PoJtnina p/aćczsicr potots/ši/.
Glasilo Obl organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani.
Letnik VIII.	V Ljubljani, dne 21. marca 1928.	9. številka.
V naših vrstah naj
nastane prevrat!
V vrstah ptt. uslužbencev naj bi že enkrat prodrla misel, da simo samo poštarji in da med nami 'iii razlike v pomanjkanju in bedi ter da vsi želimo naše nevzdržno sta--nje čim prej 'ublažiti, ee sta že ne moramo popohioma odpraviti.
Od vseh Ktrami pn;te državnim nameščencem novi udarci in poslabšanje njihovega že tako mizemega stanja. Ali se ptt. uslužbenci res ne zavedamo teh nevarnosti? Izgleda, da res ne, drugače bi v naših vrstah ne bilo talke razcepljenoisti im 'brezbrižnosti. Druge panoge so svoje vrste že davno strnile, mi poštarji in državni nameščenci sploh pa take srtcuipnois'ti ne moremo ustvariti. Le poglejmo tnalo okrog sebe, pa bomo videli, da so organizacije dnž. uslužbencev zaostale daleko za drugimi.
Vzemimo za primer druge stanove. Ali se tam kdo kaj pomišlja, ali bi vstopil v •svojo stamovislko organizacijo, ali bi si ustanovil lastno društvo, ali hi cepil enotno organizacijo? Vse to drugim stanovom niti na misel ne pride. Ce je kdo hišni posestnik, •se včlani v društvo hišnih posestnikov, pa naj ho posestnik majhne in zadolžene hišice ali pa palače. Ce je gostilničar ali kavarnar, se včlani v »Zadrugo gostilničarjev in ka-vamatijev*. Po poglejmo to zadrugo, kako je enotna in solidarna. Dokler so bili samo mestnega magistrata «tfeblajtattji», da so zanj od svojih gostov izterjevali in pobirali nočmi davek, so še nekako prenašali. Ko jih je pa hotela še oblastna skupščina postaviti za svoje »jeblajtarje*, so se uprli. In takih slučajev, iz katerih se vidi, kaj lahko složnost in disciplina doseže, je potno.
Tudi ptt. uslužbencem p rete od vseh strani neprijetna razočaranja. Treba bo velike pozornosti in vztrajnega, požrtvovalnega dela, če nočemo biti razočarani in po-ipolnoma v stran potisnjeni. Zdramimo se že enkrat in vrzimo, proč vse predsodke, naj si bodo osebni ali kakršni koli. Podajano si roke, poglejmo si zvesto in prijat e lisk o v oči ter hodimo skupaj to težko pot. One, ki bi delali zapreko našemu združenju, se mora odstraniti. To naše spoznanje nam bo pripomoglo do lepše bodočnosti. Izprevide-M bomo, če stojimo z roko v roki skupno za enotno močno organizacijo, da je ni zapreke, ki bi je ne prodrli.
V naših drugih poštnih ustanovah, kakor v »Gospodarski Zadrugi*, v »Dobroti* itd. delujemo skupno in zato te institucije tako lepo uspevajo. Ustanovili smo tudi pevski zbor, od katerega tudi mnogo pričakujemo in v katerem se ne vprašujemo, kdo in kaj je kdo. Na ulici, na izprehodp, pri zabavah se srečavamo, pozdravljamo, razgovaramo, veselimo in tarnamo. Ali ni čudno, ali ni neverjetno, da se ne moremo znajti tam, kjer bi se bilo treba razgovoriti o naši samoobrambi, o življenjsko važnih vprašanjih vsega ptt. uslužbenstva, o biti in nebiti slovenskega inteligenta?
Ta forum je pa samo eden: enotna, skupna organizacija. Odpor in upor proti sedanjemu sitanju je treba organizirati. Mi smo storili, kolikor je bilo mogoče. Treba pa je vseh.
Dopisi.
t IVO FLORJANČIČ.
Dne 7. marca je umri v celjski javni bolnici naš dobri tovariš, uradnik celjske pošte g. Ivan Florjančič, Pokojnik je služboval dolgo vrsto let pri pošti v Pulju.. Po zasedbi mesta po' Italijanih so ga ti poslali /. drugimi zavednimi Slovenci vred v internacijo na otok Sardinijo, kjer je ostal do konca leta 1919. Tam se je nalezel malarije, ki ga je telesno precej oslabila. Vrnil se je v Pulj, kjer pa za njega kot zavednega Slovenca ni bilo več mesta. Zato se je stavil na razpolago osvobojeni domovini ter je bil dodeljen na službo celjski pošti. Bil je dober in priden uradnik, pri izvrševanju njegovih dolž-. masti ga niti bolezen ni mnogo ovirala. V službi je bi! do zadnjega, do hudega vnetja I slepiča in ipopoltne obn smogi oisti. Iskal je pomoči v bolnici, a bilo je že prepozno. Radi splošnega oslabljen j a ni bila popolna operacija mogoča ter je komaj 56 let star tej bolezni tudi podlegel. Po 35 letnem .službovanju je prod 3 meseci prosil za upokojitev, smrt pa ga je vzela še preden je bila njegova prošnja rešena.
