mm tovariš
Glasilo Udruženja Jugoslov. Uciteljstva
Poverjeništvo Ljubljana.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30' - - Din, za naročnike v inozemstvu 40'— Din letno. Posamezna številka po 1— Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 75 para za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Pred državno skupščino uciteljstva v Sarajevu.
V	sredo, 20. t. m. se zberejo zastop niki organiziranega jugoslovanskega uciteljstva iz cele države v Sarajevu, da se pogovore o dosedanjih uspehih Udruženja Jugoslovanskega Uciteljstva in o smotrih in taktiki za nadaljno delo v bodočem letu.
Letošnja skupščina bo zastopana poleg uprave Glavnega Odbora in poverje-ništev tudi po predsednikih in voljenih delegatih okrajnih učiteljskih društev iz cele države. Ta skupščina bo torej pravi izraz in najširše zastopstvo uciteljstva cele države.
Slovenska delegacija ima šteti okrog 90 zastopnikov, a kakor je predvideti letos. ne bo Dolnoštevilno zastopana, pač je pa sigurnih dve tretjini udeležencev. Vzrok temu je skrajno neugoden čas v katerem se vrši zborovanje: pričetek šole, ki je kljub odrejenemu dopustu od ministrstva, ni mogoče pustiti vsem v prvem tednu brez škode; Blejska skupščina, ki se je vršila v istem mesecu; sokol-ski zlet, pri katerem je v obili meri sodelovalo učiteljstvo; ljubljanski velesejm in mariborska obrtna razstava, kar je mnogo zanimanja našlo tudi med učitelj-stvom, posebno onim, ki poučuje na obrtnih in trgovskih nadaljevalnicah.
Vendar je vodstvo organizacije poskrbelo, da je naša delegacija odšla zadostno zastopana in pripravljena v Sarajevo. Ne samo številčno dobro zastopstvo, ampak v prvi vrsti idejno dobro zastopstvo nam je potrebno za take skupščine. Treba izbrati može, ki imajo vpogled v stanovske zadeve in inioijativo v vsakem oziru, da ne poslušajo samo — ali si celo ogledujejo le kraj — ampak tudi sodelujejo na skupščini.
V	zadevah, ki tičejo naš splošni položaj je podvzelo inicijativo osrednje vodstvo samo. Naša delegacija je odšla v prvi vrsti s špecijelnimi predlogi, ki tičejo Slovenije, na skupščino v Sarajevo.
Glavni predlogi naše delegacije so: izprememba pravil glede delegacije pri pokrajinskih skupščinah, ponovna zahteva referenta za osnovno šolstvo v Sloveniji v ministrstvu prosvete iz vrst slovenskega uciteljstva, uvrstitev strokovnega uciteljstva v službeno pragmatiko in glede ukinjenja proračuna 30. milijonov za prosveto v Sloveniji.
Naša delegacija je vložila v tem oziru na skupščino pismene predloge.
Izprememba pravil zadeva pomnožite v delegacije na pokrajinskih skupščinah in odprava onih 10 delegatov, ki jih volijo pokrajinske skupščine za Glavno skupščino. O zadevi ie bil govor na blejski skupščini in je pojasnilo v zadnji številki Učit. Tov.
Zahteva lastnega referenta v ministrstvu prosvete je ponovna.
Uvrstitev strokovnega uciteljstva v službeno pragmatiko je pa postala aktualna in akutna zopet sedaj, ko grozi strokovnemu učiteljstvu meščanskih šol in specijelnih šol za slepe, imbeciilne in gluhoneme nevarnost, da njihov strokovni izpit in višii študiji zopet ne bo dosegel višjega položaja v plači. Poverjeništvo UJU v Ljubljani je podalo v tem oziru svoj specijalen predlog — ki ga natisnemo v prihodnji številki — dvokratno je pa opozorilo predsedstvo »Društva uciteljstva meščanskih šol za Slovenijo«, da tudi samo stori potrebne korake na me-rodajnem mestu.
Predlog glede črtanja proračuna prosvete za Slovenijo se glasi sledeče:
Podpisano poverjeništvo predlaga Glavni Skupščini, da sprejme sledeči predlog:
»Glavni Odbor UJU v Beogradu se poziva, da stori vse potrebne korake pri ministrstvu prosvete, da se ukinjene postavke v skupnem znesku 30 milijonov Din v proračunu prosvete za Slovenijo takoj zopet vpostavijo, ker je to ukinje-nje v veliko škodo šolstva in uciteljstva v Sloveniji. Ukinenje teh izplačil tudi ni v skladu z obstoječimi in še veljavnimi zakoni, po katerih imajo zakonito urejene svoje plače učiteljice ženskih ročnih del, šolski voditelji svoje funkcijske doklade in po katerih so zakonito urejene tudi ekskurendne (zasilne) šole. Tudi črtanje teh postavk iz pokrajinskega prosvetnega proračuna ni v skladu z budžetom, ki ga je odobrila in sprejela narodna državna skupščina.
Ker so materialno oškodovane s tem cele kategorije uciteljstva in v svrho čuvanja avtoritete zakonov in z ozirom na to, da je s tem močno ogroženo šolstvo in prosvetna povzdiga naroda, naj pozove skupščina Glavni Odbor UJU, da nujno
stori vse korake v svrho revizije navedenih dejstev in deluje na to, da se taki slučaji, ki vzbujajo upravičeno nezadovoljstvo uciteljstva in najširših plasti naroda. ne bodo ponavljali.«
V	imenu vsega prizadetega učitelj-stva in v svesti dobre stvari poziva podpisano poverjeništvo glavno skupščino, da preda ta predlog kot skupno nujno zadevo Glavnemu Odboru UJU v Beogradu v takojšnjo izvršitev.
Cerkev in šola.
(Po »Slovencu«, št. 199. z dne 13. septembra 1922.)--
»Pod klerikalizmom razumemo politično stranko, ki se naslanja v prvi vrsti na cerkveno hierarhijo (duhovščino) in črpa iz nje svojo moč. Cerkvena hierarhija je okostje klerikalne organizacije. Vsi drugi strankini organizmi so le priveski hierarhije (duhovščine) in stoje direktno ali indirektno pod njenim vodstvom, četudi se nahajajo dostikrat formalno pod posvetno režijo. Organična zveza stranke s cerkveno hierarhijo ji daje pečat političnega eksponenta Cerkve. To hi bili glavni, vsepovsod veljavni znaki klerikalizma«.
Dr. Ivan Šušteršič »Moj odgovor«, št. 11.
»Slovenec« pod navedeno številko prinaša članek pod naslovom »Država in šola«, v katerem nesramno v ljudstvu ubija državno avtoriteto in io negira. Vendar ie članek zanimiv z ozirom na izvajanja. ker bi se glasil, ako bi se obrnil na nje. tako-le:
»Pri nas smo vajeni smatrati še iz avstrijskih časov duhovščino (hierarhijo) za nekega polboga za neko višje bitje ki bdi nad nami in nas čuva in varuje ne vsega zla, ampak navadno tudi vsega dobrega. Duhovščina (hierarhija) ie začetek in konec vsega, ona ie neko nadnaravno bitje. Dred katerim moramo ležati vsi vsaj na kolenih.
Tako naziranje ie še danes pri nas j običajno. Je pa do skrajnosti nedemokratično in nepravilno.
Cerkev ni nič več in nič manj kakor ena izmed organizacijskih oblik človeške družbe. Družba oa smo mi sami. smo mi liudje. torei smo tudi cerkev mi sami; to-rei nekaj zelo naravnega in navadnega in rič nadčloveškega.
V	tako veliki organizaciji ljudi pa ne morejo biti vsi ljudje v vseh vprašanjih
ene misli in enega duha. ampak i.majo razni ljudje in razne skupine ljudi o različnih predmetih različna mnenja.
Ker pa cerkev ni noben malik, ampak ie le skupina v gotove svrhe organiziranih ljudi, zato cerkev absolutno nima pravice, da mnenja, ki se od mišljenja slučajne večine razlikujejo, v imenu »cerkvene avtoritete« zatira, ampak mora dati tudi manj-šinjskim naziranjem pravo, da se po možnosti uveljavijo. V tem ravno obstoji moderna demokratična cerkev.
Ta razlika v pojmovanju o »absolut-nosti« cerkvene moči in prave demokratične cerkve se zlasti kaže v šolskem vprašanju.
Mi. ki še vedno plavamo v starih ze-lotskih nazorih o duhovski vsemogočnosti, radi mislimo, da se moramo klanjati cerkveni absolutnosti tudi glede šole in vzgoje.
In to je. kar hočemo tudi mi. slovenski svobodni starši: Dokler bomo mi plačevali svoje davke v skupno državno blagajno odkoder se krijejo tudi izdatki za naše šolstvo, bo naša šola in duh. ki naj vlada v naši šoli. tak. kakor ga bomo ko-mandirali jni. starši, ne pa neka nebulozna zelotska vsemogočna duhovščina z zlorabo avtoritete in imena Cerkve.«
Tako je »Slovenec« nehote povedal resnico o svoji »gospodi«.
K petdeseti obletnici prvega splošnega zbora slovenskih učiteljev v Ljubljani.
(Nekoliko spominskih črtic: sestavil Fran Podobni k.)
Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani je priredilo dne 24. in 25. septembra 1872 »prvi splošni zbor vseh slovenskih učiteljev« s sledečim vzporedom:
1.	Kako nai se slovenski učitelj za svoi stan izobrazuje?
2.	Kako naj se v naših večrazrednih ljudskih šolah poučuje drugi deželni jezik?
3.	Kako naj bi ljudski učitelji na Kraniskem Koroškem. Štajerskem in Primorskem imeli enakomerno plačo?
4.	Posamezni nasveti.
LISTEK.
