Velja v Ljubljani in po pošti: ccle itlo . K 3'iO'— f.oi let# . . . „ 180 — Cftn leta . . „ 90'— is imcc . . „ 30’— Za inozemstvo: telo let« . K 4801— »ol leta. . . tetri leti . « aesec . , „ 240--„ 120— - 40— Za Ameriko celoletno polletno . Četrtletno. 8 dolar. 4 dclai je 2 dolatia Novi »umik t>» a)t naročnino no nakaznici nJ'Žtlh 'ICa avS»laj •l«r*cui»aj« po lJnbl 'jHDa, m «iei -5 mm i K čast Uredništvo je v Ljubljeni, Frenčiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu Stev. 8. Teleion štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. Fosemezna številka velja 160 K. Vprašanjem glede mseratov i. dr. se naj priloži - Jdgo* vor dopi nica ali snsmka. — Dopisi na) se frankiraio — " ............ Rokopisi se ne vračajo. ZZZZZZZZZZ2 Medstrankarska posvetovanja o ustavi. Spor radi imena države, — Odsotnost zemljoradnikov. Beograd, 18. febr. (Izvirno poročilo.) V konstituanti so se sestali danes zastopniki parlamentarnih strank, da se dogovore o načinu, kako sc bo vodila špecijalna debata o ustavi. Radikalci in demokrati imajo po tri zastopnike, komunisti in zemljoradniki po dva, ostale skupine po enega. Beograd, 18. febr. (Izvirno poročilo.) Danes od 9. do 12. dopoldne je bila v veliki dvorani konstituante Seja medstrankarskih delegatov, da Se enkrat razpravljajo o podrobnostih ustavnega načrta Pašičcve vlade, predno se preide na spccialno debato o poedinih členih. Tej seji so prisostvovali delegati demokratov, radikalcev, socialnih demokratov in muslimanov. Delegati zemljoradnikov niso hoteli priti na sejo, ker niso 3bili povabljeni delegati Narodnega in Jugoslovanskega kluba ter komunistov. Pač se je v imenu slovenskih zemljoradnikov udeležil seje posl. dr. Vošniak. Na seji so danes razpravljali sa-r mo o členu 1. Radikalci so predlagali naj se ta člen deli v dva dela. Prvi Jel bi govoril o obliki vladavine in obliki države in bi določil, da je naša država ustavna, parlamentarna in nasledstvena monarhija. Drugi del bi določil ime naše države, in sicer, kakor hočejo radikalci, naj se država imenuje »Kraljevina Srbov, Hrvatov In Slovencev.« Demokrati niso sprejeli te zahteve, ker hočejo, naj se naša država imenuje »Jugoslavija«. Vsled tega je došlo do ne-sporazumljenja. Govorilo se je, da bi vsled tega moglo priti do krize vlade. Vendar pa tem govoricam ni pripisovati velike važnosti. . , Velike boljše viške priprave za pomladno ofenzivo. Varšava, 18. februarja. (Izvirno poro-I0o.) Vsa poljska Javnost Stoji pod vtisom fcro&l o mrzličnih pripravah sovjetske Rusijo za pomladno ofenzivo proti Poljski la Romuniji. Po Informacijah tukajšnjih vo-Jsikih krogov zbirajo boljševlkl ob Prutu, Drini In Stym ogromno množino vojaštva, l katerim ogrožajo celo srednjo Evropo. Boljšo viki se oborožujejo na vse krlplje; pripravo so tako obsežne In ogromne, da spominjajo na mobilizacijo carski« Rusije 1 1914. Vodi Jih Trocki osebno; Se le nedavno fe InSpIciral posadke ob romunski moji, te dni se mudi bale ob i>ol]škl meji. Sovjetska vlada Je proglasila splošno mobilizacijo tudi v Ukrajini. Po poročilih od tam, pa Je n^etclg mobilizaciiia na mo. Can In trdovraten odpor prebivate!vn. Mobilizacija v Ukrajini - se Je izvedla . samo delno, a le lo le z vojaško silo. .... Češko-poljsko zbliža nje? Krakov, 18. febr. (Izvirno poro-Cilo.) »Ooniec Krakowskk, glasilo poljskega ministrskega predsednika Witosa javlja iz Pariza, da je poljski zunanji minister Sapielia konleriral a češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Bcnešcm. Razgovor, ki jc tir zelo prijateljski, se smatra kot Pred sestankom londonske konference. Prihod delegatov. — Rusija ni vabljena, Amerika vabilo odklonila. prvi korak k poljsko-češkoslovaške-mu zbližanju. Ceško-.poljska pogajanja, na katerih sc bodo razpravljala zelo kočljiva vprašanja, bodo naravno trajala več. časa; poljski kTogi pa so trdno prepričani, da se doseže zaželjeni uspeh. LDU. London, 18. febr. Konferenca za orientalska vprašauja se sestane dne 21. t. m. v Londonu. Se-vreška pogodba bo podlaga pogajanjem. Anglijo bosta zastopala Lloyd George in Curzon. Francijo 'Briand, Berthelet in Saint-Aulaire, Italijo grof Sforza in Martino, Belgijo Jaspar in Theunis in Grško Kalo-geropalos. Carigrajska vlada je kot zastopnike odposlala velikega vezirja ter poslanika v Londonu 111 Rimu. Prihod nemških zastopnikov je določen za 27. februar. Berlin, 8. febr. (Izvirno poročilo.) Prva dclegacija, ki se udeleži londonske konference, je iz Pariza dospela v London, in sicer turška delegacija s Tewfikom pašo na čelu. Z istim vlakom je dospela grška dclegacija. kateri načeluje grški ministrski predsednik Kalogeropulos. Pariz, 18. febr. (Izvirno poročilo.) Ministrski predsednik Briand odpotuje v nedeljo zjutraj v London. Spremljali ga bodo glavni tajnik v zunanjem ministrstvu Bcrtiielot, maršal Loch in več strokovnjakov. Berlin, 18. febr. (Izvirno poroči-10.) Kakor javljajo iz Londona, porogajo »'Times« iz Newyorka, da je ameriška vlada odklonila novo po-^ vabilo zavezniških vlad, naj odpoš-* !je svojega zastopnika na londonsko konferenco. \ViIson pa dosedaj še ni vložil protesta proti pariškim sklepom. LDU London,' 17. febr. V poslanski zbornici je vprašal Kennworthy, ali je bila Rusija povabljena, da odpošlje zastopnike li konferenci v London glede vprašanja bližnjega vzhoda. Lloyd George je odgovoril, da je bila Rusija že poleti povabljena h konferenci z zavezniki, da bi se medila vsa vprašanja, katera sc Rusije tičejo, toda Rusija je to povabilo odklonila. Zato ni povoda, da bi ententa to povabilo obnovila. LDU Pariz, 18. febr. »Matin« do-znava: Londonska konferenca sc bo prvi teden bavila poleg turškega vprašanja tudi s pripravami za razpravljanje o reparacijah. Kar se tiče orientacije, bo sporazum po do-sedaj znanih "izjavah možen šele kasneje. Grki imajo prccejš-jo ugodnost, da lahko zahtevajo izvedbo že podpisane mirovne pogodbe m razpolagajo razen tega z armado v Mali Aziji, dočim je Turčija razcepljena in nc pride lahko do sloge. Pariz, 18. febr. (Izvirno poročilo.) Pred doltodom nemških delegatov v London, kar se pričakuje za zadnje dni t. m., bodo zavezniki na predposvetovanjih razpravljali o predlogih maršala Focha glede vojaške akcije proti Nemčiji, ako se ta ne bi uklonila pariškim sklepom. Istočasno bodo razpravljali tudi o zahtevi francoske vlade, da sc postavi Nemčija pod stalno medzavez-niško kontrolo, dokler nc izpolni vseh zahtev in nc plača vse vojne odškodnine. Na pariški konferenci glede tega vprašanja ni prišlo do sporazuma,, ker Anglija ni hotela pristati na francoski predlog. EDINI SLOVENSKI DNEVNIK, KI POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO. JE .JUGOSLAVIJA*'. RADIKALE© NASTAS PETROVIČ IZSTOPIL IZ USTAVNEGA ODBORA. Beograd, 18. febr. (Izvirno poročilo.) Danes dopoldne je imel radikalni klub sejo, na kateri so razpravljali o ustavnem načrtu. Nato so se bavili s postopanjem posl. Na-stasa Petroviča v ustavnem odboru, ki. zagovarja Protičev načrt ustave. Klub jc energično obsodil Petrovičevo postopanje