Reg. Addresse: 103 Fifth Ave, North Altona, Vic. Advertising: 48-6759 (Dr. J. Koce)
Published by Slovene Assoc. Melbourne Printed by
Bussau & Co., 6 Elizabeth St., Nth. Richmond
Editor: J. Kapusin Assist. Ed.: K. Kodrić
VINO DIREKTNO OD VINO-j GRADNIKA!
Če želite pravo prvorazredno vino po zelo nizkih cenah pišite
Mr. A. D. CAMPBELL, P.O. Box 44 RUTHERGLEN, VIC. Tel. 58
PRIPOROČLJIVO ZA SLOVENSKI OKUS !
PRICE: 2/-YEARLY: 20/-
Melbourne — Sydney Brisbane — Adelaide (Perth — Hobart \ \ Canberra I
Vol. XI. - April 15, 1964 -
No. 4
YUGOSLAV NEWSPAPER IN AUSTRALIA
Zadovoljstvo za £2
KITAJCEM SE JE MUDILO
Razen pravice in celo dolžnosti, da se Kitajski reče Kitajska, francosko priznaje največjega naroda na svetu ne vleče za seboj prav nobenih bistvenih sprememb v francoski zunanji politiki. Nasprotno pa to priznanje obeta, da bo imelo koristne posledice na kitajsko politiko. Francija v bistvu samo nadaljuje že začrtano pot gaullistične diplomacije: s tem, da je kar sama zaigrala s Kitajsko, skuša razbiti ali pa vsaj razrahljati ameriško-sovjetski kondominij nad svobodnim svetom. De Gaulle meni, da bo ta zveza med nenavadnima družabnicama imela dovolj teže, da bo nekoliko omilila ameriško-sovjetski pritisk in bo tako svetovna diplomacija, v kateri naj bi po njegovem mnenju šla odločilna vloga prav francoski, postala nekoliko bolj razgibana.
Kitajski voditelji pa so neposredno zaigrali na povsem novo karto: ves imperialistični tabor naj bi oslabili s tem, da so se oprli na eno izmed imperialističnih sil. Menijo, da so odnosi med Francijo in ZDA zelo podobni odnosom med Kitajsko in SZ. "Vpliv ZDA v imperialističnem svetu upada," je ugotovil ču En Laj v Tirani., "raste pa vpliv Evrope in Japonske."
Pomembnost, ki jo Kitajska pripisuje tej taktični fronti s Francijo, je očitna že zaradi kitajskega pritiska, da bi zadevo kar najbolj pospešili. Zakaj na francoski strani dejansko niso mislili tako hitro navezati diplomatskih stikov z LR Kitajsko (zato je potek dogodkov tako presenetil Američane), toda ču En Laj in čen Ji sta pritisnila nanjo v Afriki.
Letošnja kitajska "svetovna popotnika" sta skušala šarmirati prav vse afriške državnike, s katerimi sta se srečala. Mogoče jima to ni niti tako uspelo, toda že to, kar jima je, je bilo resno opozorilo Francozom. Zlasti, še ko so kitajske državnike prijazno sprejeli tudi v Maroku in Tuniziji. In končno so tu tudi kitajske obljube in ponudbe. Zlasti obljuba, da bo Kitajska zgradila transsaharsko avtomobilsko cesto iz Alžira v Mali, je še enkrat nekam neprijetno opomnila Francoze na Kitajce.
Za Alžirski petrolej
Potem, ko so Kitajci ponudili Alžir j i, da ji odkupijo vsako leto štiri milijone ton petroleja.
Do nedavnega pa je veljalo, da v Alžiriji ne morejo misliti na nacionalizacijo petrolejskih naprav in vrelcev, že zaradi tega, ker je Francija edini kupec njihove nafte. Sedaj pa nenadoma tega zadržka praktično ni več.
Tako je sedaj Franciji grozilo, da jo bo Afrika prehitela. Zato je pohitela še sama: ni smela tvegati, da bi države nekdanje francoske Afrike navezale stike s Kitajsko in da bi jim Francija šele sledila. To bi pomenilo izgubo pomembne diplomatske prednosti in — mogoče — tudi nadzor nad "njenim" petrolejem.
Ali gre torej za Kitajski uspeh? Na prvi pogled nedvomno: odkar se je razšla s SZ, se je Kitajska vedno trudila, da bi izrabila "medim -perialistična nasprotja". Navezava diplomatskih stikov s Francijo je popolnoma na tej liniji. Toda dobiček iz te operacije ni tako velik, kot se zdi: ZDA sicer protestirajo, toda Francija jim po svoje tudi pomaga, če Kitajci ne bodo preveč vztrajali, se bo izkazalo, da je možno tako ali drugače priznati Peking, ne da bi hkrati pretrgali stike s Formozo. In to so Francozi dosegli, vsaj do zdaj, če ne bo prišlo do novih zapletov v diplomaciji okrog Formoze. Doslej teče vse gladko in izgleda, da Kitajska sprejema kompromis, da razvije stike in menjavo z imperialističnimi državami in da je, ko govori afriškim državam, vsa skromna in realistična, dokazuje, da zna voditi svojo mednarodno igro. Dokazuje
(Dalje str. 2)
Žale bodo prilagodili sodobnosti
Naglo preraščanje Ljubljane v veliko mesto, stopnjevano urbanistično reševanje perečih problemov, ki se kaže v gradnji podvozov, razširjanju pomembnih prometnih žil, rasti novih sosesk, zginjevanju dotrajanih zgradb, ki se morajo u-makniti novim stolpnicam, skratka v vsem, kar marsikateri Ljubljančan romantično imenuje "Ljubljana se levi" je naposled zadelo tudi ob desetletja mirno in nekam odmaknjeno prebivališče mrtvih. Žale niso več daleč od mesta, nekje sredi polja. Logika razvoja terja odgovor na vprašanje: Se bodo Žale prilagodile zahtevam novega časa ali se bodo raje umaknile?
To vprašanje danes tare Ljubljančane in njih mestni odbor.
Ljubljanska mestna občina je prišla do sklepa, da je potrebno nekaj storiti, da Zale prilagode sodobnosti, ali jih premaknejo drugam. To zahtevajo urbanistični in tudi estetski razlogi. Rešitev problema se da sicer najti v "velikem sve-
tu", v večjih mestih, ki so pač imela srečo, da so prej postala velika. Pri njih so se uveljavili "vrstni grobovi" in sežiganje umrlih. Pokopališče z "vrstnimi grobovi" je podobno parku, sredi vrstnih grobov so parki in drevesje.
Načrt za preureditev žal (delo inž. Zdenke Vezovišeki ohranja Plečnikove arkade, mrliške vežice in molilnico v sedanji podobi; cerkvica ob vhodu na pokopališče (zanjo je že mojster Plečnik ugotovil, da stoji na neprimernem mestu in jo je v svojih načrtih zamenjal z monumentom na vhodu) bo odstopila prostor bazenu z mostom. Okvirni načrt ohranja nekatere dele pokopališča, ki jih zaradi kulturno zgodovinskih razlogov ne bi kazalo spreminjati in bodo našli pravi stik z "Žalami-parkom", gradnjo krematorija pa predvideva na vhodnem kraju pokopališča. Okvirni načrt Vezoviškove bo brez dvoma vzbudil vrsto predlogov in vzpodbud, in končno besedo bodo v bodočnosti pred preureditvijo imeli Ljubljančani sami.
Spoštovano uredništvo!
V prilogi pošiljam ček za naročnino in sklad, poleg pa mnogo pozdravov in dobrih želja listu, katerega težko čakam vsak mesec. Žal, tudi Slov. vestnik, kot vidim, ne zmore čudežev — finančnih, da bi se kaj poredil. Ne morem in ne morem razumeti naših rojakov, da so tako brezbrižni za vse, kar je našega v tej daljnji deželi in dodajam, da so Slovenci v drugih deželah mnogo bolji v tem oziru. Raje sežejo v žep za slovensko stvar! Sam imam naročene MISLI, Slov. vestnik in še slov. list iz dežele, v kateri sem živel do prihoda v Avstralijo. Zanimata me seveda najbolj S. Vestnik in Misli, ker pač tukaj živim, in lahko rečem, da v teh dveh listih najdem vse, česar ni v enem, je v drugem, ali obratno. In poglejte: samo dva funtka na leto prineseta meni zadovoljstvo in Vam, ki se trudite brezplačno za nas vseh.	"PLAČNIK"
Dragi "Plačnik"! Ne zameri, če smo ti pisemce skrajšali in pod njim podtaknili nekaj misli o našem slovenstvu. Razumel boš, da to ne gre na Tvoj "rovaš"! Torej začnimo: Uredništvo Slov. vestnika večkrat razmišlja, če bi morda ne bilo koristno, da bi zavrgli demokratične prijeme v poročanju; in to preprosto iz razloga, ker se Slovenci za demokracijo ne ogrevajo, razen na ustih, seveda. Nasplošno ogromna večina meni, "čemu bi se vmešaval", in v isti sapi nekaj pričakuje od Slovenstva. Skratka meni, da je slovenstvo krava brez želodca (in rogov seveda), da pa ima bogato vime. Vprašajmo se, koliko je tistih Slovencev, ki še niso nikdar žrtvovali niti šilinga za slovenstvo, s polnim trebuhom piva pa ustijo in natolcujejo o tistih, ki se že leta in leta brezplačno žrtvujejo za slovenstvo.
Imamo pa med seboj tudi drugo vrsto Slovencev, takozvanih "načelnih" Slovencev. Imajo tako "globoka načela", da se nikakor ne morajo približati že deloma iskristaliziranemu "common sensu" slovenstva v Avstraliji. Po njihovem bi morali imeti Slovenci v Avstraliji najmanj ducat slovenskih časopisov, ki bi zastopali vsak izem posebej. Le tako bi postali aktivni — za izem, a ne slovenstvo.
Zopet imamo Slovence, ki so apatični, brezbrižni. časopis sicer prečitajo, več ali manj zelo radi. Nikakor pa se ne morejo odločiti, da bi odrinili funtek. No, če jih kdo obišče, ki je prepričevalen, že že nekako sežejo v žep. Zaradi razsežnosti Avstralije, oddaljenosti in dejstva, da človeka vselej ne dobiš doma, pa si je težko zamišljati, da bi lahko vzpostavili mrežo motoriziranih kurirjev-inkasantov. Zna se zgoditi, da porabiš več benzina, kot si "nažical".
Še in še bi lahko nizali težave, dragi "Plačnik". Če boš pa srečal znanca-Slovenca, ki ga še nimamo v svojih spiskih, kar pobaraj ga za funtek. To lahko stori vsakdo in tudi Ti. Ko prejmemo funtek, bo naročnik prejel potrdilo.