Kako je bil pokojnik pri tovariših priljub Kisu, so pokazali številni obiski v njegovi j bolezni in obilna udeležba pri pogrebu. Ude-I lužili so se ga vsi službe prosti uslužbenci | celjske pošte z upravnikom g. Bocom na ; čelu, že upokojeni poštarji pa z bivšim upravnikom g. Mirnikom ‘ ter mnogi drugi i prijatelji pokojnika. Ob grobu mu je guvo-j ril v slovo tovariš Vegust iz Celja, pevski | zib or gimnazijcev pa mu je pod vodstvom j g. prof. Rusa zapel genljive žalostinke.
Pokojniku ohranimo blag spomin, njego-I vini preostalim pa izrekamo najiskrenejše j sožalje.
ZAHVALA IN ZAUPNICA pog. poštarjev Obl. organizaciji.
Od ljubljanske oblastne organizacije sem bil pozvan kot zastopnik pogodbenih poštarjev iz Slovenije k anketi v Zagreb, ki še je vršila dne 20. in 21. januarja t. 1. Na tej anketi se je razpravljalo o načrtih novega pravilnika, ki so ga sestavile zagrebška, novosadska in ljubljanska organizacija. Ob tej priliki sem uvidel in v dušo spoznal našo organizacijo na čelu z njenim agilnim predsednikom tov. Joškotom Jakšetom, ki je kot bivši kontraiktualec v tej stroki popolnoma doma in čuti rane, ki skele pogodbene poštarje. Od njega sestavljeni osnutek je res v duhu sedanjega časa, ne pretiran, vendar za 70% boljši od sedanjega pravilnika. Zato se je tudi na anketi razpravljalo samo na osnovi našega (ljubljanskega) načrta. To priznanje so mu izrekli predstavniki viseli zastopanih organizacij že na anketi in mu kot predsedniku tako resne in stvarne organizacije čestitali.
Ne morem tega prikrivati in smatram za svojo dolžnost, da to javno povem. Zato se za požrtvovalnost in trud, katerega je imela organizacija v prilog nas, najprisrčnejše zahvaljujem v imenu vseh pogodb, poštarjev iz Slovenije. Tem potom ji izražam zaupnico z navdušenim vzklikom: »Živela Oblastna organizacija in njen predsednik!*
S tovariškim pozdravom!
Joško Rep, pog. poštar v Leskovcu.
MI IN URADN1ŠTVO.
Od krajevne skupine nižjih uslužbencev v Mariboru smo prejeli sledeči dopis:
V soboto dne 3. marca t. 1. se je vršil v Mariboru precej buren sestanek tukajšnjega članstva OPO, ki ga je 'sklicalo predsedstvo Obl. organizacije. Namen sestanka je bil, kar je predsednik Obl. organizacije sam poudaril, informativnega značaja v tej smeri, da se ugotovi razpoloženje za novo se snujočo enotno organizacijo m pa da se ugotovi, kdo je kriv žalostnih razmer medsebojnega nasprotstva med uradniki in nižjimi uslužbenci v Mariboru. Predsednik Obl. org. je izrazil mnenje, da more bati samo dvoje mogoče: ali je mariborsko uradništvo prenaduto, preoholo iln brez pravega kolegi-a Ih ega čuta do svojih sočlanov — nižj. uslužbencev, ali pa je mariborsko nižje uslužben-stvo preobčutljivo in nedisciplinirano.
Med temi izvajanji je padlo /. leve in desne precej pikrih besed, nekatere tudi razžalitve. Pa o tem sedaj ne bodemo pisali, ker se bo to itak podrobno razpravljalo na občnem zboru Oblastne organizacije. Gotovo pa so razburljivi dogodki precej do tega pripomogli, da so se nemirni hi ločeni duhovi v organizaciji nižjih uslužbencev toliko složili, da stoje slej ko prej trdno in enotno oklenjeni svoje organizacije. Na razdor ni. niti misliti, ker vidi članstvo v tej obliki organizacije še najboljšo garancijo za uspešno obrambo svojih pravic.
Napadi na vodilne osebe nižjih uslužbencev in pa pritožbe, ki so se izrekle od 'Strani nižjih uslužbencev do uradnikov, so pokazale jasno ,da je za dolgo dobo vsako zbližauje med uradniki in nižjimi uslužbenci v enotni organizaciji nemogoče, dokler se obe ražbunjeni struji ne pomirita, zlasti pa dokler uradništvo ne uvidi sledečega:
1.	Uradnik mora spoznati v svojem podrejenem mu uslužbencu sočloveka.
2.	Uradnik se mora zavedati, da je nižji uslužbenec državni službeni organ, ne pa njegov suženj ali lakaj.
3.	Spoznati mora. da smo v 2U. stoletju obče kulture in omike. To se pravi, da ima danes z imalo izjemo sleherni uslužbenec brez predpisanih par let srednjih šol toliko naobrazbe in oijtike, da prav dobro razume, kaj je prav in kaj ni prav. Zato le težko ali pa sploh ne more prenašati srednjeveškega sistema klečeplaziva.
4.	Uradništvo naj da dober zgled in naj nastopa napram uslužbenstvu vitežko, kakor se to za naobraženega človeka spodobi.
5.	Naj ne poskuša uvesti med nas pred-viojnega srbskega sistema, ki bije, oziroma je bil, vsaki pravici v obraz. Sistem kleče-plaztva, korupcije in osebnega lakajstva. Sistema: danes v službi, jutri zaradi osebne nesimpatije vržen na ulico.
