42. številka.
v"
V Trstu, v sredo 27. maja 1891.
Tečaj XVI.
„E D I N O S T"
»haja dvakrat na reden. ranko iredo in
loboto ob 1. uri popoludn*
„Edinost" stane:
'.a «e leto gl. «.-; iz»en Afit. 9.— gl. m polu leta „ 3.—; „ * -» SO • '•a četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične Številke »e dobivajo r pro-Hajalnicah tobaka t Trrttl po H nni,, t (Jorioi in ▼ Ajdovščini po « no*, naročba brez priložen« naročnine nprrvniitvo ne ozira.
EDINOST
Oglasi in oznanila ne račune po 8 nov Trativa t petitu; za nulova z debelimi črkami plačuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, oamrtnio« itd.
se račune po pogodbi.
v«i liopisi se poAlljajo uredništvu v ulici Carintia St. 25. Vsako pismo mora biti iraukovano, ker nefrankovuna se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate pre-lema upravništva v ulici Carintia Odprte reklamacije so proste poštnine
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
i V edianst Je m £
Zaključek.
(Konec).
Danes nam je govoriti o zaključku, kojega smemo izvajati iz podatkov ljudskega štetja v Istri. Kakor smo že javili, našteli so v Istri 118.301 Italijanov, 140.378 Hrvatov, 44.571 Slovencev i n 470 R u m u n c e v. Rumuncev je tako naznatno število, da ni vredno, da bi jih poštovali gledć na etnografiške odnoŠajo po Istri. V Istri treba je torej poštevati Hrvate, Slovence in Italijane.
Istrsko vprašanje postalo je aktuvelno in izvestno ne izgine raz dnevni red, dokler bo ne reši povoljno. Dolžnost je vsem onim, kojim je še knj do pravice in resnice, neprestano na to delati, da ti naši avstrijski Irci zadobe pravice svoje in da postanejo jednakopravni svobodni državljani.
Tudi državni zbor bavil se bode v v kratkem s kričečimi istrskimi zadevami, ko pride na vrsto verifikacija gospoda Vergottinija prečudne izvolitve. Povodom te obravnave pridejo stvari na dan, ki so naravnosti neverjetne ali vender resnične. Gledč istrskih odnošajev mej italijansko in slovansko narodnostjo na jedni, in vladnimi organi na drugi strani, vsklikne izvestno ves svot: ne, to ni mogoče! In vender ni le mogoče, ampak povsem resnično. Poslanci naši podprli bodo trditve svoje z dokazi, kojih omajati ne bodo mogli mnogobrojni sofizmi, koje bodemo izvestno čuli toliko z italijanske, kolikor z nemško-liberalne strani.
Da jo vse dosedanje razmerje v Istri nezmisel — liil, še več: najhujša krivica —, razvidno je najjasneje iz vBpehov ljudskega štetja. Tudi po večini okrajev uboge Istre — po onih namreč, kjer neomejeno gospodarijo nasprotniki naši — postopali so istorako, kakor so postopali pri nas v Trstu. Tudi po teh okrajih umakniti se je moral znanstveni in praktični smoter ljudskega štetja oni tendenciji, koja je prevladovala pri nas in kojo smo v zadnji številki primerno označili. Da pa istrski naši nasprotniki ni za las ne zaostajajo %a tržaškimi in jih morda v marsičem še prekaštijo je znana stvar. In vendar tolik
PODLISTEK.
c*vn T'"., ■'£;., .
Ruska Ofelija.
Povest, iz ruščine prevćl — r.
Nekega dne bil sem pri svojem prijatelju, nadarjenem, mladem literatu v gostih, pri katerem so je zbiral često krog tovarišev in prijateljev. Dobrosrčnost njegova, njegov čisti, odkriti značaj, njegovi zanimljivi govori vlekli so k njemu vso znance njegove; razveo toga bil jo uverjen vsakdo srečati pri njem različno, zabavno društvo. Ta večer, o katerem vam pripovedujem, obljubil mi je seznaniti me z mladim Francozom, kateri jo pred nedavnim časom prišel v Rusijo. Prijatelj moj seznanil se je slučajno ž njim in ga o tej priliki poprosil, naj ga poseti, kar je mladi človek tudi obljubil in storil ter s tem oči vidno iznenadil vse društvo. Gaston Beranž naredil je na vse pričujoče kaj prijeten utie: z njegovo blagorodno, lepo zunanjostjo in se prostim vedenjem pridobil si je kmalu vse društvo. Zmotili so se oni izmej nas,
napredek na naši strani! Našteli bo nas Slovanov 185.249, dočim je Italijanov samo 118.301. Poskočili smo od leta 1880 sem za celih 20.297 duš. Ako bi se p« bila štetev izvršila brez vsakoršnih vplivnv in brez pritiska, pomnožili bi se bili mi Še za najmanj 15.000 duš, za katero število bi se bilo seveda našteto število Italijanov zmanjšalo, tako, da smemo po vsej pravici trditi, da sti dve tretjini prebivalcev istrskih slovanskega in le tretjina italijanskega rodil. To je zaključek iz podatkov ljudskoga štetja glede na Istro.
Številke govore ! Številke so najzanesljivejša premisa (preduslovje) in iz te premise morala bi vlada izvajati povsem naravne posledice, to je : urediti postopanje svoje. Ako bi hoteli pripoznati nemško* liberalnim in italijunskim mogotcem veljavno načelo — kjer imaš moč v svojih rokah, zatiraj ! — zahtevali bi po vsej pravici, da Slovani absolutno gospodujejo nad Italijani. Mi pa tega ne zahtevamo, ker se no moremo niti za purlamentarno življenje spoprijazniti z brezpogojnim načelom večino in bi bilo želeti, da se poslovni red zbornice naše premeni v takem zmisla, da so manjšine obvarujejo vsaj pred najhujšimi krivicami. Ako pa načela večine col6 za parlamentarno življenje ni možno brezpogojno vsprejeti, kaino-li, da bi načelo to vsprejeli glede na mejnebojno življenje posamičnih narodnosti. Načelo pravice je jedino, kojemu bi se mi pokorili. Le točna izvedba tega načelu v vsem javnem življenji jo pot, koja nas moro dovesti do onega cilja, ki je podlaga vsukateremu napredku : do mejsebojnega m i r A.
Zato pa zahtevamo — oprti na številno razmerje prebivalstva —, da se istrskim Slovanom dado iste pravice, v narodnem, narodnogospodarskem in politiškem pogledu, kakoršne uživajo njih sodeželani • Italijani —■ zahtevamo, da se proizvede ravnopravnost! To zahtevamo in tako bi moralo biti. In kako je v resnici? Da čujemo! Jedna tretjina prebivalstva je v deželnem zboru v večini, dve tretjini sti v manjšini : jezik jedno tretjine uživa v zbornici tej vse pravice ; — poslanci, za-
ki so pričakovali v njem Francozom svojstveno živost, blesteče ostroumjp ter ognjeno in spretno govorjenje. Govoril je malo ter se držal žalostno. Tz zanimanju do tujega gosta pričeli smo se pogovarjati v francoskem jeziku. Govorili smo o vsakovrstnih predmetih : o političnem hudem položaju, o tedanjem meščanskem življenji, rešetali literarne novosti, menili so o poslednjih znanstvenih odkritjih ter Be spominjali znancev, s katerimi so nismo že dolgo videli. Bilo je v jeseni.
„Kje li jo Prtrov? zakaj ga ni videti tako dolgo P" vprašal je gospodarja jeden izmej gostov.
„„Petrov P Ali šo morda ne znate P Revež zblaznel jo in že so pretekli trije meseci, odkar je v norišnici."*
„Zblaznel! Petrov! zakaj P Tako brezskrben in vesel človek ! Ali jo zblaznel radi ljubezni P Preteklo zimo govorili so, da se jo močno zaljubil v neko nuAo glo-diščno krasotico."