Blagi Emi v spomin!
In zopet smo spremili koleginjo iz naših vrst v prerani grob. Učiteljica Ema Žerjavova, službujoča na I. mest. dekl. osnovni šoli v Ljubljani, ie 26. avgusta t. 1. po dolgem bolehanju preminula. Dva dni kasneie so io pokopali na ljublj. pokopališču pri Sv. Križu poleg njene zlate mame, katere izgubo ni mogla preboleti.
Vse nas ki smo Erno Žerjavov o poznali. je presenetila, do dna duše zabolela vest o njeni smrti. Vedeli smo. da boleha, da ie v minulem šol. letu le s težavo izvrševala svoje dolžnosti, a da nas ostavi že sedaj za vedno tega nismo pričakovali. Želeli smo ii oddiha, počitka, a ne takega, kakršnega si ie izbrala sedaj. Na Prigovarjanje, nai si vzame dopust, je navadno zmajala z glavo češ. ne gre izrabljati našo mlado državo s preobilimi do-Dusti — in vršila ie dalje svoj naporni posel. Čutila ie, da ji pešajo moči. a trdna volja, kakršne ie zmožna le značajna že-
na. io je podpirala pri utrudljivem šol^ delu.
Kmalu pričnemo novo šol. leto. Vrnila se bo. draga Ema v šolo tvoia deca. Tvoje koleginie bodo s čilimi močmi zopet pričele z delom, a tebe. najblažje, ne bo več med njimi. Dolgo se bo še poznala na zavodu vrzel, ki ije nastala po tvojem odhodu. Svojim učenkam si bila dobra, predobra učiteljica in spominjale *se bodo hvaležno tvoje dobrote še čez leta.
Bila si pač značilen pojav v vrstah slovenskih učiteljic. Čitala si mnogo, razmišljala mnogo, odtod tudi tvoje originalne ideje, presenetljivi nasveti, ki si jih nudila zlasti pri raznih društvenih sejah. Najbolj te bo pogrešalo »Društvo sloven. učiteljic«, kateremu si bila neumorna bla-gainičarka lepo število let. Kako temeljito ie bilo tvoje poročilo še na zadnjem društvenem zborovanju. Kako si bodrila svoje koleginje na delo z vidnim naporom a še s toliko duševno čilostjo! Ali si morebiti tedai slutila, da je bil to tvoj labodji poziv za nas ostale?
Veliko duševne sile ie bilo v tebi, nepozabna Ema. a posebno pa smo cenili
tvoje dobro, da zlato srce. Vsakomur si bila na uslugo, vsako stvar si presojala na svoi obziren način. Zato so te spoštovali. Glede sebe pa si ostala strogo zna-čaina narodniakinja. v vrstah naprednega uciteljstva med prvimi tudi v dobi najhujših persekucij.
Takih osebnosti bi še rabila naša mlada Jugoslavija. Zato je tem večja naša bol, da smo te izgubili tako rano.
Naj ti bo ohranjen blag spomin, primeren tvoji blagi duši!	M.
f Jaromil J. Volkov.
Kakor stara znanca sva se pozdravila neko popoldne jeseni 1. 1885. v hotelu H. v Ajdovščini. On sivolas in sivobrad častitljiv mož — kakor sv. Metod — Jaromil J. Volkov učitelj v sosednjem Lo-kavcu. iaz novopečeni začetnik na šoli na Ustju.
Po imenu sva se poznala že prej kot sotrudnika tržaške Edinosti. Zato sva bila drug drugega toliko bolj vesela. Poza-, bila sva na vso soseščino celo na bližnje
tovariše, ki so se običajno sbaiali v omenjenem hotelu, kjer smo poslušali govorico laških sodnih uradnikov in nemščino nameščencev ajdovske predilnice in bar-varnice. V hotelu je bil najhitreje postrežem kdor je zahteval v nemščini. Nas mlajše ie to zelo jezilo. Jaromil je bil takoj med nami. Ostavili smo tujcem ne-gostoljubni hotel in se shajali po slovenskih gostilnah v Šturiju in Ajdovščini.
»Ali čitaš cirilico?« ie bilo eno prvih prašani med nama. — »Delal sem izpit za srbohrvaški učni jezik in pisal tudi naloge s temi črkami.« — Zelo je bil tega vesel: »Torej vendar, vendar.« Seveda J. Volkov ni slutil, da se bo še ne 30 let pozneje premenil ta vendar v p. v. in naše domo- in rodoliublje v izdajstvo velike domovine Avstro-Ogrske. Tudi meni se ni sanjalo tedai kaj sličnega.
Takoj prvi dan sem izvedel, da ume-va priletni mož — bilo mu ie tedai 45 let — blizu vse slovanske jezike. »Pansla-vist!« sem £a podražil. On mi ie pa začel razlagati o svojih stikih s slovanskimi Iičnostimi po širnem slovanskem svetu. Občudoval sem ga zato in zavidal.
Zborovanje se je vršilo v deželni dvorani v reduti. Zbralo se nas je do 300 učiteljev — za tedanjo dobo res veliko število — iz vseh slovenskih krajev. Tudi Hrvatje so prišli kot reprezentanti hrvaškega šolstva živega duha in rodoljublja.
Od deželnega šolskega sveta kranjskega so prišli in zborovalce iskreno pozdravili gg. vladni svetnik Hočevar, dr. Jan. Bleiweis, dr. Ant. Jarc in dr. E. Gosta; mesto Ljubljano je zastopal mestni župan K. Dežman.
Došli so tudi telegrafični pozdravi, med njimi od češkega učiteljstva. ki ga ie vposlal znani češki pedagog Mašek.
Zboru je predsedoval naš nepozabni Andrej Praprotnik.
O prvi točki poročal ie vadniški učitelj in pisatelj Ivan Tomšič. Debate so se udeležili: Stanonik Podobnik. Lapajne, Stegnar Petar Tomič profesor višje realke v Rakovcu pri Karlovcu. in deželni šolski nadzornik orošt dr. Ant. Jarc. Omenim naj, da je radi izvajani Podobnika in Lapaineta prvega besno napadel tedanji »Laibacher Tagblatt«, oba pa tovariš J. Budna v »Tagespošti«. na jako surov način tako, da se ie »Slovenskemu Narodu« zazdelo braniti napadenca. pišoč: »O La-painetu in Podobniku zavrgljivo soditi more pa le tisti ki ga ne vodi razum, ampak zavist in slepa strast«
Sprejet ie bil tudi dodatni predlog La-pajnetov, naj se tudi v Mariboru in Celov- i cu osnujeta učteliski slovenski izobraže- I valnici in predlog prof. Tomiča. ki se je glasil: »V slovenske izobraževalniee za ! ljudske učitelje uvede naj se hrvaščina kot obligaten predmet.«
O drugi točki je poročal g. Luka Knific, učitelj v Tržiču. Predlagal ie naslednjo resolucijo: »V prvih dveh razredih naj se le domači, a v zadnjih dveh pa i tudi nemški iezik poučuje.«
Pri debati ie prvi poprijel besedo g-Stanonik in končno izjavil: »Za čisti slovenski narod nai bodo le čisto slovenske- \ šole. za vse druge šole se ne brigamo in j ker ie stvar čisto naravna, predlagam, da j se preko predloga poročevalca preide na dnevni red.« V istem smislu je govoril tudi Jak. Škoflek in zaključil svoj govor z besedami: »Nemški jezik iz narodne šole enkrat za vselej vun!«, kar so zboro-valci sprejeli z dolgotrajnimi živijoklici.
Prehod na dnevni red je bil potem soglasno sprejet. O tretji točki (enakomerna plača) poročal ie g. Ivan Lapajne. Debate so se udeležili Stanonik, Podobnik, j Stegnar in profesor Petar Tomič, ki je stavil poseben predlog in končal svoje prepričevalno utemeljevanje z besedami: »Kdor je proti povišanju učiteljske plače. ta ie proti šoli. narodnem napredku in sploh proti civilizaciji, humanizmu in krščanstvu. Krščenik ne more biti. kdor je proti šoli in napredku naroda.«
Tomičev spreminjevalni predlog je bil sprejet z veliko večino glasov.
Z zborom združena je bila tudi razstava učil ki jo je prav ukusno uredil razstavni odbor (Stegnar. Lapajne, Podobnik. Zima in Čenčič).
24. septembra 1872 ob 7. uri zvečer je bil v deželni dvorani v reduti pod vodstvom Ant. Nedveda velik slovesen koncert ali učiteljska beseda, po koncertu pa v narodni čitalnici skupna večerna zabava. ki jo ie priredila »Glasbena Matica« skupno s slovenskim učiteljskim društvom.
Kolikor mi ie znano, živiva od takrat nastopivših govornikov samo g. ravnatelj Ivan Lapajne in moja malenkost. Radostnim srcem se spominjam lepih dni. ki sem jih takrat preživel v mladeniškem navdušeniu za našo sveto stvar v krogu
velezaslužnih starih in izkušenih šolnikov. kojih navodila so mi bila ves čas mojega življenja neprecenljivi vademécum in po katerih šem s.e vedno ravnal, dasi mi je ta odločnost prinašala v dobi mojega 20 letnega službovanja na Koroškem mnogo bridkosti in preganjanja. A upogniti se nisem dal. Vedno sem se držal gesla ki ga priporočam tudi mlademu učiteljskemu naraščaju:
Vse za slovensko ljudsko šolo in z njo za izomiko naroda!
Potreba in korist propagande na polju slepstva.
(Predaval na produkcijah, ki jih je priredil zavod za slepe s svojimi gojenci v Kranju v Ljubljani in v Celju. Josip
Kobal.)
