.
Leta 1893.
Dne 22. januvarja je pozdravil z drugimi narodnimi društvi na kolodvoru brate s Štajarskega, ki so s posebnim vlakom prišli k predstavi Ipavčeve opere „Teharski plemiči“. Na kolodvoru se je skupno pela pozdravna pesem.
Dne 11. junija vrtna veselica, katero je priredila šišenska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda.
Dne 8. in 9. julija slavnost „Ljubljanskega Sokola“ ter sodeloval o tej priliki pri koncertu dne 8. julija na Hafnerjeve pivarne vrtu.
Dne 23. julija petindvajsetletnica čitalnice v Kamniku.
Dne 6. avgusta je priredilo „Slovensko pevsko društvo v Ptuju“ veliko pevsko slavnost v Mariboru, katere se je udeležil „Slavec“ s 40 pevci. Pri maši je pel oddelek „Slavca“. Na koncertu je nastopil sam v par zborih.
Na slavnosti stoletnice fare na Koprivniku je pel oddelek „Slavca “.
Leta 1894.
Veselica čitalnice v Šiški na Koslerjevem vrtu, prirejena na korist „Narodnemu domu“. Sodeloval poleg „Ljubljane“ in „Lire“ iz Kamnika tudi „Slavec“.
„Ljubljanski Sokol“ napravil izlet v Novo Mesto. Udeležil se ga je „Slavec" polnoštevilno z zastavo. Peli pri maši.
Leta 1895.
Dne 16. februvarja veselica slug in pismonoš.
Dne 4. avgusta koncert Slovenskega pevskega društva
v Ptuju. Koncert je vodil društveni pevovodja Sr. Stegnar. „Sla-
— 48 —
vec“ je sam nastopil v pesmi: „Naša zvezda“ in si pridobil občno pohvalo.
Istega meseca blagoslavljanje zastave bralnega društva na Bledu.
Telovadba „Ljubljanskega Sokola“ na Grosupljem.
Dne 1. septembra veselica šentpetrske moške in ženske podružnice sv. Cirila in Metoda pri Ferlincu.
Dne 8. septembra šišenska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda.
Leta 1896.
Dne 5. julija veselica šentpeterske ženske in moške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Hafnerjevi pivarni.
Začetkom avgusta se je udeležilo društvo na prošnjo župana g. Iv. Hribarja serenade, prirejene na čast tukaj se mudečemu ministrskemu predsedniku grofu Badeniju.
Dne 15. avgusta koncert „Slovenskega pevskega društva“ v Brežicah.
Dne 11. novembra je priredilo „Slovensko planinsko društvo“ „Aljažev večer“.
Leta 1897.
Dne 27. junija blagoslavljanje zastave pevskega društva „Ljubljane“.
Dne 8. avgusta otvoritev „Narodnega doma“ v Celju in blagoslavljanje zastave „Celjskega Sokola“. Peli sta se pesmi: Čerinova „Domu“ in Volaričeva „Domovina“. Uspeh sijajen. Celjski nemčurji so nas divje napadali.
Dne 13. in 14. septembra vseslovenski shod.
Leta 1898.
Serenada novemu knezoškofu dr. Jegliču.
Dne 8. septembra blagoslavljanje zastave „Zvona“ v Šmartnem pri Litiji.
Sodeloval je „Slavec“ dalje na shodu slovenskih županov, na slavnosti akademikov, dne 2. decembra v gledišču na jubi-lejski predstavi.
Dne 6. decembra „Sokolov“ „Miklavžev večer“.
— 49 —
Leta 1899.
Dne 5. marca sodeloval na veselici „Dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem“.
O	binkoštih blagoslavljanje zastave pevskega društva
„Slobode“ v Zagrebu. „Slavec“ korporativno z zastavo. „Slo-boda“ je sprejela „Slavca“ na zagrebškem kolodvoru. Blagoslavljajoči duhovnik se je v svojem govoru spominjal bratov Slovencev. Drugi dan je bil v „Sokolskem domu“ matine, pri katerem je tudi „Slavec“ nastopil. Popoldne narodna veselica v Maksimiru. Oba dneva je lil dež, a ni pokvaril dobre volje pevcem.