in zahteval naj Petrovič izpremeni svoje zadržanje. Posl. Petrovič je izjavil, da bo izstopil iz ustavnega ^odbora, ker mu klub onemogoča, ‘ da izraža svoje mišljenje. — Danes popoldne je posl. Petrovič poslal predsedništvu ustavnega odbora pismo, kjer naznanja, da —. »zaradi bolezni« odlaga mesto člana v ustavnem odboru. DR. KRIŽMAN ~ HRVATSKI BAN. Beograd, 18. febr. (Izvirno poročilo.) Na sinočnl seji ministrskega sveta je sklenjeno, da se sedanji minister za šume in rude dr. Henrik Križman imenuje za hrvatskega bana. Na jutrlŠpji seji bodo ministri to imenovanje podpisali* nakar predloži ministrski predsednik Pašič tozadevni ukaz rege?H«. v Podpis. TRGOVSKA POGAJANJA Z ITALIJO. LDU Beograd, 18. febr. V Beograd 1% dospel načelnik italijanskega ministrstva trgovino,.da prične z zastopniki našo vlade pogajanja glede trgovinske ln prometne pogodbe. Razen tega Je pooblaščen, da prt-čne-pogajania o razmejitvi po določilih ra-pall.sk« pogodbe. ■ '* LDU Zagreb, 18. febr. »Riječ« poroča, da se bodo pogajanja o gospodarskih ddno-lajlh z Italijo pričeta, ko be Italija Izpraznila ozemlje, ki prJpaOa po rapallskl pogOa-bi JugoslavlJI. i;* RAZPUST DUNAJSKE REPARA-CIJSKE KOMISIJE. Praga, 18. febr. (Izvirno poročilo.) »Pravo Lidu« javlja glede pred-stoječega razpusta dunajske repara-cijske komisije, da se bosta najprvo razpustili jugoslovanska in češkoslovaška sekcija, nato pa šele francoska, angleška, italijanska in ameriška sekcija. Več francoskih uradnikov komisije je dobilo že dopust in jc odpotovalo v Pariz. Agende razpuščenih sekcij se odstopijo konzulatom dotičnih držav. NOVI ČEŠKOSLOVAŠKI POSLANIK NA DUNAJU. Dunaj, 18. febr. (Izvirno poročilo.) Kakor doznava Vaš dopisnik Iz verodostojnega vira, je avstrijska vlada dala agrement novemu češkoslovaškemu poslaniku na Dunaju, dr. Krofti. Dr. Krofta je bil doslej češkoslovaški poslanik pri Vatikanu v Ri-mn In nastopi v kratkem svoje dunajsko mesto. Dosedanji dunajski poslanik dr. Fiedlcr bo dodeljen kot poslaniški svetnik pariškemu poslaništvu. POGAJANJA MED AVSTRIJO IN MADŽARSKO GLEDE ZAPADNE OGRSKE SO SE IZJALOVILA. Praga, 18. febr. (Izvirno poročilo.) Praški listi javljajo soglasno, da se je misija madžarskega zunanjega ministra dr. Gratza na Dunaju glede vprašanja Zapadne Ogrske popolnoma izjalovila. Vprašanje Zapadne Ogrske ostuac še nadalje nerešeno. Avstrijska vlada prepušča rešitev tega vprašanja tudi v podrobnostih pariški poslaniški konferenci. ODGODITEV POGAJANJ V RIGI. LDU. London, 18. febr. (Brezžično ) Po poročilu iz Berlina so se riška pogajanja odgodila, ker v finančnem vprašanju ni prišlo do sporazuma. NEMIRI v ARMENIJI. LDU. Moskva. 18. febr. (Brez-ž*čno). V severnem delu Armenije, ki ga "ie zasedla Georgija, se jc prebivalstvo uprlo' zasedbenim oblastem. Mi in polisko-romunska zveza. Kar smo ie dolgo napovedovali, se do-vršnje te dni. Polisko-romunska zveza postaja dejstvo In se v najkrajšem času formalno zakliučL Zveza Ima značaj defenzivne pogodbe za skupno obrambo v slučaju sovjetskega napada na eno Izmed obeh držav. Anglija In Franclja, posebno Franclja nastopata kot protektorja nove zveze. Vodja češke zunanje politike, minister Beneš, se Je Izrazil o zvezi, da Jo more Češka le pozdravljati, da predstavlja valne garancije za ohranitev miru v srednji Evropi In da s« lahko mata antanta po tej koaliciji samo okrepi. Da misli dr. Benefi resno, nam kaže tudi današnje poročilo o dolgih razgovorih, ki Jih Je Imel v Pariza s poljskim zunanjim ministrom knezom Sa-pieho. . In naše stališče? Spominjamo se lanskega leta, ko so s* bdjševlšk« vojske bližale Varšavi. Simpatije vseh so bile na ruski strani, dokler so Rusi osvajali svojo zemljo, ki Jo Je bil poljski imperialistični blstorlzem zahteval tn okupiral zase. Te naše simpatije za boUše-vlške zastave so se ohladile, ko smo videli, da ogroža boljševlškl val poleg Poljske tndl Nemčijo, Češko In ostalo srednjo Evropo, od koder M mogel .nenadoma butniti tndl ob naše meje. ... BoUševiška zmaga bi mogla pr! nas * pomočjo bajonetov ruskih »kraaaogvardjel-ccv« postaviti sovjetski državni sistem. Bogme, za naš kapitalizem, njega predstav* nlke In branitelj« nismo imeli žaie misli. Prav mirno bi prepustili vse te nepoboljšljive zaslepljence boljševlškemu ekspn-montiranju. Toda plašila nas Je misel na naS mladi nacionalizem, skrb za komaj ust v ur* jen« tvorbo naše narodne države. Boljševizem bi pri nas brezdvomno radikalno ugonobil marsikatero zlo, proti kateremu se danes zaman borimo. Prinesel pa bi nam ravno tako narodno škodo, ki J« ne bi mogli zopet popraviti Naša država Je. še preslaba, da bi mogla prenesti globo« ko »egajočl eksperiment sovjetskega prevrata. Ta prudarek velja •» danes. BoUSevv Šklh čet sl ne želimo na naše meje. Buj« pripravlja Trocki za pomlad velike olen-«lve zoper Poljsko In Romunijo, Ml sicer tega ne verjamemo prav, uvidimo pa, da s« morata Varšava In Bukarešta na to resno pripravljati, ln ako rdeče čete res navalo na oba najnovejša zaveznika, bodo morala blH naše simpatije iz razlogov razuma aa strani Poljske In Romunije, čeprav bi 8* naša favstva temu opirala. Politika se vrši po stopnjah. Kadar bo« de v Rusiji vlada Irežim, od katerega w nam ae bo bati narodne škode, tedaj bom* •voje razmerje do zapljetljajev na vzhotm revidirali. Danec pa so pridružujemo Bene* Sevemu nazlranju. PROGRAM ZASEDANJA SVETA ZVEZE NARODOV. LDU. Pariz 17. lebruaria Svet zvez* narodov, ki se sestane dno 21.' febfuaHa v Pariza', bo' mbraf razpravljati o 2eJo obširnem programu. V prvi vrsti se bo svet pečal z izpemerabo pogodbe zveze narodov. Vendar pa komisija, ki Ji bo naročeno, da Izdela tozadevne predloge, gotovo ne bo mogla preje začeti svojega dela, dokler Zedinjene države končnoveflavno ne zavzamejo svojega stališča napram pogodbi. Svet zveze uarodov se bo nadalje pečal tudi s svetovno razorožitvijo in bo sestavil pododsek, ki bo temeljito proučil vojaške proračune posameznih držav. Nadaljnje točke posvetovalnega programa so med drugimi tudi pomožna akcija za otroke v državah, ki so obubožale v vojni, dalje mednarodna organizacija duševnih delavcev ln armensko vprašanje. Končno se bo razpravljalo tudi o poljsko - litvanski zadev), a glasovanju v Vilni, o ustavi Gdanskega,. poleg tega pa se bo še sestavila komisija zavezniških vlad za saarsko ozemlje. . Februarsko zasedanje bo potemtakem trajalo precej dolgo. ANGLEŠKI DELAVCI ZA NEMČIJO. UDU London, 18. febr. Parlamentarni odsek kongresa strokovnih organizacij ta Izvrševalo! odsek delavske stranke priobčuje skupaj manifest, v aterem se zahteva hkrati z Izjavo, da Nemčiia ne more plača« zahtevane odškodnine, naknadno proučev«. nje zneska nemške odškodnine v Interesa delavstva doma ln v Inozemstvu. Manifest Izjavlja, da so pogoji mirovne pogodbe glavni vzroki nesrečnega pomanjkanja, ker ovirajo gospodarsko povzdlgo rulniranili držav in vzpostavo dela. Končno zahteva manifest nele novo posvetovanje glede 00-škodnlnisklh zahtev, temveč tudi Spremembe vsega postopanja zaveznikov proti centralni Evropi hi Rusiji. ANGLEŠKE IZGUBE V BOJU PROTI S1NFA JNOV C EM. LDU. London, 18. febr. (Brezžično.) Poslancem v spodnji zbornici se je sporočilo, da je od 22. decembra 1. 