„„Nikakor ne rudi ljubezni! Izgubil je vso premoženje ter mislil tudi, da dospe
stopajoči dve tretjini, pa so izpostavljeni g ■•dim insultam iu zasrumovanjem, ako odpro usta, d» spregovoro le besedico v jeziku svojih volilcev ; zastopnike dveh tretjin morajo za časa zborovanja celo redu rji srražiti, da jih poulična sodrga ne preganja se svojim srdom; jedna tretjina prebivalstva ima na Dunaji tri zastopnike, dve tretjini pa samo jednega; jezik jedne tretjino je službeni jezik malone vsem javnim uradom — državnih .ie izvzeniši — , dočim so jeziku dveh tretjin prebivalstva vratu uradov s tremi ključi zaprta in je izjema zares bela vrana; jedna tretjina ima ljudskih in srednjih šol v povoljnem številu, za dvo tretjini je pa ljudsko šolstvo — o srednjih šolah niti ne govorimo
—	v najprimitivnejšem stanu. In tako bi lahko pisali činjenico za činjenico, da ne bi bilo z lepa konca. Tak bi bil torej pogled na politiško stran — tužen pogled zares. Skoro še tužnejši je pa pogled v socijalno življenje doli po Istri: kdor hoče spoznati parijo, rajo, ta nuj obrne korak svoj doli v Istro. Ako bi hoteli pisati o tem predmetu, poinakali bi pero svoje v
—	žolč in prekipeti bi utegnilo po žilah naših in bi nas morda gospod državni pravdnik opozoril na meje, kojo nam jo prcdčrtala ne baš uzorna tiskovna postava naša. Zato pa pustimo to in odstopimo besedo onim gospodom, koji smejo povedati vse in brez ovinkov. Upamo, da storč svojo d o I ž n o s t. Vsaj to jih ne bode stalo obilo truda: predlože naj vladi zaključek, ki se nam sam po sebi ponuja iz podatkov dovršenega l judskega štetja, koji zaključek pravi, da sti dvo tretjini prebivalstva istrskega slovanskega rod li. Dvo tretjini pa smeti zahtevati iste pravice, koje uživa j e dna tre t j i n n. No goBpodstva, temveč j e d n a k o p r a v n o s t i z a h to-
v a m o I
—t-
Dopolnilne volitve v Gorici.
V Gorici 24 maja.
„Edinost* jo že poročala ob uspehu dopolnilnih volitev za goriško mestno sta-
do višje službo, po kakeršnih koli špekulacijah. Nado njegovo so niso uresničile; počel je žalovati, pal v melanholijo, a melanholija razvila se mu jo v neozdravljivo duSovno bolezen. — Kdo zhlazni-li še v našem, zdanjem materijalnom v«kn od ljubezni P Časi Aboljarov in Ofelij, Julij in Romejev in drugih mučencev ljubezni ho že zdavnej prešli. Zdaj se zblazni iz drugih vzrokov. Čezmerna na-preženost telesa, bolna čestihlepnost, pohlepnost po bogastvu in slabost našega fizičnega organizma — to ho motivi pogostih slučajev blaznosti v zdanjej dobi, a nikakor ne ljubezen.""
„Vi menite, da ni več Ofelij na svetu, da je minohi doba ljubezni ?" rekel je nakrat, nepričakovano Gaston Beranž. „Motite ho. Ljubezen jo nesmrtna; baš tako samooblastno vlada dandanes čez ljudi, kakor je o začetku sveta in vladala bo tudi, do poslednjega Človeškega vzdiha na zemlji. Kolikor časa bo stul svet, toliko časa ne bodo se rešili ljudje čarobnosti te fata-raorgane. Vi skeptiki so smehljate na
rašinstvo v III. in II. razredu. V III. razredu dobili bo naši kandidatje Žiga grof Attems 239, zemljemerec in upokojeni stotnik Josip C a n d o 1 i n i 250 in zdravnik dr. Emilj G r e i i č 262 glasov. Nasprotniki so dobili: dosedanji župan dr. M a u r o v i c h 217, don Zoratti 215 in S t re ch o 1 219.
Kdor pozna naše razmere, čudi se po vstj pravici obnemoglosti lažko-libcralne stranko, ki je v svojo listo sprejela Z o-ratti-ja in S t r e c h e 1 - na, katera sta do zadnjega časa bila pristaša konservativne stranke in sta malo pred volitvami uskočila v liberalni tabor. Ne zavidamo jima nove družbe !
Pri tej priliki so se nam v pravi luči pokazali goriški klerikalci, oziroma pristaši tukajšnjega društva „C i r o o I o c a 11 o I i c o". To društvo je bilo povab-Ijono, naj bi sodelovalo pri letošnjih dopolnilnih volitvah proti liberalni stranki, dasi je skoro brez vsakega upliva na po* litično življenje v našem mostu. A gospodje so so izjavili, da se volitev ne udeleže — in so 'tako ves boj prot laškim liberalcem pustili na&ej stranki. Izvedeli smo iz zanesljivega vira, da je „katoliško društvo" prišlo do tega sklepa zato, ker so liberalci sprejeli v svojo listo tudi znanega duhovnika — don Zoratti-ja češ, da „katoliško društvo* no s m o očitno nastopiti proti duhovniku.
V tem se nam kaže skoro posnemanja vreden izgled med laškimi in slovenskimi klerikalci. Ko jo pri nas na Goriškem vslcd splošne želje kandidoval za državni zbor nzoren duhovnik •— dr. Anton Gregorčič, znano je, kaj vse so počenjali proti njemu isti somišljeniki in udje goriškega „katoliškega društva". Proglasili so ga kot liberalca jedino zato, ker je deloval v družbi s slovenskimi posvetnimi razumniki, katere klerikalci ob vsaki priliki zlobno med liberalce potiskajo, in za« radi tega šteli so si v „sveto" dolžnost, napeti vse svojo žilo, da bi dr. Gregorčič padel in da bi bil izvoljen vitez Tonkli. — Zdaj pa, ko je duhovnik dosti čudne barvo uskoČil v ultralaški libo-
to, vi, kakor se mi dozdeva, smatrate moje besedo romantiškim blodnjam ; a baš vaša zdanja Ruska Ofelija bila je povod mojega prihoda v Rusijo, povod strašnega gorja, ki jo porazil mojo rodovino."
Izvanredno razburjen umolknil je mladenič. Vsi pričujoči zanimali smo ao za dramo, skrito v njegovih besedah. Iz razumljivega čustva olike in čislanja k tujemu gorju, drznil ni se nikdo prositi ga, povedati nam svojo povest.
Umevno je, da je obudil v nus veliko pozornost in radovednost.
„Gospoda," nadaljeval je, — „§o sem pretresen od tega, kar Bom nedavno preživel; gorje mojo je še tako svežo, da se se ne morem samega sebe premagovati. Dd-si vas skoraj ne poznam, ali ker sem že pričel o tem govoriti in ste so vsi s sočutjem k meni obrnili, povedati vam hočem žalostno povest ljubezni, katere žrtev je bil moj nesrečni brat.* Verjetno je, da smo ga vsi zato prosili. Gaston Beranž, okoli katoregu smo seli, začel jo svojo povest:	(Dalje prih)
ral ni tabor, ko so znani goriški „pat rij o ti" z vsemi možnimi sredstvi delovali za zmago nad pošteno slovensko-laško stranko, a zdaj pa nič, zdaj se jim že zdelo to v redu in niso niti mezinca ganili proti lahonski kliki, jedino zato, ker ae je v ložjo dosego svojega namena skrila /a — duhovako suknjo.
Tuda vkljub temu in vkljub preČud-nemu vladinemu vedenju zmatrali amo po hudem in strastnem volilnem boju. Ta poraz je liberalce kar poparil, tako da se za drugi razred niso upali niti a svojim kandidatom na dan.