(Konec.)
Seveda bi bila taka propaganda uspešna le nekaj časa. Saj vemo. da nas marsikatero zanimanje le prekmalu mine. Prireditve bi gotovo kljub časopisni ro klarni imele negativen .uspeh. Hočemo le pridobiti za naše slepstvo mnogo interesentov. motriti moramo propagando z višjega stališča. Tu mislim predvsem prepisovanje knjig zabavne, leposlovne, znanstvene vsebine v točkovno pismo to ie v pisavo za slepe. Gotovo ni to delo lahko in zabavno. Vendar smelo trdim, da pridobi marsikaterega naklonjenca obeh spolov. Tudi v Ljubljani se je to poizkusilo. in ne brez uspeha. To akcijo, ki jo ie vodila prof. M Skaberuetova, moramo zahvaliti, da šteje danes, knjižnica za slepe lepo število zvezkov. Zalegla je tudi živa beseda zdravstvenega svetnika Dr. Rusa. ki je pridobila, zavodu bogato zapuščino blagoookojne gdč. Marije Križ-manove na Karlovski cesti._ Poleg tega bi bilo treba širiti propagando potom tiska v veliki meri kar danes zelo pogrešamo. Razen kniižnice »Skrb za slepe«., ki jo je izdalo društvo Dobrodelnost, referata preje imenovane prof. v knjigi »Skrbstvena vzgoja«, nekai člankov po časopisju, nekaj statističnih podatkov in mojega poročila v »Popotniku«, nimamo Slovenci doslei še nikake literature. Vsekakor bi bilo treba kratke brošure za. prosto ljudstvo ki bi naj bila pisana jedrnato,, vzne-šeno, ljubeznivo, v srce segajoče. Obsegala naj bi kratke, lapídame stavke kakor: Dajte slepemu dela! Slepi more in hoče postati koristen član človeške družbe. Dostojni slepi ne prosjači, ampak dela pridno kot mravlja in čebelica. Slepi otrok se mora primerno in dobro vzgojiti. Izdelki ne videčih so dobri in ceneni. Slepi so izvrstni vbiralci klavirjev. Delo slepih naj se vedno in povsod pospešuje. Ljudje, izkazuite dobrote ubogim slepim dekletom itd. Prepričan, sem. da bi taka brošura kmalu osvojila srca usmiljenih ljudi in vžgala čut Ljubezni in spoštovanja, do slepih. Gotovo bi se jih spominjali ob. vsaki priliki pogosteje nego danes.
Inteligentni krogi bi lahko segali po bogati in obširni literaturi. Žal. da je. to mogoče dobiti največ v nemškem in francoskem jeziku. Prip.oročal bi predvsem Mellovo Enciklopedijo. Le našit bratje onkraj Sotle imaio Ratkovjčevo) knjigo »Slijepi i njih odgaianje«. Več nego vsa mrtva literatura pa bi gotovo zalegla živa beseda. Treba bi bilo več takih predavani, pa učiteljišču pa sistematičnega pouka, ki bi ga uvedla šolska oblast za naš bodoči učiteljski naraščaj*. Merodajnl krogi, učiteljstvo. duhovništvo šole in druge korooraciie naj bi obiskovale zavod za slepe, kier bi se na lastne oči prepričali o pouku in zaposlenosti slepih gojencev. V mali meri se je to že vršilo. Kako
globok utis napravi na obiskovalce kratko bivanje med slepimi v zavodu, nam kažejo praktični izgledi. Solze sočutja niso bile redke. Žal. da ni mogoče pokazati v našem zavodu onega kar lahko vidimo po zavodih, ki obstoje že preko sto let in razpolagaio z bogatimi muzeji, polnimi zanimivosti, s slikami, z učili, dobro iz-vežbanimi gojenci itd. Treba ie le pravega razumevanja vseh merodajnh krogov. Z bridko žalostjo pa sem primoran na tem mestu omeniti besede dr. Fr. Goršiča. ki iih čitam v njegovi knjigi; Socialna zaščita dece in mladine na strani 91: »Ne morem si kaj, da ne bi omenil pri tej priliki neke večkrat opažane prikazni, dejstva namreč, da ne znamo graditi in organizirati, nego da hkratu osnavljamo nekai. uničujemo drugo, kar je najmanj toliko vredno. To ie pač pojav pri neizkušenih ljudeh, ki liki neizvežban turist, globlie izpodletajo. kakor stavijo svoje nerodne korake.« Šlo ie tukaj za državno vzgaiališče v bivši prisilni delavnici. In nadaljuje: »Še pravi čas, da ga morem tukaj omeniti, ie zadonel klic iz vrst naših zdravnikov naj se spravi izpod nog zavod za slepe iu menda tudi državni zavod za gluhonemce. češ žrtvujmo iu novim institutom vseučilišča. Opomni jim, dragi bravec, da ie gluhonemnica ustanovna imovina. Tak mož te pomilovalno pogleda in poreče, da ustanove dandanes ne drže in da je treba velikim časom velikih ljudi.« Kako prav prihajajo te besede ravno sedai ko zahtevajo gotovi gospod-ie. da se poslopje, kjer se nahaia zavod za slepe brezpogojno izprazni do 1. julija. Nikomur ne pride na misel, da uničujejo eno kulturno napravo z drugo. Zavod za slepe se mora preseliti v Kočevje, torej tja, kjer za državno vzgajališče ni bilo ugodno. Ne zmenijo se prav nič. da s tako premestitvijo tiralo zavod za slepe v pogin, ker ne pomislijo, da govore vsi razlogi proti premestitvi zavoda na deželo. Zavod mora uspevati le v glavnem mestu, v kulturnem središču, čemur sta dokaz zgodovina in statistika. Otresimo se zato očitka, da nimamo smisla in srca do najnesrečnejših bitij pod solncem ter sledimo sosednim kulturnim državam, ki so tekmovale med seboj, da sezidajo čim dostojnejša poslopja za vzgajališča za slepe. Vrnili se bomo očarani, da smo doma. kier se tako radi sklicujemo ob vsaki priliki na svojo kulturo, v slepstvu tako nekulturni.
Nočem nadalje razmotrivati žalostnega dejstva. Rad bi govoril, še o marsičem. pa mojemu predavanju je bil odločen za današnji večer le kratek čas. Zato sklenem in povzamem:
1.	Odkar obstoje zavodi za slepe, so vršili propagando v korist slepim. Praktična skušnja ie pokazala, da ie taka propaganda sposobna pospeševati slepstvo.
2.	Z ozirom na na to da je pri nas slepstvo šele v početku svojega razvoja, I ie racijonelno urejena propaganda v dosego raznih dobrodelnih naprav za slepe nuino in neobhodno potrebna.
3.	Dolžnost vseh poklicanih činite-liev ie pospeševati promgando s tiskom, z iavnimi nastopi, z živo besedo in drugim.
4.	Kulturen škandal bi biLza ves slovenski narod, zlasti- pa za odločujoče kroge, ako ne zastavijo svojih sil za ohranitev zavoda za slepe za razvoj slovenskega slepstva tako važne narodne in kulturne naprave v svojem kulturnem središču._
Neodrešena domovina.
—r Naši rojaki v Julijski Krajini ustanovili so si književno podjetje pod naslo-
Takoi mi je ponudil na razpolago vso I svoio bogato knjižnico, nai v nii izbiram in se učim slovanskih jezikov. Kolikor se spominjam, sem se bil res lotil češčine. a dognal ne daleč, dokler nisva nekaj let pozneje s Čehom kaplanom I. Sonkupom z Zlato Praho v rokah dosegla večjih uspehov.
J. Volkov ie menda najbolje zmagoval ruščino, dočim so mu bila jugoslovanska narečja že tedaj — en jezik. In mož je bil kakor tovariš Božič iz idrijske šole.. Zato se danes ne morem načuditi njegovi privatni marljivosti, vstrainosti in požrtvovalnosti.
Da. plače učiteljstva niso bile sijajne in navadno v zvezi z naporno organi-stovsko službo. Že tedaj je pa obsezal Volkovega panslavizem nele prosvetno edinstvo med Slovani, marveč naravnost politično prvenstvo matuške Rusije. V tistih časih, ko smo še imeli med seboj Zweig- in Zwerg-vereine des deutschen Schulvereins, ie bilo predrzno kai takega celo misliti na glas.
In mož je imel vizitke s posebnim slovanskim motom pa v latinici in cirilici.
Zdel se nam je "ato — posebnež, vendar smo ga radi poslušali, poslušali so ga radi tudi odrasli ljudje, ko jim ie razlagal z mirno, prepričevalno besedo veliko in obširno slovansko sorodstvo mnogobroj-nost Slovanov, ki nas je več kot listja in trave.
Kadar sem pozneje slišal enako ali vsaj podobno govoriti župnika Domicelja, Brce-ta, sedanjega pokr. namestnika I. Hribarja, sem se spominjal J. Volkovega in svetega ognja, ki nam ie z njim razlagal vseslovanski evangelij.
Pozneje sva s tov. Zormanom pod Nanosom občutila avstrijski odsev te družbe ko naju je vitez »Fekete« — ne-blaženega spomina z orožniki tiral pred se, na le ni dosegel ničesar.