Dne 16. julija oddelek pevcev pri slavnosti gasilnega društva v Škofljici.
Dne 23. julija razvitje zastave Bralnega društva v Tržiču.
„Slavec“ korporativno. Ker ni svoje udeležbe prijavil oblasti in je korakal z razvito zastavo, bil je kaznovan z globo 1 gld. 25 kr.
Dne 6. avgusta so došli Čehi v Ljubljano. „Slavec“ se je udeležil slavnostnega sprejema in sodeloval isti dan popoldne pri veselici šišenske čitalnice.
Udeležil se je tudi otvoritve „Mestnega Doma“ v Ljubljani. Sodeloval je pri veselici na Koslerjevein vrtu.
Leta 1900.
Dne 15. septembra veselica podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Logatcu.
„Slavec“ se je udeležil razvitja zastave „Gorenjskega Sokola“ v Kranju in Prešernove slavnosti v Ljubljani.
Med pevci je vladala mlačnost to leto.
Dne 8. septembra razvitje zastave pevskega društva „Nabrežina“. Udeležba korporativna z zastavo. Pozdrav na kolodvoru, trg ves v zastavah. Pozdravil župan. Popoldne koncert. „Edinost“ poroča: Za palmo prvenstva sta se borili društvi „Nabrežina“ in „Slavec“; ne vemo, komu bi jo prisodili, zaslužili sta jo obe društvi“. Zvečer ples. Drugi dan nekateri pevci v Trst. Pri Sv. Andreju so spuščali novo bojno ladjo „Habsburg“ v morje. „Slavec“ zapel nekaj pesmi ter očaral zagrizene Italijane. Potem nastopili v Barkovljah in Rojanu.
4
— 50 —
Leta 1901.
„Vodnikova beseda“ čitalnice v Šiški.
„Silvestrov večer“ „Sokola“.
Leta 1902.
Dne 29. junija veselica šišenske čitalnice.
Veselica šentpeterske moške in ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda.
Društvo se je udeležilo sprejema slovanskih časnikarjev in pevskega društva „Smetane“ iz Plzna korporativno z zastavo.
Dne 14. avgusta je praznovalo „Kolo“ v Zagrebu svojo štiridesetletnico. Slavnost je trajala 3 dni. Pozdravil je predsednik „Kola“ na kolodvoru. Na zapadnem perivoju je bila vsak večer veselica, kjer je bilo zbranih nad 30.000 ljudi. Dne 15. avgusta je nastopilo v Maksimiru okolo 2000 pevcev in zvečer je bil v gledališču koncert, kjer so posamezno nastopala vsa pevska društva.
Dne 7. septembra slavnost „Lire“ v Kamniku.
Dne 21. decembra božičnica Dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem.
Leta 1903.
Dne 14. junija razvitje zastave „Čitalnice“ in „Sokola“ v Postojini.
Dne 8. septembra izlet v Selce pri Škofji Loki, kjer je pevsko društvo „Ratitovec“ praznovalo svojo petindvajsetletnico. V imenu deklet je izročila gospica Šliberjeva „Slavcu“ krasen trak.
Dne 2. avg. je slavila svojo petindvajsetletnico šišenska čitalnica. Z drugimi društvi je odkorakal „Slavec“ iz „Narodnega Doma“ na Koslerjev vrt, pozdravil je predsednik Fran Drenih. Šišenska dekleta so pripela zastavi bel trak. Zah val il se je Kopitar.
Leta 1904.
Dne 14. avg. izlet v Brežice, kjer se je slovesno otvoril „Narodni Dom.“ Drugi dan so pevci mislili iti v Zagreb. Ali umrl je član Ivan Fleš, ki je deset let deloval za društvo. Bil je blagajnik, podpredsednik, bil je delaven in razumen, vedno pravo
— 51	—
pogodil, vsem drag prijatelj. Pevci so šli v Brežice, a so se isti dan vrnili v Ljubljano, da so spremili sobrata k večnemu počitku.
Društvo je sodelovalo na veselici šentpeterske moške in ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, na „Sokolovi“ štiridesetletnici v Ljubljani in dvakrat na vrtnih koncertih ljubljanske društvene godbe.