6.	Uradništvo naj opusti sebičnost in trdosrčni egoizem napram nižjemu uslužben-istvu. Id se-pravi, naj mu ne meče polen pod noge v boju za boljšo eksistenco.
Kadar se ti pogoji vsaj deloma uresničijo, tedaj zna biti govora o' skupni organizaciji. Dokler se pa to ne zgodi, je vsako skupno delo nižjemu uslužbenstvu samo v škodo. Zato nam ne ostane drugega, kakor samoobramba, to pa dosežemo samo v današnji obliki organizacije, katere ne mislimo izpremeniti .a po zadnjih dogodkih še posebno ne.
ČUDNI NAZORI.
Šef neke t. t. t. sekcije na Štajerskem je dober strokovnjak, ne uporablja pa njemu dodeljenega osobja tako, kakor je predpisano, niti me upošteva navodil v Vesniku. Ne moremo reči, da bi tega ne razumel, zato se človek čudi nekaterim njegovim nazorom.
Uslužbenca, ki ima čez 20 let službe in strokovni izpit za brzojavnega mojistra, kakor se sedaj imenujejo — nadzorniki, uporablja za čiščenje itn brisanje prahu, kakor da bi res nikogar drugega ne imel za 'ta posel. Po drugi strani pa določa služitelja - začetnika za zunanja dela. Ima dodeljenega delavca — ljubljenca, ki prejema dnevno plačo. Temu je g. šef ukazal, da popiše ves inventar v rajonu omenjenega brzojavnega mojstra, kjer je približno 150 telefonskih naročnikov. Za to popisovanje inventarja je določil šef tistemu delavcu šest tednov časa. Torej mojster ozar. nadzornik briše prah in pometa, njegov delavec pa okoli hodi in inventar popisuje. Zares, modra glava ta gospod šef! Omenjeno bodi, da ni prizadeti brzojavni mojster nikak slabič, nego je marljiv, skozinskoz pošten in v službi vestem, kar so mu že na njegovih prejšnjih službenih mestih priznali.
V interesu g. šefa in v splošnem interesu mu svetujemo, da popravi storjeno krivico in prepusti brz. mojstru vršiti službo v njemu dodeljenem rajonu samemu. Tudi popisovanje inventarja bo brzojavni mojster gotovo tako dobro izvedel kakor omenjeni delavec, če ne bolj, ker ga bolj pozna. Za čiščenje im brisanje prahu v sekcijskih prostorih pa naj porabi gospod šef dodeljene mlajše uslužbence - delavce, ki jih ima na razpolago.
PREDLOGI K NOVEMU PRAVILNIKU POGODBENIH POŠTARJEV.
Kakor je bilo v »Poštnem glasniku* že objavljeno, je organizacija izdelala načrt za nov pravilnik o pogodbenih poštah. Upamo, da je upoštevala v svojem načrtu sledeče minimalne zahteve pog. poštarjev:
1. Da se nam zopet dovolijo železniške legitimacije za polovično vožnjo. Če delamo za državo, si pač tudi zaslužimo, da
Kako to gre . . .
Prvi dan.
Pisar: »Gospod knjigovodja, izdelal sem obširen načrt, ki poenostavi vse administrativno poslovanje in istočasno zmanjša številne izdatke.
Knjigovodja (prebravši): »Dragi moj, prišli ste prepozno. Pravkar sem dovršil svoje delo, ki se z vašim strinja. Jutri ga predložim g. svetniku,*
Drugi dan.
Knjigovodja:	»Gospod svetnik, imam
čast, predložiti vam tu svoj načrt, da bo •imelo administrativno poslovanje precej manjše izdatke. Vsa uprava je tu v podrobnosti predelana, o čemur se blagovolite prepričati.
Gospod svetnik (po pregledu): »Prav dobro, pa kakšno naključje, moja ideja — ki sem jo bil pripravil in izdelal, da bi jo mogel predložiti načelniku. To je ogromno delo, ki bo v prospeh države. Upam, da dobim za to reč sekcijskega načelnika.*
Tretji dan.
Gospod svetnik: »Visoko spoštovani sek-cijski načelnik! Po dolgem proučevanju morem pred vas stopiti in vam predložiti presenetljiv elaborat, ki sem ga izdelal. To je elaborat vsestranskega in varčevalnega sistema, .namenjenega za našo administrativo.*
Sekcijski načelnik (pregleduje rokopis): »•Hvalu, gospod svetnik. Po danih okornostih
imamo od nje tiste bore majhne ugodnosti kakor drugi državni uradniki.
2.	Da se tudi pog. poštarjem dovoli vsako leto kak kratek dopust (vsaj 14 dni), toda ne na njegove stroške in odgovornost, človek veliko rajši dela, če se včasih malo izpreže.
3.	Da bi se želija tovariša Lojzeta Zupeta ras izpolnila, da bi bili pogodb, poštarji, ki popolnoma samostojno opravljajo poštno službo kakor drugi poštni uradniki, vsaj toliko vredni kakor pismonoše (zvaničniki). Ne vem, po kateri stopnji izobrazbe so nas talko uredili, da je pismonoša več kot poštar. Naša najiskrenejša, docela pravična in minimalna želja bi bila — spraviti pogodbene poštarje v čin zvaničnikov.
Organizacijsko gibanje.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA PTT. URADNIKOV. (Nadaljevanje).