Tedaj sem se čudil, da so oblasti Volkovega puščale na miru. V ospredje res ni silil, a njegovi nauki niso ostali brez sledu, zlasti med mladino. — Nekoč ie obiskal z večjo družbo grad Predjamo, oa tudi podzemeljsko vilenico koder se izgublja pod zemljo voda Jamščica, ki teče zopet v Vipavi izpod Nanosa. Globoko pod zemljo je zasledil Volkov na
steni Slovence Žalec nemški napis, junaštvo prejšnjih obiskovalcev: »Pereant Windische!« Takoj je zapisal pod žaljivko: »Živi duh slovanski! Slovenski gadje . proti nemškutarski zalegi.«
Prav ob tisti priložnosti je bilo tudi, da ie Volkov stregel v predjamski cerkvici pri sv. maši. Z izletniki ie bil tudi hotelir J. H. iz Ajdovščine. Nemec in protestant. Menil ie na vabilo slučajno navzočega duhovnika-izletnika, da pomeni »pri maši streči« nekaj takega kot gostu oostreči v restavraciji: donesti vino, kruh. potice itd. Toda duhovnik začne introitus — a Julius molči. Duhovnik moli dalje in odgovarja sam, do konfi-teora. Tedaj pa opozori strežnika glasno: »Konfiteor oa le molite!« — »Znati ga treba, gospod,« se odreže protestant mirno. Verniki so začeli kihatii. Tedaj pristopi navzoči J. Volkov in odropoče konfiteor. potem pomaga sam do konca maše.
Še dolgo potem je bila krilatica »Znati ga treba« povod smehu in narni-gavaniu ob obeh straneh Hublja.
J. Volkov je dopisoval v razne časopise. Morda bo vedel natančneje, kod so
vam »Goriška Matica«, ki za nizko ceno izdaia vsako leto svojim članom razne knjige beletristične vsebine in pa koledar za prihodnje leto. Za leto 1923 izidejo sledeče knjige: 1. Koledar, 2. Zabavna knjižnica III. zvezek. 3. Sirahova knjiga. Koledar se odlikuje po bogati vsebini ter prinaša raznovrstne slike naših krajev In iz delovanja in življenja naših rojakov v zasedenem ozemlju. Poleg te bogate vsebine ima še posebno p r i 1 o g o .z e m-1 j e v i d J u 1 i j s k e Krajine. Zabavno knjižnico ie priredil ugledni naš pesnik Alojzij Gradnik in je v njej priobčil prevode najlepših hrvatskih povesti Šenoe in drugih pisateljev. Sirahovo knjigo pa je uredil dr. Pavlica. Za Jugoslavijo stane to izdanie 20 Din in ga je naročati z dopisnico pri Založbi »Jug« v Ljubljani. Pred škofijo 21/1. Knjige dospejo v Ljubljano meseca novembra ter se bodo takoj potem razpošiljale. Prosimo rojake v svobodni domovini da podpirajo to podjetje naših bratov v zasedenem ozemlju ter obilno naročajo publikacije Goriške Matice.
—r Fašisti proti slovanskim šolam in našim dijakom. V Pulju se je vršil orošli teden kongres istrskih fašistov. Pri tej priliki ie bila glede istrskih Slovanov skleniena naslednja resolucija: »Drugi kongres istrskih fašistov poziva oblasti 1. da odklonijo priznanje študij. dovršenih v Jugoslaviji ter da odpuste iz raznih državnih služb, arzen al o v itd. vse one: ki pošiljajo svoje otroke v Jugoslavijo, da končajo svoje študije na zavodih, ki so organizirani od omenjene države v i r e d e n t i stične s v r h e ; 2. da omogočijo raznim nacionalnim konviktom v deželi tisto nacionalno delovanjema katero so bili ustanovljeni ; 3. da spremenijo vse slovanske šole z u t r a k v i s t i č n i m značajem ter zelo budno nadzorujejo učitelje druge narodnosti; 4. da t a k o i i z že n e j o vse duhovnike. inozemske državljane. ki uporabljajo našo gostoljubnost za proti-italijansko delovanje ter pro ti volji ljudstva vpeljujejo slovansko 1 i t u r g i j o.« — Lepi časi se obetaio našim neodrešenim bratom!
—r Goriški deželni šolski svet vzpostavljen. »Goriška Straža« poroča: »Kakor smo izvedeli iz najzanesljivejšega vira, ie obnovitev goriškega deželnega šolskega sveta zagotovljena in se bodo tozadevna imenovanja izvršila v najkrajšem času. S tem bi bilo važno vprašanje naše dežele za nas ugodno rešeno. Kakor smo že v predzadnji »Goriški Straži« poročali, ie bilo treba mnogih bojev in silnega truda, da so se merodajni krogi v Rimu vdali in dovolili zopetno oživlje-nie te velevažne ustanove.« Obnovitev deželnega šolskega sveta, ki je bistven del vsake deželne avtonomije, pomeni brezdvomno velik uspeh in veliko pridobitev ne samo za goriško deželo, temveč predvsem tudi za celokupno slovensko ljudstvo na Primorskem.
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
Mladinske organizacije in kmetijsko-na-daljevalne šole. (Dalje.)
Če tudi manjka pri nas tiste naprednosti in tiste dovzetnosti našega ljudstva in naše mladine, kakor jo nahajamo v Ameriki, bi se dalo ob potrebnem zanimanju im resni y olji vendar tudi pri nas
raztreseni njegovi spisi njegov sin tov. Milan. Ko je navdušenost prikioela do vrha. je mož sedel in napisal pesem, naj-raie pesem prigodnico. Ne vem letnice,, kdai ie v D. in S. ugledala beli dan povest »Med valovi življenja«, kjer je Vol" kov zasledil menda tudi samega sebe to poslal avtorju Dobravcu dolgo pesem ter ga poveličeval do neba in še višje. Pesmi* ca je morala biti natisnjena s posvetil»111 tudi v samem D. in S. Slutim pa. da sta bila z urednikom dr. Fr. Lampetom že šole na črnem Vrhu dobra znanca.
Ob uvedbi kronske veljave se ie P°* tezal z drugimi Primorci za izraz st<> teika = stotinka in vinar in se ie v " zadevi tudi obrnil name, naj posreduješ v časopisih. Državni zakonik je bil Že prinesel ugotovljeno nazivalo »vinar«, a Volkov ga je mrzli, češ: vinar = Wiena1" Geld; drugi smo pa menili, da je vin_ar kolikortoliko upravičen že v Ravnikarja vem prevodu sv. pisma: Ali se ne proda' iata dva vrabca za en vinar? — Ni 111 _ bilo prav in še dolgo smo čitali v tržaških listih namesto vinarie — stotin^' Stvar pa ni prodrla.
začeti in mnogo dobrega doseči. Vsaj naše podeželske in gospodarske razmere nas v to nujno silijo, če hočemo priti z našo kmetijsko - ljudsko vzgojo naprej. !
Glavni pogoj je in ostane po mojem mnenju za tako mladinsko stanovsko^ organizacijo požrtvovalno delaven učitelj, ki mora biti in ostati od vsega počeika duša takim združitvam. Kakor hitro bo led prebit. pa se bodo tudi pri nas te organizacije razvile. Prvi ugodni uspehi bodo zdramili tudi druge kraje, da se bodo začeli oprijemati teh organizacij.
Mladinske organizacije so važne v naših krajih za moško pa tudi za žensko mladino v starosti do 18. leta.
Mladinske organizacije delujejo na sledeči način: 1. Mladina v teh klubih mora prevzeti gotova dela in jih mora samostojno izvrševati na domači kmetiji. Ta dela se tičejo v prvi vrsti pridelovanja in gnojenja posameznih rastlin. Potrebna navodila daje Kmetijska družba. Na ta način se vežba mladina v boljših i načinih proizvajanja kmetijskih pridel- j kov. Jeseni se mora mladina s svojimi i uspehi udeleževati ogledov in tekmova- j nja. Ti tekmovalni ogledi so najboljša spodbuda ne le za vstrajanje pri teh or- j ganizacijah, ampak tudi za napredek v kmetijskem pridelovanju sploh.
2.	Mladina v teh klubih se mora udeleževati izobraževalnega dela, ki se prireja s kmetijskim poukom in s potnimi predavanji, s pomočjo poučnih izletov, s pomočjo ogledovanja kmetij v domači okolici itd. Mladina naj spoznava, da je domača kmetija zmožna napredka, večjega blagostanja in srečnejšega življenja, in da je pri tem veliko ležeče tudi na sposobnostih gospodarja, tako kakor pri vsakem drugem stanu. Mladini naj se pri takih prilikah razodenejo naloge gospodarjev, pa ne samo naloge, ampak naj se opišejo in pojasnijo poleg dolžnosti tudi vse pravice, vse lepe strani in prednosti kmetskega življenja nasproti življenju po mestih in tovarnah.
3.	Z društveno organizacijo in z društvenim delovanjem samim na sebi se vežba in pripravlja mladina tudi za društveno življenje, za skupno nastopanje in za družabno pospeševanje kmetijskega dela. S takim delovanjem vplivamo na društveno vzgojo. Mladina se navzame vse lažje tistega duha in smisla za zadružno gospodarsko delo, ki ga danes tako manjka naši generaciji in ki nam je za boljšo bodočnost neobhodno potreben.
Viljem Rohrman. (Dalje prihodnjič.)
OBRTNO ZAKONOZNANSTVO KOT PREDMET NA OBRTNIH NADALJEVALNIH ŠOLAH.
(Učni načrt sestavil Milan V a u d a, strokovni učitelj v Mariboru.)
(Nadaljevanje in konec.)