Naša stranka je medtem postavila kandidatom Karola grofa L an th i er i-ja. Kar čez noč pa ao se liberalci, klerikalci in vlada združili za — Konrada pl. F a b r i s a , ravnatelja zavodu „Monto di Preta". Mož je v vsakem o žiru poštenjak in je bii namenjen kot kandidat naše stranke za prvi razred. Omeniti moramo ae, da je pl. Fabria župan s 1 o-venski občini Št. Ferjan v B r-d i h , kjer je nenavadno priljubljen. Ako bi bila naša stranka mogla le slutiti, kaj nasprotniki nameravajo, bi niti ne postavljala svojega kandidata, ampak bi kompaktno glasovala za pl. F a b r i s a. Ker je pa ta kandidatura bila razglašena še le tikoma pred volitvijo, vezala naa je strankina disciplina, da smo glasovali za grofa L a n t h i e r i - ja.
Čegava je zasluga, ako ao laški liberalci tako nizko padli, da naše kandidate pobirajo z a svoje P To bi morala dobro vedeti slavna vlada in goriški klerikalci ! In vendar smo morali v petek 22. t. m. doživeti pomilovanja vredno resnico, da so tekali po mestu z bruni klerikalci in Uberalci za jednega in istega kandidata iu da je policijski komisar pred volilno dvorano priporočal c. kr. uradnikom g. Pa-brisa kot vladinega kandidata ter ponujal nanj glaseče se glasovnice. Res, kaj jednakega je mogoče le v Gorici! A to smo si goriški Slovenci dobro zapomnili, da se v bodoče ne bomo dali od nikogar več slepiti in da niti vladinim krogom ne pojdemo več na lep, ko bodo hoteli z našo pomočjo krotiti kake neljube jim — prevroče goriške življe.
V	drugem razredu je kakih 650 vo-lilcev. Na volišče jih je prišlo le 358, ker se je večini studila nenaravna zveza novih „prijateljev ki so šli v boj proti tiati stranki, kateri se ima Gorica zahvaliti, da s« razmere obračajo na bolje. Konrad pl. Fabria je dobil 211, grof L a n t li i e r i pa 144 glasov. Za Lanthierija so glasovali le Slovenci, nekateri Nemci in le tisti Italijani, na katere imamo Slovenci tolik upliv, da vselej z nami glasujejo. Z gosp. F a b r i sem smo Slovenci povsem zado-volj ni. Bog ne daj nikoli slabših starešin.
V	obče so se slovenski volilci uzorno vedli. V III. razredu prišli so skoro do zadnjega moža na volišče — vseh blizu 200 — od katerih so le 3 poljski čuvaji glasovali z nasprotno stranko. — Slava zavednim slovenskim volilcem goriškega mesta !
laški [ ao iz začetka mislili, da bode redno za hajali čitati časopise, ohladć se počasi zanje vedno redkejše zahajajo k vajam in počasi se odtegnejo vsakemu delovanju na narodnem polju. Dasi ima lepo peta peaem že sama na sebi nekaj navduševalnega, kar vspodbuja pevce in nepevce k petju, vender ae ohladi tudi ta ljubezen s časom. In kaj ja neki temu vzrok ?
Ni nam ga treba daleč na okolu iakati, saj ga le prepogostoma povsod najdemo. Društvo je jed va otvorjemo, pevci še niso vajeni petju in kar hitro so mora napra-viti veselica z najtežjimi skladbami. In kdo je temu kriv, da slišimo pri še tako slabih zborih tako grozno težke pesmi P V prvi vrati bi hotel imenovati slovensko časopisje in v drugi šele pevovodje. Vi, g. urednik, imate toliko rodoljubja, toliko ljubezni do naše svete stvari, da vam nikakor ni mogoče, da bi grajali kako slabo peto pesem, ampak z največjim navdušenjem hvalite vsak nastop, bodisi alab ali dober. Vam ni mogoče, da bi začeli udrihati po kakem slabem samospevu, ampak raje zamolčite vse pogreške, katero ste opažali pri takih nastopih, ker nikakor nočete, da bi s kako opazko koga razžalili in bi mu ohladili gorečnost do društvenega delovanja. A človeku je treba tudi včasih nekoliko odkritosrčnemu biti. In veste li, kaj je posledica temu vašemu molčanju P Da moramo le prevečkrat slišati najlepše pesmi tako apakcdrane, da človeka kar ušesa bole. Mesto, da bi nam potem pesem ugajala, meato, da bi se vsi za njo navdušili in bi jo tudi mi poslušalci kasneje prepevali, zgodi ae baš nasprotno in pesem se izgubi v pozabljivosti.
Le prevečkrat najdemo na deželi, da so ubija pevovodja mesece in mesece s kakim težkim „šolo", ne zmeneč se, je-li pevec težki nalogi kos. Pevovodji je deveta briga, kako izvrši solist svojo nalogo; glavna stvar je, da doseže vsak glas. Kako ga pa doseže in kak glaB ima „so-
Črvi, kateri glodajo naša narodna društva.
Uverjeni, da je bil g. dopisniku le dober namen, priobčimo nastopni članek, dasi se nam vidi sodita tu pa tam nekoliko ostra.
Ako pogledmn v zgodovino naših narodnih društev po deželi, vidimo, da pozdravi naše ljudstvo z največjim navdušenjem vsako novo društvo, da se vsi veljavniši možje vpišejo kot člani. Saj je vsako narodno društvo ono ognjišče, na katerem se vrže marsikakemu rodoljubu iskrica, katera ae spremeni v poznejih letih v žareči plamen, ki ga navdušuje v boju proti našim narodnim sovragom. A le prevečkrat, le prerado izgine to navdušenje pri mladih društvih, in oni članovi, kateri
list", zato se on ne zmeni. Ni čuda potem ako moramo poslušati take grozne samo speve, da bi človek najraje dvorano zapustil. Za samospeve je treba dobrega iz vežbanega glasu in takih najdemo pri naših društvih presneto malo. In še pri teh izvežbanih glasovih je treba, da pevec doda petim besedam neki naglas, da nam tako poje, da čutimo žnjim, da razumemo pevca in skladatelja. Mi ao moramo s pevcem veseliti, žnjim tugovati, ž njim misliti. A ne le to; tudi pevec mora skladatelja dobro razumeti, ako hoče, da bode imela pesem pravi vBpeh. Le tedaj nam ugaja tak samospev, ako pevec stori vse to; ako ima solist lep, krepak, mil in čist glas, ako on vse višave in nižave in vsa težka mesta z neko lehkostjo premaga, ako se on, kakor navadno pravimo, z glasom igra. In najdemo vse to pri naših pevcih P Le malo jo takih, koji so blago-darjeni s krasnimi glasovi, a še manj jih je, koji bi bili svoje glasove izvežbali.
Zato pa mi je tudi neumevno, zakaj se naša društva tako silijo na oder s takimi samospevi, ko gotovo vejo, da občinstvu veliko bolj ugaja naj si bodo še tako kratka pesmica v zboru. Res, da ima do-tiČnik najboljšo voljo, da bi dobro izvršil svojo ulogo, da bi ustregel občinstvu, a kalne gre, pa ne gre. Poslušalci ga ros hvalijo, a ta hvala je le navidezna, oni ga le zato hvalijo, ker poznajo njegovo dobro voljo in mu hočejo za trud, kojega jo s pesmijo imel, dati neko plačilo z odobravanjem.	fDalje prih.)
Občni zbor
„Delalskega podpornega društva '.
K zboru teuiu došlo je kakih 300 članov.
Predsednik prof. Mate Mandič pozdravi došlo člane povdarjajoč, da jo društvo v tekočem letu dosta nazadovalo, na čemur pa »i odbor kriv, ampak skrajno
neugodne razmere, kakor se razvidi iz taj-nikovega poročila. Povdarjal je tudi veliko važnost „Del. podpornega društva" v prvi vrsti za delavski stan, v drugi vrati pa za ves slovenski živelj v Trstu.
Predno prične tajnik g. Fran Polič s čitanjem svojega poročila, predstavi predsednik vladnega zastopnika, viteza Vidica, kojega 80 udje spoštljivo pozdravili.
