r % • ti i |i^p®E p^Hhbjp* BižSC ■*&JpČLj K I' ' - »ati* Bi «** : 'v* V >*fa; fiWS$wWS . m išti&m »S m i v? • GLASILO OBČINE VIDEM ŠTEVILKA 3 - LETNIK 18 - OKTOBER 2013 Občina Videm vabi na osrednje Martinovanje, ki bo v soboto, 2. novembra, ob 15. uri pri Vidovi kleti (za zgradbo občine). Pripravljamo bogat kulturni program, ponudbo kulinaričnih dobrot društev in aktivov žena iz občine Videm ter pokušnjo vin haloških vinarjev. Z nami bo tudi ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek. Dobrodošli! ian Friderik Bračič OBVESTILO O PRODATI NEPREMIČNIN 1. NA OBMOČJU OBRTNE CONE VIDEM Občina Videm obvešča vse zainteresirane, da so na območju obrtne cone Videm še na razpolago parcele za gradnjo poslovnih prostorov površin približno 15, 30, 43 in 60 arov. 2. ZA GRADNJO STANOVANJSKIH STAVB IN ZEMLJIŠČA S STAVBO Občina Videm obvešča, da prodaja parcele št. 153/5 in 153/6, k. o. Jurovci (naselje Tržeč), in dve parceli v Vidmu pri pokopališču za gradnjo stanovanjskih stavb ter starejšo stavbo z zemljiščem v naselju Sela. Več informacij lahko dobite na sedežu občine ali na tel. št. 02 761 94 08. Občina Videm Plavanje, Eva Malek, 2. r 1. in 2. razred, šola Leskovec Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Andreja Zemljak, Maja Ratajc, Andrejka Go jkošek, Milena Traper, Urška Hercog, Marija Černila. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Fotografija na naslovnici: Rado Škrjanec. Naklada 2000 kosov. Nove pridobitve in načrti videmske občine TL "T" avkljub mnogim težavam, s katerimi se vsakodnev-I no srečujejo lokalne skupnosti v državi, tudi videm- ■A. ^ ska ni izjema, posledično pa tudi z manjšimi pro- računskimi postavkami, se bo leto 2013 lahko zapisalo kot leto pomembnih investicij in pridobitev v komunalni infrastrukturi. Sredi jeseni so v občini še odprte nekatere naložbe, glavnina je že zaključenih, med njimi tudi komunalna ureditev obrtne cone. O teh aktualnih temah smo se pogovarjali z županom občine Videm Friderikom Bračičem. Gospod župan, katere naložbe v občini Videm dajete letos v ospredje in katere ste že zaključili? ^^iderik Bračič: »Leto 2013 je tudi za našo občino precej zahtevno leto, kar je seveda odraz dogajanja v naši državi, v gospodarstvu, lokalne skupnosti tukaj niso izvzete. Vendarle pa smo letos zelo uspešni na področju investicij in tudi drugače, na drugih področjih. Letos imamo na seznamu okrog 36 projektov, naj omenim tiste, ki so bistveno vplivali na boljšo kakovost življenja naših občanov in v veliki meri tudi na napredek občine. V prometni infrastrukturi bi omenil kro-^^Šče v Vidmu, cesto Okič, letos bomo poleg te modernizirali še štiri cestne odseke — cesti Gradišče in Trdoboj-ci ter še dva manjša odseka. Izgradili smo tudi pločnik v Vidmu, sanirali sedem plazov, vsak od teh je imel vrednost sanacije okrog 20 tisoč evrov, kar je seveda močno obremenilo naš proračun. Pomagali smo gasilcem v Leskovcu pri obnovi ostrešja in plačali za fasadni material, obnovili smo obzidje okrog cerkve sv. Andraža, na področju agromelioracij smo zgradili 8 kilometrov cest, namestili smo en del nove ograje okrog videmskega pokopališča. V ŠD Videm smo pred novo investicijo, izgradnjo klubskih prostorov, glavnina del pride na vrsto prihodnje leto, sicer pa smo gasilcem v Tržcu nabavili novo gasilsko vozilo in pomagali pri nabavi novega gasilskega vozila tudi PGD Videm. Dogradili bomo javno razsvetljavo v Šturmovcih, obnovili smo sanitarije v kulturni dvorani Sela in vaškem domu Pobrežje, za nami je tudi precej zahtevna naložba — energetska sanacija šole v Vidmu, urejamo pa tudi obrtno cono, ki je zdaj komunalno opremljena. Do tja še moramo speljati dodatno infrastrukturo, kot je priključek za vodo, pripeljati moramo kar 1300 metrov vodovodnega omrežja, zraven pa dopeljati elektriko in odvodni kanal. V nekaterih območjih občine smo občanom pomagali do kabelskega interneta, bilo pa je še kar nekaj drugih investicij, ki so vidne v naseljih občine Videm.« Omenili ste obrtno cono, ki bo prav gotovo prioriteta prihodnjih let in vanjo naj bi se kmalu vselili lastniki. Zanima me, koliko je v to območje dejansko vložila občina, se posebej zdaj, ko je ta prostor tudi komunalno urejen. Friderik Bračič: »Ta projekt je nastajal v obdobju osmih let in pred leti, ko smo začeli delati prve korake s prostor- Naredili smo veliko korakov sko ureditvijo, smo pridobili in zdaj so že pri koncu, saj je vsa možna soglasja, morali urejenih 19 gradbenih parcel, smo skozi zahtevne postopke. površine od 10 do 50 arov, V cestni infrastrukturi je modernizacija ceste Mali in Veliki Okič, ki so jo gradili skupaj z občino Cirkulane, zelo velik projekt. Pogled v dolino, kjer se cesta vije v videmsko občino. n *-rr ^ Moderno urejeno krožišče Videm je prav gotovo naložba letošnjega leta. V Vidmu smo pridobili nekaj novih metrov pločnika. Občina je v letošnjem letu poskrbela za kar nekaj sanacij večjih plazov, saniran je tudi eden večjih na cesti v Varejo. zložbe zemljišč pa so lahko tudi drugačne. Pomembno je, da imamo zakupljenih 14 parcel, pet jih še čaka na kupce, kar pa je najbolj bistveno, v tej obrtni coni v prihodnje pričakujemo nova delovna mesta, kar je v teh časih izredno pomembno.« Kdaj konkretno lahko pričakujemo, da bo obrtna cona dejansko zaživela, kdaj naj bi se vanjo vselili prvi gospodarstveniki? Friderik Bračič: »Obrtna cona bo že v letu 2014 začela živeti z obrtniki in podjetniki ter njihovimi dejavnostmi. Občina ima redne sestanke s potencialnimi kupci oziroma lastniki teh parcel, ena od parcel že dobiva plato, ki je osnova za nadgradnjo, tudi drugi obrtniki se že pripravljajo na gradnjo, pridobivajo gradbeno dovoljenje, načrte ... Torej v prihodnjem letu v obrtni coni že pričakujem pomembne gospodarske vsebine.« Koliko bo na to imela vpliv gradnja avtocestnega odseka Draženci-Gru-škovje, ki bo dejansko neki doprinos obrtni coni? Friderik Bračič: »Avtocesta je zelo pomembna za gospodarstvo. Po novih informacijah naj bi se gradnja še zadnjega avtocestnega odseka do Gruškovja končala šele v letu 2017. Zdaj so v teku odkupi zemljišč in objektov, ki se bodo rušili, na terenu se še izvajajo tudi določene meritve. Želimo si, da bi se Občina je poskrbela za obnovo obzidja okrog cerkve sv. Andraža v Leskovcu. Obrtna cona v občini Videm je komunalno urejena, prihodnje leto naj bi se vanjo že vselili prvi obrtniki in podjetniki. gradnja zgodila čim prej, kar bo potem imelo tudi dobro povezavo z našo obrtno cono.