Lepo pozdravljen, pa oglasi se še!
Uredništvo
Več pisem bralcev na str. 5
Politični dogodki skozi mesec
ATENE. — 12. MARCA SO V ATENAH (NA kraljevskem pokopališču "Tatoi") položili k zadnjemu počitku umrlega kralja Pavla. Grški kralj Pavel je umrl star 62 let. Vsa zadnja leta je boloval na želodcu, zaradi česar je tudi podlegel po neuspeli operaciji.
Tik pred smrtjo kralja Pavla je bil zaprisežen kot novi kralj njegov sin, 22-letni Konstantin. Z razliko svojega očeta, Pavla, je sin Konstantin, novi kralj, precej modernih nazorov ter zelo uspešen športnik.
Pogreba so se udeležile osebe kraljevskih družin, tuji diplomatski predstavniki ter razni državniki; med njimi princ Filip in pokraj njega ciprški ortodoški škof Makarios. Ta dvojica je bila vpričo dogodkov na Cipru zelo značilna.
SINGAPOR. — SINGAPORSKO SODIŠČE JE 12. marca obsodilo na smrt 18 vodilnih osebnosti, ki so uprizorili neuspeli državni udar v začetku tega leta. 29 ostalih upornikov je bilo obsojenih na zaporne kazni.
LONDON. — V. BRITANIJA JE LETOS ZVIŠALA svojo vojaško pomoč Maleneziji za tri milijone sterlingov. Letošnja voj. pomoč torej znaša 8 milijonov sterlingov. Zanimivo je, da je bilo zvišanje vojaške pomoči napovedano prav v času, ko gre polom "od ZDA inspirirane konference med Indonezijo, Filipini ter Malezijo", h kraju.
SAIGON. — SREDI PREJŠNJEGA MESECA JE odpotoval iz Saigona obrambni minister ZDA, Mr. McNamara, kateri se je v južnovietnamski prestolnici mudil na inšpekciji vojaškega položaja. Ob odhodu je McNamara zagotovil generalu N. Khanhu, da bo J. Vietnam prejel naknadno in dodatno vojaško in vsestransko pomoč, vse dokler bo taka pomoč potrebna.
Namreč nekoliko pred McNamarovim odhodom v Saigon, se je ameriški tisk zelo kritično razpisal o nezmožnosti in neuspešnosti južnovietnam-skega režima v borbi proti komunistični gverili ter svetoval, naj se ZDA polagoma umikajo s položaja, sicer bodo doživele poraz.
MOSKVA — SOVJETSKI URADNI DNEVNIK "Izvestija" je 30. marca poročal, da je bilo amento špijonsko letalo RB-66, sestreljeno po sovjetskih lovcih 15 km v notrajnosti V. Nemčije (Gardelegen), opremljeno z delujočimi fotografskimi kamerami in drugimi špijonskimi instrumenti.
Trije člani posadke, katere so ranjene zajele sovjetske oblasti, niso za tisk podajali nikakih izjav. Prvi iz skupine je bil vrnjen v Z. Nemčijo 21. mraca ostala dva člana posadke pa sta bila vrnjena na Veliki petek.
Ameriško državno tajništvo je s tem v zvezi izpodbijalo trditev Sovjetov, da je bilo letalo špijonsko in na špijonski misiji preko Demarkacijske črte. Američani izjavljajo, da je letalo pomotoma zašlo v V. Nemčijo zaradi napake v navigacijski napravi.
BUDAPEŠTA — TUKAJ SO SPET NA POSEBEN način slavili 19-to obletnico osvoboditve Madžarske po sovjetskih divizijah — kot se temu slavlju ironično reče. Na to slavlje je bil povabljen tudi sovj. premier Hruščov s spremstvom. Toda tik pred prihodom Hruščova, je madžarski tisk sporočil senzacionalno vest, da so varnostni organi pravkar spravili za zapahe kakih sto stalinistov, na čelu s Sandor Nagyem, ki da so pripravljali državni udar v deželi. Jedro teh "pre-kocuških" stalinistov, navaja tisk, je bilo v tesnih stikih z albanskim vodstvom preko albanskega diplomatskega zbora v Budapešti.
Tisk tudi navaja, da so bili vsi ti stalinisti kar se da dobro opremljeni in oboroženi, vendar, da so bili varnostni organi od vsega začetka dobro poučeni o njihovi delavnosti. Zato da so bili pravočasno prestreženi in razoroženi.
Naš komentar: Albanci so mislili — vdrugič gre rado. Madžari so temperamentni.
WASHINGTON, 16. MARCA. — POTOVANJE francoskega predsednika de Gaulla v Latinsko Ameriko, ki se je začelo s pompoznim sprejemom v Mehiki, ocenjujejo to kot poskus Francije, da bi se afirmirala na tem kontinentu v škodo ZDA. Radikalnejši krogi celo povdarjajo, da je obisk "izzivanje ZDA". Do takšnih zaključkov prihajajo komentatorji uglednih časopisov na osnovi ocen zunanjepolitičnih forumov o francoskih korakih, kot so predlogi za J. Vietnam, približevanje Pekingu in trgovina s Kubo.
(Nadaljevanje s str. 1 )
KITAJCEM SE JE MUDILO
tudi, da so "imperialisti tigri iz papirja". Mogoče pa tudi tvega, da ji ne bo uspelo prepričati nekaterih, da so imperialisti zares tigri.
Tako bi lahko ideološka nasprotja s SZ ostala brez osti, hkrati pa Kitajska ne bi bila več tako privlačna za razne neodvisne in na pol odvisne narode. Tista, v besedah tako jasno začrtana razlika med SZ in Kitajsko strategijo, bo nekoliko manjša. Kitajska s tem, da je zapustila svojo izolacijo in pričela voditi svojo svetovno politiko, ne bo več poosebljena revolucionarna nepopustljivost, pač pa se bo približala sovjetskemu realizmu. Zakaj se je odločila za tolikšno tveganje?
Nevzdržna osamljenost
Nedvomno zato, ker je bila prisiljena. Ko je pretrgala s SZ, je utrpela hudo izgubo: 1390 sovjetskih strokovnjakov je zapustilo Kitajsko in SZ je anulirala 343 dobavnih pogodb in 275 sporazumov o znastvenem in tehničnem sodelovanju. Trgovina z drugimi socialističnimi državami (z izjemo Romunije) je padla na ničlo. Veliki industrijski kompleksi, elektrarne, jezovi so morali ustaviti delo zaradi okvar ali pomanjkanja materiala. Proizvodnja jekla je padla na manj kot 10 miljonov ton. Letala "Iljušin" so ostala na tleh, ker ni rezervnih delov. Kitajska je skušala premagati te težave in postati neodvisna od SZ. Odločila se je, da ne bo nikdar več odvisna od samo enega dobavitelja: njene tovarne za umetna gnojila bodo prišle iz V. Britanije, Italije, Nizozemske in iz Francije, veliko jeklarno bo dobavila Avstrija, tovarno plastičnih mas Japonska itd. Previdnost je prerokovala tako razdrobljenost dobaviteljev. Toda ta razdrobljenost pa pomeni tudi, da Kitajska naročila, čeprav v celoti zelo velika, pomenijo za posamezne države samo dokaj skromno tržišče. Francija je tako izvozila v letu 1963 na Kitajsko blago v vrednosti 300 milijonov frankov (70% je šlo za žitarice), če bi se zdaj po povezavi diplomatskih stikov ta izvoz podvojil, količina še vedno ne bo bistvena za francosko gospodarstvo. Toda tisto, kar je lahko malo za Francijo lahko veliko pomeni za Kitajsko.
Kitajska je zajadrala v nove vode, izgleda, potem, ko je po svojih voditeljih zavrgla iluzorno prepričanje, da se komunizem da doseči v nekaj
Novo v Avstraliji
"VIKTORIJA JE BOJAZLJIVA"
je ugotovil član Kraljevske komisije za revizijo zakona o točenju alkoholnih pijač.
Za Viktofijo značilni "cingo mingo" za revizijo zakona o točenju alkoholnih pijač se v intervalih pojavlja vsakih nekaj mesecev, zadnje čase pa vsečešče. Avstralski domačini so razdvojeni v sodbi, za ali proti raztegnitvi urnika do 10 h zvečer, novi Avstralci pa itak nimajo kaj reči . . . Ker se stranka, ki je na oblasti, ni mogla odločiti, da bi sprejela sklep o raztegnitvi urnika ( ker ni hotela drezati razpoloženje volivcev), in taisto je storila tudi opozicija, je vlada predlagala kompromisno odločitev s tem, da je vzpostavila Kraljevsko komisijo, ki naj razišče nujnost revizije zakona o točenju alkoholnih pijač. Zagovorniki spremembe urnika poleg socioloških potreb za avstralsko družbo ubirajo v glavnem struno, ki jo je ubrati v interesu turizma, kateremu naj bi se s tem odprla vrata.
Na zadnji seji Kraljevske komisije je kralj, delegat Mr. P. D. Phillips podal izjavo za tisk, v kateri ugotavlja, da je tukajšna družba neodločna, bojazljiva in starokopitna. "Bojimo se, da bi napravili napako, čeprav bi bila ta napaka neprimerno manjša od tiste, če odločno in smelo ne zajamemo problem. Tvegati moramo kakšno manjšo napako, če želimo napredek na poti k smeli in uspešni družbi, sicer ostanemo za razvojem drugih dežel, zlasti evropskih in ameriških", je izjavil Mr. Phillips.
Protiraketne preizkušnje v Woomeri
Koncem leta bodo strokovnjaki ZDA, Avstralije, Kanade in V. Britanije v Woomeri spustili v akcijo "Project Dazzle"; preizkusili bodo proti raketno orožje in naprave, ki naj bi svobodni svet obvarovale pred eventuelnim raketnim napadom.
Minister za Vojne dobave, Mr. Fairhall, je prejšnji mesec izjavil, da je "Black Knight", ba-listično dirigirano telo, uspešno prestal prvi pre-iskus.
I POLNA PRESKRBA, J	DOBRA DOMAČA HRANA !