B. Obrtnik kot občan.
I. Občina. (V splošnem.)
a) Samostojen delokrog (gospodarstvo obč. premoženia. skrb za varnost ljudi in lastnine. — policija—. oskrbovanje cest. prostorov, mostov, promet, zdravstveno stanje, šolstvo, sejmi, poravnava prepirov med občani, požarni ogledi itd., vobče vse. kar ii je v prid). Občinska autonomija. b) Prenešen delokrog (od višjih oblasti in države, sodelovanje pri volitvah, pri ljudskem štetju, izterianie davkov, v vojaških zadevah, dostavitev uradnih aktov itd.), c) Občinski odbor in predstoiništvo (volitev, število udov. pravice in dolžnosti odborov in predstojnikov), č) Mesta s svojim Statutom (župan, magistrat), d) Volilna pravica (aktivna, pasivna), e) Občinski da-
vek. f) Domovinska pravica (se pridobi), t g) Domovinski list. h) Uboštvo (kdo ima pravico do občinske podpore, odmera podpore, podpore v denarju, naturalijah, hiralnice, sirotišnice, ubožci bolniki, javne hiralnice, odbor nadzoruje gojitev ubožcev), i) Stavbinstvo (nadzoruje občina, dovoljenje za stavbe), i) Zdravstveno stanje (skrb za vzdrževanje zdravja, skrb za zdravo pitno vodo. čistiti ceste, pregled mesa in živil na sejmiščih pregled mrtvecev, naprava pokopališč, podpore bolnišnicam, naznaniti nalezljive bolezni okr. zdravnikom, izvesti kontumac itd.).
II. Okraji.
a) Okrajni zastopi (v splošnem — konstituiranje), b) Naloge okr. zastopov (nadzorovanje občin v samostojnem delokrogu. ustanovitev bolnišnic, sirotišnic i. dr., zidanje in vzdrževanje okrajnih cest, pospeševanje deželne kulture), c) Volitev okr. odbora, č) Okrajni načelnik, d) Stroški okr. odbora — okrajne naklade, e) Sodni okraji, f) Politični okraji (delokrog okr. glavarstev v splošnem).
III. Dežele (pokrajine).
a) Deželna ali pokrajinska oblast (sedež, razni resorti in njih delokrog v splošnem. pokrajinski ali kraljevi namestnik).
Opomba: Ta točka se nai za sedaj obravnava le v splošnem in le v toliko, kar se ujema z ureditvijo bodočih političnih oblasti, katere je pctleg srezov pač treba omeniti .
IV. Država.
, a) Kakšne države, imamo (monarhi-I ie. republike), b) Razdelitev države SHS. ! c) državni uradi, njih delokrog, č) Državni zbor — narodna skupščina, d) Kralj (niegove pravice, najvišjo oblast, vojskovodja sankcioniranje zakonov, pomilo-ščenia amnestije- abolaciie. odlikovanja I i. dr.K e) Kronski svet. f) Ustava države I SHS v splošnem, g) Državni davki.
| V. Dolžnosti in pravice državljanov (po znanih točkah).
Kot vire za črpanje učne snovi za ta predmet navajam: 1. Obrtno zakono-znanstvo (Podkraišek). 2. Obrtno in tr-i eovsko spisje (Podkrajšek). Izdaja 1916. 3. Splošni obrtni red (Gevverbevorschrif-ten). 4. Splošno državoznanstvo (po last-; ni izbiri).
Svetuiem sledeči učni postopek: Učitelj naj snov za določeno uro popularno predava, predavanje izpopolni z navedbo praktičnih, aktualnih slučajev in primerov glavne točke nai sproti zapisuie na tablo in učenci nai iste prepišejo in dostavijo glavno vsebino iz predavanja učitelja. Zelo priporočljivo ie. ta predmet nekako združiti z obrtnim spisiem in naj se učenci navaiaio na to- da bodo zamogli sestaviti razne vloge, prošnje, spričevala. potrdila itd. ki jih ie učiteli omenil, n. nr. k točki I. (nadalj.) prijava občinskemu uradu- da i.e most neporaben. ali pro-šnia za sprejem v domovinsko zvezo, za domovinski list itd.
Iz Jugoslavije.
— Udarec v vodo. Slomškarija se ie zatekla v tajništvo SLS, ki poziva sedaj potom »Slovenca« klerikalne šolske svete naj ne naročajo »Učiteljskega tovariša« za šole. Ta poziv se nam zdi udarec v vodo ker šole že zdavna niso več naročene na Učit. Tov., ker ie to stanovsko-politiški list in uprava niti ne reflektira na naročbo šolskih vodstev na list. List ima
Mene je usoda vrgla kar hipoma v drugo ozračje. Iz vipavske doline sem bil premeščen kar naglo na Pivko v popolnoma druge razmere, meni kolikor toliko neprijazne, čutil sem se osamljenega in iskal utehe v poeziji. Začel sem pisati. Volkovega sem zasledil le redkoma kle v naši beletriii. Zdi se mi pa da ga nekje omenja dr. Glaser v svoji zgodovini. Ostala sva v pismeni zvezi še dolgo let. Iz Lokavca se ie mož preselil nekam na Kras za sinom učiteljem ter prosil za pen-zijo. Tedai je zastala najina korespondenca. Kriv sem bil seveda jaz, ker je Jaromil zvesto odpisoval, če sem se le oglasil pri njem s kako dopisnico ter zvesto spremljal vsak moi glas v literaturi.
Ob 501etnici mi ie zopet poslal pesem prigodnico — pravi panegirik. Meni se ie oko zasolziio. ko sem gledal tiste moške odločne poteze v pisavi moža. vele-zasluženega za slovansko stvar. Občudoval sem iasno izražene misli, logično njih razvrstitev in gladek jezik, zveneč kot prava iugoslovanščina.
Danes počiva Jaromil Josip Volkov tam na Posavju pri Sv. Križu, ž njim po-
čiva seveda tudi sto in tisoč neizvršenih nadei in načrtov, ki so bili osnovani vsi v prospeh Slovanstva. Zaslužnega moža so vrgli valovi svetovne vojne z njemu priljubljenega Primorskega v Ljubljano. Z drugimi pregnanci ie dobil i on gostoljubni dom v kraljevi prestolici do smrti. Kakor Prešeren o Copu. lahko rečemo tudi o njem. da se mu je izmed toliko in toliko neizpolnjenih želja izpolnila ena: Videl si, Josipe ujedinjeno Jugoslavijo! Poleg te si videl že v daljavi konture dvigajoče se zveze slovanskih držav, radi katerih se vije v bolestnih krčih naša soseda Italija, ker ima slabo vest.
Zato pa. dragi Josipe, počivaj v miru in sanjaj o velikem dnevu, ki šele pride, kakor pride gotovo, saj ie došel že dan, ki nam .ie prinesel novo domovino. Dan nam zašije in obsije vso svobodno, danes še zasedeno Julijsko pokrajino ter njeno zavedno prebivalstvo, ki ga danes še tlači tujčeva peta. Dotlej pa spavai sladko, mili prijatelj. Seme. ki si ga sejal v mlada srca, zori in dozoreva v Jcrasen sad. Mir In pokoj tebi, zlata duša T
dovoli naročnikov med organiziranimi člani, katerim je v prvi vrsti namenjen. Vse delo Slomškarije vzbuja pri nas kvečjemu pomilovalen smehljaj nad naivnim početjem.
— Škandal za Ljubljano: pogrebni zavod namesto šole. Občinski svet ljubljanski ie uredil vse potrebno, da bi se na Ledini zidalo šolsko poslopje za pre-potrebno dekliško šolo. Iz popolnoma nerazumljivih razlogov je vlada prepovedala kredit in nabavo kredita mestni občini. Za načrte je občina plačala že 60.000 K. Sedai pa pride vladni komisar in dovoli mestnemu pogrebnemu zavodu, da zida na istem prostoru pogrebni zavod. Hlev s 14 konji v sredini mesta, poleg šole in hiralnice! 60.000 K za načrte je uničenih, prepotrebni dekliški šoli se je vzel prostor za zidavo, ki bi bilo stalo letos nekaj milijonov, čez par let bo stalo trikrat toliko. Mladini se ie odvzela možnost do hi-gijenskih prostorov, tlačiti se bo moralo še nadalje po 60—70 v enem razredu. Samostanske zasebne šole se pa širijo na ta račun. Kot naprednjaki se moramo zgražati nad takim nazadnjaškim početjem!
—	Poziv! Na enorazrednicah v Pamečah pri Slovenjgradcu, v Topolšici, v Škalskih Cir-kovcah in Zavodni pri Šoštanju se takoj začasno zasedejo mesta šolskih voditeljev. Povsod natu-lalno stanovanje in vrt. Še nestalno nameščeni učitelji se vabijo, da vlože tozadevne prošnje na okrajni šolski svet v Slovenjgradcu.
—	Novi slovenski zemljevidi. Priznan šolnik geograf pripravlja ročne zemljevide treh delov Slovenije in sicer: Severovzhodni del z začrtanimi mejami bodoče Mariborske oblasti, srednji del z začrtanimi mejami bodoče Ljubljanske oblasti in zapadni del, t. j. Julijska Benečija. Vsi trije zemljevidi bodo na ta način obsezali vse pokrajine v kateri, bivajo Slovenci, tudi vso koroško Slovenijo. Zemljevidi bodo izdelani v 8—10 barvah in v izvrstno uporabo za ljudske, meščanske in srednje šole. Učiteljstvo in šolska vodstva opozarjamo že v naprej na te zemljevide.
—	Menjava službe. Kateri izmed gg. tovarišev-voditeljev eno- ali dvorazred-nic v najsamotnejšem kraju bi hotel zamenjati službo s tovarišem — def. voditeljem na trorazrednici sredi zelenega Pohorja. Blagohotne ponudbe pod »Mir« na upravo »Učit. Tovariša«.