1. padlo na Irskem v bojih s sinfajnovci 56 vojakov in redarjev. ŽELEZNIŠKA POGAJANJA MED CE- ŠKOSIOVANŠKO IN AVSTRIJO. Praga, 18. februarja, (izvirno poročilo.) To dni se vrše v železniškem ministrstvu pogajanja med zastopniki češkoslovaške In avslrijskc vlade glede uvedbe direktnega prometa med obema državama. Sklenjen je dogovor, da so s 1. aprilom t. 1. uvede direktni promet, ln sicer na podlagi mednarodne bernsko konvencije. Raz-pravljali so tudi o enotnih češko - avstrijskih tariflh. Glede tega pa obstoio velike ' valutarične teikoče. POMANJKANJE KURIVA V RUSIJI. . -t (j,- Stockholm, 18. februarja. (Izvirno p©* r<>£lk>.l Pomanjkanje kuriva v RusIH narašča po poročilu >Roste« vedno bolj. V Petrogradu se je moral ustaviti flbrtt * več tovarnah la promet Da nekaterih železniških progah. Celo nekateri živilski vlaki so morali izostati. VPRAŠANJE VZHODNE GALICIJE SE PREDLOŽI ZVEZI NARODOV. LDU. Varšava, 18. febr.. Vprašanje pripadnosti Vzhodne Galicije se predloži v rešitev zvezi narodov. Pilsudski je izjavil, da je položaj za Poljsko popolnoma ugoden. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnKm BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 18. februarju. Valute In devize Zagreb. Devize: Berlin Izplačlra 250.50—252, Italija izplačilo 540—543, London Izplačilo 570—580, New York ček 149 do 147, Pariz 1082—1090, Praga 192.25 oo 193, Švica 2400—0, Dunaj 21.50—21.65. — Valute: dolarji 112—143.50, avstr, krone # do 23, carski rublji 60—65, franc, franki i(»30—0, napoleondor 470—(80, nemSke marke 240—218, rom. leH 196—198, Ital, tire 524—527, bolg. levi 170—175, češkosia. vaške krone 175—180. Beograd: Pariz 268—271, London 143—144, New York 0—36, Dunaj 5.40 oo 5.47, Praga 48—48.50, Rim 134.50—135, Solun 275—280, Ženeva 605—«16, Berlin #3 do 63.50. — Valute: angl. lunti 141—142, Iranc. franki 267—269, doiarii 35.80—35.9(1, Ital lire 132—134, bolg. levi 43^0—44, rom. leji 49—49.50, nemške marke 61.25 >*• 61.75, češkoslovaške krone 0—45, Dunaj: Dolarji 701—705, marke H7> dc 1183, lunH 2740—2760, francoski Iranki 5142.50—5182.50, Ure 2602.50—2622.50, dinarji tisočaki 1841—1861, dinarji stotaki lf>27—1847, poljske mark« 82.10—84.10» &vlc. Iranki 11.712.50—11.762.50, češke krone 886.50—892.50, madžarske krone 131 do 135. » Praga: dinarji 199, mark« 132.62, švic. Iranki 1318, lire 288, iranc. Iranki 581.5.0, lunti 308, dolarji 77.25, avstrijska krone 10.75, poljske marke 7.87. C ur Ih: Berlin 9.97‘la, New York 60*, London 23.54, Pariz 43.65, Miian 22.05, Praga 7.80, Budimpešta 1.15, Zagreb 4JC5« \ »ržava 0.80, Dunaj 1.35, avstrijske kro. ne I. Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 6 do 1050, Banka za trgovino 375—380, Es-komptna 1475—1485, Hipotekarna 315 do 325, Kreditna 820—840, Jadranska 1775 do 1800, ljubljanska kreditna 910—915, Narodna banka 610—645, Praštedlonlca #20* •d« 9200. Jugoslovanska 570—610. Priprave na volitve. Trst, 15. febr. Dopolnilne volitve v rimski parlament so za anektirane kraje že razpisane in se bodo po sedanjih določilih izvršile 3. aprila. Za primat pri teh volitvah se bosta bili med sabo dve skupini: grupa pod okriljem tr-žaškeca političnega društva »Edi-uost« in komunistična stranka. Zadnja se ima velikemu številu pristašev zahvaliti samo položaju, v katerem se nahaja zasedeno ozemlje od okto-berske revolucije 1918 dalje. Kaj je razdelilo podjarmljeni jugoslovanski narod v ta dva tabora? Takoj po zasedbi Primorja je politično življenje med primorskim ljudstvom zaostalo. Tudi vojaški režim rod plaščem civilnega komisarijata se ge do danes ni omilil. Službena Italiia se .natiliem drži gesla: ugo-Ocbi.iaj molče! In ga tudi dosledno izvaja.. Zvesta svojemu staremu ma-chiavellističnemtt načelu, vlada svoje nove, »podanike« z vsemi razpoložljivimi sredstvi: to so v zasedenih kraji prvi čas dokazovale ueštevil-ne internacije prav tako kakor sedaj perijodično ponavljajoči sc fašistov-ski iz-gredi. Primorski narod je bil pred okupacijo popolnoma edinstven. Ko je prišlo najhujše, je čakal in gledal, odkod mu pride pomoč. Na pomoč od *tmaj se je zaman zanašal. Upal pa je v pomoč od znotraj. Ta ga je varala, da pride. In ko je *aOe!o pokati v Italiji, ko je sledil štrajk za štrajkom in so se fmperi-jalizmu pod nogami majala tla, je btl prepričan, da sc bliža odrešenje, svo-ftodh. Kakšno je bilo razočaranje pozneje, ko so se državne vrzeli zamašile s pomočjo Oiolittija in raznih postavk v italijanskem proračunu, n! treba ponavljati. Spoznanje je bilo stra.š«o. In tisti čas ni vstal Iz domačih vrst nihče z rešilnim klicem. Ostala je pa še ena bilka: radikalno geslo komimizma. V ta gesla se je velik del Primorcev zaveroval, uverjen, da ima samo v njih oporo, ki bo nekaj izdala. V tem tiči celo bistvo primorskega komunizma. Na te komuniste trfso Imele posledice socialističnega kongresa v Londonu nobenega vpliva. Niso sa vrnile stari, predvojni orijentacijl, ki se je nekako izčrpala v okrilju političnega društva »Edinost«. To tem manj, ker je društvo predolgo mirovalo. zadnji čas pa zaplavalo v vode, ki ne odgovarjajo duhu časa in razpoloženju primorskega naroda. Zastonj je, pred resnico si ne velja močiti ušes ia zakrivati oči. Mladina je na norih potih, v novih strujah. Povdariti pa je treba, da ne vsled inrinje do narodnosti in ne vsled naklonjenosti do Italijet Nel Naraščaj, novi režim bolj sovraži, kakor »narodnjaki«. Iz močvirja hoče splavati m suito. Možnost, da to najprej doseže, pa vidi baš v komunizmu, o katerem niti ne~»omisU, ali in koilko ie izgubil na svoji sili izza kongresa v Livornu. Vsled teh dejstev je verjetno, da bosta pri volitvah v rimski parlament Izšli kandidatna Usta poL društva »Edinost« in Usta komunistov približno enako močni, če ne bodo komunisti starostrujarjev »nacionalistov« celo prekosili. Morda sa bo baš pri predstoječih volitvah izkazalo, kako zahteva čas novo ori-Jentacijo in kako se politična zaspanost in pasivnost maščujeta nad onimi. ki so predolgo staU v ozadju, pa sl je medtem življenje samo dalo du-§ka iu našlo izraza v drugačni obliki. Stališče dr. Vošnjaka. Beograd, 17. febr. Kakor znano, je poslanec zemljo-radničke stranke dr. Bogumil Voš-njak v zadnji seji ustavnega odseka na koncu splošne debate glasoval za ustavni načrt vlade g. Pašiča, dasi so ostali člani njegovega kluba glasovali proti temu načrtu. Kakor se dozuava. je dr. Vošnjak glasoval za vladni načrt ustave iz več razlogov. Stališče dr. Vošnjaka se v več točkah razUkuje od stališča njegovih tovarišev, tako zlasti o vprašanju agrarne reforme iu o organizaciji poslancev po poklicu. Dr. Vošnjak se v teh točkah že takrat ni popolnoma strinjal s svojimi tovariši, Ko je zemljoradnički klub Izdeloval poseben načrt ustave. Takrat si je pridržal svobodne roke, kar je kasneje odobrila tudi njegova stranka. Svoje stališče hoče braniti tudi v ustavnem