I Za dva v sobi 4/15/0, sam v sobi £5/10/0.
i KOCBEK
I 15 Dalgetys St., St. Kilda, Melbourne
I] Tri minute od postaje. Obiščite ali kličite
I	Tel. 94-6372
idMčMičMSMiiUčMr^^
pičlih letih, brez materialne baze. Sicer bo pa čas pokazal doslednost kitajske strategije in okolnosti, v katerih naj bi se le-ta razvijala v bodočnosti.	K. Kodrič
ZA VSA POTOVANJA V AVSTRALIJI IN INOZEMSTVU
se obrnite na
"ITALVI AGGI"
31 SWAN ST., RICHMOND, VIC. — TEL. 42-2043, 42-6203
Stavba postaje Richmond — Tram stop št. 8
Kamorkoli — s kakršnimkoli sredstvom in preko vseh problemov pomagamo ♦ Smo opolnomočeni zastopniki emigracijskega urada za vstopne vize v Avstralijo + Vsi potovalni dokumenti BREZPLAČNI + Pomagamo s financiranjem pri potovanju za Vas ali Vaše pri prihodu iz inozemstva ^ Uslužimo pri obračunu dohodkov (Tax), polnomočij, prevodov itd. ♦ Poslujemo tudi ob sobotam dopoldne.
PRIJATELJEM, ZNANCEM IN SORODNIKOM (BEGUNCEM) LAHKO
POMAGATE PRI PREHODU V AVSTRALIJO IZ ZAHODNIH DEŽEL!
Za vse informacije se obrnite do Mrs. Mira Sacerdoti Assistant Manager (Zagrebčanka)
NOVICE IZ DOMOVINE
Pred drugo fazo v Postojnski jami
(Zdaj železnica do Velike gore, v planu do Koncertne dvorane)
Koncem februarja je uprava Postojnske jame sklicala javno konferenco strokovnjakov, ki naj bi dopolnili in iznesli eventuelne nove predloge o rekonstrukciji turističnih naprav, železnice itd. v znameniti Postojnski jami.
V razpravi je imel glavno besedo prof. P. Ku-naver, kateri je v slov. tisku pred nedavnim ostro nastopil proti pretiranemu poseganju v prirodo Postojnske jame. Namreč prof. P. Kunaver je kot priznani strokovnjak za jamarstvo izpodbijal na-
mero uprave Postojnske jame, za katero je izdelal goriški "Projekt biro" pod vodstvom inž. M. Lojka načrt, po kateremu naj bi bila železnica speljana prav do Koncertne dvorane. S tem bi bilo uničeno najlepše področje te jame.
Strokovnjaki se na tej konferenci niso popolnoma zedinili, zato so sklenili, da bodo vsi skupaj v doglednem času stavili nove predloge in dopolnila, s čemer naj bi bila upoštevana nujnost rekonstrukcije in večjemu približevanju novim turističnih potrebam, vendar s čimmanjšimi posegi v prirodo te jame.
Celje — ekonomska šola pred zidavo
Celjska ekonomska šola nima praktično nobenega funkcionalnega prostora. Vse je utesnjeno. Tako ni prostora za knjižnico, kabinete, mlečno kuhinjo in druge prostore. Ker je malo tudi učilnic, mora šola odklanjati že vrsto let dijake, na drugi strani pa ne morejo kriti vseh potreb po srednjih ekonomskih kadrih na področju okraja.
V tem mesecu bodo začeli graditi prizidek, za kar so že prej pripravili načrte, iz lanskega leta pa so prenesli nekako 50 miljonov dinarjev sredstev. S prizidkom bo imela šola 18 učilnic, kar bo dovolj za 510 dijakov v eni izmeni, v dveh izmenah pa tudi za 920 dijakov.
Potresni sunki v Sloveniji
Ljubljana, 18. marca. — V oddaljenosti 40—50 km od Ljubljane so seizmografi Astronomsko-geofizikalnega inštituta ljubljanske univerze na Golovcu danes ob 17. uri 43 minut zabeležili dokaj močne potresne valove, ki so trajali 3 do 5 sekund. Po strokovnem izrazoslovju je bil potres 6 jakostne stopnje.
Potres so nekateri Ljubljančani in tudi v drugih krajih, kakor poročajo predvsem iz Kopra in Trsta, občutili; predvsem ljudje, ki žive v višjih nadstropjih. Epicenter potresa je bil po ocenjevanju strokovnjakov v gorah Snežnika.
Gondola nad Bohinjskim jezerom
Prejšnji mesec je bila otvoritev nihalne žičnice na. Vogel (1.5 km.) nad Bohinjskim jezerom. To je druga tovrstna domača izdelava (Metalne Maribor) v državi, takoj za Velikoplaninsko žičnico, izdelano kak mesec poprej.
ISKRINI AVTOMATIZIRANI KINOPROJEKTORJI
Lani v decembru je slovenska tovarna ISKRA slavila svojo 15. obletnico obratovanja. V svojih petnajstih letih obstoja je žela zavidljive uspehe, saj so njeni aparati našli tržišče v najbolj razvitih deželah v Evropi in ZDA. ISKRINI obrati so moderni, takisto laboratoriji in imajo sposoben instrukcijski ter konstrukcijski kader, svoje tovarne in podružnice pa po vsej Jugoslaviji. Tu ne bi mogli našteti in opisati vseh aparatur, števcev, aparatov itd., ki jih ISKRA izdeluje.
Ob svoji 15-ti obletnici pa je tovarna ISKRA izdelala popolnoma avtomatizirani kinoprojektor, domače konstrukcije, kakršni delujejo v redkih zelo modernih svetovnih kinodvoranah. Tisk poroča o možnosti, da se bodo ISKRINI avtomatizirani kinoprojektorji kaj lahko uveljivili na svetovnem tržišču, ker da imajo mnoge prednosti pred tovrstnimi aparaturami drugih tvrdk, poleg tega pa so tudi zaradi enostavnosti izdelave konkurečni v ceni.
IZOTOPI V JESENIŠKI ŽELEZARNI
V jeseniški železarni so zročili v obratovanje prvo doma izdelano napravo ki s pomočjo izotopov meri debelino jeklene pločevine pri vročem valjanju. To prvo domačo napravo so projektirali in izdelali v Nuklearnemu inštitutu "Jožef Štefan" v Ljubljani, naročila pa jo je železarna Jesenice za svojo valjamo na Javorniku.
PROBLEMI TV V DOMOVINI
Televizijski programi v domovini še niso prepojeni s komercializmom in je zato nujno, da dobiva TV vsakovrstne subvencije od države. Druga boleča točka tamkajšnje TV je tudi vsepre-majhno število TV naročnikov, ki bi s taksami lahko podpirali programe.
V prejšnjem mesecu so zvezni poslanci razpravljali o dveh načelnih vprašanjih, ki se nanašajo na jugosl. TV, in se postavili na stališče, da bi bilo zvišanje TV takse neumestno, da bi stimulativno uplivalo na nadaljni razvoj jugo-slov. TV. Poslanci so soglašali in sprejeli sklep, naj bi se znižale cene domačih televizijskih sprejemnikov, tako da bi se s tem povišalo število novih TV naročnikov.
BILA JE NA MRTVAŠKEM ODRU
(Vznemirljivi dogodek v Pakleštici pri Pirotu.)
Gorska vasica Pakleštica je oddaljena od Pi-rota kakih 25 km, od najbližnje prometne zveze pa 10 km. Dogodek, ki se je zgodil v njej pred dvema tednoma je vznemiril ne samo vaščane, marveč tudi prebivalce vseh sosednjih vasi. V hiši družine Vacič je že dolgo ležala bolna stara mati Jovanka in domači so z dneva v dan pričakovali njeno smrt. Zato niso bili posebno presenečeni, ko so ženske, sedeče krog njene postelje, sporočile,da je umrla.
Svojci so jo položili na mrliški oder in ji prižgali sveče. Mlajši člani družine pa so odhiteli v krajevno pisarno ter najavili smrt. Prišel je tudi vaški pop, da opravi pogrebni obred. V tem, ko so v hiši pripravljali vse potrebno zanj, in ko je pop že opravljal pogrebni obred, pa se je Jovanka na mrliškem odru nenadoma zganila, počasi vstala in sedla za mizo. Potem je legla v posteljo. Osupli svojci in prijatelji so vsi iz sebe od presenečenja opazili to "vstajenje". Zdaj po
vasi govore, kako se je moglo zgoditi, da so razglasili Jovanko za mrtvo, ko je v resnici le trdno spala.
NEKAJ ODGOVOROV BEOGRAJSKEGA HUMORISTA Bora Oljačiča
V. Kakšen je Vaš odnos do satire?
O: Zaljubljen. Neprestano ji dvorim, a ona me stalno vara z uredniki.
V: Ali bi lahko povedali, kako to, da je pri nas tako malo satire?
O: Nismo še uvozili licence iz tujine, na Cankarja in Domanoviča pa smo prehitro pozabili.
V: Kakšne so po Vašem mnenju kulturne zveze med našima republikama?
O: Zele razvite. Na primer, beograjske branj evke zavijajo jabolka v "Delo", ljubljanske v "Politiko.
V: In kakšna naj bi bila po vašem mnenju integracija v jugoslovenskem humorju?
O: Recimo taka: če jaz napišem satiro o nekem funkcionarju, potem bi dobil honorar zanjo kolega Trišler iz Zagreba, na odgovornost pa bi poklicali kolego "Ježka" iz Ljubljane.
V: Kaj mislite o naših konferencah?
O: Ali je kdo proti? . . . Nihče . . . Predlog je soglasno sprejet.
V: Kaj vam je všeč in kaj vam ni všeč v Ljubljani?
O: Sprane ulice in sprane diskusije.
V: Povejte nam najboljšo smešnico, ki ste jo slišali v minulemu letu?
O: Ker se "vic" leta ne pripoveduje javno, vam bom povedal lastni vic iz drugega polletja 63. Mladnenič, ki ni maral dela, je prišel na Zvezo borcev in zahteval gmotno podporo. Ko so ugotovili, da ima še žive starše in da je rojen 1944. leta, so ga vprašali na kakšni podlagi zahteva pomoč, če ni žrtev fašizma. Mladenič pa je odgovoril: "Seveda sem žrtev! Kaj pa tistih devet mesecev pod materinim srcem?"
GORSKI PRELAZ BODO ZGRADILI S POMOČJO JEDRSKIH EKSPLOZIJ
Po nalogu ameriške atomske komisije pripravljajo znanstveniki študijo za gradnjo železniškega prelaza skozi pogorje Bristol v kalifornijski pustinji Moj ava. Za namer avne razstrelitve bi uporabili 23 jedrskih eksplozij.
Samo za projekt študije je določenih okrog 400 tisoč dolarjev. Skupna moč teh eksplozij bi bila 1830 kt, za razliko od prve atomske bombe, ki je padla na Hirošimo in je imela moč le 20 kt.
Atomske podzemeljske eksplozije bi po prvih domnevah odstranile približno 60 miljonov kubičnih metrov zemlje in kamenja.