« V lokalnih skupnostih je treba stroške zmanjševati na vseh področjih in varče- vati z energijo. Ogrevanje je velik strošek in prav gotovo se bo ta zmanjšal tu(Z> N Prvošolci iz OŠ Sela se predstavijo —_____ Sem Sara Vidovič iz Lancove vasi. Rada imam mucka. V šoli mi je v redu. Rada se igram gnilo jajce. Ničesar se posebej ne veselim. Jan mi je ime in pišem se Fišer. Všeč mi je, zato rad hodim v šolo. Rad se učim. V šoli imam najbolj rad telovadbo. Jaz sem Martin Šimenko. Doma sem v Barislovcih 8. V šoli mi je v redu, ker se dobro počutim. V šoli pridno sedim. Jaz sem Leon, doma sem v Doleni. N šoli se igram s prijatelji, rišem in telovadim. Rad pogledam tudi v vrtec. Ime mi je Mitja, sem iz Sel. Doma se rad igram polno vsega. V šoli se učim, plešem in pišem. Najraje imam zvezke in to, da pišemo. Ime mi je Gal, pišem se Vidovič. Doma sem na Selih 7d. Imam sestrico Evo. V šolo hodim, ker sem že dovolj star in dovolj velik. V šoli so mi najbolj všeč računalniki. IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI Z ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH Nick mi je ime, pišem se Šibila, doma pa sem pod gozdom. V šoli mi je najbolj všeč, ko izdelujemo iz dasmase, ko rišemo, kar hočemo, in ko se lahko kaj igramo. Najbolj se veselim, ko je kostanjev piknik. Jaz sem Vanessa. Rada hodim v šolo, ker se igramo igrice in se veliko učimo. Všeč mi je, ko smo risali poševne in vodoravne črte, ko smo govorili in ko smo brali pravljice. Všeč mi je bilo, ko smo šli v krog in smo peli. S k ^10 V NOVO SOLSK0 Mala Groharjeva kolonija Vpetek, 27. septembra, smo se udeležili Male Groharjeve kolonije, ki vsako leto poteka v Škofji Loki. Namenjena je pouličnemu likovnemu ustvarjanju, saj učenci ustvarjajo na prostem in v vsakem vremenu. Letos se je likovne kolonije kljub slabemu vremenu udeležilo veliko otrok, željnih ustvarjanja. Nastala so številna kakovostna otroška likovna dela. S svojimi deli so se predstavili tudi učenci podružnične šole Leskovec. Na ulicah so ustvarjali učenci Luka Lovenjak in Alen Orlač iz 8. razreda ter Tajda Kovačec iz 5. razreda. Skupaj smo preživeli lep in ustvarjalen dan. Marko Kunčnik 2. mala likovna kolonija Haloze Ob tednu otroka, v petek, pri Ptuju postavili na ogled 11. oktobra 2013, smo šolarji in odprli priložnostno razsta-OŠ Videm v prostorih Doma vo 2. male likovne kolonije p. Miha Drevenška v Vidmu Haloze Videm 2013. Izdelek Mladi ustvarjalci med delom Mala likovna kolonija je vih dneh v Vidmu, ki jih je potekala 11. junija 2013 na pripravila občina Videm, OŠ Videm in v njeni okolici pod mentorstvom Aleksam v sklopu dogajanja ob Vido- dre Vidovič, prof. likovne umetnosti. Mala likovna kolonija je letos gostila učence predmetne stopnje iz petih haloških šol: OŠ Videm (Gaja Silak, Barbara Kmetec, Nina Topolovec), OŠ Leskovec (Luka Lovenjak, Alen Orlač), OŠ Majšperk (Monia Potočnik, Agata Cep), OŠ Cirkulane (Ana Petrovič) in OŠ Zavrč (Iva Težak, Matjaž Kokot). Pridružili so se tudi učenci, ki sodelujejo v projektu Comenius Regio (učenci 9. razredov iz šole Videm in učenci iz Poznana, Poljska). Učenci so ustvarjali v okolici šole na temo Videm. Likovna dela mladih ustvarjalcev si je možno ogledati tudi v e-galeriji na spletni strani OŠ Videm (www.solavidem. si) in na potujoči razstavi, ki bo v šolskem letu 2013/2014 gostovala na vseh sodelujočih šolah. Čestitke mladim ustvarjalcem in zahvala organizatorjema — OŠ Videm in občini Videm. Besedilo in foto: Aleksandra Vidovič, prof. lik. umetnosti Bilo je ... kot v filmu "V T sredo, 16. 10. 2013, smo se učenci 7. razreda OŠ Videm in podružnice Leskovec odpravili v knjižnico ▼ Ivana Potrča Ptuj ter v Ptujsko tiskarno. ^lajprej nam je gospa knjižničarka pokazala, kako si lahko knjigo poiščemo preko cobis-sa in si jo nato lahko gremo izposodit, preko bibliobusa pa si lahko izposojamo tudi elektronske knjige. Nato smo odšli v pravljično sobo, kjer nam je knjižničarka v sklo- pu projekta Rastem s knjigo 2013 predstavila knjigo z naslovom Kot v filmu, ki jo je napisal Vinko Modern-dorfer, ilustriral pa Damjan Stepančič. Med predstavitvijo knjige nam je gospa prebrala prvo poglavje. Vsi smo se nasmejali do solz, saj je knji- ^edmošolci na obisku v ptujski knjižnici Spoznavali so tudi delo v Ptujski tiskarni. ga napisana na zelo zanimiv, pester in predvsem humoren način. Vsak sedmošolec je dobil svojo knjigo in zagotovo jo bomo vsi tudi prebrali. Nato smo si lahko izposodili še druge knjige. Sledila je malica, po njej pa smo se peš odpravili do tiskarne. Tam nam je prijazni gospod Ambrož povedal in pokazal, kako poteka delo v tiskarni. Vse je bilo tako zanimivo. Videli smo, kako narežejo papir, s katerimi stroji tiskajo, kako se vse zlepi, kako tiskajo različne kartonske embalaže in še veliko drugega. Ta dan nam je bil vsem zelo zanimiv, in če bi lahko, bi ga še enkrat ponovili. Urška Vidovič, 7. a OŠ Videm Foto: arhiv OŠ Muzikal Aličin čudežni svet ^ T" lanskem šolskem letu se je na naši šoli v okviru projek-%/ ta Popestrimo šolo odvijalo veliko dejavnosti. Mentorji » gledališke, plesne in pevske dejavnosti smo se odločili, da združimo moči in izpeljemo skupen projekt, katerega končni produkt bo muzikal. Izbrali smo igro, ki jo je bilo treba prevesti, saj je bila prvotno napisana v tujem jeziku. Glede na naše želje smo dali besedilo preurediti in ji zato dali tudi svoj naslov Aličin čudežni svet. Učenci so celo leto pridno hodili na vaje ter se učili in izpopolnjevali na področju igranja, plesa in petja. Na gledaliških delavnicah smo se posvetili igri. Učenci so se učili in razvijali gledališke veščine (mimika, improviziranje, odrsko gibanje, sodelovanje ...) in igranje. Pri plesu so se učili izraziti se skozi gib in pripravljali plesne vložke, ki so igro posebej popestrili, pri delavnicah petja pa pravilnega petja oz. le-tega izpopolnjevali in pripravljali pevske točke posa- Z ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI meznih igralcev in zbora. Velika večina učencev je bila vključena