odseku. Politični motivi, radi katerih se dr. Vošnjak ne strinja * mišljenjem ostalih članov zemljoradničkega kluba. so ti, da on smatra vprašanje ustave v sedanjem trenotku za preveč resno, da bi se utegnil onemogočiti sprejem ustave, ako ue bi bile sprejete vse gospodarske zahteve zemljoradničkega kluba. Ker dr. Vošnjak nasprotuje ideji federativne Jugoslavije že od leta 1915., se Je zavzel za ustavo, ki negira federacijo in konfederacijo, ki jo zagovarjajo nekateri hrvatski poslanci. Poslanec dr. Vošnjak zastopa stališče, da tudi Čehi, ko so predložili svojo ustavo, niso vstavili vanjo niti ene točke gospodarskega značaja, čeprav so Cehi gospodarski narod par excellence. Dr. Vošnjak te proti tema, da ustava vsebuje odredbe gospodarskega značaja. On tudi noče, da bi se zaradi teh točk omogočila izvedba narodnega edln-stva. V vprašanju Izvršilne oblasti glede agrarne reforme zastopa dr. Vošnjak načelo parlamentarizma. Po njegovem mnenju se kralju ne more odvzeti formalna pravica, da je on po ustavi nosilec državne oblasti. Stališče, ki ga zavzema dr. Vo§-njak v vprašanju organizacije narodnih predstavnikov po poklicu, se precej razlikuje od stališča njegovih tovarišev. Tako predstavništvo smatra dr. Vošnjak za popolnoma neizvedljivo, ker nikakor ni pričakovati. da W vse osebe istega poklica v vsej državi volile složno. Po njegovem mnenju moramo najprej priti do organizacije glavnih gospodarskih pokUcov v državi. Dr. Vošnjak si glede vseh teh vprašanj pridržuje svobodne roke v ustavnem odseku. Za zmanjšanje stanovanjske stiske. Praga, 13. febr. 1921. Mnogo zelo važnih zakonov je napravila Narodna skupščina, zakonov. ki globoko segajo v socijalno stran narodovega življenja, vendar je stanovanjski zakon, ki pride sedaj pred skupščino, gotovo eden najvažnejših. Bilo je treba dolgih posvetovanj, obilo dela v statistiki, gospodarstvu, tehniki, predno se je dosegla končna redakcija tega zakona. Zato je pa uspeh toliko lepši: zakon je res vsestransko popoln. Najvažnejši principi zakona so: proč od zaseganja zasebnih stanovanj. ki ni sposobno, zmanjšati stanovanjske bede, temveč jo le povečuje in uničuje mirno življenje tudi tam, kjer še dosedaj obstoji. Z zakonom se priznava, da državno diktatorstvo nikdar ne odpomore stanovanjski bedi, temveč da je treba sprožiti in podpreti zasebno akcijo. Do zasebne akcije pa danes zato ni prišlo, ker vlada takšna negotovost v cenah stavbnega materijala in v mezdah. Ta negotovost je onemogočala vsako kalkulacijo podjetnika. Na kratko je vsebina stanovanjskega zakona sledeča: Na predlog interesenta t. j. tega, ki hoče na kakem kraju zidati, se dotični prostor — državni, občinski, javnih fondov, zasežena zemljišča — razlasti oziroma v zemljiških knjigah zaznamuje uvedba razlastitvenega postopanja. Interesent mora svoj predlog utemeljiti, stranka, kateri se razlaščuje zemljišče, se more braniti z dokazi, da rabi stavbl-šče za svojo eksistenco. Interesent, ki je dosegel razlastitev, mora začeti s stavbo v roku. ki se mu določi in ki ne sme biti daljši kot tri mesece. Špekulacija raziastitelja je onemogočena, ker ne sme prodati stavbišča drugače kot z dovoljenjem oblasti in to šele takrat, če prejšnji lastnik noče stavbišča nazaj odkupiti. Lastnik se pa more obraniti razlastitve tako, da se pred pravomočnostjo razlastitvenega ukrepa zaveže početi sam s stavbo, in sicer najdalje v 8 tednih. Če se na razlaščenem svetu ni zidalo, ima razlaščenec pravico zahtevati odškodnino. Da se prepreči oderuštvo mezd — ta izraz se je rabil v pripravljalnih sejah — se ustanove razsodišča in ravno tako se za preprečitev navijanja cen stavbnega materijala ustanove tozadevna sodišča, ki določijo ceno materijala za dobo 1 leta. Kako misU država finančno podpreti zasebno zidanje, o tem drugič. I Č-y. sodnik je nato govoril o strokovni organizaciji zidarjev, ki ne dovoli svojim članom, da bi dptaU, kljub temu, da je dela povsod dovoli za zidarje. Govornik se je pečal tudi z Izjavo delavskih sindikatov, da ne bodo zaposlili enega dela demobiliziranih vojakov. Prebivalstvo Bolgarije. Po pravkat dovršenem ljudskem štetju znaša prebivalstvo Bolgarije 4,700.000 duš, pričakovala pa se je, da ji/h bo pet milijonov. Dognalo se je, da je nazadovalo število porodov, de-či^i so Številke smrti ostale približno iste, kakor pri zadnjem štetju. Gospodarstvo. Razna poročila. Ki« bo Klavno mecto pokrajine in luž- nega Primorja? Kakor poročajo Iz Beograda bo i ozirom na vprašanje, ali bo glavno mosta* novo poJcradine Boke Kotorske z oko-Hco Dubrovnik ati Mostar, posebno odpo-ataumtvo Dubrovtričorjev terazlto vladi žo-ikn da bodi DuJmrnifc sredJSčo Južnega Primor ia. Odposlanstvo bo vodil dr. Voliko Cingrija. Naše zahtevo glede vatne odškodnine. »Politika« javlja iz Pariza; Jugoslovanska cep&ractjska delegacija Je predložila osrednji medeavezniSki reparacijski komisiji seznam celokupno vojne odškodnine, ki io zahteva Srbija. Materijataa odškodnina znaša 9400 milijonov dinarjev, osebna pa 17.700 miltlonov. Razen tega zahteva naSa delegacija šo eno mflfiardo dinarjev kot I vojno odškodnino za črno goro in za do-l brovoUco v Dobrudži. Smrt radikalnega poslanca. 15. trn. k v Beogradu neaailoma umri poslanec Sre-Un Kojič, M je bil mnogo let nosilec radikalna liste v okrožju kragujevaSkera. Razprava o aagleSkem parlamenta. Angleška spodnja zbornica je nadaljevala debato o predlogu glado fopremerob pri določilih, ki -se tKeJo brezposdnosH delavstva, Loyd George je izjav«, da }e vlada morda premalo storila* da M zaposlila delavce, vendar pa se mora reči, da Je delata. C« se hoče Anglija vzdržati tam, kjer le, mora računa« vri tem na svoj tevoz. Problem obstoji v tem, kako sl bo Angljia zagotovila svetovni trg in kako M bo bojevala proti konkurenci, če bodo angleški trgovci in Industrialci obremenjen; s pre-| velikimi nabavnimi stroški. Ministrski predr BžaEB»SB M. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman, (Dalje.) »Polovica mož ostane tul* ie velel osorno. »Vsi ostali za menoj!« Minuto nato je bil park zaseden. A tudi Rinaldo ni tratil časa. Bruna bo bila takoj pri rokah. Votlo ie zabobnel prvi udarec, za njim drugi, treta iu nadaljnji. Ob desetem je zasijala v vratih Špranja, dvajseti Je podrl celo krilo ht odprl banditom pot »Naprej!« Je velel Rinaldo z veselita glasom. »Corpo di Christo, topot zasačimo srako v gnezdu!