Pogled na Branik na Vipavskem (bivši Rihenberk)
DROBNE VESTI
PREVOD CHURCHILOVIH SPOMINOV V SRBOHRVAŠČINO
Beograjska založniška hiša "Prosveta" bo izdala memoare iz II. svet. vojne, ki jih je napisal W. Churchill.
DEMONSTRACIJE V MADRIDU
Madrid, 14. marca (AP). — Nekaj sotin študentov madridske univerze je danes nadaljevalo z demonstracijami. Te so se začele' včeraj v znak protesta, ker so univerzitetne oblasti prepovedale predavati nekaterim profesorjem, ki imajo kritičen odnos do Frankovega diktatorskega režima.
ZA MEDKONTINENTALNO TV
RIM. — Predstavniki 17 evropskih dežel ter Kanade in ZDA so začeli včeraj razpravljati o možnosti za upostavitev TV mreže po posredovanju umetnih satelitov. Ustanovili naj bi mednarodno telo, ki bi skrbelo za graditev tega sistema, za izmenjavo tehničnih informacij in za opremo.
V	uvodnih razgovorih so sklenili, naj bi bila mreža dostopna vsemu svetu, evropske dežele naj bi sodelovale tako s svojimi strokovnjaki, kakor s tehničnimi in industrijskimi sredstvi.
Tokrat "Mafia" na domačih tleh
Palermo. — V veliki raciji, pri kateri je sodelovalo nad sto vojakov in pripadnikov policije, so v predmestju Palerma prijeli vodjo italijanske "Mafie" Pietra Torreta, ki je obtožen sokrivde pri več kot desetih umorih. Policija sumi, da je Torreto v zvezi z eksplozijo bombe pod avtomobilom, pri čemer je bilo ubitih sedem policajev.
V	policijski izjavi je rečeno, da je Torreta vodja "mafije", ki je delovala na območju Palerma na Siciliji, od lanskega maja.
NEZANESLJIVA SREDSTVA
Poznamo štiri metode, da se odvadimo kajenja, je zapisal neki znani angleški list, ki je obenem tudi pobudnik akcije proti kajenju. Metode, ki so jih preizkusili v praksi, so posebne pilule, neprave cigarete, ki jih sesamo, slad-korčki in medicinski preparati. Za poskusne
vprašanje, ki se pred ZDA postavlja vpričo naraščanja trgovine evropskih držav s kumunistič-nim blokom.
Manj kot en milijon ameriških farmarjev ustvari presežkov v pridelkih, s katerimi bi lahko nahranili nad pol Evrope. Po drugi strani pa ZDA uvažajo nekatere živilske artikle in pijače, čemu? — Zaradi kritja plačilne bilance prijateljskih držav, s katerimi imajo trgovinsko menjalne pogodbe.
Ameriška industrija je vsa zadnja leta komaj dvetretjinsko v pogonu. Namreč ni kupcev za blago. Po drugi strani pa ZDA tudi uvažajo določene, zanjo nepomembne industrijske artikle, zaradi olajšav pri kritju plačilne bilance šibkejših narodov.
ZDA imajo vse. Skoraj vse za samostojno gospodarsko življenje, če izvzamemo kavo, sladkor ter gumo. Toda gumo lahko nadoknadijo s sintenično gumo.
ZDA se z leta v leto bore z umetnimi cenami in odplačili pridelkov farmarjem, s tem, kar farmarjev ne spodbuja k večji proizvodnji, marveč nasprotno. Taisti ekonomski prijemi veljajo tudi v industriji, ki da mora težiti navzdol, namesto navzgor. Toda ta umetna, klasična eko-nomksa politika ZDA, ne vodi k trajni rešitvi problema. Rešitev leži v trgovinski ekspanziji navzven! Toda takega odprtega in prostranega tržišča ni in ni, ki bi lahko absorbiralo vse ameriške viške. Rekel sem, takega tržišča ni, je že, vendar dežele z nizko proizvodnjo, zaostale dežele, nimajo s čim plačati. In pri tej toč-
kunce so se to pot prijavili dve poročeni ženski, dva novinarja in neki igralec. Novinarja sta strpela samo 24 ur, prvi si je pomagal s tem, da je sesal cigareto iz mentola, drugi pa je požiral nikotinsk pilule, ženski sta zdržali nekaj več časa, vendar je mlajša zaradi nervoze končno požrla cigareto iz mentola, starejša pa je strpela dva dni ob tabletah, ki naj bi ji priskutile cigaretni dim, potem pa si je z užitkom prižgala cigareto in na eksperiment še pomisliti ni hotela več. Za največjega junaka se je izkazal igralec, ki je preživel pet dolgih dni s tabletami "Nikobrevina", zatem pa je popustil in segel po škatlici cigaret. "Le kdo, za vraga, mi je pravzaprav vsilil ta poskus?" se je vprašal.
"Sistemov je veliko, toda koristi je malo, če ni želje po resnični opustistvi kajenja" je melanholično zapisal isti list, ki je pripravil vse
potrebno za poskus.
- ★ -
ZAČETKI SVETOVNE TELEVIZIJE
Možnost takojšnega prenosa z iger v Tokiu?
"Prvi poskus neposrednega televizijskega prenosa iz Tokia na ameriško celino — izvedli so ga pred kratkim — je potekel popolnoma zadovoljivo. če se bodo obnesli tudi prihodnji poskusi televizijske povezave po posredovanju satelita "Relay", bomo lahko v dneh olimpijskih iger, ki bodo oktobra v japonskem glavnem mestu, z vso pravico govorili o rojstvu svetovne televizijske mreže. Umetni sateliti bodo posredovali v Tokiu oddane posnetke na ozemlje ZDA in dalje na evropsko celino."
"Japonska televizija se temeljito pripravlja in izpopolnjuje," je dejal v nadaljevanju svoje izjave za tisk v Monte Carlu japonski strokovnjak Tecuro Furukaki, ki se že deset let posveča televiziji v svoji deželi. "Več sto snemalcev, tehnikov in drugih strokovnjakov preizkuša najrazličnejše zamisli in sisteme, kajti neposredni prenosi v svetovno televizijsko mrežo zahtevajo vrsto novih prijemov in metod v zvezi z izborom in sestavo slik. Posebej je treba razmisliti", kajti marsikje po svetu bo v trenutku otvoritvenih slovesnosti — te bodo popoldne — pozna noč ali pa zgodnje jutro."
ki običajno obstoji vsako ameriško prizadevanje v iskanju novih tržišč. Tako ZDA preostaja še samo ena možnost: svoje presežke porazdeliti med siromašne dežele. Ta misel pa bi zrušila harmonijo predsodkov businessa, ki vztraja — business is business! Seveda v preteklosti so napravili tudi nekaj izjem, ko so poklanjali Titovi Jugoslaviji, J. Vietnamu . . .
Kaj pa trgovina s komunisti?
Trgovina s SZ in njenim blokom bi v danih okolnostih skoraj edina lahko odprla vrata ameriškim presežkom. Tamkaj potrebujejo prav tiste artikle, ki ZDA preostajajo. Zatorej ni čudno, če so ameriški industrialisti in podjetniki pred nedavnim ponovno postavili v ospredje vprašanje "revizije trgov, odnosov s sovj. blokom."
Zaradi omejitve trgovine s komunisti — katero je ameriški kongres osvojil pred leti — je ameriška trgovina s SZ v lanskem letu celo nazadovala, tako da je padla na borih 125 milijonov dolarjev, medtem ko je trgovina evrop. držav, združenih v "Skupnem tržišču" porasla na 5.000 milijonov dolarjev.
Sedanja ameriška prodaja žita SZ je primerjalno majhna, če pomislimo na kanadsko trgovino s SZ. Kanada je namreč pravkar na tem, da zaključi pogodbo s SZ, kateri je dobavila za 500 miljonov dolarjev žita. Tudi Francija, V. Britanija in druge evropske dežele, bi rekel, tekmujejo, kdo bo več prodal SZ, Jugoslaviji in rdeči Kitajski. Vse te stvari spravljajo ameriške gospodarstvenike v zaskrbujoči položaj,
RAZGOVORI V BUDIMPEŠTI
3. februarja je bil v Budimpešti končan uradni obisk jugoslovanske državne in partijske delega-gacije, pod vodstvom A. Rankoviča. Jugoslovansko delegacijo so sestavljali: A. Rankovič, I. Gošnjak (obrambni minister), J. Veselinov in D j uro Pucar, ter razni manj znani funkcionarji.
Jugoslovanske goste je sprejel prvi sekretar madžarske socialistične stranke in vodja države J. Kadar, medtem ko je I. Gošnjaka sprejei obrambni minister madžarske armade J. Sinegej. Razgovorom so iz madžarske strani še prisostvovali D. Nemes in S. Gaspar.
Uradni komunike teh razgovorov pravi, da sta si delegaciji izmenjali izkušnje v vodstvu države ter da so še bolj utrdili že itak dobre medsebojne odnose med Madžarsko in SFR Jugoslavijo.
Neuradni opazovalci tega obiska soglašamo z uradnim komunikejem teh razgovorov, dodajmo pa, da je ta razgovor posledica procesa, ki je bil započet po zadnjem Hruščovim obisku v Jugoslaviji. Namreč Jugoslavija skupaj Madžarsko tvori eno izmed polij šahovnice Sovjetskega imperija. Da je tako, priča tudi temeljitost delegacij: oba obrambna ministra.
POJDI TJA, KTER SI POTREBEN
Po vsej češkoslovaški so porazdeljeni propagandni letaki, na katerih je zemljevid češkoslovaške z rdečimi pikami ob zahodni meji in poleg velik napis: "Obmejni kraji te potrebujejo!"
Pred vojno so bili na teh področjih naseljeni Nemci, katere pa so po osvoboditvi izgnali s te zemlje. Vse do pred leti so ta področja ostala pusta, več ali manj neobljudena, zadnja leta pa so tjakaj pričeli pošiljati mladinske delovne brigade, ki naj bi dvignile poljedelstvo ter ustvarile pogoje za ponovni začetek industrijskega življenja teh krajev.
Danes češkoslovaške oblasti menijo, da so tamkaj že ustvarjeni pogoji, da se lahko lotijo načrtnega naseljevanja teh krajev. Prve skupine mladih zakonskih parov so že prispele tjakaj. Novonaseljenci, kot pišejo češkoslovaški listi, so rekrutirani predvsem iz partije in demobilizirani pripadniki vojske.
priča so započetega tekmovanja za osvojitev komunističnega tržišča, sami pa imajo vezane roke zaradi sklepov ameriškega Kongresa. Seveda tako mislijo doslej zgolj ameriški business-mani, medtem ko je v ZDA samih še mnogo političnih in emocionalnih voda, ki jih bo potrebno prekoračiti prej kot bo uradni Washington ukinil prepoved ameriškega izvoza v komunistične države, še posebej pa v LR Kitajsko.