Iz tajnikovega poročila posnamemo, da jo imel odbor ogromno delo, ker je trebalo društvo preosnovati v zmislu postave z dne 30. marca 1888 1. št. 33. S to preosnovo je postalo društvo enako-veljavno okrajnim blagajnam. Društvo je v gmotnem oziru nazadovalo radi obilih slučajev belezni,provzročenih po „influenci". Na tem nazadovanji so pa tudi mnogo krivi nemarno plačujoči člani. Društveno premoženje zmnnjšalo se je za 2.370 gld. 90 kr. ter je znašalo koncem leta 1890 15.868 gld. Sprejetih je bilo v tem letu 204 družabnikov in 60 družabnic; izbrisal je pa odbor 105 možkih in 41 ženskih. Umrlo je v tem letu 11 družabnikov in 3 družabnice. Koncem leta imelo je društvo jednega častnega člana, 9 ustanov-nikov, 39 podpornikov, 1127 rednih možkih in 188 ženskih udov. Bolnikov je bilo 609 in 712 slučajev bolezni, kojim se je izplačala podpora 10.743 gld. 42 kr. Sama zdravila je dobivalo 238 članov. Za zdravila potrošilo ae je akupno 947.42 kr. Vsega akupaj je torej društvo izplačalo 11.690 gld. 84 kr.
Društvena knjižnica broji 2497 knjig.
Poročilo tajnika odobri se brez ugovora. —
Zatem prečita in pojasnuje blagajnik, g. Dragotin Schmidt, račun blagajne možkega oddelka od 8. januvarja do 5. oktobra 1890, račun pohištva, račun kranjske hralnice, račun prve zagrebške hralnice, račun pokojninakega zaloga možkega oddelka, izkaz premoženja, računi blagajnice ženskega oddelka od 8. j a n u-varja do 5. oktobra 1890, račun pohištva, račun pokojninskega zaloga, račun hralnice in izkaz premoženja ženskega oddelka, izkaz skupnega premoženja; račune za dobo od 6. oktobra do 31. decembra 1890, račun kranjske hralnice, izkaz premoženja bolniškega zaklada, upravni zaklad, račun zagrebške hranilnice in izkaz premoženja upravnega zaklada.
Računi se odobre brez ugovora.
Zatem je prišla na dnevni red sprememba pravil, o kateri točki pa ae ni moglo razpravljati, ker ni bilo navzočih 2 tretjini članov in se v ta namen v nedeljo dno 29. t. m. zapet skliče občni zbor v prostore društva.
Član Benčina vpraša, kako je to, da se denar, kojega plača zavod v zavarovanje proti nezgodam spravi v blagajno« mesto da ga dobe dotični ponesrečeni udjć.
Predsednik pojasnjuje, da postava tako veleva, da ta denar pripade društveni blagajni. —
Člana Hvastja in Benčina ostaneta pri svojem menenju, da ta denar pripada dotičnim članom.
Tajnik Fran Polič pojasnjuje, da zavarovalnine ni dolžan plačati delavec, ampak njega gospodar. Potemtakem ni postavno, ako gospodar tirja odškodnino od delavca za vplačano zavarovalnino. Ker pa delavca pri zavarovanju proti nezgodam ne zadenejo nikake dolžnosti, torej tudi nima pravice zahtevati v takih slučajih posebne odškodnine, dokler uživa od društva navadno podporo v slučaju bolezni.
Potem, ko je še g. dr. P r e t n e r govoril o tej zadevi, sklene se, da pride ta točka zopet na dnovni red pri občnem zboru, ki bode v nedeljo.
Pri volitvi novega odbora so bili jednoglasno izvoljeni g. prof. M. Mandič predsednikom, odborniki pa: dr. M. Protner, Fran Hafner, Jakob Perli a t o, Anton S 1 a j k o, Ljudevit R u ž i č, Anton Bogdanovi 6, A n t. Vrabec, Jernej Novak, Ivan Kra-
pe ž, Andrej Vrtove c, Gregor Lotrič, Josip Prelc, Miha G r a-h o r, Jernej Če lan, Fran Primožič, Franjo Mavri č, Anton Rep, Maka Cotič in Ivan Besednjak; z ogromno večino pa: Anton Kljun, Drag. Schmidt in Fran Dollenz. Namestniki so bili voljeni: Valentin Kosoveljr Vekoslav Kalister, Josip Urbančič, Ivan Leve, Franjo Prelc, Andrej Visentin. Pre-glodovalci računov: Janko Draščik, Ivan Kikel in Jakob Škamporle. V razsodišče; Josip Renčelj in Valentin Ster.
Ker pa sta se gg. Fran Dollenz in Janko DraŠček odpovedala čaBti odbornika, oziroma pregledovalca računov, bil sta na njuni mesti z aklamacijo izvoljena g. Valentin Kosirnik odbornikom, in Fran Polić pregledovalcem računov.
Po dovršeni volitvi zahvali se predsednik članom na udeležitvi in uzornem vedenji, poživlja člane, da so tesno oklenejo društva ter je kolikor moči obvarujejo raznih škod in zaključi zborovanje trikratnim „živio" presvetlemu cesarju.
—t—.
Politični pregled.
Notranjo dežele.
Državni zbor. V seji proračunskega odseka dne 23. i. m. dovršili so obravnavo o proračunu naučnega minister-stva. Obravnavali so tudi o prošnji mesta kranjskega, da se ponovi tamošnja gimnazija. Odaek je odstopil prošnjo to naučnomu ministeratvu, da jo uvažuje. Bojimo se, da bode imela isti negativni vspehr kakoršnega so že imele razne druge resolucije. — Za srednjimi šolami prišlo je na vrsto ljudsko šolstvo. Poalanec Suklje govoril je o šolstvu na Koroškem. Še le v preteklem letu otvorila se je prva slovenska ljudska šola na Koroškem. Po mnogih nemških ljudskih šolah je velika večina učencev slovenskega rodu in ti učenci ne dobivajo nikakega pouka v materinem jeziku. V takozvanih dvojezičnih šolah obstoji ves pouk v tem, da učencem od daleč kažejo nek slovensko-nemški abecednik. Postava pravi, da ni h meti nikogar siliti do priučenja druzega deželnega jezika, na Koroškem pa je narobe : tam pravijo, da ni smeti nikogar siliti do priučenja materinega jezika. Govornik zahteva od gospoda ministra, za to skrbeti, da ae na koroških šolah uvede materini kot poučni jezik. Gosp. minister Gautsch odgovoril je čisto lakonično, da komur ni prav, naj ae pritoži. Ta je pa lepa! Postava je sioer na naši strani, a od nas se zahteva, da še le moledovamo, da ae vrši postava. Sicer pa so nam z Dunaja poroča o neki namerovanr interpelaciji, tikajoči se koroških razmer, katera se ni predložila, ker bo pogodili, da ne bi bila „umestna". Pri te) priliki čulo se je tudi dokaj čuden izraz o našem listu, na katerem se pa mi prav nič ne jezimo, ampak še smejemo se.
V	zbornični seji dne 25. maja volili so predsedstvo. Predsednikom je izvoljen dr. S molka 235 od 237 glasov; prvim podpredsednikom dr. pl. C h 1 u m e t z k y se 187 proti 23 glasom in drugim podpredsednikom dra. Kathrein se 178 proti 10 glasom. Da se preprečijo živinske kuge, zahtevajo poalanci Dotz in tovariši, da vlada le tedaj dozvoli uvažanje rumunske in ruske živine, ako jo posebna potreba. V seji predložil je minister za trgovino več predlog, tikajočih se L 1 o y -dove pogodbe.
V	državnem zboru o g r s k o m predložil je minister Baros predloge, tikajoče ae razveljavljanja pogodbe z L1 o y d o m in osnove pogodbe s parobrodnim društvom Adria.
Različne vesti.