Dne 18. septembra je priredila „Zveza slovenskih pevskih društev“ svoj prvi koncert, na katerem je poleg „Ljubljane“ in „Glasbene Matice“ pel tudi „Slavec“.
Leta 1906.
„Slavec“ je sodeloval na veselici v Rožni dolini, na Stritarjevi sedemdesetletnici v „Mestnem Domu,“ na desetletnici županovanja Ivana Hribarja, na kresni veselici ljubljanskega „Sokola“, ob razvitju zastave šišenskega „Sokola“, pri serenadi ob petdesetletnici župnika Rozmana, po deputaciji se je udeležil odkritja Vilharjevega spomenika v Postojini in narodne slavnosti v Tolminu (8/9).
Leta 1907.
Izprožila se je misel prirediti o binkoštnih praznikih izlet v Belgrad.
Dne 26. maja veselica šišenskega „Sokola“.
Meseca avgusta je priredila „Zveza slovenskih pevskih društev“ serenado županu Ivanu Hribarju.
Dne 8. avgusta veselica „Političnega in prosvetnega društva za Krakovo in Trnovo“ pri Steinerju.
Dne 25. avgusta je bilo razvitje zastave pevskega društva „Ilirije“ v Trstu. 56 pevcev. Na tržaškem kolodvoru sprejem. Množica ogromna, „Ilirija“ z društveno godbo. Pozdrav presrčen. Šli smo k Sv. Jakobu. Slovensko občinstvo se je postavilo v dolge vrste in nas ščitilo pred napadi; bil je to prvi sprevod v sredini tržaškega mesta z razvito slovensko zastavo. Z oken so nas opazovale laške gospice, ki pa so, ko smo se jim bližali, zapirale okna in lopotale ž njimi. Pri Sv. Jakobu smo krenili v gostilnico konsumnega društva.
Ob 3. uri popoldne krenemo k Sv. Ivanu. Sprevod je štel 8000 oseb. Deset zastav. Na čelu je korakal „Slavec“. Na vrtu „Narodnega Doma“ razvitje zastave „Ilirije“. Potem se je vršil koncert. „Slavec“ je častno nastopal.
4*
— 52 —
Zvečer smo šli v Balkan. Tu nas je nadlegovala laška druhal, ki je žvižgala.
Dne 16. septembra je bil koncert „Zadruge gostilničarjev“ pri Seidlu (hotel Južni kolodvor).
Dne 19. deccmbra je bila sedemdesetletnica skladatelja Ant. Foersterja. Vsa ljubljanska pevska društva so priredila podoknico. Drugi dan mu je „Zveza slovenskih pevskih društev“ poklonila srebrn lavorjev venec. „Slavec“ se mu je poklonil kot svojemu častnemu članu.
Leta 1908.
Dne 7. marca narodno slavlje (zmaga pri volitvah) v veliki dvorani „Narodnega Doma“.
Dne 25. marca je bil obrtniški družinski večer.
Dne 29. junija je bilo razvitje zastave pevskega društva „Ljubljanski Zvon“; nastopil z Gerbičevim zborom „Slovanski brod“.
Dne 5. julija je bila jubilejska veselica „Ljubljanskega veteranskega društva“ na Koslerjevem vrtu.
Dne 26. julija je bila veselica „Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj“ na Plankarjevem vrtu na Dolenjski cesti.
Sredi avgusta se je vršila petindvajsetletnica „Lire“. Udeležilo se je 29 pevcev.
Dne 8. avgusta se je udeležil „Slavec“ polaganja temeljnega kamena za Trubarjev spomenik in sodeloval na akademiji „Slovenske Matice“.
Dne 9. avgusta je bil koncert, prirejen na čast slovanskim časnikarjem v hotelu „Union“.
Dne 20. septembra je bila štiridesetletnica tiskarskega društva v „Narodnem Domu“.
Društveno denarno gibanje.