Bil hi pa krivičen, ako bi pri tej priliki ne omenil, da se pri naši direkciji vendarle še najdejo redki posamezniki in funkcionarji, ki delajo izjemo. Kdo so dotičniki, vemo mi, pa tudi do-•tičnikj sami. Vsem tistim redkim našim prijateljem izrekam toplo zahvalo. Čutim se dolžnega, da se pri tej priliki imenoma zahvalim personalnemu referentu in sekretarju I. kategorije gosp. Peršiču, ki je organizacijo in njeno resnost vedno priznaval in ki je resno upošteval njene predloge, težnje in želje. Samo škoda, da je bil njegov ddlokrog tako zelo podrejen in odvisen od volje številnih najraznovrstnejših faktorjev, vsled česar ni mogel vsega tako izvršiti, kakor je bilo to v njegovih in naših načelih ter v interesu službe.
Glede naših stikov z drugimi organizacijami diugili strok naj pripomnim, da smo stopili v preteklem letu v stike z učiteljsko organizacijo, s sekcijo Saveza finančne kontrole in z železničarji ter sondirati teren za skupno delovanje v Zvezi državnih nameščencev. Z našim sodelovanjem se je Zveza v poslednjem letu zelo okrepila in začela 'zopet živahno delovati. Ko bo završena pri nas reorganizacija in ko se tudi učiteljska organizacija opomore od znanih trzavic, imamo v načrtu, da se skupno bolj posvetimo tudi Zvezi državnih nameščencev ter izvedemo tam nekatere reforme, ki bodo koristne celotnemu organizacijskemu pokretu državnih nameščencev.
Glede naših gospodarskih ustanov pripominjam, da je naše članstvo najbolj in izmed vseh
imam do malega prav talk načrt že pripravljen, ki ga v bližnijii bodočnosti oddam mi-mistru v pregled.*
Četrti dan.
Sekcij'ski. načelnik:	»Gospod minister!
Cele noči sem prečni pri delu, ki vam ga •zdaj predlagam. To je cela vrsta načrtov, ki odpravijo zamuden in zastarel način poslovanja v maši administrativi in kjer je mogoče zmanjšati dosedanje izdatke za polovico. Napravil sem to iz ljubezni do države in naroda.*
Gospod minister: »Najlepša vam hvala, a sem to reč že sam preudarjal in se daljšo dobo bavil z mislijo, kako bi prerefoumirali mašo upravo. Imam pripravljene skoraj enake načrte, o katerih bom govoril na prihodnji seji naše zakonodajne skupščine.*
Deti dan.
Poročilo Skupščini: »Nato je ob splošni pozornosti poprijel besedo navzoči minister, ki je obširno poročal o svojem načrtu za bodočo državo upravo na modenni podlagi. Sedanji način administrativnega uradovanja se opusti in uvede vzoren varčevalni sistem v vseh državnih uradih in zavodih, kar bo velikanskega pomena. G. minister je imel z elaboratom od sile veliko duševnega dela in napora, a je Vkljub temu vse sijajno izvršil, ker je priznan strokovnjak ter mož na pravem mestu.
(Po C. Sl. Vladimir Mihajilov.) .
j	PiVIBTIFIltM.	I
j	Ljubi	Glasnik!	j
Čudna so	pola	sv.	Birokracija!	Pridem
;	slučajno v buges tečaj. Na steni visi od-	j
j lok direkcije iti lani stoji: »Uslužbenci ino-I	rajo tečaj izven službe obiskovati«. Takoj	;
zraven pa visi drugi odlok iste direkcije in j I	iste številke in lam stoli ravnotako črno	I
.	na belem: »Ker.se tečaj smatra za službo,	’
j	veljajo za frekventante splošne odredbe in	I
I	disciplinski predpisi uradniškega zakona«.	!
'	Torej služba izven službe ali kali? Ni belo	j
I in ni črno, kaj je to?
Ljubi Glasnik,	vprašaj	ti	gospoda	Bi-	:
rok racija.	|
slovenskih poštnih uslužbencev podprlo akcijo za zgradbo poštnega doma. Na uspehu te akcije ima naše članstvo največ zaslug. Naj bo tudi v bodoče tako! Manj aktivni smo bili pri Gospodarski zadrugi, še mani Pa smo sodelovali pri obsmrtnem društvu »Dobrota«. Primanjkuje nam pač na žalost gospodarskih strokovnjakov.
H koncu apeliram na sestavne in pomožne edi-nice naše organizacije, na naše krajevne skupine, da se v bodočem letu vržejo z vso močjo na delo za utrditev članske zavesti in 'discipline. Vzgojno delo naj 'bo sedaj parola krajevnih skupin. Tudi centrala bo morala doprinesti k temu svoj del ob priliki podeželskih sestankov, ki jih bo tudi v prihodnjem letu sklicala v vseli važnejših krajih Slovenije tako, da ima sleherni član priliko prisostvovati vsako leto vsaj enemu podeželskemu zborovanju. — V drugi vrsti se obračam ua zaupiviški zbor naše organizacije, da sc še bolj oprime svoje funkcije. Zaupniška služba je silno važen faktor naše organizacije. Izpopolniti jo moramo tehnično in idejno tako, da bo tvoril naš zaupniški zbor granitno skalo, ob kateri se mora razbiti vsak naskok na našo organizacijo. Končno pozivam vse članstvo, da se nasloni na svojo organizacijo zaupno kot otrok na mater, z ljubeznijo ko na svojo rodno hišo, z zvestobo, kakršno smo dolžni samim sebi, in z disciplino, kakor pravi vojak v svoji četi.