v vse tri dejavnosti. Učenci so vadili pri vseh treh mentoricah posebej in enkrat tedensko hodili še na skupne vaje. Vsi skupaj smo vložili veliko svojega truda in časa, da smo se lahko predstavili na zaključni prireditvi šole 10. junija 2013. Učenci so bili izredno motivirani za delo in z veseljem hodili na vaje tudi v zadnjem mesecu, ko se je bilo treba veliko učiti in pridobiti še zadnje ocene. Verjeli smo, da nam bo uspelo. Prišel je dan premiere, ki je v nas pustil poseben pečat. Učenci so bili zelo na trnih. Komaj so čakali, da se pokažejo na odru v svojem kostumu in vlogi, ki jo igrajo. Vsi so dali maksimalno od sebe in predstavo izpeljali kot pravi mojstri. Odziv občinstva je bil odličen, kar nam je veliko pomenilo. V muzikal je bilo vključenih veliko učencev in učiteljev Osnovne šole Videm. Vsi smo s projektom veliko pridobili. Učenci so prido- bili nova znanja na področju igranja, petja in plesa, z vsakim dnem so postajali samozavestnejši. Naučili so se prilagajati, sodelovati, se spodbujati, poslušati in si pomagati, kar je bilo v tako številni skupini nujno potrebno. Precej učencev je stopilo iz svojih okvirov in naredilo korake naprej: premagati tremo, peti, igrati in plesati, čeprav dvomiš, da si tega zmožen, in vse to še pred množico ljudi Vse to so bili notranji uspehi posameznih učencev. Z vsemi njihovimi dosežki smo rasli tudi učitelji, saj smo se veselili ob vsakem njihovem uspehu. 0 Za izvedbo muzikala je bilo potrebno sodelovanje in dobro timsko delo veliko ljudi. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali izpeljati naš projekt. Veselimo se že prihodnjega leta, ko se vam bomo lahko ponovno predstavili in vas navdušili z novim projektom. Mentorica: Mojca Repič Foto: arhiv OS Teden otroka v vrtcu Sonček A m 1eden od 7. do 11. oktobra 2013 je bil seveda posvečen otrokom. Letošnji slogan je bil Kako je biti otrok v dana-JL šnji družbi. Tako smo v tem tednu strokovne delavke v vrtcu popestrile program z vsebinami na temo Otroci sveta. Skupaj smo raziskovali, poglabljali znanja na omenjeno temo. Za začetek smo si ogledali gledališko predstavo Društva za boljši svet — Otroci sveta. Vsebina nam je bila motivacija in izhodišče za nadaljnje delo. V ponedeljek smo se pogovarjali ob različnih aplikacijah o razlikah med rasami, načinu življenja, domovanju posameznih narodov ... Ogledali smo si, kako se izobražujejo otroci drugod, kakšne so njihove šole, vrtci. Ugotavljali smo, kako se igrajo, kakšne so njihove igrače V torek smo se igrali igre sveta. Spoznali smo različne igre, ki se jih igrajo otroci drugod. Glede na to, da imamo šest oddelkov, so se otroci lahko igrali vsaj šest različnih iger, ko so prehajali iz enega oddelka v drugega. Popoldan smo imeli kostanjev piknik skupaj s starši. Stro- igranje v skupini, kovne delavke smo pripravi- Tretji dan smo imeli samo-le ustvarjalne delavnice, kjer postrežni zajtrk. Kuharice si je vsak otrok s pomočjo so nam pripravile več neobi-starša izdelal igračo ali igro za čajnih jedi, med katerimi so lahko izbirali po lastni želji. Nekateri so že tukaj zamenja- li nam običajen način prehranjevanja in so jedli kot npr. otroci na Japonskem. Otroci so zelo uživali. Po zajtrku smo si sami pripravili različne jedi in spoznavali prehrano različnih narodov. Trudili smo se s kitajskimi palčkami, jedli brez pribora ... Ogledali smo si tudi posnetke o prehrani nekaterih drugih narodov. Četrti dan smo prisluhnili glasbi sveta. V začetku jim je bila smešna, nenavadna. Popestrili smo jo s plesi, ki prihajajo iz različnih kultur, bobnanjem, igranjem na ropotulje, oblačili ... V petek smo imeli igralni dan. Da je bil bolj zanimiv, smo otrokom ponudile igrače, ki so si jih sami izdelali, ali pa nestrukturirane igrače (zamaške, tulce, koruzo ...). Igra jim je bila nenavadna, predvsem pa zanimiva in ustvarjalna. V dejavnostih smo uživali vsi. Pridobili in spoznali smo veliko novega. Strokovne delavke vrtca Sonček Tetka Jesen je bila v vrtcu Sonček Ob začetku jeseni nas je obiskala tetka Jesen. Otroci so se je delavnicami iz naravnega materiala. zelo razveselili, ji zapeli pesmice in z njo rajali. Pričarala nam Vrtec Sonček je lep in bogat dopoldan, ki smo ga zaključili z ustvarjalnimi Šolski ples V četrtek, 10. 10. 2013, seje na šoli Videm odvijal šolski ples. Seveda je bil to za nas, šestošolce, prvi ples. Zjutraj sem se vesela zbudila, saj sem ugotovila, da bo po pouku ples. V šoli sem že nestrpno čakala, kdaj bo konec pouka. Ples se je končno začel in šli smo v spodnjo avlo, ki je predstavljala plesišče. Čez nekaj časa je postalo zelo vroče. Glasba mi je bila zelo všeč. Z Barbaro sva plesali skupaj. Moja pričakovanja so bila izpolnjena. Ples se mi je nasploh zdel v redu, saj sem bila prvič na njem. Zelo sem uživala ob glasbi. Mislim, da se bom plesa še udeležila. V četrtek, 10. 10. 2013, sem prišla v šolo pripravljena za vse ure pouka. Komaj sem čakala na šolski ples. Vendar nisem mogla misliti na ples, ker drugače ne bi poslušala pri pouku. Ko je bilo konec pouka, sem se šla najprej opravičit pri verouku. Bila sem zelo navdušena, saj sem šla prvič na šolski ples. Ko sem prišla v avlo, je bilo tako vroče, da sem šla na začetku dvakrat ven, potem pa je bilo malo bolje. Smešno mi je bilo, ko so fantje in dekleta plesali v parih. Se dobro, da me ni nihče potegnil ven, saj sem bila skrita. Ples se mi je zdel kratek, pa čeprav je trajal tri šolske ure. Zelo sem bila navdušena, saj sem si šolski ples predstavljala čisto drugače. Ampak je bil boljši, kot sem si mislila. Mia Habjanič, 6. a Tadeja Černenšek, 6. b IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI Z ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI ____ Stran 30 Teden otroka na šoli Sela V tednu otroka smo učencem pripravili nekaj posebnih aktivnosti. Ker učenci zelo radi telovadijo, smo jim pripravili skupno uro športa. Z različnimi vajami na telovadnem orodju, s štafetnimi igrami na šolskem igrišču in spretnostnim poligonom smo poskrbeli za gibanje in dobro voljo. Uro smo končali s kraljico naših iger, z igro med dvema ognjema. Te dni smo prvošolčke sprejeli v šolsko skupnost, saj so pokazali, da se je večina že prilagodila na življenje in delo v šoli. Malica na ruski