		Dohodkov	Izdatkov
leta	1884	K 741 '44	K 587-62
n	1885	693'62	„ 594-76
n	1886	„ 1971-58	„ 1897-14
j»	1887	„ 2174-96	„ 2103-66
n	1888	„ 2437-84	„ 2320-68
»	1889	„ 2167-26	„ 2116-70
»	1890	„ 2560-42	„ 2128-82
v	1891	„ 2996-06	„ 2899-50
n	1892	„ 2357-62	„ 2242-20
n	1893	„ 2970-—	„ 2809-54
n	1894	„ 3360-74	„ 3506-04
n	1895	921-44	94994
»	1896	„ 2907-46	„ 2816-44
n	1897	„ 4110-88	„ 3223-32
»	1898	„ 4717-52	„ 4024-94
»i	1899	„ 4157-48	„ 3194-12
»	1900	„ 3848-98	„ 3943-96
	1901	„ 466005	„ 4424-98
»»	1902	„ 3761-25	„ 4399-66
„	1903	„ 4757-42	„ 3556-—
n	1904	„ 4998-91	„ 4419-21
v	1905	„ 4193-55	„ 3757-39
„	1906	„ 6771-04	„ 5787-88
	1907	„ 547661	„ 437509
	1908	„ 7284-51	„ 6157-66
Društveni arhiv.
a)	moških zborov z glasovi 237 ^mešanih „	„	18
c)	mašnih „	„	109	(25	mešanih)
^ čveterospevov	27
d) pogrebnih zborov	13
e) moških zborov orkestralnih 6
f) samospevov
g) šaljivih čveterosp
h) „ zborov
i) raznih partitur
j) komičnih prizorov k) L a v o r i k
14
evo v 4
3
221
148
64 (3 deli skupno)
l) Novih akordov 7 letnikov.
Glasbena Matica 31 zvezkov.
Dalibor 2 zvezka.
Glasbena zora 2 letnika.
Potem razna glasbena dela od: Jakoba Aljaža, Al. Sahsa, Fr. Ferjančiča, Antona Försterja, Ben. Ipavca, Hrabroslava Volariča, Antona Nedveda, Franca Gerbiča, Iv. pl. Zajca, H. Vogriča, Antona Lajovica, A. Dvoraka, Miroslava Vilharja, Hitgo-lina Satnerja, Karla Hoffmeistra, Dr. Gojmira Kreka, Marka Bajuka, Josipa Caniča, Nikole Totha.
14 cerkvenih zborov,
15 zvezkov (pesmaric) Mohorjeve družbe.
8 Bisernic.
Razne knjige.
48 zvezkov Narodni pisne československe, krasno vezanih. Darilo „Üstredni jednota zpeväckych spolkü českoslo-
55
vanskych“ pevskemu društvu „Slavec“ ob njega izletu v Prago leta 1908.
Slovenski skladatelji so poklonili društvu naslednje skladbe, in sicer:
1. „Ne vem!“ uglasbil in posvetil Dr. B. Ipavec (Kalčič).
2. „Triglav“, besede Slavinove, poklonil Hladnik.
3. „Kolesarska“, poklonil J. Bartl kolesarskemu klubu „Slavca“.
4. „Slavčeva pesem“, povodom 15 letnice Viktor Parma.
5. „Naša zastava“, Gregorčič, A. Förster povodom razvitja zastave.
6. „Nočna p j es m a“ s tenor solo F. S.Vilhar.
7. „S 1 a v n o s t n a h i m n a“ ob petindvajsetletnici A. Förster. Besede A. Fantkove.
Člani „Sivčevi“.
1.	Častni člani.
Foerster Anton (1894). f Gregorčič Simon (1885). t Jeločnik Anton (1894). f Ipavic, dr. Benjamin (1894). Meden Ivan (1886).
Nedved Anton (1890).
Stegnar Srečko (1889). Strossmayer Jos. Juraj (1888). Vilhar F. S. (1894),
Winkler Andrej baron (1894).
2.	Ustanovni člani.
Bahovec Ivan (1907). Bahovec Jernej (1896). Čuden Franc (1898). f Flesch Ivan (1902).
Hren Fran (1894).
Hribar Fran (1884). t Jeločnik Anton (1884).