« In vsa tolpa je zdivjala v grad..,. Tisti hip se je pripeljala z dvorišča gostilne kočija, opremljena za dolgo pot. Orjak, ki je sedel na kozin, ie bil vdan služabnik gospe Ni~ kolete; ne meneč se za hrup, jc Iz-vrSiJ dano povelje. Rekli so mu bili, uaj iapreže voz njegove svetlosti in ga zapelje na cesto, da bo pripravljen za vsak slučaj. Tako so jc zgodilo; in zdaj je čakal, ves osupel nad strašnim prizorom in vendar zvest navodilom, nepremično na svojem mestu, z bičem pokraj sebe in z vajeti v rokah. LIX. Veleizdaja. Dočltn so se odigravali zunaj ti burni dogodki, je kralj Ludvik v Louvru sredi svojih dvorjanov in svetovavcev. Dvoje bliskov je bilo treščilo v njegovo dušo včerajšnji dan, ki bi ga bil skoro spravil ob prestol in krono; pripetilo se Je dvoje stvari, tako silnih iu usodnih, da je moral misliti neprestano nanje. Prvi dogodek je bil plstrra, bastilj-skega guvernerja, ki mu ie sporočil da je Capestang privedel vojvodo Guiškega v ječo. In drugi? Lorenza vo svarilo 1 Conciul je bil izdajavec... Tako sl je mislil kralj že dolgo. Siutii je sam. ia drugi so tnu nami« gavali; v dnu srca Pa Je v®®^r dvomil. Šele zdaj ga je bi x prešinila jasna, popolna in neomajna gotovost. Concini ie bil izdajavcc. Kralj Ludvik je čutil, da je prišla ura dejanja. ako sl hoče rešiti prestol za življenje. Spominjal’ je i® Cape-stangovih besed: ,. »Branite se, veličanstvo.... —. Tdarlte!« Da, braniti bi se moral. Udariti... In Capesfanga ni ob njegovi strani! »Zakaj sem ga pahnil od sebe!« si jc očital deček na prestolu, trepetaje v tej strašni url, ki je zahtevala. moža. »Zakaj sem ga žalil! Oh, če bi bil on zraven mene... Oprt na takšnega junaka se ne bi plašil niti pekla!« In tako si je sklenil pomoči sam. Ukazal je, naj zastražijo vsa vrata in ne spustel z Louvra nikogar. Toda Lorenzo in Belfegor sta bila že zunaj; Leonora Galigal pa je slišala povelje in hitela nemudoma h kraljici Mariji. Motala je domov, za vsako ceno, Slutita ie, kaj se obeta! JDalle pribl IMAMO LI PflPLAVO BANKOVCEV? Pod Doplavo (inflacijo) bankovcev oziroma papirnatega denarja sploh v eni državi se razumeva množina bankovcev, ki presega potrebe prometa in ki ni v nikakem razmerju k naravnemu bogastvu zemlje in njenih pridelkov ter k vrednosti vseh drugih vrednot proizvedenih od človeške roke. Imamo h v naši državi tako množino denarja, da bi se moglo govoriti ori nas o inflaciji, posebno z ozirom na vrednost, ki jo predstavlja naš denar na svetovnem denarnenj trgu? Ako primerjamo množino ban-kovcev-zakladnic in sploh papirnatega denarja v drugih državah, rno-iamo pač odgovoriti na gorenje vprašanje z odločnim: ne. Na franke preračunano ima v papirnatem denarju Anglija čez 12 milijard (260 fr. na glavo). Amerika (Zedinjene države) čez 26 milijard (222 fr. na glavo), Francija 38 milijard (950 fr. na glavo). Italija 22 milijard (580 fr. na glavo), Nemčija 99 milija-d (1650 fr. na glavo). Rumunska 7 milijard (640 fr. na glavo), a naša država okroglo 13 milijard kron (= 1 milijarda 300 milijonov fr.), t. j. niti 100 frankov na glavo. Z ozirom na potrebe našega prometa te posebno razvila joče sc na§e Industrije Je vsota 100 frankov na glavo nedvomno skromna ter je pri nas še široko polje za pomnožitev bankovcev, dokler ostanemo pri današnjem kurzu našega denarja. Seveda se ne sme pomnoževtai število bankovcev s tem. da država najemlje za kritje svojih potreb posojila pri »Narodni banki«, kar mora dovesti do nadaljnjega padanja vrednosti denarja, ampak novi bankovci se morajo izdajati le na podlagi kritja v zlatu, srebru in drugih reetnih vrednosti aH pa na podlagi popolnoma varnih trgovskih menic. * -f Ureditev novih uvoznih in Izvoznih carinskih tarif. Gospodarsko-finančni ministrski komite je uredil nove uvozne in izvozne carinske tarife. Nove tarife so tako urejene, da bodo vsi naši predmeti lahko konkurirali na tujih trgih ter da se bo ščitila naša domača industrija In poraba. Natančnejše bomo poročali, ko dobimo uradno obvestilo. -|- Dve novi banki v Ljubljani. Kakor poročajo, bosta Hrvatska šte-dionica in Jagos Ut venska banka v Zagrebu otvoriH v Ljubljani svoji podružnici. + Državna obrtna banka. Ohrfait odsek gospodarskega sveta Je predložil ministru trgovine predlog, naj država osnuje s svojimi sredstvi »Obrtno banko«, ki bi preko obrtnfli zadrug dajala kredit sam j obrtnik o™. Osnovni kapital te banke mi znaša 100 rorlliOBOv dinarjev. + V»ia k metliška Sola v Maribora. Sadjarska in vinarska Sola v Mariboru se prcoMuiio v vfSJo kmetijsko 5oto, kadar se dovoli v ta namen potrebo! drZavnl kredit. + Nova k metliška šola se »stanovi za Prekmurje, ki bo ustrezala tndl pot roba m Murske«* polja na Štajerskem. Vsled tega zaenkrat ni misliti na ustanovitev tako šote pri Vel Nedelji, posebno ker dela ovire nefriški viteSki red kot lastnik omlat-n sraščhte. + Predpisi o protokoliraiiju ttnn. Kdor je po določilih trgovinskega zakonika trgovec, je dolžan, da protokolira svojo firmo, ako pSala po postavnih predpisih dotočc-no svuto prtdobniue brcr. doklad. Za mesta od 10.000 do 100.009 prebivalcev Je po ces. naredM iz l. 1S98 merodajen znesek 80 K. V krajih, ki hnajo prebivalcev nranj nego 10.000 le odločilen znesek 50 K. Ker Je obCna pridobili na po finančnem »komi za I. 1920-21 zvišana na Štirikratni znesek ter jo vnhutega plačati le državni prfbitek v viStol 170, odnosno 130 odstotkov, sta zneska 50 in 80 K v današnjih pridobitnih, davčtvih hi denarnih-razmerah odločne prenizka za naše rarmc-re. Dolžnost protoko-lirama Hm M sicer zadela osebe, katere po njih strokovni Izobrazbi kakor po obsegu njihovega obratovanja ne gre siliti, da postanejo protokofirani trgovci. S tem vprašanjem so se v četrtek pečaSl zastopniki industrljalnih, trgovcih in obrtnih organizacij na posvetovanju, k! ga jc sklicala trgovska in obrtniSka zbornica v LJtfMofflil. Vsled soglasnega sklepa teli zasUMmtfcr.v Je trgovska in obrtniška zbornica zaoro-sla poverjeništvo za pravosodje, da, vpo-števaiač »ftvlSamic jKfctobttuiej lapremml veliavne določbe za protokoliranje firm ter zviša merodajne zneske. •I Izvoz živinske krme pri transporta živine. Gospodarsko - finančni ministrski komHe je odredil, da se sme pri vsakem izvoznem transportu živine izvoziti tudi nekaj krme brez plačanja carine im zasi-gnrania valute. In sicer znaša dnevna ko'i-člna: za 1 svinjo 1 kg koruze; za 1 ovca 1 kg sena in pol kg otrobov, za 1 vola 4 kg sena in 1 kg otrobov. To pa samo v tem slučaju, če se krma rabi za prehrano živine, ki se izvaža Ce se izvaža živina v držaive, ki tnejljo na naik>, se sme izvoziti knna potrebna za deset dni, v druge dr-ŽJve pa za petnajst dni, računajoč od dne. v a, v ikteretr zapusti transport naše meje. + Eksploatacija premogovnika v Črnomlju. V Ljubljani se ie ustanovila delniška družba z glavnico 4 milijonov kron. ki bo eksploatirala premogovnik v Cmomliu. ki se že od t. 1870. ni več izrabljal. Premog ima 4100 do 4400 kalorij Ista družba namerava zgraditi lastno opekarno, apnenico in cementno tvornico. Zgradila bo tudi lastno 3 km dolgo železniSko progo do najbltžije postaje. + Na sejma ▼ Ptuiu dne 13. t. m. M sc prodajali pitani ki srednje rejeni voli PO 15—17 K za živo težo. ★ -t- Svetovno padanio cen. Cene živ-IjettsteSh potrebščin na svetovnem tr*n vedno polagoma padajo, kar povzroča, d« postaja povpraševanje po blagu nekoliko 2ivalmej3e. Kakor menijo gospodarski strokovnjaki, zaloge niso prenapolnjene toliko vsled tega, ker so se konzumenti vsled visokih oco omejili na nakupovanje nad* cujneijšili predmetov, kolikor vsled faktične nad produkcij e. V Angliji so se v zadnjih 3 mesecih znižale cene povprečno za 10%. Kakor poročajo angleški tisti, je Stagnacija. v angleški industriji ie deloma premagana. V pokrajini Swansee so začel« jeklarne ia svinčena podietfa' z.»pct z obratom. •» + Problem brezposelnosti aa Angte. Slicia. V aiialožld poslanski zbornici le izjavil vodltetj delavske stranke Ctmcs glade brezposelnosti: Položaj se je od meseca septembra poslabšal. Delavska stranka zahteva za nezaposlene ail dela ali zadostne podpore. Atoo vlada delavskih žalitev nc sprejeme, naj sama predlaga kaj boljšega. On nikakor ne zagovarja razredno dJlmtitrc v Rusiji, toda brezposelnosti po njegovem mnenju v Rusiji ni. Govornik l« sa to nastopil za vzpostavitev mednarodne trgovine z Rusijo. Deloval minister Mačk Namara Je izjavfl. da Je števila brezposelnih naraslo od 350..000 meseca oktobra 1. 