način je prav tako popestrila teden. Petošolci so predstavili tak način prehranjevanja, pravilno pripravljeni pogrinjek in bonton pri jedi. Med malico so spretno pomagali prvošolčkom. Teden smo zaključili z jesenskimi štafetnimi igrami in kostanjevo pojedino. Z aktivnostmi smo želeli učencem polepšati teden otroka, hkrati pa jih še bolj povezati med seboj — kot so povezani prsti ene roke. Claudia B. Mihelič Ines Kovačec, 2. razred, šola Leskovec Plavalni tečaj Vponedeljek smo začeli plavalni tečaj. Po nas je prišel velik avtobus. Na avtobusu so bili še drugi učenci. Peljal nas je v ptujske toplice. Tam smo počakali, daje bil bazen prazen. Potem smo se preoblekli v garderobah. Ogrevali smo se v malem bazenu. Po ogrevanju smo šli vsak k svojemu učitelju. Mene je učila učiteljica Kristina. Na plavalnem tečaju sem osvojila srebrnega delfinčka. Ker smo bili pridni, smo se spuščali po toboganu. Po plavalnem tečaju nas je v šoli čakalo dobro kosilo. Maruša Lozinšek, 3. d OŠ Sela Zjutraj sem se odpravil v šolo. Najprej smo imeli pouk. Po malici smo se odpravili na plavalni tečaj. Peljali smo se z avtobusom. Sedel sem z Žanom. Šli smo v Terme Ptuj. Učitelji so nas pospremili v garderobe, da smo se preoblekli. V manjšem bazenu smo se najprej malo ogreli. Razdelili so nas v skupine in začeli so nas učiti različne vrst0 plavanja. Najraje sem plaval kravl. Ko smo končali, smo lahko šli na tobogan. To je bilo najboljše. Nato smo se odpravili nazaj proti šoli. Jan Lenart, 3. d OŠ Sela V učilnici smo se zbrali in odšli z učiteljico Alenko ven. Zunaj smo počakali na avtobus. Ko se je pripeljal avtobus, smo se odpeljali v toplice. Ko smo prišli v toplice, nas je učitelj spremljal do garderob. V garderobi smo se preoblekli in vzeli brisače. Nato smo se postavili v kolono. Z učiteljem smo odšli do bazena. Učiteljica nas je dala v skupine. Potem smo se učili plavati žabico. Na koncu smo odšli na tobogan. Zadnji dan mi je bil najbolj všeč, ker smo preplavali celi bazen. Žan Ko j c, 3. d OŠ Sela V šoli smo imeli plavalni tečaj. Vozili smo se z avtobusom. Imeli sm$ slačilnice. Ko smo se oblekli v kopalke, smo se lahko igrali. Še prej smo se oprhali. Nato smo se ogreli in šli plavat. Zadnji dan plavalnega tečaja smo plavali za delfinčke. Včasih smo šli na tobogan ali v jacuzzi. Na toboganu smo se lahko peljali po dva skupaj. Nato smo se oprhali in oblekli. Čakali smo na avtobus ali je avtobus čakal nas. V šolo smo prišli veseli in utrujeni. Gašper Šoštarič, 3. d OŠ Sela Vsako jutro sem se odpravil v šolo, kjer smo imeli najprej pouk. Po malici pa smo se odpravili z avtobusom v Terme Ptuj na plavalni tečaj. Učiteljice so nas pospremile do slačilnice, kjer smo se preoblekli v kopalke. Nato smo se odpravili k bazenu. V bazenu smo se vsi skupaj razgibavali. Potem so nas razdelili v pet skupin. Po skupinah smo se učili različnih vrst plavanja. Meni je šlo zelo dobro. Ko smo končali, smo odšli nazaj do slačilnice. Skupaj z učitelji smo odšli proti avtobusu. Najprej smo se odpeljali proti Selom. Tam nas je vsak dan pričakala učiteljica Alenka. Za konec smo vsi zelo lačni odhiteli na kosilo. Tilen Potočnik, 3- d OŠ Sela Utrinki iz vrtca Zvezdice prihodom jeseni se začne novo šolsko leto. Za ene je to ^^pomenilo konec poletnih počitnic, drugi pa so vrata vrtca prestopili prvič. Vrtec Zvezdice ima tudi letos dve skupini, v obeh skupaj Je 38 otrok. V septembru Srr>o pričakali prihod tetke Jesen, ki nam je prinesla Jesenske pridelke, s katerimi srno okrasili naše igralnice. K prijetnejšemu vzdušju je pripomoglo podjetje Boxmark ^padther, d. o. o., Kidričevo, lU nam je doniralo prvorazredno usnje in v celoti obnovi- lo naš dotrajani kavč. Zato še enkrat v imenu kolektiva, še posebej pa naših otrok izrekamo iskreno zahvalo vsem v podjetju Boxmark, ki so kar koli pripomogli k tej naši pridobitvi. Oktober se je začel s tednom otroka. Skupna tema je bila Kako je biti otrok v današnji družbi. Spoznali smo, kako živijo otroci po vsem svetu; Jesensko vzdušje v vrtcu na Selih je bilo še lepše, ko so prejeli obnovljeni usnjeni kavč, za kar so poskrbeli v kidričevskem podjetju boxmark Leadther. igrali smo se igre, ki so se jih igrali naši starši, imeli smo jesenski kros, zaključili pa smo z ustvarjalnimi delavnicami za starše in otroke ter kostanjevim piknikom. Skozi leto se strokovne delavke trudimo, da je vrtec kraj, v katerem se otroci počutijo varno, v katerem skozi igro ugotavljajo in raziskujejo svet okrog sebe, odkrivajo svoje spretnosti in veščine, se razvijajo in rastejo. Prav tako se že vnaprej zahvaljujemo za enako gesto — obnovo dotrajanega kavča za vrtec Sonček v Vidmu. Strokovne delavke vrtca Zvezdice V tednu otroka smo ustvarjali s starši. Z ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOP IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI ____ Stran 32 Počitnikarji v zabavni šoli nogometa 'v' esto leto zapored in pet dni skupaj so se počitnikarji iz obmejnih šol Videm, Leskovec, Sela, Bednja, Lepoglava in Višnjica družili v zabavni šoli nogometa, ki so jo začeli v Bednji na Hrvaškem, zaključili pa v Vidmu, v tamkajšnji osnovni šoli. Vse dni je bilo zelo pestro in zabavno na športnih igriščih, zadnji dan pa jim je zagodlo slabo vreme, zato so zaključno prireditev izpeljali v videmski telovadnici. Zanimivo je bilo že ob odprtju športno-zabavnega dogodka v Bednji, kjer so se mladim — letos je sodelovalo 207 otrok - pridružili župani in predstavniki sodelujočih občin, ravnatelji in mentorji ekip, vse skupaj pa je spremljalo polno pozitivnih emocij. Skupaj so bili enotnega mnenja, da je to čudovit projekt, v katerem je nastalo veliko prijateljstva, mednarodnih povezav, predvsem pa nepozabnih zgodb, ki jih z leti samo še bogatijo. Prav zgodbe so se ustvarjale v dneh zabavne šole nogometa, ko so se na tej in oni strani evropske meje družili prijatelji Evrope. Videmski župan Friderik Bračič je na zaključni prireditvi poudaril, da želijo odrasli tudi na tak Začetek v Bednji je bil športno-zabavno obarvan, uvodne minute so bile namenjene ogrevanju. Pozdrav predstavnikov obmejnih občin v Bedenji, kjer se je letošnja zgodba zabavne šole nogometa tudi začela. Vsak udeleženec je prejel spominsko diplomo. Jezik ni bil ovira za