—	Iz mestnega šolskega sveta. O redni seji mestnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1922 nam je došlo nastopno obvestilo. Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Zapisnikar oglasi bistvene kurenciie in pove kako so bile rešene, kar se vzame na znanje. Spominja se v toplih besedah umrle učiteljice Eme 2 e r i a -v o v e. V znak sožalja se člani dvignejo raz sedeža kar se zabeleži v zapisniku. Sklene se tudi izraziti svojcem po pokojni pismeno sožalje mestnega šolskega sveta. Zapisnik zadnje redne seje z dne 16. junija 1922 odobri se brez ugovora. Poročili o personalijah in o že dovoljenih dopustih izza zadnje upravne dobe, se odobrita. O novih prošnjah za dovolitev daljših dopustov se predlože nasveti višjemu šolskemu svetu. Za razpisana učna mesta stalnega strokovnega učiteljstva na I. in II. dekliški in pa na I. in II. deški meščanski šoli v Ljubljani — vsega skupai 14 učnih mest — se stavijo predlogi višjemu šolskemu svetu. Za dve mesti se ni prijavil noben prosilec. Razpravlja in sklepa se o imenovanju začasnega učiteljstva na iavnih osnovnih šolah pro 1922/23. Na znanje se vzamejo poročila o nadzorovanju mestne petrazrednice na Barju. II. mestne dekliške meščanske šole in pa zasebne deške osnovne šole v »Ma-rijanišču« — vsa tri za šolsko leto 1922/23 in se predlože višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Učiteljskemu zboru šole v »Marijanišču« izreče se za odlične učne in vzgojne uspehe pohvala in priznanje mestnega šolskeea sveta. Razpravlja se o okrajni učiteljski konferenci učiteljstva ljubljanskih osnovnih in meščanskih šol za šolsko leto 1922/23. Poročilo se vzame na znanje in predloži z vsemi nasveti poročevalčevimi višjemu .šolskemu svetu v odobrenje Glede postopanja z vnanjimi, zunaj Ljubljane stanujočimi otroki, ki pohajajo tukajšne javne šole. se uveljavi poseben normale, ki ga je proglasiti vsem prizadetim šolskim vodstvom v točno ravnanje. Zastopnikom učiteljstva v ocenjevalni komisiji za .učiteljstvo se izvoli stalni strokovni učitelj Alojzij Novak, kot njegova namestnica pa stalna učiteljica Marija S o d n i k o y a. Ko nadzornik pojasni na posebno vprašanje še neko interno zadevo, zaključi predsednik sejo.
—	Tovariši — maturanti 1. 1902 dobe naročene slike pri fotografu Rovšek-u v Kolodvorski ulici. Kdor želi več slik. jih tudi dobi._
Pristopite k „Jugoslovanski Matici!"
Naše narodno prosvetno delo.
ZNANSTVENI ŠTUDIJ — PODLAGA NAR.-PROSV. DELA/
Ljubezen do naroda mora biti res
prava osnova vsakega dela za narodno izobraževanje, toda ta ljubezen mora postati z resnim proučevanjem naroda temeljita, mora nadalje, razviti zmožnosti, da se lahko uvidi poleg vse ljubezni do naroda vse njegove dobre, kakor tudi slabe strani, vse niegove dobre sposobnosti, pa tudi slabosti, in posebno da se lahko jasno spozna katere smeri narodovega razvoja so najbolj zanemarjene in kje je pomoč najnujnejša.«
Nikola Radojčič, univ. prof.
Kako oa pridobiti točno in zanesljivo znanie v svojem narodu, znanje, o katerem smo ugotovili, da mora biti tako osnova ljubezni do njega kakor podlaga vsakega dela za narodno izobraževanje? Ali ie pri nas sploh mogoče prisvojiti si tako
znanje in si ga utrditi?
*
Zanimivo ie. da so danes bolj poznani nerazviti, primitivni narodi, kot pa kulturni.
*
To izhaja od tega ker je etnologija kot veda v še nerazvitih narodih odlično organizirana znanstvena disciplina. z dobro razvito znanstveno metodo ter živo pažnio, in ker ie dovolj popolno in dobro proučila predmet svojega raziskovanja — vsekakor bolje, kakor so
proučeni kulturni narodi.
*
Pri teh je še najbolje raziskana izza dobe romantike folklora (narodopisje) veda o narodnih običajih in umetninah, in zato vemo o kulturnih narodih največ tistega, kar ie v resnici naj-mani značilno za njihovo današnjo kul-turnost. namreč ostanke stare vere starih nazorov, sledove bajeslov.ia in legend itd.
*
O onem pa, kar bi nas posebno zanimalo o zvezah med ljudmi in zemljiščem, dalje o zvezah med njimi samimi, začenja se naše znanje širiti šele v novejši dobi in tako se začenjajo znanstvenim potom utrjevati predstave o resničnem narodu,
ne o nekem, samo namišljenem fantomu. *
Kar je že dosegla in utrdila etnolo-giia za primitivne narode to torej šele sedai grade za kulturne narode nwe vede — antr op o geografija in posebno soci.ogr afija. -s pomočjo katerih se edino more zadobiti neoporečno
znanje o razvitih ljudskih zajednicah. *
Metode preiskovanja v antropo-geografiji, ki poučujejo tako primitivne kakor tudi napredne narode, so že utrjene in do sedaj dobljeni rezultati so popolnoma izpremenili prejšnje predstave o odvisnosti človeka od zemljišča in o vplivih, ki iih vrši na fizično in politično
življenje človeka zemlja, na kateri živi. *
S ceplieniem dela in izpopolnjevanjem metod, dalje s poostreniem sposobnosti gledanja so se dosegli odlični rezultati v sami antropogeografiji, a dosežena ie tudi v etnopsihologiji razmeroma visoka možnost ugotavljanja zavisnosti duševnega razvoja od zemljišča, na katerem ljudje žive. kjer je bilo dosedaj celo polje dela nezanesljivo in metode
nedoločene ter znanstveno sumljive. *
Z antropogeografskim, do gotove meie tudi etnopsihološkim in folklor i stičnim .proučevanjem mi na splošno dobro stojimo, v mnogem oziru izvrstno. Imamo svoje barve in svo-ie posebnosti, ustanovljeno in preizkušeno naučno metodo za delo in poleg tega veliko število dobro izšolanih učiteljev, ki morejo mlaiše moči lahko uvesti v delo i
osebno i s svojimi odličnimi proizvodi. *
Naučna disciplina, ki se bavi z utrjevanjem in proučevanjem teh vezi, ki drži družbo v zajednici in kažejo smer njenega razvoja, je sociografija — etno-grafija. torej, razvrstilo kulturnih družb, s kompliciranim družabnim mehanizmom, katerega je treba spoznati In določiti medsebojno odvisnost njegovih elementov.
*
Kakortudi se je potreba te vrste pro-učavanja že davno občutila, vendar so, celo sedaj še v povojih, in samo nezanesljivost zaključkov moderne sociologije,
* Odlomki iz brošure Univ. prof. Nlkole Ra-dojčiča »Delo dijaštva za norad«. Založba »Jug« — Ljubljana.
kadar ne gre za primitivne, ampak za kulturne narode, je prisilila na ta proučevanja.
*
Toda to so še nezadostno organizirana. pogosto jednostranska. ker so se sprva podvzemala z enostranskim, praktičnim namenom, da proučijo družabni položaj enega stanu ali gotovega njegovega dela. Specijalnost v proučevanju mora biti. toda ne sme biti hermetično omejena, kakor se je to dogajalo pri proučevanju vasi, rudnikov, tovarniških kolonij itd., ampak vsi proučevalci morajo poznati tudi življenje v okolici in življenje v analognih družbah in drugih krajih, da morejo družabno interfunkcijonalnost točno razumeti.
*
Ko nam je iz naših antropogeo-g r a f s k i h proučevanj že dobro poznan vpliv fizičnega mijeja. tedaj je naša naloga, da določimo tudi vpliv d r u-ž a b n'e g a m ij j e j a ki je vsaj toliko važen, da ga poznamo za naš razvoj, kakor prvi.
*
Kadar se izvrše ta potrebna uvodna dela in ko se na temelju smotrenih in popolnih. na osnovi strokovnih vprašani izdelanih opisov izdelajo sintetični pregledi o stanlu. razpoloženju, potrebah in tendencah o našem narodu, tedaj bo delo za izobraževanje ljudstva imelo trdnejšo podlago, širše vidike in jasnejše cilje.
Ravnotako morajo biti pri delu tudi metode kar najprevidneje izbrane, da bi jih ne bilo treba vedno premenjavati in s tem nositi v delo zmote ki itak groze
vsakemu novopečenemu poslu.
*
Dotlej pa je treba biti pri delu za izobraževanje ljudstva zelo previden in se lotevati samo onih vej dela. za katere je samoposebi iasno in o katerih vemo z vso gotovostjo, da bodo imele stalne uspehe za dviganie prosvetnega narodnega nivoja.
Opomba: Za učiteljstvo bi bilo potreba otvoriti redne počitniške tečaje, na katerih bi se izobraževalo za sistematično narodno-prosvetno delo. Tam bi se moralo predavati o psihologiji mas. etnologiji, folkloristiki, antropogra-fiii, sociografiji, etnopsihologiji, sociologiji, o narodnem gospodarstvu itd.; o programu in metodi pri narodno-prosvet-nem delu; o administrativni ureditvi in poslih raznih vrst narodno-prosvetnega dela; o literaturi, na podlagi katere naj se učiteljstvo uglobi v vsa ta polja, in ki naj služi učiteljstvu v pomoč pri narodno-prosvetnem delu. Pridobiti bi bilo za to univerzitetne profesorje in praktičarje-strokovniake na posameznih poljih. Skrbeti bi bilo za lastno literaturo s praktičnimi navodili in uvajanjem učiteljstva v
narodno-prosvetno delo.