Imenovanja. Predsedništvo c. kr. finančne direkcije imenovalo je carinarsko
oficijale: Valentina Kosovela, Ivana Š u m i j a in Henrika pl. Ferra nadofici jali. Prisrčne čestitke, osobito prvim dvema! — Carinarskima azistentoma sta imenovana: gg. Ljudomil N a b e r g o j. in Ferdinand Kalin; pobirateljem carine v Barkov-ljah : praktikant Josip Kulo t. Častitamo !
Iz državnega zbora. V seji dne 25. t. m. predlagali so poslanci Ferjančič in tovariši, da se premeni volilni red za Koroško.
Celo oficijozna „Adria" obsoja izgrede, koje vprizorjajo gospoda Italijani po Istri. List ta pravi o dogodku v Bujeh, da Be je videlo, kakor bi živeli v predpustu. Potem nadaljuje : „O dogodku, da se po mestih istrskih morajo duhovniki v zaprtih kočijah prevažati od sodišča do gostilne — in to po nasvetu g. sodnika samega;— in da mora duhovnike te potem spremljati žandarmerija, kar smo nedavno doživeli — o tem dogodku premišlja naj, kdor m o r a. Stvar je taka, da se ni smejati nikomur". Mi pa pristavljamo : ne samo premišljati o tem bi morali oni, koje v to veže dolžnost, ampak tudi delati — takoj in brezobzirno. Vsaj so razumemo !
„Slovencu" odgovorimo v jedni prihodnjih številk stvarno in mirno. „ČJohljali" pa ne bodemu nikogar, ker se nam to ne vidi posebno imenitno delo.
Graje vredna zlobnost. V tržaškem
„Indipendenteju* čitamo vest, posneto iz necega puljskega časopisa, da je nedavno nekje v Istri neka oseba prinesla vaškemu župniku v dar lopo podobo sv. Cirila in Metoda z namenom, da se razobesi v župni cerkvi. Dotični župnik je pa to zavrnil nehoteč sliko razobesiti, na kar je oseba šla k škofu, ki je nekda župnika pozval ter mu ukazal, da podobo v cerkvi razobesi, Župnik pa tega ni hotel rekoč, da je v njega župniji več kot polovica vernikov italijanske narodnosti ter bi slika sv. Cirila in Metoda služila le kot pausla-vistično sredstvo ter ljudstvo razburjala. Kako so je stvar končala, ne vemo; ali po menenju rečenega lalionskega glasila zmagal je župnik. Mi ne vemo, je-li to resničen ali izmišljen dogodek v ta namen, da se pred »vetom očrnć tržaško koperski škof in slovanska duhovščina. V prvem slučaju kazal bi na velikansko zagrizenost laških duhovnih pastirjev, ki v sv. slovanskih apostolih videvajo „dva paslaviata" ter s tem onečastujejo svete ukaze in naredbe iste rimske stolice, ki ju je povzdignila mej Bvetnike. Koliko svetih podob bi pač ostalo v naših cerkvah, ako bi Slovanov „zagrizenost" segala tako daleč, da bi iz njih odpravljala svetce, ki so spadali laški narodnosti P Je-li tako počenjavje italijanske duhovščine res v smislu kozmo-politiških idej, katere vedno pridigujejo p „Duhovnik mora biti kozmoplitičen" — govorč ti, ter zaničljivo kažejo na vrlo slovansko duhovščino v Istri, ki vodi narod na potu v večnost in v živenju. Sami pa delajo temu prav nasproti, kajti sejejo sovraštvo mej verniki celo na sv. slovanske apostole. Ako je naveden fakt resničen, ne vemo v istini, ali se nam je čuditi la-honski najivuosti ali grozni zlobnosti. Brez dvojbe jo bil pa rečeni dogodek izmišljen in priobčen, da se zopet pred svetom očmi modri višji pastir tržaako-koperski, koji po pravici noče slediti znanemu dr. Flappu, temveč hoče vsem svojim ovčicam biti enako pravičen. Pravica pa je oni trn, ki najbolj b6<ie primorske Lahone, radi česar so zaganjajo v našega višjega pastirja liki lačne vrano v trhlo mrcino.
Mestne volitve v Gorici. — V zadnji številki amo poročali, da se je gosp. Konrad pl. F a b r i s, novoizvoljeni stara-šina i 11 vrli slovenski župan v Št. Ferjanu v Brdih, odpovedal izvolitvi, ker je bil proti njegovi volji izvoljen od združene liberalne in klerikalne stranke, ter podpiran od vlade. To svojo vest nam je popraviti v tem zmislu, da jo na predvečer volitve odklonil le ponujano mu kan-i dat ur o. Izvolitve do zdaj pa še ni
odklonil, česar tudi ni želeti, kajti to je mož, katerega goriški Slovenci prav radi vidijo v mestnem starešinstvu in obžalujejo, da so radi discipline morali glasovati za grofa Lanthieri-ja, ki bi bil dober kandidat za prvi razred.
Včeraj so bile volitve v prvem razredu. Slovenci se te volitve niso udeležili iz razlogov, katere nam naznani naš goriški dopisnik. Slovenski volilci I. razredu dobili so že v nedeljo 24. t. m. naslednje naznanilo :
Odbor političnega društva „Sloga" v Gorici naznanja p. n. gg. slovenskim vo-lilcem I. volilnega razreda, da po vsestranskem pretresovanju sedanjih, deloma popolnoma novih okoliščin, je prišel do sklepa, da bi bilo v narodno-političnem oziru za goriške Slovence najbolje, ako bi se ne udeležili dopolnilne volitve v mestno starešinstvo dne 26. t. m.
V Gorici, 23. maja 1890
Načelništvo. Tržaški okoličani, kakor tudi drugi kmetje s Krasa in uiestjani sami imajo lepo navado, da se ob nedeljah in praznikih shajajo na nekaterih krajih mesta, da so vkupe pogovorč o domačih in družili poslovih. Enaka shajališča so pred cerkvijo »v. Antona novega in pri Chiozzi. Tu jih vidiš ob nedeljah in praznikih pomenkovati se in ukrepati o raznih stvareh; mnogo njih prihaja tu sčm, da najdejo svoje znance ali prijatelje, s kojimi imajo opravka. Vsi čedno oblečeni, prijaznega in mirnega vedenja ne store nikomur najmanjšo nedloge; — vendar nekatere Lahone ti shodi pečejo in najdrznejši mej njimi klical je minoli teden v svojem članku v „Mattinu" poli-oiste, da odženejo to množico izpred cerkve sv. Antona rekoč, da je nadležna ter ovira mestni promet. Okoličani naj bi ostsjali doma, kjer imajo zadosti velike cerkve! Hm, lahonski dopisun se repenči ali zah-man. Njemu niso menda toliko zoperni okoličani, tembolj ga pa jezi njihova slovenska govorica, v kateri se oni pogo-govarjajo. Kaj bi pač rekli neodrešeni iz obljubljene dežele, ako bi videli Bredi mesta take kopice slovensko govorečih ljudi. Pač slabo menenje bi odnesli s seboj
0	laškem Trs:u. Vsem onim, ki imajo navado shajati se na rečenih mestih, priporočamo, da te navade ne opustč, kajti okoličan je v Trstu tisočkrat bolj doma, nego sčm privandrani lahoni in poročevalci la-bonskim glasilom.