sporazumevanje. Žoga je bila v dneh zabavne šole nogometa nepogrešljiv rekvizit. način razumeti želje in potrebe mladih, zato mu v občini Videm dajejo velik poudarek in si želijo, da bi ga še razširili, dodali kako novo obliko dejavnosti. Župan Bednje Mirko Bistro- vič je zabavno šolo nogome-ta predstavil kot šolo športa, prijateljstva in človekolju' bja. Dejal je, da ni boljšega kot imeti prijatelja, ki je kot zvezda, in prav zaradi vseh teh prijateljev je vsako leto Nekateri so z dosežki posebej izstopali in v dar prejeli tudi posebne nagrade. Več spominov, a vedno je v ospredju prijateljstvo, ne šport. Ta je po besedah ^fstroviča le zabava in sprostitev pred začetkom novega šolskega leta. Hrvoje Kovač, podžupan občine Lepoglava, je Prav tako izrazil navdušenje nad medna- rodno zgodbo, ki jo po njegovem mnenju velja izkoristiti vsako sekundo. Tudi videmska ravnateljica Helena Šegula je prepričana, da so v letošnji zabavni šoli nogometa spisali novo zgodbo o prijateljstvu in športu, hkrati pa se je za pod- poro zahvalila občini Videm, trenerjem in vsem, ki so polepšali zaključno slovesnost v Vidmu. Besedilo in foto: TM Zlatkov pokal je spet v naših rokah U ponedeljek, 16. septembra, srno na šoli Leskovec že 43. izvedli športni dan v spomin na učence naše šole; Zlatka, ki Je bil odličen športnik, Janka, Tončka, Primoža in Damjana. Učenci razredne stopnje na ta obiščejo pokopališče in na grobove položijo cvetje. ^tcer pa je bil dan športno °barvan. V naši sredi smo gostili tudi nogometaše Vid-ma> Podlehnika, Cirkulan, Cvetlina in Lepoglave. Razredna stopnja se je podala na pohod, učenke Vidma in Leskovca so v telovadnici odirale prijateljsko tekmo, na 'griscu pa se je odvijala prava drama, ki je vrhunec doživela V finalnem obračunu med ekipama Vidma in Leskovca. Fanatično vreme, navijanje in ne nazadnje igra naših junakov so fian naredili popoln. Zmagovalna ekipa OŠ Leskovec, ki je prišla do zmage s srčno igro. OŠ Leskovec IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI IZ ŠOLSKIH KLOPI Kako je biti otrok v današnji družbi Tako se glasi letošnja tema tedna otroka, ki ga sicer praznujemo vsako leto prvi ponedeljek v oktobru in traja sedem dni. Res, le kako je biti otrok v današnji družbi? Vsi, ki smo bili otroci še v prejšnjem tisočletju, si to najbrž težko predstavljamo. Zdaj smo odrasli; včasih razmišljamo, kako nam je bilo takrat lepo, spet drugič pa, da marsičesa nismo imeli, današnji otroci pa imajo (skoraj) vse, pa so za to velikokrat nehvaležni. Pa je res tako lepo biti otrok v današnji družbi, družbi hitenja, pogosto površnih medosebnih odnosov, visoke storilnosti in včasih nizke srčnosti? V družbi visoke tehnološke razvitosti, ki iz dneva v dan dosega nove višine, po drugi strani pa ji posamezniki ali pa kar cele družbe z nizko čustveno in moralno razvitostjo komaj sledijo ... V tednu otroka organiziramo več razvedrilnih dejavnosti za naše otroke. Videmski osnovnošolci so se lahko naplesali na jesenskem šolskem plesu, se sladkali s kuhanimi in pečenimi kostanji, družili so se s starši in z učitelji, si privoščili pri malici »ruski bife« in si z zanimanjem ogledali gasilska vozila, ki so jih v oktobru, mesecu požarne varnosti, razkazali gasilci iz Vidma in Trž-ca. Prvošolci so bili sprejeti v šolsko skupnost, devetošolci pa so jih ponosno varovali. Teden otroka se je iztekel, kaj pa preostalih 51 tednov? Otroci potrebujejo ljubezen, pozornost, primerno strogost in jasne meje. Smo jim to mi, odrasli, sposobni dati? V. V. P. ) Kako je biti otrok v naši družbi To je vprašanje, ki smo si ga zastavljali v tednu otroka na OŠ Leskovec. Odgovor na to vprašanje zagotovo ni preprost. Vsi smo že malo pozabili, s kakšnimi težavami se soočajo mladostniki. Zato smo se še posebej potrudili, da bi teden otroka spet bil nekaj posebnega. Na šoli so se zvrstile mnoge dejavnosti. Devetošolci so organizirali ples za učence od 6. do 8. razreda. Tudi brbončice so prišle na svoj račun, saj smo imeli samopostrežno malico, kjer je vsak zagotovo našel kaj dobrega za svoj trebušček. Teden smo kot po tradiciji zaključili s skupnim druženjem, kjer so se tudi starši lahko preizkusili v športnih dejavnostih. Kmalu pa je prijetno zadišalo po kostanjih. Vzeli smo si čas, ki ga dandanes tako primanjkuje, in poklepetali. OŠ Leskovec 'W' I . Utrinki iz letošnjega tedna otroka, ko je bilo na OŠ Leskovec še posebej poučno in razgibano. Foto: arhiv OS I Kolesarska pot do srbske prestolnice "W" ulij a letos so se trije prijatelji, trije rekreativni kolesarji, I vsi pa so tudi člani sekcije korantov FD Lancova vas — I Marjan Bratušek, Vojko Mišič in Daniel Pavlica - s kolegi odpravili na zanimivo, 480 km dolgo pot do Beograda, naše nekdanje jugoslovanske prestolnice. Na poti so doživeli marsikaj, videli veliko novega, predvsem pa bili ob prihodu na cilj ponosni, da jim je uspel takšen podvig. Po napornih treh dneh na kolesu se je v soboto prileglo pohajkovanje po srbski prestolnici. Foto: arhiv M. Bratuška in D. Pavlice Pobudo za njihovo kolesarsko pustolovščino je dal Marjan, ki ima za seboj že nekaj daljših kolesarskih podvigov, predvsem po Sloveniji, in za idejo navdušil še druga dva. ^ja vprašanje, zakaj so izbrali ravno Beograd, Marjan pove, da so želeli obiskati našo nekdanjo jugoslovansko prestolnico, Daniel pa ima tam tudi sorodnike, kar je bil za njih še dodaten plus. Nekih posebnih velikih priprav fantje niso imeli, dva- do trikrat na teden so morda kakšen ^esec nabirali kondicijo s kolesi po bližnji okolici. ŽE PRVI DAN "PADLO" 250 KM Na pot so se odpravili iz Lancove vasi 24. julija, zgo-zjutraj, povedo, čeprav ■ enourno zamudo in se ob tem, zakaj je do nje prišlo, N nasmehnejo. Prvi dan so kolesarili do mraka; preko Zavrča, Varaždina, Virovitice in Slatine jim je uspelo priti vse do Našic in tako prekolesariti 250 km. Sledila je nočitev, naslednji dan pa so po 160 km prispeli do Sremske Mitroviče. Tretji dan kolesarskega podviga jih je do končnega cilja, Beograda, ločilo le še 90 km, ki pa so bili najbolj naporni, tudi zaradi utrujenosti. Prav vsi trije so izrazili enake občutke ob prihodu na cilj: veselje in zadovoljstvo, da ti je uspelo, nepozabno doživetje, olajšanje, po drugi strani pa tudi utrujene