Kajti nikoli ne pozabimo: če pade naša organizacija, pademo ž nio tudi mi!
2. Tajniško poročilo.
Tajniško poročilo poda tov. J. P er luga, ki govori o vzgojnem delu društvenega odbora med .članstvom. Da se poživi zavest in delavnost članstva ter da je tudi podeželsko članstvo obveščeno o društvenem delovanju, je priredilo društvo v preteklem letu sedem sestankov in sicer v Murski Soboti, v Ptuju, Slovenjgradcu, pri Novi Štifti nad Ribnico, na Bledu in v Domžalah. Razen sestankov so se vršila društvena zborovanja tudi ob priliki občnih zborov krajevnih skupin v Mariboru, Celju, Novem mestu in Kranju.
Tajnik pohvali delovanje celjske krajevne skupine in poroča o ustanovitvi krajevne skupine v Novem mestu in Kranju. Dalje govori O važnosti zaupniške službe. Te funkcije se morajo tako organizirati, da bodo naši oddelčni, krajevni in okrožni zaupniki hrbtenica naše organizacije
Omenja likvidacijo Društva poštnih upravnikov, ki so se do malih izjem včlanili v našo organizacijo. Upati je, da bodo kmalu tudi ostala poštna društva spoznala pogrešnost razcepljenosti in da se bomo kmalu znašli v enotni stanovski organizaciji. V ta namen; stori Društvo ptt. uradnikov odločilni korak, da brez vsake sentimentalnosti na svojo tradicijo, na premoženje in na lepo slogo v vrstah svojega članstva likvidira ter se spoji z Oblastno organizacijo v eno telo.
Končno poda pregled društvenega delovanja v važnejših stvareh, tako glede napredovanja, redukcije, strokovnih izpitov in pogodbenih poštarjev, kakor tudi o notranjem poslovanju in pisarniškem delovanju društva v minulem poslovnem letu.	(Dalje prih.)
GOSPODARSKA ZADRUGA.
Poročilo o občnem zboru Gospodarske zadruge poštnih nameščencev r. z. z o. J. v Ljubljani.
Občni zbor, ki se je vršit dne 11. februarja t 1. v nabito polnem salonu restavracije Miklič v Ljubljani, je otvorii predsednik g. Franjo Mat-tinšek. Uvodoma je pozdravil navzočega zastopnika direkcije šefa občega odseka g. dir. Kurbusa ter zastopnike naših strokovnih m gospodarskih organizacij. V daljšem poročilu ic orisal delovanje načelstva v pretekli poslovni dobi. Zlasti je j poudarjal, da je bila akcija za nabiranje malih
vlagateljev za naSo hranilnico v preteklem letu zelo uspešna. Z osebno in pismeno agitacijo se je zadrugi posrečilo, da je pridobila veliko število poštnih nameščencev, ki nalagajo vsak mesec v hranilnico manjše zneske. Seveda akcija še dolgo ni končana, treba bo še veliko agitacije, da privabimo v krog naših vlagateljev tudi ostale poštne uslužbence. Pohvalno omenja pošti Ljubljana 2 in Litija, kjer so domalega vsi uslužbenci člani naše 'hranilnice. Tekom leta je zadruga s primerno adaptacijo razširila svojo pisarno ter s tem zgradila za zadrugo »Poštni dom« skromno pa za sedanje razmere zadostno pisarno. Z zalivalo za vsestransko podporo s strani direkcije, organizacij in članstva zaključi predsednik svoje poročilo.
Blagajnik g. Martin Ban prečita računski zaključek za 7. poslovno leto 1927. Račun dobička in izgube izkazuje 6087.04 Din čistega dobička. Pri tako velikem prometu (znašal je okrog 6,500.000 Din) je dobiček zelo majhen. To je le dokaz, da zadruga ne išče pri svojih poslih dobička.
V imenu nadzorstva poda poročilo g. Karel Ceh, ki pohvalno omenja vneto delovanje načelstva v letu 1927 ter predlaga poleg absolutorija načelstvu tudi zahvalo članstva. Po pojasnilih glede nekaterih postavk v bilanci je bil soglasno podeljen načelstvu in nadzorstvu absolutorij ter izrečena zahvala.
Pri naslednji točki dnevnega reda so se soglasno sprejele sledeče izpremembe pravil, ki jih radi važnosti dobesedno prinašamo:
Člen 3. Člani smejo biti aktivni in upokojeni poštni nameščenci, ki so organizirani v kaki poštni strokovni organizaciji.
Člen 8, prvi odstavek:	Jamstvo članov je
omejeno po § 76 zadružnega zakona, in sicer jamči vsak član za obveznosti zadruge s svojimi deleži im poleg tega še s trikratnim zneskom v izmeri plačanih deležev.
Člen 12. točka 1 se črta.
Člen 26 se dopolni takole: Postavno podpisuje načelstvo za zadrugo na ta način, da pod imenom zadruge, ki ga kdorkoli napiše ali odtisne, pristavita dva člana načelstva ali en član načelstva im cn pooblaščeni uslužbenec svoj podpis.
Členu 28 se doda kot drugi odstavek: Načelstvo sme podeliti posameznim uslužbencem pravico sopodpisovanja za zadrugo.