1. na 1,039.000 U. februarja t U Delovno ministrstvo &i na vso moč prizadeva, angleško industrijo vzpostaviti. Medtem se Izdeluje zakonski načrt, M predvideva zvišanie brezposeln« podpore. + Produkcija železa In Jekla v AngU-B padla. Meseca Januarja t. 1. je produkcija železa in Jekla v Angftlli znatno padla. Produciralo se }• v minulem mesecu 637.700 ton sirovega ždeza In 240.200 ton Jekla proti 682.500 tonam sirovega železa In 423.400 tonam jekla v mesecu decembra lanskega leta. Celotna produkcija v I. 1920. Jo zaaSsda 8,790.000 ton sirovega železa In 9.m8W ton Jekla, a 1919. leta 7328.000 ton sirovega železa m 8,940.000 ton jekla. -h Dohodki Franclje na davkih in mo. itnplUh. Po uradnih podatkih znašafa francoska državni dohodki od davkov in monopolov v januarju t. 1.: 1.204,442.000 Irait-kv, t. J. za 3t8.992.M0 frankov več, nego v Januarju 1920. Dohodki v januarju zaostajajo za državnim proračunom za 158 mtllj. 341.000 frankov, t. J. za 11%, in to vsled tega, ker davek na poslovni obrat ni nesel toliko, kot se je pričakovalo. + Kriza v irancoskl žeiezal industriji. V zaditjem času se je zopet v mnogUi plavžih ustavilo delo, V Lotrinsiji obratuje od 65 plavžev Se samo 23. + Velika razstava peljt^-lsklh strojev tu čebelarska razstava v Pragi se vrši v času od 12. do 17. maja t. L Razstvaljenl bodo naimodemejšl stroji, + Lokomotive za Rusijo. Sovjetska v3»da Je tiaro lil a-v Švedski 100 lokomotiv in v Nemčiji ravno toliko^ Arvzleike firme so se obvezale s pogodbo, da bodo popravile v določnem času 1500 ru^ikSi lokomotiv. + Auierikaoska produkcija surovegt železa* Produkcija surovegn železa je znašala v Zedinjenih državah v 1. 1920. okoil 36 mitijonov ton. V k 1919. se je produciralo za 3 In pol nfilijono ton manj. Vendar se Je pa po rezultatih prvih devet mesecev pričakovala, da bo produJxlia v 1. 1920. Se večja. Produkcija v tem letu pa Je še vedno- veliko večja kot v predvojni dobi. V I. 1913. je znašala n, gr. samo 31 ‘m pd mi-Ujonav tem. Dnevne vesti. •— Našim dopisnikom. Ponosni smo na vedno rastoči krog naših dopisnikov ter smo jim hvaležni. Vendar jih opetovano prosimo, naj poročajo kratko in brzo. ker za inevnik ima poročilo vrednost le tedaj, ako pride takoj. Osebnosti naj se dopisniki po možnosti izogibajo, ker list ni za to, da bi se vanj zanašale osebne maščevalnosti. — Prebivalstvo Beograda. Po uradnem štetju znaša prebivalstvo Beograda brez predmestij 110.319 duš, in sicer 60.558 moških in 49.601 žensk. Naših državljanov je 105.351, šnozemcev pa 460. Po veri je 93.803 pravoslavnih, 9179 katoličanov, 1353 muslimanov, 4723 judov in 50 brez konfesije Kot materin jezik je navedlo 96.673 oseb srbo-hrvaščino, 1230 slovenščino, 3047 druge slovanske jezike. 3648 nemščino, 1334 madžarščino. 530 arnavtščino, 315 romunščino, 182 italijanščino in 3385 druge jezike. (Opomba LDU. To so številke, ki jih je doslej ugotovilo ljudsko štetje. Ker se vsote podrob-uiti številk v posameznih razpredel-jah ne ujemajo popolnoma s števi-om prebivalstva, je jasno, da je pričakovati še izprememb, ki se pa v bistvu ne bodo mnogo razlikovale od doslej ugotovljenega števila prebivalcev.) — Trbovlje — tretja največja abčlna v Sloveniji. V trboveljski občini so našteli 16.042 prebivalcev, med temi je 15.575 Slovencev, 274 Nemcev, 99 Srbohrvatov, 67 drugih Slovanov, ostali so Madžari, Italijani, Amavti itd. Po številu prebivalstva torej prekašata Trbovlje le Ljubljana in Maribor. — Zamenjava 20-dInarsklh bankovcev po 28. februarju, »Narodna banka« kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev objavlja, dabo od 28. februarja dalje pa do 30 aprila le njena centrala v Beogradu zamenjavala novčanicc po 20 dinarjev, — Nerodno ponarejeni lOkrouski bankovci so sc pojavili v prometu. PaJsifikati imajo namesto pravih marklc nalepljene staroavstrijske 15 vinarske znamke, ki so markicam za 10-kronske bnakovce na prvi pogled zelo podobne. Preko znamk Imajo U bankovci žig: »Posojilnica v Brežicah, rejrfetrovana zadruga z neomejeno zavezo«. Falsifikatov od pravih bankovcev ni težko razločevati Sicer pa je ta način ponarejanja 10-k ronskih bankovcev ljudem že precej znan, ker se Često dobijo posamezni bankovci s staroavstrijskimi 15-vinarskimi znamkami in raznimi več ali matij dobro ponare-tenimi žigi. — Za pobijanje nalezljivih bolezni. Na zahtevo ministrstva za narodno zdravje je ministrski svet dovolil 100.000 dinarjev za pobijanje nalezljivih bolezni, ki jih k nam prinašajo ruski begunci. — Kdo so ti neznačajnejži? »Kmetijski list« poroča, da so sc našli med nami brezvestni ljudje, ki so poslali v Beograd predlog, naj se dovoli dr. Šustešiču kot bivSemu deželnemu glavarju stalna pokojnina. Radi bi poznali te habsburške agente. — Proti uvedbi poletnega časa nam že sedaj prihajajo pritožbe. Sicer pa res ni treba, da bi ljudstvo begali s takimi novotarijami. Naša država naj sledi Cehoslovaški, ki nc bo več uvedla letnega časa. — Znamke se ne smejo več rezati. Po 20. t. m. se nc smejo za frankiranje pisem več rabiti razrezane 10-parskc znamke. — Zaradi pasje stekline se skoraj vsako loto razburja ljubljansko prebivalstvo, toda uradno je dognano, da se že skoraj 40 let ni pripetilo, da bi bil v Ljubljani sami stekel tak pes. Vsi taki slučaji so bili iz okolice. Zato bi naj varnostni orga-nL posebno orožniki, pazili na zanemarjenje psov na kmetih, kjer imajo večkrat pse priklenjene na verige celo leto, da žival niti zavetja nima ™Kn?razora in ločino. Včasih mu pozabijo po celi dan dati jesti in votle, potem pa dafo pladni živali vroče jedi, kar vse pospešuje steklino — Proti nasilju na Koroškem. S tem. da bodo slovenski odvetniki v Mariboru, kakor poroča »Slov. Narod«, zanaprej odklanjali nemško klijeateio. bodo ntalo koristili dr. Saubaliu in tovarišem. Proti koroški vladi, ki je prepovedala nastanitev slovenskega odvetnika v Ce-slovcu. je treba postopati z vse drugačnimi sredstvi. Eno izmed teh bi bilo, da se v Jugoslaviji prepove izvrševanje odvetniške funkcije vsem nemškim odvetnikom do tistega ča- sa, dokler koroška vlada ne popravi krivice, storjene koroškemu rojaku dr. Šaubahu. Tako se postopa s trdovratnimi Nemci- — V zadev) odvetnik« dr. Schauba-cba, kateremu je kakor znano celovška odvetniška zbornica prepovedala Izvrševanje