Jenko Avgust (1906). t Juvančič J. C. (1890). Kolenc Jakob (1903). Krapeš Fran (1907). Krapeš Marija (1907). Kopitar Valentin (1906). Kljun Štefan (1908). Lavrenčič Makso (1909). Mally Fran (1889). Maček Josip (1902). Maver Anton (1909). Narodna tiskarna (1906). Petričič Vaso (1894).
I	Perdan Ivan (1894). Presker Anton (1906).
Prevec Josip (1908).
Ravnikar Alojzij (1906).
Sirnik Karel (1885).
Souvan Ferdo (1889).
Souvan F. X. (1890).
Stare, dr. Josip (1891).
Stare Fran (1897).
Schumi Josipina (1906). Štrukelj Fran 1902).
Tehnično osobje Katoliške tiskarne (1894).
Tomažič Avgust (1909). Vrhovnik Ivan (1909).
Vošnjak, dr. Josip (1887). Velkovrh Ivan (1889).
Vilhar Ivan (1889).
Zalaznik Jakob (1888).
Zamejc Andrej (1889).
Zajec Alojzij (1906).
Zajec Avguštin (1904). Zabukovec Anton (1904). Zupančič Ivan (1909).
— 57
Bizjan Davorin. Blaznik Adolf. 'Blaženin Ivan. Bogataj Ivan.
Bostič Karol.
Čeme Ivan.
Černe Ludovik ml. Dražil Ivan.
Dražil Štefan. Drofenik Alojzij. Erbežnik Alojzij. Erman Ivan.
Fratina Ludovik. Gillich Bogdan. Gorjanec Anton. Gostič Stanislav. Grošelj Jernej. Hercigonja Martin. Herman Josip. Hiršman Pavel. Hladnik Ivan. Jeločnik Radivoj. Jeločnik Viktor. Jenko Josip.
Jerala Janko.
Jesih Peter.
Juvan Rudolf ml. Juvan Rudolf st. Kamenšek Miroslav. Kavčič Jakob.
Keber Božidar. Klopčič Josip.
Adamič Ivan. Agnola Avgust. Ahačič Avguštin. Arce Rajko.
3. Pevski zbor.
Kolenički Peter. Kopač Lavoslav. Korimšek Fran.
Kosin Anton.
Kovač Karel.
Kralj Avgust.
Kralj Gjuro.
Kramar Anton.
Kranjc Filip.
Kranjec Kazimir. Kropivšek Anton. Lapajne Fran.
Lebar Avgust. Lenassi Viljem.
Levar Ivan.
Logar Alojzij Magister Avgust. Mali Rudolf.
Markus Štefan. Mauser Fran.
Menard Luka. Meserko Alojzij. Mezeg Martin. Miculinič Rudolf. Oblak Josip.
Oblak Matej.
Ogrinc Anton. Osredkar Fran. Otolani Anton. Otolani Vinko.
Pavrič Gabrijel. Pleško Josip.
4. Podporni člani
Arselin Valentin. Auerhammer Ivan. Babič Fran.
Bahovec Josip.
Pliverič Mato. Podržaj Fran.
Puc Dragotin.
Rakar Karol.
Sakulj Dragotin. Sartory Božidar. Sedej Josip.
Seljak Dragotin. Sever Josip. Simončič Makso. Simonovič Dragotin. Slukič Ivan. Srebotnjak Avgust. Stiplošek Anton. Strnad Janko.
Šešek Ivan.
Šimunec Ivan.
Škrem Josip.
Škrl Alojzij.
Tekauc Srečko. Urlep Fran.
Vehar Ignacij.
Vehar Ivan.
Veninšek Anton. Vojska Dragotin. Volek Anton. Weilgony Alojzij. Wimmer Josip. Wouko Anton. Zamljen Ivan. Zanoškar Avgust.
Bajec Anton. Balon Josip. Banko Ignacij Bayer Oton.
— 58 —
Benkovič Ivan. Bergant Fran. Bernatovič Oroslav. Belič Fran.
Bevc Jakob.
Bevc Josip.
Bizjak Terezija.
Bizilj Tomaž. Bizovičar Ivan.
Blaž Neža. vitez Bleiweis-Trsteniški dr. Jan. Boc Anton.
Bolaffio Viktor. Boltauzer Ivan. Boltauzer Mildrag. Bolte Gašpar.