Člen 40, drugi odstavek: Preostalo čisto imetje pripade zadrugi »Poštni dom«, če pa te zadruge ne bi bilo, se čisto imetje razdeli med poštne ustanove ter vdove in sirote poštnih nameščencev.
Pri volitvah so bili izvoljeni v načelstvo gg. Ban Martin, Celi Karel, Ferjančič France, Gruden Martin, Lilek Ciril, Martinšek Franjo in Slamič Vinko. Za namestnike g. Žnidarič Franjo, Rotter Drago in Smolnikar Jakob. V nadzorstvo Pa gg. Bizovičar Josip, Boh Anton. Hribar Gregor. Jerkič Karel in Smerdu Vilko.
Končno ie izrekel občni zbor odstopivšemu članu načelstva g. Juncu za njegovo delovanje v prejšnjem načelstvu še posebno zalivalo. Po končanem občnem zboru je priredil pevski zbor postnih nameščencev dobro uspelo zabavo s petjem.
To in ono.
Honorarji piscev »Poštnega Glasnika« za prvo četrtletje 1928 se izplačujejo ta teden. Ljubljanski dopisniki naj sc javijo s pobotnicami pri upravniku lista tov. Karlu Č e li u, izvenljublianskim pa
MARTIN PEVEC
modni atelje
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4
se priporoča cenj. poštnim nameščencem za vsakovrstne obleke. V zalogi vsakovrstno pristno angleško blago najboljše kvalitete po znižanih cenah.. Post'Cžba solidna I
Dobro in poceni kupite samo:
nogavice, rokavice, palice, dežnike, modno blago, galanietijo, potrtbščine za š vilje, Čevljarje, krojače, sedlarje in tapetnike, razna mila, kravate pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
ob vodi, blizu Piešernovega spomenika
pošljemo honorar po nakaznici. Vsi honorarji so zaokroženi na okrogle zneske. Morda je kdo več naračunal, pa ne moremo več dati. Izdaja in vsi stroški so sc za tretjino povišali, naročnina pa je ostala stara. Honorarji izpod 10 Dim se ne likvidirajo.
Redukcija — 50 dnevnlčarjev odpuščenih. Po
brzojavnem nalogu pt. ministrstva od 16. marca t. i. je morala direkcija odpustiti v 24 urah 50 dnevničarjev. Da ne bi preveč trpela služba, se je v prvi vrsti omejila selska dostava. Zato je bilo odpuščenih precej selskih pismonoš - dnevničarjev. V vsem resoru je reduciranih okrog 500 uslužbencev. Kam plovemo?
Uradniške krajevne skupine naj vsakega novega člana takoj javijo upravi »Poštnega Glasnika«. V tem pogledu jo sedaj precej nerednosti1 in pritožb, ki pa me gredo na rovaš uprave lista. Krajevne skupine pošljejo svoje spiske in obračun šele na koncu meseca centrali, nekatere še kesneje; centrala tudi takoj ne javi izprememb upravi lista in tako se včasih zgodi, da čaka -novovstopivši član par mesecev na list, ki ga je že pri vstopu v društvo plačal. Taki se potem jeze na upravo lista, toda ta ne more vohati, če ji tega nihče ne javi.
Zahvala obsmrtuemu in podpornemu društvu »Dobrota«. Za izplačano obsmrtno podporo v znesku 5000 Din ob priliki smrti moje nepozabne soproge se podpisani najiskrenejše zahvaljujem. Apeliram na vse tiste poštne uslužbence, ki še niso člani »Dobrote«, katera nam briše v grenkih urah solze, da se čimprej včlanijo, ker store s tem sebi in svojcem neprecenljivo uslugo. — Vinko Dvoršak, poštni »vaničnik na Ljubljani 1.
Zahvala. O priliki napredovanja v višjo skupino sta prispevala krajevni skupini v Celju po 100 Din tov. Anica Kurent in Albin Della Mea iz Celja. Zavednima članoma se odbor najprisrčneje zahvaljuje.
Nova poslopja za poštne uradnike ĆSR. Da
se na Nemškem zidajo pošte, ki so v čast državi im ustrezajo zdravstvenim predpisom, smo že pisali na tem mestu. Nemce posnemajo naši severni bratje Cehi. Zgradili so moderna poštna poslopja zlasti v večjih krajih ir zdraviliščih. Naša država pa rajši plačuje visoke najemnine, kakor da bi zidala hiše ,za svoje urade. Iz državnih interesov bi se morale zidati pošte v vseh večjih krajih, še posebno pa v tistih, ki imajo močan telefonski promet, zakaj premestitev telefonskih javnih govorilnic stane državo drag denar. Tako je stala premestitev poštnega urada v Kranju zaradi telefonskih naprav čez 50.000 Din, dasi jc bila selitev v bližnjo hišo čez cesto. Dandanes se morajo pošte neštetokrat seliti, kar bi ne bilo treba, ako bi se poštno poslovanje vršilo v držav, poslopjih. Drugič bi pa država z zidanjem držav: poštnih poslopij zmanjševala današnj stanovanjsko bedo, kar bi bilo s socialnega stališča vse-kako velikega pomena. Zato bi bilo Iželeti, da bi naša država čim preje začela v tem smislu po-snmati nemško in češkoslovaško državo.
Osebne vesti.