*
Šolski odri in pevski zbori.
—po Naši odri. Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču je menda prva šola v Sloveniji, kjer stoji v lastni telovadnici lasten gledališki oder. Postavilo ga je celokupno učiteljstvo in sicer na ta način, da je podpisalo posojilo v znesku 15.000 K, ki jih ie posodila Tržiška hranilnica in posojilnica pod zelo ugodnimi pogoji z ozi-rom na blag namen posojila. Drugi denarni zavodi, na čelu jim ljubljanske banke pa niso pokazali za to pravega razumevanja, ker so šanse »zarade« pri tem popolnoma slabe. Veleposestnik g. Born ie daroval ves potreben les. predilnica je dala pri blagu 5% popusta in pustila na strojih zoblati deske — tramice. Pod nadzorstvom učiteljstva sta dva priprosta delavca postavila oder tako, da ga vsak čas lahko razložimo i zopet sestavimo. Za-stor je slikal gledališki slikar Luce Mago-lič, kulise učenci pod vodstvom tov. K e r n c a . vrhno vložko z naslovom »Vesna« učenke pod vodstvom g. tov. Stamcarjeve, stranske Pa učenci pod vodstvom tov. Kernca. Gozdno ozadje je naslikala g. tov. Stamcarjeva. Tekom treh mesecev ie bil oder popolnoma gotov, ima tri izpremembe, kulise so iz platna krasno razsvetljavo talno kot vrhno. Instalacijo ie izvršil gozdarski urad barona Borna pod vodstvom g. Voglarja. Gledališki oder »Vesna« smo o tvorili 1. aprila 1922 z uprizoritvijo »Krojačka - junač-ka«. ki ga nam ie dala krška meščanska šola na razpolago. Učenci in učenke so igrali pod spretnim vodstvom tov. Pečjaka. ki ie sam kreiral kralja- naravnost iz-bor.no. Igra z odrom vred ie napravila na gledalce tako globok vtis da smo io morali štirikrat ponavljati. Čisti dohodki krijejo za enkrat izdatke za oder. v bodoče bo pa to stalen dohodek za revne učence. Poleg te predstave smo v preteklem letu
imeli še dve. t. i. V. in VI. Šol. Akademijo, ki sta se obnesli istotako prav sijajno. Nastopili so učenci in učenke s pevskimi, klavirskimi, goslarskimi. deklamacijskimi in telovadnimi točkami, ki so jih izvajali dobro, da. tudi zelo zelo dobro. Najbolj ugaia seveda petje, izmed pesmic, pesmice Adamičeve kot »Dudeldajčki«. »Ah, zvonijo« in druge. Koncem leta je bila razstava deških in dekliških ročnih del. ki io je posetilo nič mani kot 2500 ljudi; dva dni je bila obširna telovadnica in pevska soba nepretrgoma polna ljudi. Na tem mestu pa moramo prib ti sledečo zanimivost. Niti k otvoritvi gledališkega odra »Vesna«, niti k »Akademiji«, niti na razstavo ni prišel od katerekoli šolske oblasti niti en človek, ki bi dejal ob takih prilikah ljudem kako dobro besedo za naklonjenost šoli. Do Kranja je tričetrt ure z vlakom do Ljubljane pa eno in tričetrt, dobili so gospodje vedno in pravočasno vabila, mesto da bi se odzvali, so pa izbrskali nekje § 79. d. š. i. u. r. ter skoro ravnatelja obglavili ker ni orosil pravočasno za dovoljenje uprizoritve igre »Kro-jaček-junaček« ter V. in VI. Šol. Akademije. čeprav smo v lastni državi, vendar naše slavne šolske oblasti prosvetno delo učiteljstva ovirajo da. celo šikanirajo in zato jim moramo izrekati kar najiskre-neišo zahvalo, zastonj bi pa iskali nekoga, ki bi bil temu delu naklonjen.
Književnost in umetnost.
—k Socijalno pitanje, škola i učiteljstvo.
Robert Seidel; s neraačkog: Miodrag V. Matic. Kot posebna knjižnica pod imenom »Društveno - prosvetna pitanja« izdaja knjig in brošur, deloma originalov, deloma v prevodih, ki izpopolnjujejo učiteljsko, stanovsko in šolsko literaturo. Izdaje so pisane v cirilici in v srbohrvatskem jeziku. Predstoječa brošurica obsega aktualna sodobna vprašanja, ki zadevajo naš stan in šolo. Posamezna poglavja obsegajo: 1. Nikakva partiska politika; 2. Učiteljstvo ne dolazi suviše rano; 3. Učiteljstvo nije krivo za svoje neobrazovanje; 4. Šta je socijalno pitanje; 5 Socijalne nedače; partija, škola i učiteljstvo; 0 Socijalno pitanje i narodno obrazovanje; 7. Ženski rad, beda stanova i škola; 8. Partija, učitelj i škola; 8. Blagoslov roda i prokletstvo rop-stva. — Pisatelj sam tov. Drag. M. Mihajlovič piše ob koncu svojega predgovora srbski izdaji: Ta knjiga osvetljuje odnošaj do teh vprašanj in daje učiteljstvu odlično orijentacijo v tem pogledu. S tega ozira smo jo preveli, izdali in namenili jugoslovanskemu učiteljstvu, ker to šolsko vprašanje tudi pri nas zahteva večje pozornosti.
—k Arditi na otoku Krku. Spisal Dimitrije Gvozdanovič. Narodni igrokaz v štirih slikah. Naslovno stran izdelal Vinko Pajalič. (V hrvatskem jeziku.) Prva slika »Krvava misa u Baški«, druga »Na Košljunu«, tretja »Narodni sud«, četrta »Pobeda«. Vsebina je strogo nacijo-nalna in nam jo slikajo uvodne besede, ki slove-jo:»Vi, koji citate tu knjigu, znajte, da su Arditi u Baški 1920. godine zbilja prekinuli misu u crkvi i na sam Božič prolili krv žene, starca i mladiča baščanskog, znajte, da su u istinu Arditi na Košljunu zlostavljali naše fratre in oskrv-nuli grob Katarine Frankopanske, znajte, da je ogorčeni narod zbilja obesio jednog izmedju sebe, koji nije bio dostojan velikog momenta, kad se je spremao na žrtvu za ideju nacionalne slo-bode i jedinstva. I znajte, da još danas živi u Aleksandrovu udova herojkinja, majka šestero dece, koja nije proplakala, kad joj donesoše pa-log muža. jer je pao kao junak, kad su Puntari-Aleksandrovci oterali Ardite ispred svoga praga«. — Delo slika ostri boj našega naroda proti italijanskim D' Anuncijevim Arditom za časa okupacije.
—k Dr. Jan Herben: T. O. Masaryk. Pre-vel Božidar Borko. Priročna knjižica za naše Sokolstvo obsega prevajalcev »Pregovor«, Her-benov življenjepis T. G. Masaryka in aforizme iz Masarykovih spisov. Mala knjižica je polna globoke vsebine, ki je potrebna vsakemu sokol-skemu delavcu, da jo. pozna.
—k P. Kunaver; Kraški svet in njegovi pojavi. Poljudnoznanstveni spis s slikami. Pred letom nam je podaril znani slovenski planinec tov. P. Kunaver prelepo knjigo »Na planine«, ki jo je sprejela naša javnost z največjim priznanjem. Sedaj smo dobili od njega novo, namreč zgoraj navedeno. Pisatelj ni le znan kot izboren planinec, temveč pred vsem še kot strokovnjak v poznanju našega Krasa in njegovih podzemeljskih znamenitosti, zato je bil baš on najbolj poklican napisati nam poljudnoznanstveni spis zanimivih krajev in njegovih pojavov, ki smo ga že dolgo občutno pogrešali. Uvodoma navaja pisatelj dosedanje raziskovalce Krasa, predmetno literaturo in navodila za raziskovanje, nato pa prehaja apnenec, vodo, dolino, polja, jame podzemskih rek ledene jame itd. Kunaver pripoveduje gladko, lepo in zanimivo, tako, da mu slediš od začetka do konca brez oddiha in z največjim interesom. Besedilo lepo ponazoruje 35 kraških fotografičnih slik, ki jih je posnel deloma pisatelj sam, deloma pa njegovi tovariši.
—k Mirko Ležaič: Prošlost i sadašnjošt osnovne nastave u Dalmaciji. Tov. Mirko Ležaič, strok, učitelj v Splitu nam je zbral lep donesek k zgodovini jugoslovanskega šolstva, ki čaka še kulturne delavce jugoslovanskega učiteljstva kot odprto vprašanje. Iz poedinih delov in opisov kulturnih celot, ki so se dosedaj samostojno razvijale. se bo dalo sestaviti celoto razvoja jugoslovanskega šolstva. Političnemu ujedinjenju mora slediti duhovno, kulturno - prosvetno. Tov. Ležai-čeva knjižica nam je lahko v vzgled, kako naj sestavijo posamezne kulturne skupine svojo zgodovino šolstva in prosvete. Knjiga obsega sledeča poglavja: Istorijsko - etnografski pregled dalmatinske prošlost i. — Stare prosvetne ustanove: Hrvatsko pleme (Manastirske ¡cerkvene škole. — Va-roške in latinske škole. — Fratarske, kliričke i seminarske škole); Srpsko pleme (Politički pregled. — Prosvetno stanje.) — Opšti pregled na staro prosvetno stanje. — Počeci osnovne nastave: Trivijalne škole. _ Početne osnovne škole. Nemarnost druge avstrijske uprave za osnovno nastavo. —
Osnovna nastava u rukama crkvenih vlasti. — , Opšti pregled II. dela (1797—1860 g.) — Moderna osnovna nastava: Političke prilike. Kulturno i socijalno stanje. Osnovna nastava: Narodne osnovne škole. — Gradjanske škole. Učiteljske škole: Kursovi za obrazovanje učite-lja-ca. Muški in žen. preparandiji. — Narodni učitelji i učiteljice. — Priporočamo knjigo tov. in za učit. knjižnice.