Kot izgleda bi se ZDA prej sprijaznile z nujnostjo trgovinske ekspanzije v sovj. komunistični blok, ki je poleg emocionalnih razlik -ki jih goji do LR Kitajske — bolj garant, da lahko nudi nekaj v zameno. Toda, mar smejo ZDA računati, da bo sovjetski človek zaslužil toliko, da bo ZDA plačal blago, če ne drugače vsaj na dolgoročni kredit? Namreč malo je verjetno, da bi ruska vodka v bližnji bodočnosti spodrinila "scotch whisky", katerega uvoz v ZDA znaša 45 milijonov dolarjev letno. Seveda preostane še ena druga rešitev: z odstranjevanjem elementov hladne vojne bi lahko SZ pritegnila veliko število ameriških turistov, ki bi Sovjetom prinesli kakih 1.000 miljonov dolarjev letno. Tak korak pa utegne postati dvorezni nož za sovjetsko družbo, na katero bi turistje vplivali pohujševalno. Ustvarjali bi vedno nove apetite sovj. človeku, tistemu človeku, ki po tolikih letih odpovedovanja hlastno čaka na "uvoženo civilizacijo".
Kdo ve, morda je nujnost za iskanje novega tržišča neizbežna, in bodo ZDA prisiljene revizi-rati prepoved dolgoročnih kreditov za komuniste, morda pa se bo tudi SZ v novem položaju znašla, znašla v nujnosti po trgovanju, in bo poravnala medvojne dolgove ZDA. S tem bi odprla nov list v knjigi trgovanja z ZDA. kk
ZDA - kam z blagovnimi viški ?
IZPOD PERESA BRALCEV
Koliko je takšnih mater ?
Sledeče pismo je bilo naslovljeno kar na telefonsko številko Slovenskega doma. Kakor vidite smo ga dobili. Objavljamo ga in naj bo posvečeno vsem slovenskim materam naših fantov, ki mnogokatere, ravno tako, spremljajo svojega otroka v svetu. Da bi se tudi naši fantje zavedali tega! — Ur.
Nekje v daljini, kjer je raj sveta, tam med hribi, kamor jutranji sončni žarki najprej posi-jejo; nekje ob robu gozda, kjer se dviga majhen hribček, v gosto nasajenem sadovnjaku, — tam stoji hiša moje matere. Majhna okna komaj opaziš izpod slamnate strehe, pod katero sem preživel celih dvajset let.
Vsa otroška leta sem preživel na tem hribčku. Tu so se rodili vsi spomini mojega detinstva, ki sem jih pobožno odnesel s seboj v svet:
Tam je mati, ki se vsak dan postavi na prag prijazne slamnate koče. Skozi solze gleda v daljino, od koder sem vedno prihajal. Nekega dne je re vica zastonj čakala in več je bilo takšnih dni. Tudi tistikrat se je zaskrbljeno srce zaman krčilo v bolečini. In tudi solze niso nič pomagale. "Ni in ni ga?" je tiho vpilo v srcu. Da se mu ni morda kaj hudega dogodilo, je skrbeče obupovala. Stresla se je ob pismonošinem kričečem glasu: "Hermina, pošto imate! Pa iz tujine!" Z drhtečo roko je vzela pismo. "Saj je on!" je radostno vzkliknila, oči so ji zažarele od sreče in po licih se ji je razlila rahla rdečica. Njene od dela razorane nežne materinske roke so s podvojeno naglico odprle od solz premočeno pismo. Začela ga je brati pobožno, z blagim glasom, kakršnega ima res samo mati:
Ljuba moja mama! Pismo, ki ga sedaj prebiraš, prihaja iz daljne tujine, kamor Tvoj ljubeči pogled ne doseže. Molče sedim ter Ti pišem te vrstice, ki jih trgam od srca samo zate, mama. Vem, da imaš sedaj kalne oči, ter da Ti srce usiha v grenkobi. Toda, mama, ne joči, saj veš, da nisi sama. V mislih spremljam vsak Tvoj korak, slišim Tvoj nežni — kakor žamet mehak — glas, vidim Tvoj nasmeh, ki sicer ni več isti kot pred tedni, ko sva bila še skupaj. Težko mi je, ker sem Te pustil in odšel v širni svet. Bojim se, da Te ne bom več videl. Kolikokrat si me božala po licih! Kolikokrat čutim toplino Tvojega ljubečega srca! Te misli so zame sreča ti trenutki mi nudijo občutek, kot bi bila zopet skupaj. Pa so zopet samo misli ... in sam sem. Tako sam! Potem zopet tisočero želja po nečem pa je še zgodaj. Pa bo, bo prišel čas, ko me boš zopet zagledala na pragu prijazne koče, ki sem jo s solznimi očmi in potrtim srcem zapustil. Oprosti mi, o mati, za vse, kar sem Ti storil hudega, za vse kar Ti je globoko ranilo srce.
Moje misli so s Teboj. Rahlo Ti trkajo na srce m Te prosijo odpuščanja. Tiho Ti šepečejo te besede, ki so samo izraz visokega spoštovanja in vroče ljubezni, ljuba moja mama!
Končujem, ker ne morem več. Roka mi drhti m z vso ljubeznijo se borim, da Ti napišem res iskreno: Mama, ljubim Te!
Nešteto ljubečih pozdravov Ti pošilja iz Avstralije Tvoj otrok	Herman, Sydney
PORA VNAJ NAROČNINO !
Spoštovani urednik!
Pošiljam Vam naročnino za leto 1964. Je že malo pozno, ker sem pač star in malomaren, berem pa slovensko rad. Posebno, če malo pokažete pravo pot eni ali drugi preveč na stran zavoženi liniji,
V zadevi Grilj ste pač stvar zelo dobro izvedli; dobil je vsak svoje, kar mu je šlo, odkrito.
Kar naprej. Dobri in pošteni Slovenci Vas bomo podprli.
S pozdravom,	Franc Klemene, Sydney
Mario pa je muzikant
Dragi Jože. Tukaj pošiljam naročnino za Slovenski vestnik in želim še ostati naročnik, ker je v njem dosti zanimivih stvari od vsepovsodi. Povrhu pa še iz Melbourna, ki me zanimajo, saj sem bi tri leta tamkaj.
Tu Ti pošiljam še eno novico. Ko sem prišel v Sydney smo v štirih ustanovili orkester, da se bodo ohranjevale slovenske polke in valčki. Avstralci jih prav radi slišijo.
Zasedba vsebuje saksafon, harmoniko, kitaro in boben. Sedaj se imenujemo "Blue Jadran". Igramo tudi kontinentalne in avstralske pesmi. Sedaj bomo igrali na plesu Slovenskega društva v Syd-neyu. Drugače igramo na raznih kontinentalnih plesih.
Pa drugič kaj več ! Pozdrave vsem bralcem Slov. vestnika!	Mario Abram, Sydney.
SLOVENCI V GEELONGU
Spoštovani urednik!
S predsednikom Slovenskega društva Melbourne in z Vami sem se udeležil skupščine Slovenskega društva Ivan Cankar v Geelongu.
Kaj bi napisal o tej skupščini, ki je pravzaprav niti ni bilo?
Slišal sem, da ima SD Geelong 60 rednih članov. Na skupščini pa nas je bilo vseh skupaj 25, če vštejem nas tri iz Melbourna in seveda tudi otroke, ki smo jim bili celo v napoto za "ringa-raja".
še prej kot sem zvedel, da skupščine sploh ne bo, zaradi "prevelikega prostora", mi je zbudilo pozornost dekletce petih let. Pa bi človek rekel, da se ni nič zgodilo . . . Čelna miza je bila pregrnjena s slovensko tro-bojnico, za katero se navadno vsedejo vodje skupščine. Kakor je navada ima predsednik prvo besedo. Toda tu ni bilo tako.
Na skupščini je imela prvo besedo petletna deklica. Nisem slišal, kaj je govorila.
Videl sem veliko. Vsedla se je za mizo, kakor da bi vedela, da je miza zastonj pregrnjena s slovensko zastavo. Sedela, je s sklenjenimi rokami, kakor da bi hotela moliti, kakor da bi hotela v tem platnu najti nekaj velikega.
Pomislil sem: "Da, dekletce to je tudi tvoja zastava".
Vendar vrnila se je v svoj živ-žav. Meni pa je dogodek ostal globoko v spominu, bolj kot vse druge stvari, ki itak niso bile velikega pomena.
Otrok verjetno niti vedel ni, kaj dela, vendar njegova slika je bila lepša kot slika odraslih.
Na sestanku drugače ni bilo nič posebnega, kakor vedno eno in isto: napadi, obramba. To pa prav gotovo skupnosti ni v korist, niti v ponos ne-	A. Tkalec, Melbourne
ZA VSE BANČNE POSLE VAŠE DRUŽINE SE OBRNITE NA E. S. & A. BANKO
POSLUŽUJTE SE NASLEDNJIH USLUG MODERNEGA BANČNEGA POSLOVANJA:
★	HRANILNE VLOGE
★	TEKOČI ČEKOVNI RAČUN
★	VLOGE ZA DOBIČEK
★	POSOJILA ZA HIŠE, POHIŠTVA,
★	PRENOS DENARJA BILO KAM
★	BANČNE USLUGE PRI POTOVANJU
★	UNIT TRUST (SCOTTIE UNITS) PREKO E. S. & A. MANAGMENT INVESTMENT
VAM NAJBLIŽA PODRUŽNICA E S & A BANKE VAM BO RADA DALA NADALJNJE INFORMACIJE.
The English Scottish & Australian Bank Ltd.
Hrani danes za jutri . . .
pri E. S. & A. banki.
Gorenjki
Spoštovani g. urednik!
V prilogi Vam pošiljam bankovec za £1 kot naročnino na Slovenski vestnik za leto 1964.
Priznam, da sem Vam, z ozirom na dolgoletna razočaranja v pogledu našega tiska v Avstraliji, nakazal naročnino šele po daljšem oklevanju. Vsebina številk, ki sem jih prejel na vpogled, je vredna pohvale in upam, da list tudi v bodoče ostane na dostojni višini in politično neopredeljen.
Prisrčne pozdrave. B. Tihle, Cooma North
DROBNE NOVICE
ZAHODNONEMŠKI PROTINACIST ZBIRA DOKAZE
Zahodnonemški zdravnik dr. Elmar Herterich, ki je pred kratkim emigriral na švedsko, da bi ubežal preganjanju v ZR Nemčiji zaradi proti-nacistične dejavnosti, je izjavil, da ne bo odnehal, dokler javnosti v njegovi deželi in drugje ne bo pojasnjeno o nacistični dejavnosti nekaterih uglednih osebnosti v Zahodni Nemčiji.