III. SKlipŠČina „Zaveze slov. učitelj, skih društev*. Pri zborovanju vnela je točka „Pravne razmere ljudskih učiteljev" združena s točko „O so-
01	jalnih razmerah slovenskega učiteljstvav sedanjih časih" dolgo in živahno debato. O točki tej vspre jela se je nastopna resolucija :
1. Ljudskemu učitelju naj se dovoli vsaj toliko plače, da bode zamogel stanu primerno živeti, kakor zahteva državni zakon z dne 14. maja 1869. leta. 2. Ako deželni zbori tega no privolijo, naj učitelj-stvo prosi države pomoči. 3. Pri oddaji učiteljskih služb uvede naj se status po starosti službenih let, kakor je običajno pri c. kr. uradnikih. 4. Slovenski učitelj mora v javnem življenji priboriti si i«ti ugled, kakoršnega uživajo drugi naobraženi stanovi, torej pristoja učiteljem v vseh javnih zastopih ista veljava, kakoršna drugim stanovom. 5. Skrb „Zaveze* naj bode v prvi vrsti, da se občinska volilna pravica pridobi vsem ljudskim učiteljem in učiteljicam. 6. Pri izdelovanji, oziroma pri premembah ljudsko-šolskih zakonov bi moralo imeti učiteljstvo ljudske šole več besede in upliva, kakor ga je do sedaj. 7. Naprosijo se dotične šolske oblasti za skrb, da nastavijo vsposobljene učitelje in učiteljice od dneva vsposobljenja definitivno. 8. Naprosijo se dotične šolske oblasti, da ne kaznujejo učiteljev brez postavne discipli name preiskave. 9. Naj se dotični merodajni činitelji naprosijo, da dobe učiteljice tudi na Primorskem toliko plače, kakor učitelji.
Poročevalec p. L a p a j n e govoril je o predmetu „Važnost o b r t n o - n a-d a 1 j e v a 1 n i h š o 1*. K tej točki prečita predsednik nastopno resolucijo: „Na vsaki tri- in večrazrednici, kjer se peča prebivalstvo z obrtnijo, naj se osnuje obrtno-nadaljevalna šola". G. Rib nikar želi, dodatek, da se precizno določi, kdo bode take šole vzdržaval. Resolucija sprejme se jednoglasno z dodatkom: „ko bode gmotni obstanek zagotovljen".
O točki „Metoda računstva na nižji stopinji" izraža predsednik svoje prepričanje, da je ista zavozila na krivo pot. Po razlaganju g. poročevalca, kateri priporoča metodo Lavtarjevo, po kateri si praktičen učitelj lahko pomore, vsprejmejo se vse posamične točke tega predmeta brez debate „en bloc".
Pripomnili nam je še, da je na zvršetku seje „Zavezine" delegacije poročal gosp. Vatroslav H o 1 z o važnosti življenskega zavarovanja z oziftm na slovenske učiteljstvo. Ker je važnost takega zavarovanja očevidna, priporočamo tudi mi gg. učiteljem, da polnoštevilno vstopijo v krog zavarovancev banke „Slavij e", o kojem zavodu smemo se nadejati, da bode vsikdar in rad gmotno podpiral koristi „Zaveze".
Za podružnico sv. Cirila in Metoda V Trstu prispelo jo iz preostatka računa v Nabrežini f. 1*50. — Daroval je nekdo za odhodnico for. 15. — N. N. 10 kr. Pri občnem zboru „Trž. Sokola" bili
so z večino glasov voljeni: starosto brat Maks Cotič; odborniki pa bratje: Ljudevit Furlani, Vekoslav Kalister, Ivan
Prelog, Andrej Kalan, Ivan Knavs, Julij Mikota, Fran Inatno in Anton Laiupe. Namestniki: Josip Hvala, Josip pl. Masnec in Fran Zelen, Pregledovalci računov: Gra-cijan Stipančič, I. Žiberna in Mihovil Vesel. Podrobnejše prihodnjič.
Barkovljansko pevsko druitvo „Adrija" priredi, kakor smo žo v zadnji številki omenili, v nedeljo, dno 31. maja t. I. domačo veselico" s petjem, deklamacijo in i gro. Veselica jo na vrtu „Alla bella Barcola". Obširni razpored prijavimo prihodnjič. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Opozarjamo slavno občinstvo na to veselico.
Vabilo na izvanredni občni zbor „Tržaškega podpornega in bralnega društva", kateri bodo v nedeljo, dne 7. junija t. 1. ob 4. uri pop. v društvenih prostorih (Via Caserma 13.) Dnevni red : 1. Sprememba 19, in 23. čl. dr. pr. 2. Volitev II. tajnika. 3. Volitev II, vodstvene svetovalke. 4. Posamični predlogi. Ker je na dnevnem redu za ženske društvene članove vele-važna zadeva (spremba čl. 19. in 23.) upa podpisano vodstvo, da so bodo iste mnogobrojno tega izrednega občnega zbora udeležile.	Vodstvo.
Vabilo. Občno zborovanje „Učiteljskega društva za Goriški okraj" bode dno 4. junija ob 9. uri predpoldne v Gorici na slov. odd. dež. kmet. šole. Dnevni red : 1. O domači vzgoji. 2. O deških ročnih delih. 3. Volitev 1 uda v odsek za opis okraja. 4. Posameznosti. K obilni udele-žitvi uljudno vabi	ODBOR.
S Koperščine so nam piše: V Kopru živi duhovnik, stoječ nekoliko višje na lestvici hirarhije, ki meni, da se strinja z njega duhovskim stanom, da se strastnimi nasprotniki duhovskoga stanA vred zahaja doli na „rivo" ter Be posmehuje potujočim, lahonom neljubim duhovnikom. Da temu gospodu prihranijo veliki trud, koro svojo pa ne izpostavijo veliki nevarnosti (vsaj poznamo koperske pobalino !), svetujem gg. duhovnikom, chi dan sv. Nazarja ne gredo k slavnosti v Koper.
Opazovaleo na parobrodu.
Iz Dobravelj se nam piše: Mislim, da jo prav pogodim, ako katero rečem o naših razmerah. Bolje bi seveda bilo, ako ne bi trebalo pisati o takih stvareh, ali kaj hočemo, čo je tuko I Češenj je letos prav malo in izkupflo zanje bodo pičlo. Zima je pa letos tako silna pritisnila, da anm
je skoro polovica trt zamrla. Posebno ču-rijo nesrečo to ohčini Velike Žalilje in Brje in va* Vrtovči. Žalostno je res tam: vinogradi, popred gosto obraseeni, sti sedaj na pol suhi. Ubogi kmet. Nekolik trt bod« morda še ozeleneio, ali za letos ni upati sadu. Vzlic tej mizeriji so pa že začeli javni plesi, ki požro obilo denarja in niso v nikako korist. Jaz nisem nasprotnik ples* v obče in razveseljevanja mladine, aH reči moram, da bo taki plesi pogubni. Mladini naši bi svetovali, da so raje združi v kako koristno n. pr. bralno društvo, kjer bi se kratkočasila in izobraževala. Kadar pa prirejate veselice, glejte, da se uzorno vedete in ste drugim v izgled. Os bito pa pokažite vsakokrat, da ste sinovi slovenskega naroda.
Nekdo, ki vas srčno ljubi.
„Brivca" X. številka izide v soboto. „Slovanskega Sveta" štev. io. vsebina je naslednja : 1. Razstave in Slovani.
2.	O latinskem obredu : Koledar. (Konec.)
3.	Shod slovanskih stenografov v Pragi.
4.	Ruske drobtinice. 5. Jedna clovenska in jedna ruska pesem (Orjol. Chomjakov.) 6. Rusija i Evropa. (Dalje.) 7. Ilirstvo in Slovenei. 8. Pogled po slovanskem svetu. 9. Književnost. 10. Našim čitateljem.
„Narodne legende za slovensko mladino". Došel nam jo tretji zvezek teh legend. Zo povodom ocene drugega zvezka rekli smo, da je nabiratelj (g. Ant. Kosi, učitelj v Središči) mladini naši podal kaj primernega gradivu. Isto moramo reči o pričujočem zvezku. Cena 1. zvezku je 18 kr., drugemu 20 kr. in tretjemu 16 kr. Dobivajo so pri izdajatelji in pri vseh večjih slovenskih knjigotržuicah.
Iz Brna se nam piše: Poznana firma Ivan Stikorovsky v Brnu slavila je dne 16. maja 1891. jubilej 25 letnega obstanka. Firiua ta popela se je do jedne prvih trgovskih hiš v državi naši. Pridobila si je obče zaupanje zbog svoje solidnosti in poštenosti. Cel6 v Afriko pošilja svoje blago. Načelniku firme čestitalo je vse osobje,
(iospiiaite m irpmsKe stvari.