prakse, nam Javlja predsedstvo ljubljanske odvetniške zbornice, da Je auten-tično poročilo s potrebnim gradivom došio zbornici dne 18. t. m. in bo zbornični odbor mogel šele sedaj zavzeti svoje stališče. — Izid ljudskega štetja v slovenjegraškem okraju. Slovcmjgradec 909 Slovencev, 179 Nemcev; Šoštanj 1274 Slovencev, 111 Nemcev; Marenberg 605 Slovencev 379 Netn.; Muta 833 Slov., 121 Nem.; Vuzenica 1598 Slov., 29 Nem.; Brezno 587 Slov., 37 Nem.; Kapla 1025 Siov„ 27 Nctn.; Pernice 375 Slov., 11 Nem.; Vuhred 429 Slov, 19 Nem.; Trbonje 673 Slov, 4 Nem.; Sv. Primož a. Pok 389 Slov, 15 Nem.; Sv. Anton na Poh. 588 Slov, — Nem.; Velenje 2S99 Slov, 50 Nem.; Sv. Primož nad Muto 664 Slov, 32 Nem.; Zg. Vlžlnga (»cmSka naselbina) 815 Slov, 245 Nem. — Obvestilo. O. poslanec A. Brandner nas naproša, da objavimo sledeče obvestilo: Da zaslišim njihove želje in pritožbe, sem svojim volflcem na razpolago vedno, kadar ne zboruje plenum konstltuante, oziroma, kadar nisem odsoten iz Ljubljane, v strankinem tajništvo NSS ljubljanski Narodni dom) vsak dan ofi uradnih urah. Razume se, da se bom, zvest našemu programu, odločno zavzel tudi za svoje nasprotnike, če se jim je zgodila krivica, dosledno pa odklanjal vsako, četudi prikrito željo po protekcionizmu, pa naj že prihaja od koderkoli. — Kakor povzamem Iz raznih vprašanj, ni vsakdo čital demokratskih listov, ker bi bilo sicer odveč po-jašnjovatl, da se proti meni vložena tožba nanaša na znameniti volilni shod v »Unionu«. — Anton Brautlnor, narodni poslanec. — Roparski napad on Colu. Ko se jt Matija Petrovčič vračal ponoči iz neke gostilne domov, sta ga napadla dva neznana moža s koli ter ga na glavi nevarno ranila, da je moral v ljubljanska bolnica. — Prepovedana Usta. Minister za notranje stvari je na ozemlju kraljevine SHS prepovedal razštrjjanje listov »Naša sloga«, ki Uhaja na Dunaju, in »Prosveta«, ki se tiska v Chicagl. To se je zgodilo zaradi tega, ker ta dva lista pišeta o naSih razmerah s tendenco, da bi zbudila nezadovoljnost naših državljanov la znižata ugled našo kraljevino. — Mesto venca na krsto umrlega tovariša Pavia Pinteriča, mesarja v Brežicah, Je daroval g. Mavro Neumna te Samobor* 200 kron obrtnemu društvu v Bre-tacah. « — Pripravljalni odbor zadruge kleparjev, Inštalaterjev, lmtlarjev In krovcev prosi vse mojstre teh strok v Sloveniji, da v lastnem Interesu prijavijo svoje natančno naslove na najdov: Jakob Babnik, vodovodni Inštalater; Ljubljana, Poljanska cesta štev. 3. k Ljubljana. = Poštna afera pred poroto? Vest v »Jutru«, da pride znana manipulacija z ameriškimi dolarji že pri bodočem porotnem zasedanju na vrsto je izmišljena senzacija, ker vrsta obravnav do včeraj še sploh ni bila sestavljena ter je izključeno, da bi se moglo obsežno gradivo zaradi omenjenih manipulacij tako hitro zaključiti. — ljubljanska elektrarna *e davno ne odgovarja velikomestnim potrebam, Se manj pa bodočemu razširjenju mesta in razvijajoči se Industriji. Pri porabi novega mestnega posojila 20 milijonov se bo gotovo mislilo tudi na razširjenje olek-tričnoga toka, ozir. na porabo vodne sile, ki jo črna mesto pred nosom v Savi, .sicer bo zaostala Ljubljana za donijo Šiško hi Dramljami, kjer imajo dovolj električne sile od Sove. — Zanimivo predavanje. Kakor sina že poročali, priredi narodni svečenik Boža Miloševič v soboto 19. t. m. ob 20. zvečer v Mcstnun domu predavanje pod naslovom: »Kaj na,n prinese konstiluairta: Svobodo ves*i, ar svobodo veroizpovedanja?« Kakor znano je Božo Miloševič edca glavnih propagatorjev narodne cerkve. Kdor se zanima za ta pokret — In teh ni malo — naj posedi to Interesantno predavanje. V »topalne ni nobene, pač pa se v pokritje sprejemajo dobrovolhri prispevki. — Invalid tab Vodstvo invalidskega doma v Ljub»ja«i nam javlja na notico, priobčeno dne 15. t. m. v našem listu glede invalida Metelko Ivana, da je bil isti na lastno prošnjo odpuščen Iz zgorajinicuo-vanega zavoda. Imenovani }e namreč prosil za potno dovoljenje v Nemško Avstrijo, ' češ, da bo dobil na Dunaju službo kot pisarniški uradnik. Njegovi prošnji se je tudi ugodilo In se mu je poleg tega Izplačaj 14dnavffli menažni novac. — Pripomnimo pa Še naslednje: Invalida Melclka se je odposlalo na stroška poverjeništva za so- cialno skrb v kmrtijsko šolo St Jurij ob Južni železnici, od kje« se je čez nekaj dni vrnil ter izjavil, da je zanj šola brezpomembna, ker tri on kmečki sin. Potem smo mn še svetovali, da si naj gre učit kakega obrta, toda vsak predlog je zavmfl ter naposled prosil za potni list. — Nezgoda vsled hitre vožnje. Včeraj malo pred 12. uro Je P ve točke, bo publiko gostovanje znamenitega baleta gtovo zck> zanimalo. Znanost in umetnost. Umetniške velikonočne razglednic«. Tvrdka M. Tičar v Ljubljani (SelenbuTgo* va utica) je to dni Izdala za velikonočne praznike serijo okusnih razglednic, na katerih so v dvo- In večbarvni izvedbi vpo-dobljenl vzorci dolenjskih, gorenjskih hi notranjskih pirhov ter slovitih belokranjskih pisanic. Barve na teh razglednicah, fcl jih io z veščo uporabo narodnih motivov narisal zaslužni raziskovalec in ob-navljalec slovenske narodne umetnosti prof. Albert Sič, so ubrane v toliko skladnost, da sta jih vesela oko In srce. Na t« razglednice opozarjamo naše trgovce n* debelo in preprodajalce, naj si jih v pravi čas nareče, Pokrajina. Kranjska gora, V Podkorenu Je umri* 16. t. in. na porodu obče spoštovana in priljubljena 26 let stara trgovka In gostilničarka Mihaela Benet. Zapustila je mož* la dvoje otrok. Ko bi bila zdravniška pomoč na razpolago, M se morda ta sfučal ne bil pripeta. Toda odkar je odšel spret« ni gospod dr. Tičar iz Kranjske Gore, nal okraj nhna nadomestila. V skrajne« koncu Jugoslavije imamo zdaj zdravnika sa« mo v Jesenicah, ki so oddaljene od ta 29 kilometrov. V slučaju nujne zdravniške pomoči, katera pa ni na razpolago, bolni« ku ne preostaja dragega kot umreti. Zaiti it velika potreba, da se tgpopoioi zdrav« niško mesto t Kranjski Gori. Litija. Posestnikov ata Janez Pavšek fe Senožeti pri LWJi Je pomagal očetu V, gozd« prt naprstvljamju drv. Ko sta podira« ia bukov, se m mogel pravočasno padajočemu drevesu, ki ga je zadelo, d» jc padci in sl zVomU levo roko. Boštanl Zagrajšek Ivan, tukajšnji po« sestnik je vozi ts gozda drva. Pri vožnji po bregu, pa le padel tako nesrečno, da j« šel voz čez nje««. ZadobH jo po glavi 1* životu precej resne poškodbe. Koroška Bola. Komaj so je nekolik« polegla razburi tujost radi 20 din. uovčanic« že je nastopila druga nič manjša. Poštni urad na Javornik® zapisuje od vsakega 10 din. bankovca St serije 1» SL bankovca, pod pretvezo, da so nahajajo tudi falslffka« ti teh bankovcev. Po njem so sedaj ravne vse javno življenje. Ljudje ugibljejo kateri je pravi, kateri ne, a gotovega ne ve nihče, Zdeti U bilo, da se da javnosti pojasnil« In napravi konec temu beganju. Rogaška Slatina. Na Izrednem ob®« nem aboni »Sokola« dne 3. t m. je bit tfe voljen sledeči odbor: starosta Ignac Remic, podstarosta dir. Franjo Koltcrer, načelnik Ivan. Pergar, podnačdidk