Dr. Herterich, ki je trenutno v Oslu, je v in-tervjuvu, nedavno objavljenem v norveškem konservativnem listu "Aftenposten", izjavil, da namerava v Oslu zbrati nadaljne dokaze o ljudeh, odgovornih za smrt več tisoč rodoljubov med zadnjo vojno. Več kot deset let se je dr. Herterich, ki je prej živel v Z. Nemčiji, boril proti nacistom v sorodstvu. Toda namesto, da bi ga sodne oblasti pri tem podprle, so ga samega obsodile zaradi "žaljenja časti".
Dr. Herterich je v svoji izjavi poudaril, da namerava v Oslu predvsem zbrati dokumente o nacistični dejavnosti sedanjega predsednika ustavnega sodišča v Zahodni Nemčiji, R. Shlieder-majerja, o katerem je ugotovljeno, da je bil leta 1941 sodnik nacističnega sodišča v Oslu in je izrekel več smrtnih obsodb. Odgovoren da je tudi zato, da so poslali v nacistična koncentracijska taborišča veliko število Norvežanov.
Prostovoljna in neprostovoljna sterilizacija v LR Kitajski
Kot poroča pekinški list "Komunistična mladina", je bila v neki tovarni v severozahodni pokrajini nenavadna svečanost:
Pred množico delavcev, ki so ploskali in se smejali od radosti, je stopil pred ču en Laja neki kmet z ženo in povedal ministerskemu predsedniku, da sta se z zakonsko družico podvrgla prostovoljni sterilizaciji, potem ko sta že nekaj let skrbno planirala rojstvi dveh ,sinov. Za to sta se odločila, "da bi lahko odslej vse svoje sile in sposobnosti posvečala izgradnji socializma."
Kot je znano, je vse do leta 1960 kitajska KP nenehno propagirala za čimvečji prirastek naraščaja, po katastrofalni lakoti, ki je trajala kaki dve leti, pa je partijsko vodstvo spremenilo svoje stališče o rekreaciji. No, da, tamkaj gre vse kampanjsko — planirano; in ni čuda, če v 'suhih letih" planirajo manj rojstev.
PAŠA PIŠE ZA VAS:
Če je moda moškega spola
Nikar ne trdite, da vam je popolnoma vseeno, kakšna je današnja moška moda. če pravkar kupujete novo obleko, plašč, čevlje ali kravato, bi bilo nesmiselno, da si kupite nekaj, kar je moda že pred dvemi leti razprodaj ala po najnižjih cenah. Prav zato, ker moška moda počasi, toda vztrajno spreminja svojo silhueto, morate vedeti, ali naj bo vaš suknjič malce bolj oprijet ali ravno krojen, dolg ali samo malce daljši, s podloženimi rameni ali urezan brez goljufij. Končno so vse moške obleke dovolj drage, da si pri pravkar kupljeni ne morete privoščiti modela, ki bi nosil staro letnico, čeprav si varčnejši ljudje tudi ne privoščijo obleke, ki diši po najnovejših izmed novih.
Pravijo, da resnična moška moda naredi le malokdaj korak vstran in da sploh ne pozna nobenih modnih muhavosti. Resnicoljubnost zahteva, da bi isto trdili za današnjo žensko modo, ki vsaj pet let ni bistveno spremenila svoje silhuete. Ponižnost pa tudi terja, da priznamo, kako ženska moda vpliva na moško modo.
Oglejmo si silhueto moderne moške obleke! Suknjič je vedno bolj oprijet, čeprav ni pretirano preščipnjen v pasu (prav takšna je jopica ženskega kostima). Hlačnice so načeloma ozke, vendar ravne in jim prav zaradi tega lahko prištejemo vso potrebno udobnost (tudi ženska krila so ravno krojena). Današnji moški obleki daje značilnost tudi razmeroma dolg suknjič, ki se je letos podaljšal za nekaj centimetrov (ženska moda se je že pred tem začela navduševati za dolge jopice).
Silhueta današnje moške obleke je ozka, dolga, vendar nikdar pretirana.
DETALJI: OVRATNIKI so ozki, če je suknjič enoreden, široki in kratki, če je suknjič dvo-reden. Za pogumnejše veljajo tudi nekakšni
"bubi" ovratniki ali majhni stoječi ovratniki, ki spadajo predvsem na športne suknjiče. K večernim oblekam se je že jeseni nevidno pritihotapil dolg šal ovratnik.
RAMENA: niso pretirano široka, niti tako podložena, da bi hotela tekmovati s širokimi rameni športnih postav. Vsekakor vse goljufije v višini ramen niso v modni milosti in zato vsaj za letos velja, da je tudi v širini ramen treba čutiti nekaj matere narave in ne samo kroja-čevih rok. Suhljatim postavam pa pomagajo epolete, ki so se pojavile na suknjičih čisto vsakdanjih popoldanskih oblek in na moških plaščih.
PAS zopet opazimo na moški obleki. To pomeni, da so suknjiči kar precej ozki, čeprav ne tako preščipnjeni, kot so bih italijanski pred dvema letoma.
DOLŽINA. Ker letošnja moška moda nikdar ne diktira centimetrov, temveč se prilagaja postavi, velja tudi za dolžino suknjiča načelo, da je samo daljši (včasih sega čez korak) in mora zaradi tega imeti razporke. Dolgi razporki so postavljeni v sredino hrbta ali pa nastopajo kot dvojčki — na vsaki strani.
HLAČNICE so krojene tako, da so v višini kolen še udobne in nikakor tako ozke, da bi bila očitna meča. Rečemo, da so srednje široke, udobne, ravne, torej se ob svojem robu niti ne razširijo niti ne zožijo. Praviloma hlačnice še vedno nimajo zavihka.
SRAJCE: Naštevajo vse prednosti srajc iz sintetičnih vlaken, bele poplinaste ali dovolj očitno črtaste srajce tudi v letu 1964 veljajo za edino pomembne in elegantne. Manšeta gleda izpod rokava in vedno važen ovratnik si izbira dve poti: s konicami, postavljenimi skoraj vzporedno s kravato ali pa ostaja takšen, kot ga poznamo že iz leta 1960.
BLAGO IN BARVE je težko zapovedati, ker
je izbira precejšna in želje različne. Za nas velja še vedno kot "novost" prince de Galles vzorec, gabarden ali velur (tudi za suknjiče in ne samo za plašče). Mešanice sintetičnih vlaken z naravnimi ali naravna vlakna sama so stvar posameznika. Prednosti enih ali drugih so že dovolj znane.
Barve pri nas nikdar ne sledijo modi v svetu. Francija pa nam je vsekakor letos kar blizu zaradi predvidenih moških modnih barv. Francija v polni meri upošteva našo priljubljeno sivo, nekaj peščene, ki so jo letos preimenovali v medeno barvo, in za tiste, ki niso konservativni, tudi steklenično zeleno.
Se seliš, sporoči tudi listu spremembo!
|| Darilne pošiljke in letalske ter ladijske vozovnice
je najbolj naročiti pri tvrdki
Dr. J . KOCE
! 37 Heidelberg Rd., Clifton Hill, Vic. TEL. 48-6759
ki je najstarejša, največja in najboljša
slovenska tvrdka v Avstraliji. Darilne pakete pošiljamo: kamorkoli, kadarkoli in karkoli. 11 Vozovnice preskrbimo hitro za bilo kam. !] Za vpoklic deklet (zaročenk) in sorodnikov dajemo najbolj točne informacije!
ji POSREDUJEMO VAM Z NAJBOLJŠIMI |! POGOJI VSEH VRST ZAVAROVANJA l| (ŽIVLJENSKO ZA VAR., HIŠE, AVTE, ITD.)! j; OBRNITE SE NA NAS, ZADOVOLJNI BOSTE!
; j ZASTOPNIK ZA VIKTORIJO: Mr. J. V AH, ji 2 Kodre St., St. Albans, Vic. — Tel. 65-9378 ZASTOPNIK ZA N.S.W. : Mr. R. OLIP, || 65 Moncur St., Woollahra, NSW — Tel. 32-4806
Novo mesto je
Med gozdički in plodnimi polji leži v dolini Krke Novo mesto, dolenjska metropola. Kmalu bo minilo 600 let, kar so ga stari kartografi vnesli v zemljevide. V tistih časih je bilo največje mesto na Dolenjskem Kostanjevica, ki je uživala mestne pravice že od leta 1252. Ko pa so ob koncu XIII. in v začetku XIV. stoletja postali Habs-buržani gospodarji Koroške, Krajnske in Slovenske marke, se je avstrijski vojvoda Rudolf IV. odločil, da ustanovi na temeljih malega mesta Gradca, mesto. Dal je zgraditi cerkev in nekaj večjih zgradb, okoli njih pa obrambni zid. Okoli glavnega ali mestnega trga so začele rasti hiše trgovcev, obrtnikov in krčmarjev.
Kmetje iz okolice so dali nekdanjemu Gradcu slovensko ime: Novo mesto. Uradno pa se je imenovalo na čast ustanovitelju Rudolfwerth. Mesto je imelo nalogo, spraviti pod avstrijsko oblast vso Slovensko krajino. Postalo naj bi središče avstrijskih posesti na Dolenjskem.
Mesto se je lepo razvijalo vse do turških vpadov v Slovenijo. Tudi ta čas mu še ni bilo hudega, čeprav so večkrat le s težavo odbili krvoločnega Turka od mestnega obzidja, da je potem divjal po oklici. V mestu je bilo zbirališče brambov-cev in vedno se je tu stekalo mnogo ljudi. Pregledovali in urili so vojake, sezidali so velike žitnice in shrambe za ostali živež; trgovina
staro 600 let
se je razmahnila. Novomeški sejmi so sloveli daleč naokoli. Na živahno trgovanje spominja novomeški glavni trg, tako velik, kot ga ne premore nebeno drugo slovensko mesto. Nekdaj je bil ves obrobljen z arkadami, pod katerimi so trgovci ponujali svoje blago. Leta 1515 je mesto štelo 300 hiš.
Potem pa so se spravile nad mesto nesreče. Leta 1540 je požar upepelil skoraj vso cvetočo naselbino, porušil stolpe mestnega obzidja in tudi obzidje močno poškodoval. Leta 1570 je mestno prebivalstvo zdesetkala kuga, šest let kasneje pa je vnovič pogorelo skoraj do tal. Na stotine družin je ostalo brez strehe.