O v i n u.
Tekočina, ki se v tržaških gostilnah prodaja pod tem imenom, večinoma no zasluži tega imena, kajti ponajveč je zmes iz raznih nevinskih sestavin. Prav malo se po tržaških krčmah prodaja pravega vina iz grozdja. Rudi česar uam je namen opisati laznovrstna vina in njih lastnosti.
Vina hočemo razdeliti v štiri vrste, namreč: naravno vino; mešano vino; umetno narejeno vino in slednjič ponarejeno, nabrozgano spackauo vino. Naravna vina dobiva Trst iz raznih krajev. Najčešče pa iz sledečih šest dežel, po katerih so vina i nazivaju.
Prvo in, po izreku izvedencev, zajedno tudi najboljše vino je ono iz tržaške okolice, ne izvzemši bližnjega Krasa. Najboljše je pa vendar prosoško vino, katerega štejejo mej najboljša izmed dobrih svetovnih viu. Skoda je le, da tržaški okoličan v obče premulo pazi na umno poljedelstvo ter se z viuorejo peča samo kot s postranskim opravkom ter si zaslužka raje išče v mestu, nego da bi obdeloval ono sicer malo ali jako mastno zemljo, ki bi mu izvestno poplačala njega trud. Čeprav peščena in kamuata, ugodna je tržaška okolica za poljedelstvo. O tem nam pričajo vrtnina in cvetlice, katere goje spodnji okoličani ter jih v mestu dobro prodnvajo. Tudi je okoličanom skoraj še neznano umno kletarstvo in drugo razuolično ravnanje z vinom, katero bi jim brez dvojbe koristilo ter bi okoličanska vina povzdignilo do prave veljave. Tako jo prešanje ponajveč še na primitivnem stanju, itd. Ker je mestu nedostajalo okoličanskega pridelka, obrnilo se je drugam po vino.
Krivda pa, da so v tržaški okolici vinarstvo ni razvilo kakor drugod, spada najbolj na tržaško kmetijsko društvo, za katero se nikdo v okolici ne
TRST
Via C o n t i številka
zmeni in akoraj niti ne ve, če obstoji, kajti isto je laako, a okoličan tržaški ne razume tega jezika. Pač živa je potreba, da ae naši poslanci skupijo ter zahtevajo od vlade, da odpravi to anomalijo ter ustanovi kmetijsko društvo v tržaški okolici s slovenskim poslovnim jezikom.
Druga vrsta vina je istrsko vino, ki se deli v takozvano „pijantadello* in drugo vino. Prva se prideluje na malih vinogradih iz črnobelkaatega grozdja. Po-najvež se izvaža iz Poreča in Rovinja.
Izmej dalmatinskih vin najboljše je viško, slabše pa iz Šibenika in Brača. Dalmatinsko vino je v obče mastno, v sebi ima mnogo alkohola, temne barve in mnogo beljakovine.
Izmed grških vin imamo vino iz Sv. Mavre jako močno in črno ter rabi za barvanje vin. Najslabše je patraško vino, težko in alkoholično ; v tem vinu čuti ho duh po smoli, kojo grški poljedelci pride-vajo, da se vino dlje časa obdrži.
Izmed laških vin uvaža se puljsko, lehko in alkoholično; siciljausko, jako alkoholično in težko ter nekoliko grenko.
Slednjič dobivajo se tudi ogrska'	. _	.
. ,J	,J . .	. - Avgusta Brunner-ja
vina. iako rezka, kaiti narejena so iz se
* J	>	j	prevzame vsa sem spa-
nezrelega grozdja. Takšna so v obče na* t dajoča dela kakor: ravna vina, ki' se dobivajo v Trstu, ali 8TK0JE- ™KŠE< sE" poleg teh na prodaj bo večjidel vina. Navadno delajo oštirji in prodajalci na debeio takozvani „tajou. Mešajo namreč bolj kisla vina s sladkejšimi, alkoholična z lehkimi. Istrsko vino mešajo s „pijanta-delo", da jim je mogoče ceno znižati, dalmatinsko ali grško vino z ogerskim, laško z obeuii.
Ako je vino sladko, pomešajo nekoliko tartrtrione ali tanične kisline. Če je prekislo, mešajo ti marmorjev prah ali apnnn karbonat. Ako je premalo alkoholično, pomešajo do dva litra škrobnega špirita na hektoliter; drug špirit se ne sme rabiti.
Ako se vino meša zgolj /. navedenimi tvarinami, ni še zdravju škodljivo, niti ponarejeno ; sme so tedaj uživati, kajti v sebi ima še vse vinske lastnosti. Ako se vinu kaj druzega primeša, ni več
mej po-
opaiišce
„Galleiigante Nazionale",
ležečo iiftspriti Llovdovefpalače odpre se
v ponedeljek 1. junija 1891.
2-i Udova Adolfa Buchler.
Velika zaloga
OPANKOV
je na prodaj pri	4—4
ANDREJU KALANU
Via Caserma št. 6 v Trstu.
Avgust Brunner
6 a.
Tovarna Btrojov in žolezolivnica
I SALKK, ZKLEZNA mešana OMREŽJA., STOLPE, CEVI večja in matija POPRAVLJANJA.
Za notranjo dežele prosto carino.
Die Masrhinon-Fabrik und Eiseiiftiftasorei von
August Brunner
ilbernimmt alle oinsehlil-gif?en Arheitcn als : MASCHINEN, 1'RESSEN, P U M P EN,
GITTER, S.iULEN, Rv HUEN, grossore und kleinere REPARATUHEN. Nach dfm Inlande zollfrei.
Telefon štv. 291.
Spomladansko zdravljenje
n»j boljše je s Čajem iz tavžentrnž (millefiori) kri čisteče in neprekosljivo sredHtvo zoper jki-lenje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 fini zdravljenja, stane 50 nov., dobi ne edino v	2 JO
odlikovani lekarni Prazraarer (telefon ^07)
Ai dne Mori, 1'iazza Orande. Postne poAiljatve izvršujejo ne m utegoina. Čuvati se je treba ponarejenega zdravila.
Mejnarodni promet prve Primorske družbe za prevažanje meblev
KONRAD EXNER
via Squero Nuovo St. 7. skladiSča via Ferriera St. 9 (Telefon št. 265) v I rNlu.
Trgovsk pomočnik
vešć v svojem poslu, ki govori slovenski, nemški in italijanski in ziih tudi nolroliko knjigovodstvo, iš^e služhe v proditjalnici s špecerijskim blagom.
Ponudbe s pogoji naj se pošiljajo na uredništvo našega lUta pod gornjim naslovom.
Podružnico v Pulji, Gorici, na Reki in v Opatiji Zavod za shranjevaje meblev in efektov.
Prevnžanje indblov vzprejemlje ne na vse strani.
—	Razpošiljajo in vzprejemljejo ho v varstvo
kovregi, zaboji, kosi itd.
Trgovinska agentura državnih železnic. — Spedicijffki bin'eau c. kr. južne SeU-znice v OPATIJI.
Redna dovažanja in odvažanja do in od parnikov
—	Nakladanja in razpošiljanja na vso strani. — Zastopniki v VHeh mestih doma in v inozemstvu. Služba za poštne in hitre pošiljatvo in poftiljatve
b—2	prtljage.
Glavna agentura paroplevnih družb za Istro In Dalmacijo.
NB. Prazni vozovi za prevažanje nicblov odpošiljajo se točno na vse postaje. Informacije točne in gratis. Vprašanja je stavljati direktno na centralo v Trstu.	7 H
Naznanilo.
P. t. občinstvu naznanjam, da sem
otvori I
na Dunaji, I., Kohlmarkt št. 22.
ELEKTROTEHNIČEN ZAY0D
Vsprejemrtin v?a dela, spadajoča v to stroko, upeljavo električnega svetla, prenos električne sile in dr.