Bonač Ivan.
Bončar Anton.
Boltar Josip. Breskvar Alojzij. Breskvar Fran. Breskvar Rudolf. Bretl, dr. Edvard. Brinšek Gabrijel. Cassermann Primož. Cerenstein Vaclav. Christof Josip, grof Chorinsky Rud. Cotič Josip.
Čad Josip.
Čadež Gvidon. Čadež Matej. Čamernik Ignacij. Čaks Anton.
Čik Marija.
Čižmar Josip.
Černe Ludovik st. Češnik Janko. Češnovar Fran.
Debevc Avguštin. Dermota Marija. Dežman Angela. Dimic Janko. Doberlet Ivan. Dolenc Fran. Endlicher Pavel. Fajdiga Ivan.
Fakin Dragotin. Ferjan Makso.
Filip Jakob. Florjančič Ignacij, pl. Foedransperg, dr.
Konstantin. Franchetti Angelosl. Frankovič Janko. Franzi Marija.
Franzi Hinko.
Frisch Ivan.
Gabrič Ignacij. Garbas Fran.
Giontini Ivan.
Gjud Aleksander. Gnezda Fran. Goldstein Josip. Gorše Anton.
Götzl Aleksander, vitez Grasselli, dr.
Mirko.
Gregorka Miroslav. Hillmayer, Karol pl. Hlavka A.
Hočevar Josip. Holinsky Karol.
Hrast Ivan.
Hribar Fran.
Hribar Ivan.
Hribar, dr. Ivan Milan. Hudnik, dr. Matija Hudovernik Aleks.
Iglič Fran.
Jager Toni.
Jakopič Josip.
Janša Jernej.
Januš Alojzij. Jebačin Josip. Jelačin Ivana. Jeločnik Fran. Jeločnik Ivan. Jeločnik Mihael. Jeločnik Pavel. Jenko Martin. Jerančič Viljem. Juretič Hedvika. Jurman Dragotin. Juvan Malči.
Kajzel Alojzij.
Kalaš Bogoslav. Kalmus Fran.
Kanc Anton. Kandare Fran.
Kette Josip.
Kham Fran. Kimovec Marija. Klinar Anton. Klobučar Anton. Kmet Ivan.
Knez Ivan.
Kokalj, dr. Alojzij. Kollmann Robert. Kostevc Ivan. Kovačič Fran. Koprivc Josip.
Kos Beti.
Kosler Josip.
Košak Dragotin. Košenina Ivan. Košenina, dr. Peter. Kovač Ivan.
Kozak Josip.
59 —
Kraigher Fran. Krapeš Milko.
Krapš Anton. Krašovec Fran.
Kreč Fran.
Krisper, dr. Valentin. Kržišnik Emil.
Kunc Fran.
Kunc Viktor.
Kunstel Fran. Künstler Josip. Kuralt Josip. Lampert Martin. Lampič Ignacij. Lapajne Štefan. Leben Anton.
Lenče Josip.
Lenček Ignacij. Lipovšek Karol. Lipovž Fran.
Lovše Fran.
Lovšin Fran.
Lotrič Josip.
Lukič Fran.
Makovec Karel. Malovrh Friderik. Marčan Andrej. Marinšek Ivan. Matajc Fran.
Matelič Peter.
Mejač Ivan. Mencinger Tomaž. Miklauc Fran. Mohorč Ivan.
Mole Fran.
Mrak Valentin. Murko Fran.
Murnik Ivan.
Müller Julij.
Nedeljko Fran.
Nitsch F.
Novljan Julij.
Oblak Fran.
Oblak Jakob.
Olup Josip.
Omerza Josip. Oražen, dr. Ivan. Osredkar Fran. Pavšek Ivan.
Perdan Josip. Petkosig Josip. Petrič Fran.
Petrin Adolf.
Pevalek Lavoslav. Piccoli Gabrijel. Pilko Fran.
Pintar Ivan.
Pirc, dr. Makso. Plankar Josip. Platnar Josip. Pleteršnik Makso. Podkrajšek Josipina. Poček, dr. Fran. Podkrajšek Fran. Poklukar Josip. Polenčič Josip. Poljšak Fran.