Morda bi si Novo mesto opomoglo od nesreč, ko ne bi dal nadvojvoda Karel v letih 1570 do 1580 sezidati Karlovac, ki je poslej prevzel vlogo vojaškega centra za obrambo pred Turki. Vojaška skladišča so se preselila iz Novega mesta, prenehali so znameniti sejmi. In še trikrat je obiskal mesto rdeči petelin. Leta 1733 so životarili le še trije trgovci.
Toda kljub nesrečam, ki so ga zadevale, je Novo mesto dobilo leta 1746 gimnazijo, dvajset let kasneje pa še predilno šolo. Izgubilo pa je mnoge pravice, ki so jih podelili Habsburžani. V začetku XIX. stoletja so ga prekrstili v Neustad. Imelo je 270 hiš in okrog 2000 prebivalcev, večinoma Slovencev.
Med leti 1890 in 1914 je Novo
mesto znova zaživelo. V tem času je dal občinski odbor namestiti po ulicah table s slovenskimi napisi. Šele po prvi svetovni vojni pa je uradno dobilo ime, ki so mu ga slovenski kmetje iz doline Krke dali že leta 1365.
Zanimivo je, da pozna zgodovina na Dolenjskem še eno Novo mesto, ki so ga zgradili že Rimljani. Naselbina Neviodunum s kakimi 6000 prebivalci je stala na Krškem polju tam kjer je danes vas Drnovo. Po propadu rimskega cesarstva je izginil tudi Neviodunum — rimsko Novo mesto. Skoraj tisoč let kasneje je nekaj desetin kilometrov vstran zrasel nov soimenjak.
KALCE: OBNOVLJEN BO ANTIČNI STOLP
Potem ko so arheologi po skrbnih načrtih proučili najdene predmete, so izdelali grafično rekonstrukcijo antičnega stolpa na Lanišču na Klancah. Kmalu za tem pa so delovne ekipe zasadile prve lopate za dejansko rekonstrukcijo tega antičnega objekta. Računajo, da bo stolp dokončan prihodnji mesec. Rekonstrukcij ska dela vodi Zavod za spomeniško varstvo Slovenije.
Rekonstrukcija stolpa bo tako razkrila mogočno rimsko vojaško utrdbo.( Rimski vojaki so zgradili stolp na šest metrov visoki vzpetini nad cesto, ki je vodila iz Emone v Oglej, na strateško najučinkovitejšem mestu.) Objekt (20 m X 20 m) je bil vključen v obrambno obzidje.
KORISTNO ZA GOSPODINJE
♦	Duh po cigaretnem dimu odstranimo, če postavimo v sredino sobe veliko plitvo posodo z vodo. Čez noč bo neprijetni vonj izginil.
♦	Ali veste, da lahko tudi škarje same nabrusite! Vzemite steklenico z okroglim vratom in postavite škarje postrani tako kot bi hotele prerezati rob steklenice in drgnite z rezilom ob rob steklenice. Škarje pa morate držati postrani, če ne, jih boste skrhale, ne pa nabrusile.
♦	Čevelj vas neznosno tišči. Pomagajte si s tem, da zmečkate časopisni papir v kroglo, ga ovlažite in porinete v čevelj, tja, kjer vas žuli. Po nekaj urah se bo usnje vdalo.
+ Položite stare zamaške za pet minut v vrelo vodo, pa bodo kot novi.
♦	Če so vam noge po daljšem postajanju ali težkem delu utrujene, pomaga že to, da stopala natremo z Iimonovim sokom ali kar z rezino prerezane limone.
če se zaradi shujševalne kure odrečemo malicam, potolažimo glad med obroki s kakšnim mentol bonbonom.
ČLANI SDM, ROJAKI! PORAVNAJTE ČLANARINO!
37la Park Street. PRINCES HILL, Vic.
Nevarna pota "čudežnih otrok
Otroci so najbolj resnični in najbolj naravni igralci, iz njih kar žari spontanost, svežost in resničnost. Tega se veliko dobrih in slavnih igralcev zaveda, saj jim prenekaterikrat mladi igralec preprosto prevzame mesto v filmu ali na odru. Vendar pa je filmska industrija marsikdaj naredila otrokom več škode kot koristi.
Prvič .se je otrok pojavil na filmskem platnu v Franciji. Nekaj mesecev star dojenček slavnega Luisa Lumiera je leta 1896. spravljal gledalce v veliko veselje v filmu "Dojenčkovo kosilo". Potem pa so se v desetletjih zvrstile pred kamero stotine in stotine mladih igralcev, ki so potem doživeli različno usodo: nekateri so še danes igralci, nekateri so propadli, nekateri žive danes mirno življenje navadnega smrtnika, nekateri pa ne morejo pozabiti, kako slavni so bili v mladosti, in se ne morejo sprijazniti s kruto resnico.
filmske novice
Spomnimo se le nekaj primerov. Pred kratkim smo videli čudovito igro mlade Patty Duke v vlogi Helen Keeler v filmu "čudodelka". Deklica je dobila za to vlogo "Oscar j a", vendar pa še to ne pomeni, da ji je zagotovljena kariera. Elizabeth Taylor, Mickey Rooney, Natalie Wood, Judy Garland, Franco Interlenghi, Dean Stockwell in še nekaj drugih so redki primeri "čudežnih otrok", ki so se obdržali v svetu filma. Tako je tudi s Sue Lyon, ki je bila pred "Lolito" navadna petnajstletna šolarka, zdaj pa kaže, da se je uveljavila, saj snema z igralci kot so Deborah Kerr, Ava Gardner, Richard Burton. Tudi slavna Mary Pickford je prišla k filmu še v otroškem krilcu.
Toda največkrat je bilo drugače. Starejši igralci se bodo še spomnili čudovite igre Jackija Coogana v Chaplinovem filmu "Deček" iz leta 1920. Toda po "Dečku" ni bilo za Coogana nobene vloge več. Preživljal se je z vsemogočimi poklici, včasih je sta tiral v kavboj kah, potem se je vdal mamilom, pred štirimi leti pa so ga zaradi prekupčevanja z mamili celo zaprli. In vendar je z "Dečkom" zaslužil veliko denarja, ki so ga pa starši neprevidno zapravili. Prav zaradi
njegovega primera so v ZDA sprejeli zakon, ki ščiti otroške igralce. Shirley Temple še danes mirno živi od' nekoč prisluženega denarja kot "navadna" ženska, in včasih gre na televizijo pripovedovat pravljice.
Tudi popularni Joselito je v nevarnosti. Kmalu bo star 17 let in glas se mu bo spremenil. Kaj malo verjetno je, da bo še naprej pel, prav tako malo verjetno je, da bo igral v filmih, vendar ima materialna sredstva, s katerimi bo lahko doštudiral in morda tudi lepo uspel v življenju.
Zlasti v ameriških filmih morajo otroci mnogokrat igrati v prizorih, ki jih živčno in duševno preveč prizadenejo. Filmi z drznimi erotičnimi prizori (ki so potem prepovedani za mladino!), krvavimi obračuni, spopadi med gangsterji, pošastmi, zvermi itd., vse prej kot dobro vplivajo na otroke. Prenekaterikrat ostanejo otroci za vse življenje prizadeti, da so nesposobni za normalno eksistenco. Včasih je pa še huje. Pred dobrimi desetimi leti je n.pr. Američan Rusel Tongoy prisilil svoja otroka štiriletno Cathy in trilentenga Bubbo, da sta nastopila v drznih plavalnih prizorih, plavati sta morala pod vodo in skakati iz zgroz-ljivih višin. Nastopila sta tudi v filmu z Esther Williams. Nekaj mesecev za tem pa se je mali Bobbo smrtno ponesrečil pri skoku v vodo, in iskoriščevalskega očeta so obsodili na deset let zapora.
Nekoč čudežni otroci, ki se skušajo uveljaviti v filmu, ko odrastejo, morajo začeti pri ničli. Nihče ne mara slišati za njihove nekdanje uspehe, in v večini primerov ni nič z njimi. Podobno je sedaj tudi s Francozinjo Minou Drouet, čudežno pesnico, ki je pred sedmimi ali osmimi leti zaslovela po vsem svetu s pesniško zbirko "Drevo, moj prijatelj", zdaj pa nastopa kot pevka v zabaviščih, tako da je dejansko ob pravo otroštvo. Pred kratkim pa smo še brali, da
si je izbrala za zaročenca nekega petinštiridesetletnika.
Da bi vsaj kolikor toliko zaščitili te "čudežne otroke" so 25. junija lani v Franciji sprejeli zakon, po katerem lahko otroci javno nastopajo ali igrajo šele po odobritvi posebne komisije, ki jo sestavlajo visoki uradniki iz umetniških organizacij in oblasti. Pri tem zlasti pazijo, da ne bi otroci nastopali pri moralno spodrsljivih filmih.
Mlade umetnike je treba zaščititi, obenem pa je treba tudi omogočiti izredno nadarjenim otrokom, da lahko nastopajo v filmih, ki jim sicer ne morejo škodovati. Spomnimo se samo odličnih "Prepovedanih iger" Reneja dementa z mladim igralcema Brigitte Fosey in Georgesom Poujoulyem, pa odlične igre Patrizie Goozi v Bour-guignovem filmu "Nedelje v Ville d'Avray", pa "Nevarne Poti" z Ma-rinkom Cosičem in Zlatkom Ko-vačičem ter drugih odličnih otroških filmov, in tudi poslednjič slovenskega "Kekca", pa bomo lahko razumeli, kako težak je njihov vzpon, položaj in zahteva pred kamero in pozneje pred igralci.
"Plavi angel" ali spokornica
Marliene Dietrich je znana ne le kot dobra igralka, ampak tudi kot inteligentna ženska. Zato je razumljivo, da je vsakdo, ki je videl v izložbah knjigarn njeno knjigo "ABC mojega življenja" takoj vstopil in jo kupil. Ob tem so se mu zbudile misli na Marliene, Lolo, "plavega angela", njen raskavi glas, najlepše noge na svetu, življenje polno strasti.
Toda v knjigi ne najdemo ničesar, takega. Najbolj pregrešna ženska svoje generacije je napisala priročnik za spokornike. Resda najdemo sem ter tja kako domislico: "Avto je moškemu najbolj priljubljena igrača" ali "Seks je v Ameriki fiksna ideja, drugod po svetu pa dano dejstvo". A to so le iskrice, ki si jih dovoli gospa Dietrich, ki je vse življenje prebila med čipkami in rokoko j skimi svetilkami.
Kje je Marliene, ki smo jo vsi poznali in si jo predstavljali? Ni je, izginila je Marliene, ki se javno izpoveduje, in je posvetila vsaj 60% svoje knjige kuhinjskim nasvetom,
kot mirna in pametna gospodinja. Razodene nam svoj recept za cvrte piščance, kuhane ribe, stepena jajca, kumarično solato. Z izrazom, od katerega pričakujete skrivnost, vam zašepeta na uho, da ima rada bražiljko na špagetih, doma narejeno marelično marmelado in golaž.