noge. KOLESARILI TUDI PRI 38 °C Vreme jim je sicer bilo naklonjeno, kar se tiče padavin, so pa imeli to smolo, da jih je na poti ves čas spremljal vročinski val. Temperature so bile izredno visoke, tudi po 38 °C, ob prihodu v Beograd pa je termometer kazal rekor- dnih 41 stopinj. Na vprašanje, kako so se spopadali z vročino, odgovorijo, da so na čase vozili kar z brisačami okrog vratu, predvsem pa so skrbeli, da so po poti popih dovolj tekočine in energijskih napitkov. Večjih nezgod ali nevšečnosti na poti niso imeli, je pa Marjan doživel manjšo nezgodo, ko je zaradi umikanja pred tovornjakom pristal v jarku. Na srečo večjih poškodb ni utrpel, slabše jo je odneslo le njegovo sprednje kolo, ampak jim je zadevo s pomočjo prijaznih domačinov uspelo hitro urediti in so lahko kmalu nadaljevali pot. Sicer pa fantje še dodajo, da so ceste na Hrvaškem dobro urejene, podoba v Srbiji je žal popolnoma drugačna. Prav tako si na regionalkah bolj izpostavljen v prometu, vozniki pa se na kolesarje ne ozirajo preveč. Tudi zato so ves čas nosili odsevne telovnike, na glavi pa varnostno čelado. NOSTALGIČEN BEOGRAD S PRIJAZNIMI DOMAČINI Sobotni dan so fantje namenih pohajkovanju po srbski prestolnici. Obiskali so večino najbolj vabljivih znamenitosti, med njimi tudi stadion Crvene zvezde, Kalamegdan in seveda slavno Titovo Hišo cvetja. Ob tem še dodajo, da so domačini zelo prijazni in ustrežljivi, kot pač znajo biti le oni. V nedeljo so se dopoldan poslovili od Beograda in se z vlakom, kar je bila tudi nadvse razburljiva pustolovščina, vrnili nazaj v Slovenijo. Na moje zadnje vprašanje, ah imajo v načrtu že kakšno turo za prihodnje leto, mi Marjan odgovori, da vsekakor, za zdaj razmišljajo, da bi se podali v sosednjo Madžarsko in s kolesi "osvojili" Blatno jezero. PK Lije rekreativni kolesarji, prijatelji (z leve) Daniel, Marjan in Vojko 50 se letos poleti s kolesi odpravili do Beograda. Lancovljanke na kmečkem prazniku in pohodu po Halozah V ^ S lanice DPZD Lancova vas so letos junija proslavile I 10-letnico svojega delovanja, nato so si v poletnih mesecih privoščile malo počitka. Z veseljem pa so se odzvale povabilu na prvi turniški kmečki praznik, izkoristile sončno oktobrsko soboto za potepanje po Halozah, tudi letos bodo obiskovalcem videmskega martinovanja postregle z izbranimi domačimi dobrotami na stojnici in leto zaključile z ekskurzijo v avstrijski Vulkanland in obiskom božično-novoletnega Gradca. Članice DPŽD Lancova vas so se tudi tokrat izkazale in bogato obložile mizo za vse obiskovalce turniškega kmečkega praznika. Foto: PK Povabilo na kmečki praznik je tokrat prišlo iz sosednjega kraja, od civilne iniciative Turnišče, ki je 8. septembra, prav na praznik malega šmarna, v turniškem parku ob gradu pripravila prvi kmečki praznik, hkrati pa so blagoslovili tudi obnovljeni Marijin kip; ta nadomešča tistega iz leta 1938. V kulturnem programu so se predstavile različne folklorne skupine, kulinarične dobrote pa so obiskovalcem ponujale tudi članice aktivov žena iz videmske občine - iz Lancove vasi, Dolene, Sel, Vidma in Pobrežja. JESENSKI POHOD PO HALOZAH Drugo oktobrsko soboto so nekatere članice izkoristile še za jesenki pohod po Halozah. Tokrat so se peš odpravile izpred vaškega doma v Lancovi vasi mimo Tržca čez Podlehnik in Majski Vrh do končne postaje — vinotoča Maroh na Dravinjskem Vrhu. Za pot so porabile tri ure, seveda z več vmesnimi postanki. Gospodinja Katica Maroh, tudi sama članica društva, je pohodnicam postregla z domačo kislo juho in gerpo, druženje pa bo vsem ostalo v lepem spominu, saj je ta dan služilo tudi vreme, ki je bilo kot nalašč za potepanje po Halozah. UREDILE GREDO OB POLSKAVI Lancovljanke so imele 23. oktobra tudi delovno akcijo, saj so uredile cvetlično gredo ob Polskavi. Porezale so grmovnice, za odvoz vejevja pa jim je priskočil na pomoč režijski obrat občine Videm. 14. DECEMBRA EKSKURZIJA V AVSTRIJSKI VULKANLAND IN GRADEC UO društva se je odločil, da ob koncu leta organizirajo strokovno ekskurzijo z bogatim programom. Katica Krajnc, predsednica društva, nam je ob tem povedala, da si ob 10-letnici delovanja, ki so jo proslavile v letošnjem juniju, vse članice to tudi zaslužijo. »Odpravile se bomo v Avstrijo, v Vulkanland, ki je kulinarična, obrtna in turistična destinacija. Ogledale si bomo znano čokoladni-co Zotter in se v njej tudi posladkale, obiskale dve kmetiji, na eni se ukvarjajo s proizvodnjo vrhunskih balzamičnih kisov, žganja in likerjev, na drugi pa s posebno rejo prašičev, sledil bo ogled gradu Kornberg. Obiskale bomo tudi društvo kmečkih žena "Eigenart Gnas", ki s svojo ustvarjalnostjo, podjetne^ stjo in neustavljivim žarom slovijo daleč naokoli. Dan bomo zaključile v Gradcu, kjer bomo obiskale znameniti božično-novoletni sejem s številnimi stojnicami, vredne ogleda pa so tudi velike ledene jaslice na prostem,« povabi vse članice na zaključno ekskurzijo K. Krajnc. PK Letošnji jesenski pohod so zaključile na vinotoču Maroh na Dravinjskem Vrhu. Foto: Danica Vidovič Sanjski uspeh Alena in njegova zbora krivnostna so pota Gospodova, pravi znani ljudski rek. Skrivnostne so tudi poti in preizkušnje, ki jih prinaša Vj reka življenja. Še bolj privlačne pa so človeku sanje, upi in pričakovanja, ki se mu zdijo, vsaj na videz, nedosegljivi. Toda ni nujno, da je vedno tako, kajti sanje se uresničijo z delom ter z ljudmi, ki zmorejo in znajo. MeMPZ Sv. Vida se je z mednarodnega srečanja mladinskih pevskih zborov in orkestrov vrnil z eno izmed srebrnih plaket in posebnimi Pohvalami. Izmed vseh prijavljenih je mednarodna zboro-^ka žirija v sestavi: Federico °ardazzi (ITA), John Dam-sma (NL), Krzystof Szydzisz (PL), Elena Šarayova-Kova-čova (SK), Leonardo Sagli-oeca (ITA) in Milan Kolena (SK) na podlagi prej poslanih Posnetkov izbrala 14 pevskih zborov, ki jih je nato povabila k sodelovanju na omenjenem festivalu. Glede na starost in zvrst petja smo se zbori razdelili v več kategorij, vsi pa smo bili nato ocenjeni po enaki ocenjevalni lestvici, ne glede na kategorijo. Podeljenih je bilo 12 zlatih, sedem srebrnih in ena bronasta plaketa, prav tako pa tudi priznanja za uspešno sodelovanje. Ob organizaciji tega projekta smo se soočili s precejšnimi finančnimi stroški, zato smo