Napredovali so: Za kond uk ter ja 3. skupine III. kateg.: Filip Zablatmik, zvan. 2. skup. na Ljubljani 1, Robert Cigler na direkciji in Ludvik Parkelj na Ljubljani 1, oba zvan. 3. skup.; za telef. IH/3: Katarina Costa, roj, Vehar. zvan. 2. skup. na direkciji; za mehaničarja III/3 Josip Rataj, zvan. 2. skup. pri X., ter t. t. teli. sekciji v Mariboru;
Jz 2. skupine v L skupino zvanič-kov so napredovali: Ivan Weis, Josip Kožuh, Andrej Furlan, Karel Jančič in Dragotin Rotter na Ljubljani 1; Franc Petančič in Karel Cotman na Ljubljani 2; Anton Fakle.š, Josip Zalezina, Jernej W611e, Tomaž Pernat, Alojzij Meviia, Anton Štraus in Roman Verbanjščak na Mariboru 2; Karel Levart, Miroslav Žumer in Maks Petan na Mariboru 1; IvamFelser v Zidanem mostu, Franc Košir in Ivan Zupan v Tržiču; Ivan Ocvirk in Franc Hojnik v Celju; Anton Ječi v Žmarju pri Jelšah, Josip Rak v Sevnici, Franc Železnik v St. Vidu nad Ljubljano, Leopold Blaznik v Kranju, Franc Pretner v Lescah, Anton Kos v Muti, Rudolf Uhl v Podplatu, Franc Kovačič na Ljubljani 7, 'Dominik Ladra v Prevaljah. Martin Pogorevce na Pragerskem', Janko Švajger v Črnomlju, Franc Lešnik v Križevcih pri Ljutomeru, Ivan Zajc v Rušah, Mihael Peternel v Gorenji vasi, Martin Lah na Jesenicah - Fužine, Ludvik Lu-dovoj v Zagorju ob Savi, Franc Šijanec v Sv. Juriju ob Ščavnici, Franc Gumzei v Ločah pri Poljčanah, Franc Reichman v Radovljici, Franc Golob v Meži, Alojzij Žerdoner na direkciji, Jurij Palčič na Rakeku, Ivan Pleterski' v Slovenski Bistrici, Anton Domšek v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, Alojzij Demšar v Žireh, Iv. Oblak’ na Vrhniki, Miloš Sere v Mostah, Valentin Pahor v Ptuju, Josip Kapel v Mislinjah, Franc Tonili v Dev. Mariji v Polju, Miroslav Grušovnik pri XXXV. t. t. t. t. sekciji in Franc Lajh pri X. t. t. t. t. sekciji.
Iz 3. skupine v 2. skupino z v a n i č -nikov so napredovali: Josip Lavrenčič v Sv. Petru v Savinjski dolini, Anton Ferlinc in Rudolf Kislinger na Mariboru 2; Anton Meglič. Slavko Frančič, Ciril Možina, Josip Rauch, Ivan Metelko, Anton Boh in Ivan Košir na Ljubljani 1; Josip Zitterer in Matko Kuper v Celju; Franc Ostanek v Kranju; Franc Toplič v Muti, Avgust Tome na Ljubljani 7, Marko Otto\vitz v Radovljici, Maks Terpin, Edvard Heuffl, Andrej Lovše in Leopold Cuderman na Ljubljani 2; Franc Kresse na direkciji; Alojzij Fcstin v Slov. Bistrici. Anton Omahen v Grosupljem, Rok Kajba v Zgornji Sv. Kungoti, Anton Kotnik in Franc Fras v Studencih pri Mariboru, Josip Brili v Rajhenburgu, Simon Polajner v Sv. Lovrencu pri Mariboru, Franc Steni v Račjem, Franc Galu! v Grobelnem, Rudolf iHofman v Rogatcu, Ivan Lampet v Dolnjem Logatcu, Franc Mihelčič v Planini pri Rakeku, Matevž Miklašič v Sv. Tomažu pri Ormožu, Josip Suša v T rbovljah, Florijan šanci v Cemiem pr: Prevaljah, Jakob Ažbe v Brežicah. Franc Vetter v Slovenjgradcu, Karel Lasič v Murski Soboti, Ivan Jenko v Škofji Loki, Ivan Gogala na Bledu, Franc Kus na Studencu pri Ljubljani, Vinko Borštnar in Ludvik- Markizetti na Jesenicah na Gor., Jurij Lorber pri X. t. t. t. t. sekciji, Ignac Gabrijel in Rudolf Božič pri XXXI. t. t. t. t. sekciji in Josip Saksida pri III. t. t. t. t. sekciji.
Premeščeni: pb. ur. II/3 Adolf Kosi Iz Šmarja pri Jelšah na Mariboru 1; pb. ur. II/4 Zofija Poljanec z Ljubljane 1 na Maribor 1, Mara Zor z Ljubljane 1 v Novo vas pri Rakeku in Meta Gostinčar iz Krškega na Ljubljano 1:	pb. ur.
III/4 Slavka Pehani iz Nove vasi pri Rakeku na Ljubljano 1 in zvan. 2. skup. Valentin Trillar iz Celja na Ljubljano 1.
Upokojeni; zvan. 1. skup. Martin Ban in Karel Gorjanec na Ljubljani 1 ter Andrej Pristov pri III. t. t. t. t. sekciji v Ljubljani.