Naša gospodarska organizacija.
—g Srbski tovariš! za »Tvornico učil ;n šolskih potrebščin« v Ljubljani. Tov.
Petrovič, ki je bil ob priliki naše pokrajinske skupščine v Ljubljani, si je ogledal naša gospodarska podjetja. Posebno se je zavzel za »Tvornico učil v Ljubljani«. da bi pristopili tudi srbski tovariši kot delničarji in piše o tem v Nar. Prosveti sledeče: Obišo sam učiteljsku tiskarnu u Ljubljani. To je delo učiteljskih napora. Zasnovana s malim kapitalom ona danas prestavlja veliku vrednost. Neču preterati ako rečem da ona sada vredi sa zgrada-ma i magacinima. 2—3,000.000 dinara. Tamo rade učitelji, njihova deca. radnici; za sve ima posla. Osnivači te štamparije, nekoliko učitelja, od toga rada nemaju lične dobiti. Veči deo prihoda štamparija daje povereništvu. te ono pokriva izdatke za listove. Učiteljstvo — opet nekoliko njih — uz pomoč učiteljske tiskarne, po-diže »fabriku nastavnih sresta-v a«. Ona se radi i za kratko vreme biče gotova. Mašine su tu. Blagotvorni njen rad — osetičemo i mi. N e b i b i 1 o r d a-voako bi i koji naš učitelj ulo-ž i o u t a i p o s a o samo 100 din., a da naša Učit. zadruga A. D. treba tamo da uloži 40.000-50.000 d i n. p r i r o d n o je. jer bi izradevine te tvornice do lazile n j o j za p roda ju a od toga bi se imalo koristi. I tai posao neče članovima davati neke dividende ali, po pravilima če koristiti udruženju, učiteljstvu, školi. Kad svršimo fabriku nastav. srestava ona če nam podiči konvikt za učiteljsku decu. Tako rade ljudi koji i staležu i zemlji dobra žele. Slovenačko učiteljstvo je na višini svoga poziva, ono zastavu svesti visoko nosi; ono izdržava borbu na svima frontovima. ono i uspeva.
—g Tvorn ca učil in šol. potrebščin: Od učiteljskega društva za Ptuj in ptujski okrai je podpisalo 21 članov a 100 Din zadružnih deležev za tvornico učil in šol. Dotrebščin. Razven tega ima društvo samo tudi deleže. Posnemanja vredno!
—g V počaščenje spomina na pokojnega dr. Fr. Zupanca je daroval nadučitelj Janko Zi-rovnik v Borovnici zase in za svojo hčerko go. Minko Pil i h 1000 K »Društvu za zgradbo Učiteljskega konvikta«.
—g »Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta« je podarila gdč. Franja Urbančičeva, učiteljica v Bukovici, že plačani znesek 800 K namesto podpisanega lOOOkronskega brezobrestnega posojila. Srčna hvala!
—g Rezervni sklad. Prostovoljni organizač-ni davek — 1922. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) 13. izkaz. 50 Din: Učiteljstvo — Borovnica. 30 Din: Učiteljstvo — Mala Nedelja. 25 Din: Učiteljstvo — Dobova, okraj Brežice. 20 Din: Šolsko vodstvo — Št. Janž, Dolenjsko. 18 Din: Učiteljstvo — Vurberg pri Ptuju. Prispevek dobro došel. Ne boš — Janko! Pri nas je suša, pri vas jo pa ni! 10 Din: »Gorjanšč deklč«, No, da! Pri vas je vse lepo _ tudi gorenjsko narečje je nekaj posebnega _ a v Gorjah in okolici znate 'peti krasne pesmi, da človeka kar prevzamejo. Veseli me, da večkrat zapojete tudi znano pesmico »Ajmo, ajmo — dinarje zbirajmo, organizaciji iih samozavestno dajmo!« 10 Din: Franjo Vendramin — Sv. Lenart (ker se ni zamogel udeležiti II. pokrajinske skupščine na Bledu). Prav tako! — Današnji izkaz 103 Din. Prej izkazanih 7912 Din. Skupaj 8075 Din.
Ivan Petrič, Ljubljana, VII., Gasilska cesta št. 172.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu Tov. B.—K. p. T.: Odgovorimo v pismu v teh dneh.
—lu Urb.: Za poročna obvestila v uredniškem delu moramo ravnotako plačati davek in priobčimo le na izrecno željo in poravnavo davka.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Nove šolske knjige: Začetkom tekočega šolskega leta najpozneje do konca meseca oktobra, izidejo sledeče učne knjige v zalogi »Jugoslovanske knjigarne«: Paik-Kržišnik, Zemljepis za srednje šole I. del. Sturm, Francoska vadnica II. letnik. Stroj, Kratka zgodovina katoliške cerkve. Bajuk, Pevska šola. Brinar, Zgodovina za meščanske šole I. del: Stari in srednji vek. Brinar, Zgodovina za meščanske šole II. del: Novi vek. Med šolskim letom pa izideta še nadaljni dve učni knjigi: Anton Melik, Domovi-noznanstvo za IV. razred srednjih šol. Pajk-Prijatelj, Zemljepis za srednje šole II. del.
—kpl J. Brinar: Slovenska vadnica. Višja siopnja, za višje razrede osnovnih šol in za meščanske šole. Vaje iz slovnice, pravopisa in spis-ja za višjo stopnjo. Cena 14 Din broš. Založila Goričar & Leskovšek v Celju. — Še izpregovo-rimo!
—kpl Dimitrije Gvozdanovič: Arditi na otoku Krku. Četeri slike. Naroča se v Hrvatskem
Štamparskem zavodu. Zagreb, Marovska ul. 30. Nakladni odeo.
—kpl Istorija srpskoga naroda, za IV. razred osnovnih narodnih škola. Istorijske slike po programu sa slikama u tekstu. Četrto izdanje, s istorijom Hrvata i Slovenaca. Napisal Čedomil M. Todorovič, učitelj. Izdanje Učiteljske knjižare u Beogradu — Učiteljski Dom. Cena 6 Din.
—kpl T. G. Masaryk. Dr. Jan Herben, pre-vel Božidar Borko. Izdala in založila Zupa so-kolska v Mariboru. Tiskala Mariborska tiskarna D. D.
—kpl Robert SeidI: Socijalno pitanje, škola i učiteljstvo. S nemačkog prevel Miodrag V. Matic. Vlašnik i urednik Drag. M. M i h a i 1 o v i č. Kragujevac. Cena 5 Din.
—kpl Mirko Ležaič: Prošlost i sadašnjost osnovne nastave u Dalmaciji. Cena 10 Din. Split. Izdanje Jugosloveske knjižare A. Zeželj. Tisak Splitske Društvene tiskare. 1922.
—kpl Zhirka zakonov VI. zvezek: Zakon o zaščiti javne varnosti in reda. Zakon o pobijanju draginje. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Cena 4 Din, po pošti 50 para več. Zgoraj omenjena zakona sta izšla pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in bosta interesiranim krogom v priročni obliki dobro služila.
—kpl Zbirka zakonov VII. zvezek: Zakon o glavni kontroli. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Cena 6 Din, po pošti 50 para več. Tudi na to knjižico opozarjamo juriste, ki hočejo imeti naše zakone v priročni obliki.
—kpl Kraški svet in njegovi pojavi. P. Kunaver. Tiskala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1922. Strani 104, cena 36 Din vezani knjigi. Učiteljska tiskarna je- preskrbela vseskozi elegantno opremo, zato knjigo najtopleje priporočamo.
Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Št. 1254.
RAZPIS UČNIH MEST V KONJIŠKEM OKRAJU.
1.	Na šestrazrednici v Čadramu mesto učiteljice.
2.	Na trirazrednici pri Sv. Jerneju mesto učiteljice s prostim stanovanjem.
3.	Na trirazrednici na Kebliu mesto učiteljice s prostim stanovanjem.
4.	Na šestrazrednici v Konjicah mesto učitedia.
5.	Na trirazrednici na Prihovi mesto-učitelja s prostim stanovanjem.
6.	Na trirazrednici v Špiitaliču mesto nadučitelja s službenim stanovanjem in mesto učiteljice.
7.	Na enorazrednici na Skomariu mesto učitelja-voditelja s službenim stanovanjem.
8.. Na enorazrednici na Resniku mesto učitelja-voditelja s službenim stanovanjem.
Pravilno opremljene prošnje je vpo-slati službenim potom na dotične kratne šolske svete
do 15. oktobra 1922.
Okrajni šolski svet v Konjicah,
dne 12. septembra 1922.
Dr. Hubad 1. r.. predsednik.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica In posojilnica „Učitelj» skega konvikta" v LJubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. avgusta 1.1. Din 445.971 "4© Hranilne vloge se obrestujejo
po 4 °/0.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od i/i5. do «'26. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 2.50 D se ne odgovarja.
KNJIGARNA								
„UČITELJSKE TISKARNE"								
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. 6.								
					priporoča			
				svojo zalogo slovenskih znanstvenih leposlovnih in mladinskih spisov za javne in šolske knjižnice in knjige za srednje in ljudske šole.				
				Zaloga šolskih zvezkov lastnega izdelka, vsakovrstnega papirja, šolskih in pisarniških potrebščin po zmernih cenah.				
				Slike regenta Aleksandra in kipe Simona Jenka!