Cene računam najsolidnejše.
Vsa pojasnila dajem '/> največjo natančnostjo iu hitrostjo.	. 0—9
J. ŠČUKA & Com»
pa
zdravo vino, ampak uvrščamo jo narejena vina.
(Dalje prib.)
Hiša v najem.
Zapuščinska hiša (fabrika) z več soban)! in drugimi prostori, da ae v najem. Hiša ju v/,lasti pripravna za letovi&Če. ter je komaj c'etrt uro od južno-železnične podajo Kilovča (Kiillenberg) oddaljena.
V najem ae da na mesec, ali pa do 24. aprila 1892 in sicer z opravo, ali brez nje.
Ponudbe sprejema Ivan Baša v Biti nji, P. Prem, Notranjsko.	i_a
t
Ivan Zimolo
lastnik podjetja la prirejanje pogrebov v Trstu in na Reki,
umrl je danes ob 6. uri pop. po dolgi in mučni bolezni, v 63. letu dobo svojo in previden s svetimi zakramenti. Piežaloatni podpisani javljajo, v ime drugih globoko užaljonih sorodnikov, to britko /.gubo vsem znancem iu prijateljem.
Mrtvafiki oatnnki dragoga ranjcega prepeljejo so v sredo, dne 27. t. m. ob 5. uri popoludno v/, lastne liiSe, via deli' Isfituto št. 15, mi pokopališče.
TRST, 25. maja 1891.
Regina Zimolo, soproga. Anton Zimolo, »in. — Karolina Zimolo, nevesta. — Ariatia Mosca (odsoten), sset. — Ivan Mosca, Reffina Mosca, unuki. — Josip Zimolo (odsoten), brat. — Angela udova Dragovicli, Antonija Visentini (odsotna), sestra.
Krasne uzorke na privatne naručitelje 20—15	badava i franco.
.Toste navidjone knjigo uzoraka /a krojače nelVnnkirano i uz uložak od 20 for., koji će ve nakon ovršeno naručim uračunati,
Tvari za odjela.
Peruvtan i Dosking za visoko svećenstvo; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, te z a veterane, vatrogasce, sokol ašc, Uvre; sukno za biljard i igrnčje stolove, loden i neproinočne lovačke kapute, tvari koje so pere,
Plaid za putnike od 4 14 iid. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine onuje, štono ih posvud muljaju, te jedva podnosu krojačke troškove, nuka se obrati na
Iv. Stikarofsky-a n Brna.
Veliko skladište sukna Austro-Ugarske. U mojem stalnom skladištu u vrieduosti od '/, milijuna for. a. v. to u mojoj svjetskoj poslovnici j' st pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora saut uviditi. da bo od tako malenih ostanaka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi u« koja stotinu naručala uzorkah .u kratko ništa preostalo, to je ono tisljed toga prava slieparija, kad tvrdke sa suknom objelodanjuju uzorke odrezaka i ostanaka, to su u takovih slurajuvih odrezei uzoraka od komada, nipošto od ostanaka; nakane takovog postupanja jusu bjelodane. — Odre/oi, Uoji se iindopiulu.iu, zamjenjuju h» il hb povrati uo v ao. Kod naručim trelia navesti boju. duljinu i ulemi.
Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje preko 10 for. fr »nko. 10—24
Dopisuje u njemačkom, mađarskom, fioskoni, poljskom, itulijutlakom 1 fhuiceakoin Jeziku.
Grlena bol kašalj, hreputavlca, promuklost, nazeb, zadavica, rora. zapala ustljuh iid. mogu su u kratko vriemo ialiečiti robljonjem
P« n.	h is
Podpisana tovarna pohlitva usoja si javljati, da se bodo prodali zaradi preselitve vsi njeni izdelki: spalno sobe, obedno sobe, pohištvo /.u salone, za pisarnice, za kuhinje in predsobe pod pravo vrednostjo, da se prihranijo stroški selitve.
Priporočajoč slavnemu občinstvu okoristiti se a to ugodno priliko, bilježim preponižno
Ignac Kron
TRST — Via del Teatro številka 3 — TRST.
NADARENIH
2»-no
Prendinijevih sladkišah
(PASTtGLIE PRENDIN1)
ito jih gotovi Prendlni. luobar I Ijekarnar u Trstu
"Veomo pomažu uisitnljem, propovjcilniknin itd Probdj. nih kaSljm! noćili, navadna jutranje hreputaviue i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah-
Opazka. Valja hb paziti od varplioah koji je ponačinjuju. Zato treba uvjnk zahtjovoti 1'ren-dinijeve sladkiše (Pastiglio 1'rondini) f>* glodati, da i>ude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Hvaki komad tih sladkišah ima ntianulo na jednoj Strani ^PaHtiglio", na drugoj „Prendini"
Ciena 30 nč. kutijici zajedno pb naputkom.
Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu
(Formaroia Prendini in Trioste) i u glavnijih Ijcknrnah svieta.	42 -4H
»e odda nli prod« hiša Atev. 64 v V Koprivi na Krasu s 4 sobami, kuhinjo, štalo, vodnjakom. Več se izve v R i c m a n j i h h. st. 26. i-b
Candeo-ve škropilnice
proti peronospori od mnogih strani za najboljše spoznane, se dobivajo le pri
Živic in družb, v Trstu
-s ulica Zon ta 5
po lanski niski ceni. — Dobivajo se tudi izvrstne žvepljalke za trte in in vsakovrstni stroji za kmetijstvo; mlatilniee in čistilnice za žito, stiskalnice za grozdje in tropine, mlini za grozje, sesalke itd.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
slrojeve za ^ospodarslvo i vinogradarstvo!
Plugove, brane, valjke, strojeve za sijanje, za kosnju, za obraćanje sena, konjske grablje, tiskalnice za seno, mlatilniee, strojeve za vucitbu lokomobile, triere, mlinove za čišćenje žita, strojeve za trebljenje kuruze, Hackseovel strojeve za rezanje krme, mlinove za drobim molju, strojeve za rezanje repe, mlinove za voće. tiskalnice za voće, strojeve za tiskanje grozdja i vinske tiskalniee tiskalnice za masline, strojeve proti peronospori, strojeve za lupljenje voća, spreme za sušenje voća i povrtja, vinske sisaljke, spreme za konobu, sisaljke za vodu, okrugle pile, decimalne tezuije, tezulje za blago, separatore za ralieko, dizaljke za ]>osudje, vi'taće strojeve, samostalno djelujuće tiskalnice krme, praće strojeve, strojeve za čiščenje lana itd. Sve Izvrstno izvedeno. — Jamstvo, ugodni uvjeti za plaćanje, doba pokusa! Skladišče gospodarskih i vinogradarskih strojeva
Ig. Heller, Beč
II. Pr^terstrasse b>r-. 78.
li »sr-itn iluntrovaiie, od 144 nlrnnica, cienike u njeniaooin, trtlijaiiHkom i Rlnvenskoin jezi k u šalje so iih zahtjev badava i franko. Solidna zastupstva ustrajati će Mt< posvud.
s priznanim srodstvom sen sikanju pri visokih in nizkih trtah. Posoda ju vsa i/, rudufioga bakra !3olo jo toAno izvršeno. Jaku koristno o rabi tekočino. Noutruili delavca Kabi so lahko voi lut brez da so pokvari.
BOLJE SO OD VS1H DRUGIH.
H47 prvih nagrad pri raznih natecanjili.
Kdini uustopniki za Avstro-Ogursko Vit.Kvg. pr;jf. (■iordano v i>urici, dož. kmetijska šola. in Henrik lVf?nn v Trstu, Via 8anitA 17. — Cona prosto carino 1". 22. — ilrozulačni zamot. — Frauoo na postajah v Gorici ali v Trstu; v Trstu tud i na brod.
Plača »e impred.	9—10
Lastnik pol. Hružt^o „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna DolenC v TrHtu