Rnzširjojte „Poštni Giosnili',!
A. <£ E. SKABERNE, LJUBLJANA
Velika zaloga
češkega in angleškega sukna
Dobro in poceni
J. TRPINi Maribor
Glavni trg Štev. 17.
Tvornica dežnikov
L MIKUŠ, Ljubljana,
Mestni trs 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehaialnih palic.
Pomladni plašči tiiibljanshagrfldbBiifl družba z o
In obleke očarajo s svojo izredno lepoto vsako damo in pri tem je cena tako nizka, da je ne more doseči noben domač atelje.
Vabimo
FRAN LUKIČ, Ljubljana
Stritarjeva ulica.
THE RIX COL
L ubijana, Gradište 10 — Zagreb, Sajmište 56
Telefon Štev. 268 Interurban. — Ustanovljeno 1906.
II
Ljubljana,
Slomškova ulica 19, telet. 2527.
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe In pohi&tvo.
FRAN ŠKAFAR, Uutfljinil
Rimska cesta IG.
Telefon l'. 2823	Poti. hran. rat. 11747
Stavbeno in pohištveno mizarstvo.
ČEVLJE, NOGAVICE, MOŠKE KLOBUKE, KRAVATE, ROKAVICE, DOMAČE ČEVDE KUPITE NAJBOLJE PRI
HNiei TRZUJN
MARIBOR. GRAJSKI TRG ŠTEV. 1.
JOSIP OLUP, Ljubljana
priporoča svoji
trgovini z manufakturnim blagom In moškimi oblekami
domačega izdelka po najnižjih cenah. Oblek« po naročilu se najhitreje in najsolidneje izvršujejo.
Priporoča tudi svojo dobro gostilno „POD TRANČO“ v kateri se točijo pristna najboljša štajerska in dolenjska vina.
Ne samo nizke cene.
ampak tudi kvaliteta blaga, ki ga kupite v trgovini pri
J. N. Šoštarič, Maribor
Vas zadovolji v vsakem oziru. Na zalogi je največja izbira najnovejšega blaga za moške in ženske obleke ter perilo. Izgotovljene obleke in perilo, kravate, robce, nogavice, odeje, posteljno perje Itd.
63©
Kljub nizkim cenam, dobite blago tndi
na obroke in se cene ne zvišajo.

PRISTNA JAPONSKA S¥ibA
V VSEH MODNIH BARVAH
om48?—
A. & E. SKABERNPE. LJUBLJANA.
Spedlalna trgovina prvovi smili pisalnih in kop rnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin.	Pisalni stroji na obroke.
TEKSTILBAZAR
D. Z. O. Z.
LJUBLJANA, Krekov trg 10,
najcenejši nakup manufakturnega
blaga. — Tvrdka je dogovorjena z Gospodarsko zadrugo poštnih nameščencev glede plačil na obroke.
A. Škedelj. Ljubljana
Stari trg 11 a
priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice in papir
NA DROBNO!	NA DEBELO!
Ustanovljeno 185t	Ustanovljeno 1888
TEODOR KORN, Ljubljana
Poljanska cesta 8.
(preie Henrik Korn)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave, izdelovanje posod iz pločevine za f rnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatel) za konserve.
Zaloga modernega pohištva in amerikanske pisarniške rouleaux-oprave.
Trgovina s kožuhovino
Filip Bizjak
krznarstvo
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6
se piiporoča poštnim nastavljene m, katerim daje tudi na obroke.
Račun poštne hranilnice štev. 13.733.
NOVA ZALOŽBA
f. Z. Z O. Z.
Ljubljana, Kongresni trg 19,
in podružnica Nove založbe, prej
1 GIONTINI
Ljubljana, Mestni trg 17.
priporoča v nakup šolske in pisarniške potrebščine, kakor tudi knjige vseh tu- in inozemskih založb.
„CAPTOLIN" je po izjavi angleških in francoskih špecijalistov svetovno pripoznano najboljše sredstvo zoper izpadanje las.
Po kakovosti las uporabljamo suhi ali mastni „CAPTOLJN", kateri ima poleg sigurnosti učinka še prijeten duh. „CAPTOuN” prepreči izpadanje las, ozdravi že bolne korenine in pri daljši uporabi pri plešah zopet začnejo rasti novi lasje. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak poslužuje „CAPTOLINA“.
Dobite ga lahko v vseh lekarnah, drogerijah, brivcih In lasničarjih.
Natančnejša pojasnila daje, kakor tudi vsa naročila promtno izvršuje:
Generalno zastopstvo „CAPTOLIN«, Pariz.
Franjo Rožič,
Ljubljana Vil, Celovška c, 71
Poiizastopstva za Slovenilo se Se oddajo!
FIRNEŽ, BARVE, LAK, EMAJL
ni vse v sstrolco »pacfaioč-e OORRO IN OKNO KUPI DOBRO IN OKNO
pri
■m jm »	d z tovarna0|la. iaka •n
neaic &3IIKI O. Z. Ijubljana-Medvode Lastnik: Franjo Medič.
Izhaja 1 11 in 2t. v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834.
Rokopise je pošiljati uredništvu .Poštnega glasnika, v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglasejn dmgo pa tia upravojlsta J^trg 2. Za «Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani, izdaja in urejuje Joško Jakše v
Ljubljani. -Za »Narodno tiskamo« Fran Jezeršek v Ljubljani.