Andrej Kenda, tajnik Ciril Reich, blagajničarka Pepca Zorman, predsednik izobraževalnega odseka Aleksander Hlavač, gospoda« Janko Vertin. Sokol je priredil 8. t. m. pustni večer, ki Je nad vse pričakovanje dobro uspel. Laško. V Gradcu pretepajo zavedo« Slovenke zaradi slovenske govorice, prf nas pa soproge državnih nameščencev neovirani nem?! trarilo Ttuti na zadnjem p'esu pnžarne bramne smo slišati naše Slo« vence glasna švabčirih. Izjeme n« delala žalibog niti nekateri Sokoli. Na ta način ne bomo prelevili nemčttrskega gnezda V s! »vensko Laško. ga. Pode« te ulice p« je še par drugih, ki j Pričetek tekme je določen na 8. uro zjut-se nahajajo v enako slabem stanju. Mero- j raj. Zbirališče ta tekmovale^ je hotel »Sv. dajtri činiteljl naj bi vendar poskrbeli ta posipanje teh drugače lepih ulic, saj gramoza jo v pet minut oddaljeni Savinji dovolj na razpolaso. Cono sladkorju še vedno padajo v našem mestn. Prišli smo od 70 že na 58 K pri kg hi upati Jc, da bo šlo še nižje. Za I. porotno zasedanje v letu 1921 pri celjskem okrožnem sodišču, katero se prič-nb Opalograph« predvojno blago hi sicer z vsemi zraven pripadajočimi potrebščinami. se proda. Ogleda sc v Kolodvorski ulici št. 3. dvoršče Ljubljana. 279 ILIRIJA, Jurjevo, Cipulin ter Erdal kremo, nadalje mast za čevlje ln ličilo (biks) nudi po naj-nižjfh cenah tvrdka Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 280 SEKANEC vezalke, otročje sesalke ter razne glavnike za česanje priporoča tvrdka. Osvald Dobeic, Ljubljana. Sv. Jakoba trg 9. 419 II1ŠA IN VILA na GlincaU hiš. št. 37 ln ena ob Tržaški cesti z gospodarskimi poslopji ln vrtovi sc skupaj ali posamezno zamenja za primerno hišo ali vilo v Ljubljani v bližini središča mesta ali primerno graščino proti primernemu doplačilu z ene ali druge strani. — Ponudbe na lastnika Jos. Tibrič, Gllnce št 37., Ljubljana. 1 250 MED (TRCAN) najfinejši namizni za pecivo, garantirano čcbelnl pitance kg d 50 K. Pošilja se pošti ta po železnici. A. Maček, čebelar Vrhnika. 214 MARIJA BAUMGARTNER, Celje, Gosposka ulica 25. Prodaja spalnega Jedilnega in kuhinjskega pohištva. Zaloga tapetniških izdelkov. 170 PISALNI STROJI REM1NGTON sc dobijo pri K. A. Kregar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 21—33. Zahtevajte ponudbe. Kupi se: MOSTNO TEHTNICO dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na uprav- cištvo Jugoslavije pod > Mostna tehtnica« 290 KUPIM DOBRO OHRANJEN PIANINO poizvedbe v Vašem upravniStvu. Službe: VEŠČEGA PISARNIŠKEGA URADNIKA tor Izvcžbano stojepisko se sprejme. Cenjene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja In zahtevo plače na upravo Jugoslavije pod St. 282. KOMPANJON mlajša moč sc išče, kateri bi razpolagal * večjo svoto denarja, za že obstoječo trgovino z deželnimi pridelki ln kateri bi se spoznal tudi nekaj v lesti trgovini. Ponudbe nad »Kompanjon štev. 156« poštnoleže-Se Ljubljana. 287 A1LAD BRIVSKI POMOČNIK išče službe. Lahko nastopi takoj ali po dogovoru. Ponudbe pod »Soliden pomagač« 274 Kasno: SLIKE ZA LEGITIMACIJE izvršuje najhitreje tlugon Llitišer. totogiat Ljubljana. Valvazorjev trg 7, nasproti Krl-žanske cerkve MLAD URADNIK bi želel spoznati inteligentno najraje samostojno damo v svrho korespondence ln medsebojnega spoznanja Cenjeni anonimni dopisi pod »Življenje* na unravn IGO GRUDEN ZVEZKA BUHU uimi, miini«i Schicht Ji Sc Pozdrav iz starih Sasov Jl. le od nekdej kol nojbolJJe priznano In preUkuSeno, prav* hichto vo mil z znamko „ Jelen", €€ Schicht katero nam prihrani ve* hud bi v»o »krb pri pranju dane* tako dragega perila. Milo a .JELENOM* dobiva *e v poznali, Uvrstnl kakovosti v naslednjih veilkodlh: */« kg komadi, 2-dctni. V* kg komadi, 4-dclni. Zastopstvo so Slovenijo ima tvrdka J. Globočnik in drug v Ljubljani. J (baker, medenino, cink itd.) kupuje trgovina z železnino BUKZN1K * -^W«- • * m^Jm mm------------ . — j. IVIUU <• — .ITNCI*. I.|ul»l|Hna, Can* kariero nai režje Atev. 1* Prod* m 480 metrov za visoko napetost do 5000 Voltov baker 3X to mm* po jako kulantni ceni. SAKS dt TUATNIK, clcktro (ebnično |>o«l|«*l|e, Ljuliliana, Nt. Petra centa 29. Išče se za takoj ttaroznana (rkoslifcarska :: in pleskarska obrt. r: Ponudbe pod B & F na upruv-ništvo ^Jugoslavije". Tapetniška in tlefeoracJjska delavnica Miroslav Zor, Ljubljana, Kolodvorska ul. 39. Prvovrstne Priporočajte in razširjajte ,Jugoslaviio ^ , ... • n= In i ————a—————m— Trgovci! Trafikanti! POZOR! priporoča se v napravo norega m predelavo starega tapetniškega pohištva. šivalne stroje zn Šivilje, krojačo in čevljarje z večletno garancijo ter posaižczno delo Igle. «»lle itd. za vsakovrstno Šivalno »troje po ugodni ceni pripoTOČa IGN. VOK, Uubljana Sodna ulica št. 7. Najboljša voda za usta. — Odstranjuj« »najesta neugodan dah.: E. M. P EN KALA 1 drug, Zagreb. Prvovrstni ;i klej po K 24’— za kg v pločevinastih Ibatljah razpošilja najmanj 5 kg po povzetju I. KEBER. Utrnita taM »tov Tacen pri Ljubila ni. Pri vetjem odvzemu popust! |l Ktnrl trg štev N. 5 Trgovina t mnnufa triurnim bla _ S goni iu oblekami domačega is- S E delka priporoča S S po znižanih cenah. S jKoloture za štednjake (Herdringe) • v i sav ini trgovački lijev izradjuje i dobavlja: v ftr ovlnl oblek Ferner, fimula Mm MU", Minite b 1 ■ == Cigaretni papir, stročnice vseh vrat, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarlce. konjake Ščetke, nogavice, rokavice, sviterje, šale, žabec, auksnec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri tvrdki Oroslav Certalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35 F. BRUHAT 'vc- s v o LJUBLJANA C a r « a •4, s Manufaktura in tkanine. i it B — B ® fl 9 O M Mestni trg 25. B 9 • • Maribor, Gosposka utica Itev. 24. f Odvetnik dr. UudevSt Peri? 1 Uubtiana, Dalmatinova ul. 3 naznanja. da le otvorll ©d^eiraišk® pisarn® Macchiavelli: „ Via dar “ Poslovenil Abditus cena broš. . • * 20 K vez. . . • • • . „ A. S. Puškin: ..PIKOVI B6111" preložil Dr. VI. Borštnik cena broš. ... 10 K J. Glaser: Jnuti fflfiua lirika*' cena broš. . . . 25 K 30 vez. ,««••• » Dobe se v upravi „JUGO-SLAV1JE", Ljubljana, Marijin trg 1. :0E3D: :E3E Jugoslovanski kreditni zavod r.zzo.z. v Ljubljani, Marijin trg štev. 8, Wollova ulica štev. 1. IH Poštni čekovni nčnn št. 11.323 Tcleien štev. 54. Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljani. Sprejema hranilne vloge In vloge n h lekoO ratun ler jih obrestuje po f t Ustih brez odbitke. — izvcnllubijenskl vlageteill dobe peStne pololittc«. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja celic, nakaznico in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Tipski krediti pd laiuiMiffii copii.' E3= Zavrni ie neposredna pod drtavnim nadzorstvom- :nc:^n nf m m iUL 141:11 1 Zveznatiskarna časopise, knjfge. brošure, cenike, i® ake. iepalte,________ vabila, vspore«?©. račune s v Ljubljani, Stari trg 19- ■■ kuverte I« pisemski papir Hsuettla spiejtnra fudl upravisiitvo ^Jugoslavija«* „11. hi«®, Min® in w« ',££££ <«*. Thksi rUčit«I'i?ka tlskariR« v Ljubljani, Odcovorui urednik Anton Pese^.