se prijazno obrnili na pomoč k donatorjem in vam, dobri ljudje. Podprli so nas: samostan sv. Vida, občina Videm, m iv » > k. I i ,, Polje-dom, d. o. o., Miral, Miran Krajnc, s. p., župnija sv. Vida, Boxmark — Best in Leather Interior, Tiskarna Ekart, HYPERCUT, Tajhman turizem, d. o. o., »Dravmjča-nom«, videmski tamburaši, Frančiškova družina ter dobri ljudje s svojimi prostovoljnimi prispevki. Morda sem koga izpustil, a ne namerno. Vsem iskrena hvala. Skoraj mesec dni bo že, odkar sem začel študirati v tujini na univerzi v Nottinghamu. Začel sem živeti svoje sanje, sanje, v katere je bilo vloženega in bo za njihovo uresničitev prav tako potrebno še vsaj dvakrat toliko truda, učenja, odrekanja in žrtve. Tako sem na tej pre- lomnici svojega življenja bil primoran obrniti nov list in začeti pisati novo zgodbo. Verjamem, da bo zanimiva, nepozabna. Vendar človek ne more pisati dveh zgod hkrati, zato sem se vsaj za nekaj časa poslovil od svojega MeMPZ Sv. Vida in dirigentsko palico predal v prijateljeve roke. Ni lahko oditi in pustiti za sabo nečesa, kar ti je pri srcu in kar imaš rad. A vendar je to v mojem primeru za dosego sanj potrebno. Najprej hvala našim patrom za veliko mero zaupanja, ki so mi ga izkazali v zadnjih letih. Čeprav tudi v Nottinghamu igram na orgle v naj starejši lokalni katedrali, ni enako, kot bi bilo, če bi te bile videmske. Zato obljubim, da se bom po videmskih orglah še sprehajal s svojimi prsti. Dragi starši, še naprej spodbujajte svoje mlade k pevskemu udejstvovanju, še naprej jih podpirajte s pozitivno energijo, podporo in obiskom njihovih nastopov. Dragi moji pevci in pevke, hvala vam za vse. Ne glede na to, kje bom jaz ali vi, ne ozirajoč se na to, kdo vas bo vodil, boste vi zmeraj ostali, vsaj v mojem srcu, moj zbor, moji pevci, moji prija- telji in jaz bom za vedno ostal vaš dirigent, vaš zborovodja, vaš Alen. Popotovanje z vami je bilo nepozabno! V čast mi je bilo, da sem začel in bil do sedaj del te zgodbe. Morda se v to vlogo v prihodnosti tudi vrnem ... Do takrat pa ne pozabite name, neizmerno uživajte ob petju ter še naprej ostanite prijatelji. Naj se od vseh bralcev in zbora poslovim z mislijo Toneta Pavčka: »Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova, poskusi: vnovič in zopet in znova.« Alen Krajnc, umetniški vodja in dirigent MeMPZ Sv. Vida ob odhodu na študij v tujino Ptujska knjižnica v znamenju okroglih obletnic "V" f njižnica Ivana Potrča Ptuj v letu 2013 praznuje 100-letnico rojstva Ivana Potrča in 20-letnico, odkar JL ebuiosi njegovo ime, 10-letnico izvajanja nalog osrednje območne knjižnice in 10-letnico, odkar kraje Upravne enote Ptuj obiskuje sodoben bibliobus. Prireditvena ploščad ob knjižnici je letos prejela novo podobo, na njej pa je prostor tudi za bibliobus. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je bila po pisatelju Ivanu Potrču (1913-2013) poimenovana 5. oktobra 1993. V letu 2013 torej praznujemo 100-letnico rojstva Ivana Potrča, hkrati pa tudi 20-letnico, odkar knjižnica nosi njegovo ime. Knjižna zapuščina Ivana Potrča je ob zbirkah Štefke Cobelj in Iva Arharja ena od treh velikih posebnih zbirk, ki jih hrani naša knjižnica. Ni bilo naključje, da smo se leta 2006 odločili, da kot prvo katalogiziramo prav knjižno zapuščino Ivana Potrča, ki jo je leta 1998 knjižnici podarila pisateljeva žena Branka Jurca. Tako smo v letu 2007 Potrčevo knjižno zapuščino, ki je štela 2.292 enot, postavili na ogled in jo uredili kot čitalniško zbirko. V Potrčevem letu smo izdali monografijo z naslovom Zapuščina Ivana Potrča v ptujski knjižnici 2, v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru in Slavističnim društvom Maribor smo organizirali strokovni posvet Aktualnost in živost Potrčevega dela danes, oktobra pa bomo postavili na ogled priznanja in nagrade, ki jih je pisatelj prejel ne le za bogato literarno ustvarjanje, ampak tudi za družbeno aktivnost. Leta 1993 je bil sprejet Pravilnik o osredij jih območnih knjižnicah in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je tako postala ena od desetih osrednjih območnih knjižnic v Republiki Sloveniji. Praznovanje 10. obletnice izvajanja nalog osrednje območne knjižnice bomo združili s predstavitvijo projekta Osrednji ptujski časopisi na spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije. Tako nam je v devetih letih uspelo digitalizirati vse osrednje ptujske časopise, in sicer Pettauer Wochenblatt (1878), Pettauer Localanzeiger (1889-1890), Pettauer Zeit-tung (1890-1904), Pettauer Anzeiger (1905-1913), Štajerc "-"a $r o l> c=!R ttra m cr. eT- MmlntV ''«: M PKTTAUEB .. i.yWi* .. talenta« . . . I n r4i.ij>i.tir L a.rti !.i>V|atrjR . t. |.*t Brsoheint jelen Sonntsg. Irtullui hwjm Kliu.il«im ftatf M« m x ta n k 111 r M AuU.lV J-ltr AH ».i. «* knHtrltllg t',talil SJcttan, 6onntvtett p. t. fieftrl (imun eitlftitig tanggtkgfm HBuofac tntfprefcnb, Ibttgtbt* »ir alt Bitffla Mr ttft Roaart M .fdleutr bn CtftcallidjftiL 0» jfl ti« »Kllagbett Tbelfe^t, ba( tl* »meti llntfmu« mit k n. jtifligta gertfibiillt fti*tl Ctitt ji [ iiliittr gtfdrk.l eiib, J< mifr fi* balftBt btt bttiebif$ ttr^dnnM 8Wt ti* etfmdl*ti gtugnig ton t DtUt |1M, »nb ba| babnt^ bit Bitbnng (tlntb fcfdmftd ui uaKtflflJcnkn Rilluitfuag Nrotntefltnkt Rittn c Tiirftl Redna »nb bit ^effaang »uf thi eogrt&titi ' i unb t.t Nuetbba.ttn Stlbtt »nb OTlrt« bel it fMHif gtd&t.t« Bil Itd« ftlrrleftab, etik* Dir ■t kiniiillM) btt - teti €5tUt btt Btrtbtin Ce»ebntt!tb>',t IM M* hititfrt« tlnlft«b«m gritiM. aU|4lkyi4 btt Knfgebf irlbmtit, Na leteltn 'ibtiifiiilftit hinjttbilitb Nt V-iUiteMae Rezanj gu Itegta, bebci (tbetb |W elit« ettauibt*, »M IVlbgnnU . , .i ,itft *lel|d)!u6t i* (Itbon gttiflnrt Wtt. ®tt Q*b*H «*(m< Biellt« (efl ftdj bebut* (It btn fltcfjtlen I" etcitjtnb »it mbglid, g.pnft.n, be| hit k|cnkrt Mnftnoffombl) bot Biabiataiftltiltn itnb Ni IbaiigMt ntibnicn nnb bitttb tl« Offtnt entobbalc jtn^tt CUujdjt enb BtfibettNn gum »uMtntft btliijtu ittb tl at Offtnt CbtttbboJt gtn*tt EUHo)* »nb Btf^mttNn jitut HiiMrmic ftottUn unb Oijlfclungtn to« 1t*4bttM 5}tbO ntlbeilta; eu* bebca »ir *---------------------- ■“*“* -“t 3»i< »« JWl 'Pel RrmUtlen roltb Krmam, Rok-lm unb (hlajen m« tteibtkl 3)tb#i tvlbedtn ti« Sttit