Pollak Robert. Popovič Janko. Predovič Elija. Primožič Ferdo. Pristou Filip. Prohinar Viktor. Prosenc Josip.
Puhek Minka.
Pust Fran.
Pust Ivan.
Putrich Anton. Ravnihar Marija. Ravnikar Anton.
Ravnikar Marija. Rebolj Pavel.
Reich Anton.
Remic Ignacij.
Repič Avgust.
Repič Marija. Ribnikar Adolf. Rogelj I. Leo. Rohrmann Viktor. Rovšek Davorin. Rozman Edvin. Rozman Marija. Rožanec Mihael. Samec Ivan. Santriicek Anton.
De Schiava Anton. Schrei Josip. Schwentner Lavoslav. Sevčik Fran.
Sirnik Franica.
Sitar Valentin.
Sluga Fran.
Smerke Josipina. Snoj Franja.
„Sokol“ tel. društvo. Souvan Fran.
Spitzer Ivana.
Steiner Anton.
Stor Julija.
Stuchly Edvard. Stupica Fran. Supančič Filip. Suttner Hinko. Šarabon Anton. Šarabon Josip.
Šarc Lovro.
Šešark Fran. Šinkovec Karel.
Šivic Anton.
Škof Albin.
— 60
Škof Anton.	Triller, dr. Karel.	Vlahovič Josip.
Škof Franjo.	Trnköczy Ubald pl. Weilgony Fran.
Šlajmer, dr. Edvard.	Trpine Jakob.	Werzak Lavoslav.
Šmuc Helena.	Trstenjak Anton.	Wider Ivan.
Šušteršič, dr. Ivan.	Trškan Andrej.	Widmayer Katinka.
Šterk Peter.	Trškan Marija.	Wospernig Jakob.
Štipic Peter.	Turk Josip.	Zabukovec Elizabeta.
Švigelj, dr. Anton.	Umberger Marija.	Zajec	Fran P.
Tavčar, dr. Ivan.	Urbančič Dragotin.	Zalar	Andrej.
Terček Jakob.	Uršič Fran.	Zalar	Fran.
Toennies Gustav.	Vanek Hugon.	Zamljen Ivan.
Tomažin Josip.	Velkavrh Antonija.	Zaplotnik Dominik.
Tominšek, dr. Fran.	Vehovec Marija.	Zbašnik, dr. Fran.
Tomšič Jernej.	Velkovrh Pavel.	Zidar	Josip.
Tonejc Anton.	Verbajs Ignacij.	Zupan	Marija.
Topolavec Fran.	Verhovc Ivan.	Zupančič Ivan.
Trampuš Josip.	Vernik Ivan.	Železnik Albin.
Tribuč Josip.	Vidmajer Vojteh.
1.	Častnih članov	....	10
2.	Ustanovnikov	....	43
3.	Pevski zbor............... 95
4.	Podpornikov...............302
Skupaj . .	450
Društveni odbor za leto 1909.
Predsednik: Dražil Ivan.
Podpredsednik: Kopitar Valentin.
Blagajnik:
Vehar Ivan.
Černe Ludovik ml., Mali Rudolf,
Odborniki:
Zastavonoša: Vehar Ignacij.
Pevovodja: Benišek Hilarij.
Tajnik: Kamenšek Miro.
Arhivar: Hiršman Pavel.
Korinšek Fran, Oblak Matej.
Slavnostni odbor
za slavnost društvene 25 letnice v dneh 27., 28. in 29. junija 1909.
Predsednik: Dražil Ivan,
predsednik pevskega društva „Slavec“.