In na koncu Marliene, vznemirljiva Marliene, še pouči, kako se napravi šodo, tak. kakršnega so delale naše stare mamice v dobrih starih časih, in pove, da ji Ciprese vzbujajo žalost. Ne, morda "piv.vr-.i-. angela" nikoli ni bilo!
Režisersko ljubosumje
Peter Sellers je postal producent. Po "Miljonarki" ima Sofio Loren tako v čislih, da jo je hotel pridobiti za glavno igralko v prvem filmu svoje produkcije. Toda Carlo Ponti mu je odgovoril da je na žalost Sofija preveč zaposlena v njegovih filmih. Zdaj razmišlja Sellers za Shirley McLaine in Liz Taylor.
PRVI KOZMETIČKI INŠTITUT V LJUBLJANI
šele zadnja leta v povojnem razvoju v domovini so pričeli pravilno ocenjevati potrebe po osebni higieni in lepotičenju. Saj se še spomnimo, da leta nazaj ni bilo mogoče nabaviti najosnovnejših higijenskih potrebščin kot so ščetke za zobe, glavniki itd.
TOVARNA KOZMETIČNIH PREPARATOV V LJUBLJANI "VEDROG" je odprla prvi svoj kozmetični inštitut v Ljublani. Poleg modernih aparatur in instrumentov za preizkušanja, ki so jih v glavnem uvozili iz Francije, so odkupili tudi licenco slavne francoske TO-KALON, po kateri bodo izdelovali pri VEDROG kozmetične preparate.
Za vodjo inštituta je določena ga. šenkova, med mnogimi znanimi zdravniki-dermatologi pa opazimo tudi poznano zdravnico dr. Lelja Novakovo. Inštitut se bo poleg raziskav in preiskušenj bavil tudi z nasveti pacientom, sprejemal bo paciente na krajše "kure" ter končno bo postopoma prehajal k operativnim posegom za odstranjevanje neljubih kožnih in drugih napak pacientov.
* * * * *
ZA VSE BOLEZNI NA TELESU
VAM LAHKO POMAGA
* * * * *
Mr. F. G. ROBERTS
* *
¥ *
*
f
-R *
* * * * * + *
in njegovo polno kvalificirano osebje
Zdravljenje naravnim potom in z ostepatijo.
289 MALVERN RD., SOUTH YARRA, VIC. TEL.: 24-5508, 24-5887.
* * * * * * * * *
i *
*
P Prodajate? Kupujete? ■	Hišo? Zemljišče?	■
Obrnite se na poznano tvrdko
Eden Real Estate
4 Pascoe Vale Rd., Moonee Ponds
Tel. 37-5104
in zahtevajte slovenskega zastopnika MAKSA HARTMANA Po urah kličite 36-6432
- ZA SMEH -
PRI ZDRAVNIKU
Zdravnik: "Gospa, nekaj mesecev boste morali ločeno živeti od moža. Ali bo šlo?"
Bolnica: "Bo. Imam namreč prijatelja." MED PRIJATELJICAMI
"Ali si našla v svojemu možu vzor zakonskega moža?" "Mislim."
"In če se boš razočarala?" "Se bo pokoril!"
PESNIK IN KRITIK
Pesnik: že moj ded je bil pesnik." Kritik: "Potem ste pa dedno obremenjeni." NI KLEČAL
"Ali je klečal pred teboj, ko ti je odkrival ljubezen?" "Ne, ni bilo mogoče." "Zakaj pa ne?"
"Ker sem mu sedela na kolenih." Z ENO NOGO V ZAKONU
"Slišal sem, da stojiš z eno nogo že v zakonu."
"Da, res je, samo ne v svojem."
- ★ -
V bar stopi možak. Gre k pianistu in ga z zanimanjem vpraša: "Ali igrate Chopina?" "Ne, klavir."
— ★ -
"Teta Malči," sprašuje Peterček, "zakaj se pa še pudraš po obrazu?" "Da bi bila lepša, ti tepček!" "Zakaj pa kljub temu nisi?" sitnari mali nečak
CONTINENTAL SMALL GOODS
JOHN HOJMK
213 ST. GEORGE RD., NTH. FITZROY Tel. JW 6656
Vam nudi najrazličnejše mesne izdelke!
HRENOVKE, KRANJSKE KLOBASE IN SPECIALITETE : STRASSBURGER, GALIC, LEBERWURST, ITD.
ZANIMALO VAS BO
"Vrat mu zavijem ..
Atentat, ki ga je nedavno tega komaj preživel gangster Santo (Sam) Perrone, je gotovo pripravila ena izmed njegovih številnih žrtev, zakaj prav malo je verjetno, da bi Santa poskušal spraviti s poti kak tekmec iz drugega "sindikata". Takega mnenja je tudi policija v Detroitu, ki bi sicer Perrona prav rada spravila za zapahe, saj je znan izsiljevalec in ga zaradi spretnosti pri poslu občudujejo celo nasprotniki. Tako je atentat očitno pripravila kaka sedanja ali pretekla žrtev njegove "umetnosti".
Perrone je skupaj z avtomobilom zletel v zrak, takoj ko je hotel vžgati motor v svojem luksuznem cadillacu. Eksplozija, do katere je prišlo v središču mesta, ni samo popolnoma zdrobila avtomobila, pač pa je Samu tudi gladko odtrgala nogo in razmesarila drobovje. Zračni pritisk je odpihnil Perrona na streho bližnje dvonadstropne hiše, vendar gangster ni niti za trenutek izgubil zavest, če ne upoštevamo desetih ur, ki jih je prespal na operacijski mizi, medtem ko so se kirurgi trudili, da bi ga vsaj za silo skrpali. Kljub narkozi pa se je Sam tu pa tam prebudil iz omame in tulil na kirurge, naj pohitijo.
Sorodnikom in prijateljem, ki so ga pozneje obiskali v bolnišnici, je priznal, da se mu niti ne sanja, kdo bi mu utegnil podtakniti dinamit v avto in ga poslati pod oblake. "Toda našel ga bom in potem mu zavijem vrat," je še mračno dodal.
DRUŽINSKA DRAMA PRI ATOMSKEM INŠTITUTU
Strokovnjak je v duševni zmedenosti ustrelil ženo in otroke
V prepričanju, da se je zastrupil z radioaktivnimi snovmi, da je izpodkopal zdravlje vsem članom svoje družine in da je nevaren okolici, je belgijski inženir poljskega rodu ustrelil svojo ženo in vse tri otroke, nato pa napravil samomor. Družinska tragedija se je pripetila v vasi Meerchout, nedaleč od Antwerpna, 35-letni in-žinir Erik Gourski je bil predstojnik oddelka za elektroniko pri inštitutu za jedrske raziskave v Molu, kjer delajo poskuse v sodelovanju z EURATOMOM.
Bralci, pošljite nam naslove znancev, posebno bomo veseli tistih, ki žive oddaljeni na podeželju. SLOVENSKI VESTNIK bodo z veseljem sprejeli!
PEČARSTVO
Montažo keramičnih ploščic v kopalnicah, tuših, kuhinjah itd. in vsa mozaična dela (kot pode, terase) Vam najbolje, kvalitetno in po zmerni ceni naredi:
Vse informacije in ocenitve brezplačne!«
Jože ŽUŽEK 371 a Park St., North Carlton, Vic.
Telefonsko kličite: 38-1679 5
STARI IN NOVI KAMIONI, TIPPERS & SEMI-TRAILERS
PREKO 80 NA IZBIRO.
Smo melbournška vodeča in največja tvrdka s kamioni in distributorji novih
ALBION in LEYLAND
KAMIONOV
Dela za tiperje in meddržavne vožnje lahko posredujemo tudi. Posredujemo posojila za kamione po dogovoru.
McGINNESS TRUCK SALES Pty. Ltd.
34 LINCOLN SQUARE (Off Swanston St.), CARLTON — Tel. 34-2763

Flotta Lauro
Za najfinejšo vožnjo med Avstralijo in Jugoslavijo priporočamo najbolj poznani italijanski ladji
ROMA IN SYDNEY
Obrnite se na agencijo in g. GREGORIČA.
FLOTTA LAURO LINE
35 William Street, MELBOURNE Tel. 61-2941
"SMRTNI NAPOJ" — po pošti
Veterinarski zdravnik, dr. Renzo Ferrari, star 43 let, iz Genove, je prejšnji četrtek stopil pred Genovsko sodišče. Obtožen je, da je možu svoje ljubice Renate Alevi, stare 39 let, poslal po pošti aperativ, ki je bil zastrupljen. Z isto pošiljko je Ferrari naprosil Alevija, če bi zmes poskusil in mu sporočil, če mu ugaja, in če bi prevzel zastopstvo, za inkriminirani aperativ.
Tranquillo Alevi, star 50 let, je zmes po-kusil, ni pa ničesar sporočil Ferraru, ker je — umrl zaradi zastrupitve.
Skupaj z dr. R. Ferrarijem stoji pred sodniki tudi njegova ljubica, ali žena umrlega, Renata Alevi.
ngjtjajajiSfiajč^^
SLOVENCI !
WUIIWWIfWIIUIfWWWWIIWWWI/WUWIAIVV
Si se ze pred-
placal na Slov.Vestnik?
«MMNVIAMAnAlUUUVIJUUUVUV
Če hočete res okusiti prvorazredna vina (burgundec, klaret, rizling, Barossa Pearl itd.), obrnite se na tvrdko
TROTMANS
ki dobavlja pijače tudi za Slov. društvo.
Telefonirajte in dobavili Vam bomo brez naknadnega doplačila vsa Vaša naročila solidno, poceni in kvalitetno!
TROTMANS
Vogal Moreland & Melville Roads WEST BRUNSWICK, Vic., Tel. 36-6015
jgfja^fijilSEiaSM!^^
VSAKI MESEC NEKAJ
ANGLOSAŠKE MERE — DOLŽINE
1 inč (inch) — 2,540005 cm 1 čevelj (foot) — 0,304801 m 1 jard (yard) — 0,914402 m 1 milja (1760 jardov) — 1,609347 km (1 milja v V. Britaniji je 1,609344 km) 1 cm — 0,393799 inča
1 meter — 3,280833 čevlja ali 1,093611 jarda 1 km — 0, 621370 milje
Svojim znancem ali prijateljem, ki govorijo srbo-hrvatsko priporočite
NOVOSTI
LIST ZA NASELJENCE IZ JUGOSLAVIJE