1.	Častni odbor:
a) za ljubljansko narodno ženstvo:
Hribar Milica, soproga ljubljanskega župana,
Šubic Hedvika, soproga c. kr. ravnatelja,
Tavčar Franja, soproga ljubljanskega podžupana.
b) za „Ustredni jednota zpčvackych spolkü česko-
slovanskych“ v Pragi:
J. M. dr. Motejl Karel, predsednik,
Adamek Antonin prof., šolski svetnik, podpredsednik „Hla-liola“ v Pragi,
Schmitt František, šolski ravnatelj, predsednik pevecke župe Polabske-Smetanovy v Hore Kutne,
c) za „Savez lirvatskih pjevačkih društava“ v Zagrebu:
Krešič Milan, predsednik,
I. M. dr. Javand Ante, tajnik,
Profesor dr. Horvat Rudolf, predsednik pevskega društva „Sloge“ v Zagrebu;
č) za „Zvezo slovenskih pevskih društev“ v Ljubljani: Dr. Ravnihar Vladimir, predsednik,
Šebenik Dragotin, tajnik,
Profesor dr. Kozina Pavel, pevovodja;
— 63 —
d) za „Zvezo narodnih društev na Goriškem“ v Gorici:
Kocjančič Franc,
Dr. Levpušček Josip,
Črnko Viktor;
e) za primorska društva:
Dr. Slavik E., deželni poslanec in mestni svetovalec v Trstu. Engelman Vinko, preds. „Čitalnice“ pri Sv. Jakobu v Trstu. Prah 'Josip, predsednik pevskega društva „Ilirije“ v Trstu.
f) za „Deželno zvezo za tujski promet na Kranjskem“:
Mencinger Alfonz, tajnik.
g) za „Češko o. b e c“ v Ljubljani:
Hilbert Julij, Hejnic Vaclav.
2.	Krajevni odbori (za izlete):
1. Krajevni odbor v Postojini; 2. Krajevni odbor v Trstu,
3.	Krajevni odbor na Bledu.
3.	Pomožni odbor iz članov pevskega društva „Slavec“.
Blaznik Adolf. Černe Ivan.
Dražil Štipko. Endlicher Pavel. Grošelj Jernej. Jenko Ivan. Kranjc Filip.
Kralj Avgust. Kropivšek Anton.
Markus Štefan. Miculinič Rudolf. Mauser Franc. Mohorč Ivan. Oblak Josip. Osredkar Fran. Otolani Vinko. Pristou Filip.
Puc Dragotin.
Rožanec Mihael. Skrem Josip. Simonovič Dragotin. Trstenjak Anton. Tekauc Srečko.
Urlep Fran.
Wouko Anton.
Volek Anton. Zamljen Ivan.
Spored slavnosti ob društveni petindvajsetletnici 1909:
Sobota, dne 26. junija: Sprejemanje gostov.
Ob 8. uri zvečer sestanek na vrtu „Narodnega Doma“. Nedelja, dne 27. junija dopoldne: Sprejemanje gostov.
Ob 10. uri zbirališče vseh društev in gostov v „Narodnem Domu“. Ob Vsll.uri prva pevska vaja za skupne zbore v veliki dvorani „Narodnega Doma“.
Ob 'h 12. uri slavnosten sprevod po mestu.
Popoldne: Ob 2. uri slavnosten banket v veliki dvorani hotela „Tivoli“ (Švicarija).
Ob 4. uri velika ljudska veselica v „Zvezdi“ in na Kongresnem Trgu.
Ponedeljek, dne 28. junija dopoldne: Ob 8. uri zajtrk mesta Ljubljane na vrtu hotela „Tivoli“.
Ob 11. uri slavnostno zborovanje v veliki dvorani „Nar. Doma“. Popoldne: Ob lh 1. uri druga pevska vaja za skupne zbore v veliki dvorani hotela „Union“.
Ob 'h2. uri obedi skupni in v posameznih restavracijah.
„ 3. uri ogled mesta, muzeja itd. in ogled okolice raz ljubljanski Grad.
„ 8. uri zvečer slavnostni koncert v veliki dvorani hotela „Union“.
Po koncertu: Komerz na vrtu tega hotela.
Torek (praznik), dne 29. junija: Ob 602 zjutraj izlet v Postojino (vstopnina v jamo 1 K), ob ll51 dopoldne iz Postojine v Trst (prihod ob 205). Dne 30. junija ogled Trsta, znamenitosti in po morju v Miramar. Dne 1. julija ob 74tl zjutraj iz Trsta na Bled (prihod ob 1115 dopoldne). Vožnja po jezeru, izlet v sotesko in k slapu v Vintgar. Zvečer poslovitev in razhod izletnikov.
NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA
00000330307
'