feanigtt Sflggtn a ato Na lUti .ftHeott •tntt«iibo* . ni-« n:ib bauuitatbii* lotait Tnjtldtijaint NbanNte »iib. JliipttNm »trka nrir eu* enf bit PonbtcitlfjJt^oft lab BaNatullar nttfd flagcnmttr titfitcu oni • femebt lil. bitfol Red, ali audi enf btnt (kH.lt Nt Belflaiffoiftieft i HuletiMit* tifttiliflf.. " Siifiilrtlttif*tn Knt 'Mi* luitb unltt Blell feuebl tinr/iaflt jtNt Hit krti trni (I Tm ■: |’t»«c4 ntjitfiblid) t" »"»tfajt oerkn. tiatn Rtegt. **b t rlbtlltn anb btt Rt .Mer Hnfeaj Ifl f^ett" irtfta alt la f^fltblta, tiafetbti bttftIN aaftrtei Ualtnubat* ftiat*\^*t| »ngtNIbtn mtlirtrtt bi (Jtajt. aib HatBettloflia. ali »n* bnnb tiwa nnttfibrvinrt.u i anb btt RctfaaM Na etll alfllitbflt* Stirltonnt jnoel ca. -■•K l'»b« >k.r.4l,b*6 NrftIN »aftrtn. Ualtnubat* fti*a\J l.t bede Vtlbtilijung en boi. Bbenntnttnl lebata WoN. ,-| '.ilouiitiutntlprtift flitb InBttft Hlllg Nitrati u«b feaU"«fltl gtlben, »el anfntm at ■H#tt«HiwMth*| jttti^tH r«m. , '<• ' p . Vttleu, oa 'J. Rtktaet 18TH. ■ J)le Stctiiction uut> HhiihtijtrotiNi ..Vtllaiitt SBe*enblflltrl." ry »it«u ti« io«if«B** * Naslovnica prvega ptujskega časopisa Pettauer Wochenblatt, ki je izšel v nedeljo, 10. februarja 1878. (1900-1918), Ptujski list (1919-1922), Narodna sloga (1931-1932), Naše delo (1948-1950), Ptujski tednik (1951-1961), Tednik (1961-2003) in Štajerski tednik (2003-2012). V Digitalno knjižnico Slovenije smo vključili preko 87.000 strani, kar nas po obsegu gradiva uvršča med vodilne slovenske splošne knjižnice. bibliobus se ustavlja Na 51 POSTAJALIŠČIH Deset let mineva tudi, odkar občine Upravne enote Ptuj obiskuje sodoben bibliobus, ki stoji na 51 postajališčih. Idejo za potujočo knjižnico je že leta 1958 imel bibliotekar Andrej Kovač in %----------------------------- takoj so se začele priprave. Šola za lesarske vajence je izdelala dva kovčka, prirejena za hrambo knjig, in le-ta sta še istega leta »odpotovala« v Vitomarce ter nato v Naraplje. To sta bili prvi »postajališči« potujoče knjižnice na Ptujskem, ki sta se selili od vasi do vasi. Leta 1972 je delo v Potujoči knjižnici zastavil višji knjižničar Simon Petrovič, saj so bila to še leta, ko je po vaseh, predvsem v kulturnih domovih, domovalo kar nekaj knjižnic. O prvi pravi potujoči knjižnici lahko govorimo od leta 1996 naprej, ko se je oddelek preselil na Prešernovo ulico, nabavljen pa je bil tudi bibliokombi. Sodobna zgodovina potujoče knjižnice se začenja z nakupom bibliobusa v letu 2003. K nakupu je pristopilo 13 občin, tri pa so se pridružile leta 2008. Veseli smo, da smo s slovesnostjo v petek, 13. septembra 2013, ob 12. uri odprli novo ploščad z urejeno zelenico, kjer bo imel svoje domovanje tudi bibliobus naše knjižnice. Financer izvedbe je bila Mestna občina Ptuj, ki je v letih od 2011-2013 za potrebno dokumentacijo in izvedbo del namenila približno 118.000,00 €, izvajalec del je bilo podjetje GP Projekt Ing, d. o. o., ki je vsa dela opravilo v predvidenih rokih. Mag. Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Aktivna rekreacija za ženske v občini Videm Zdravje, zdrav videz in dobro Počutje je samo nekaj malih, pravih navad, ki jih lahko prakticiramo vsak dan. Tudi nezdravje, nezdrav videz, sla-b° počutje in pomanjkanje energije je samo nekaj malih, nepravih navad, ki jih prakticiramo vsak dan. Zdravje vsakega posameznika se začne pri nas samih, za svoje zdravje smo odgovorni sami. Zato se ženske družimo in rekreiramo na aerobiki v telovadnici OS Videm. Uvodnega srečanja aerobike te sezone se nas je udeležilo 35 udeleženk z močno željo po aktivni vadbi. Rekreacijo in zdrav način življenja spodbujajo tudi na občini Videm, v odboru za družbene dejavnosti, ki ga vodi Brane Kolednik, z delnim sofinanciranjem vadbe aerobike. VADBA POTEKA VSAK TOREK IN ČETRTEK Vabljene na vodeno vadbo aerobike, ki poteka vsak torek in četrtek od 19. do 20. ure v telovadnici OŠ Videm, vodi jo Andreja Butolen iz Centra Aerobike. Sporočamo tudi, da ima Športno društvo Videm prenovljeno spletno stran, v nekaj dneh si jo je ogledalo že več kot tisoč obiskovalcev. Povabljeni tudi vi, da jih obiščete na www.sd.videm.si. AG Srečanje nogometašev ekipe Joe Fernandes V T" nedeljo, 8. septembra, smo imeli vVid-\/ mu vsi, ki smo kdaj sodelovali z ekipo ▼ Joe Fernandes na igrišču in ob njem, Srečanje. Zbrale so se štiri ekipe (ntnogj so manjkali), ki so med seboj odigrale mini turnir v malem n°gometu. Za hra-n° sta poskrbela Ivek Uolub in Franc Veče-rič> za pijačo Maco in p. Janez, sta se nam Pidi videmski župan tiderik Bračič in pod- vtohorko Združila lehniški župan Marko Maučič, ki je pokazal tudi obilo refleksov na golu. Skratka, imeli smo se lepo. P. Janez Ferlež Ekipa nogometnih navdušencev se je zbrala v Vidmu. Foto: arhiv Ferlež Izšel je novi CD p. Janeza Ferleža z naslovom P. Janez Ferlež in Glasniki Na CD-ju so zbrane pesmi, ki smo jih prepevali Glasniki iz Sostra (Klementina Savnik, Marija Preložnik in p. Janez Ferlež). Eno pesem smo zapeli pevka Mili in moška vokalna skupina Glasniki iz Vidma pri Ptuju, eno pa p. Janez in mladinski pevski zbor sv. Vida (zmagovalna pesem Marija festa 2012 — Mir srca). CD lahko naročite pri p. Janezu Ferležu, Videm pri Ptuju 50, 2284 Videm pri Ptuju, janez.ferlez@rkc.si, 031 521 883. Cena v trgovini bo okrog 12,50 evra. Ce naročite pri p. Janezu, je cena 9 evrov. Ob naročilu večje količine (vsaj 5) je cena 7 evrov. e 5 8 I .5 3 £ p. Jernej Ferlež *n 1. Blagoslovi jih (J. Ferlež, J. Ferlež, T. Valenko)...............................2 2. Svetilka si (K Savnik, K. Savnik, T. Valenko) .............................^ 3. Le zate (J. Ferlež, M. Preložnik, T. Valenko)..............................j.. 4. Večni spomin - Mili in Glasniki z Vidma pri Ptuju (2. mesto z Marija Festa (Mili, T. Kolenko, 77 Valenko)...... 5. Mir srca - p. Janez z mladimi z Vidma pri Ptuju (zmagovalna pesem Marija (J. Ferlež, J. Ferlež, 77 Valenko)................. 6. Odpri srce (J. Ferlež, J. Ferlež, 77 Valenko)..... 7. Pristan upanja (J. Ferlež, J. Ferlež, 77 Valenko). 8. PsalnV^o (P. Wilbur, Psalm 96, T Valenko) ........ 9. Slavim Te Gospod (J. Ferlež, J. Ferlež, T. Valenko) .. lOJZvezda Danica - Glasniki iz Sostra (2. mesto z Marija (J. Ferlež, J. Ferlež, 77 Valenko) . Na romanju v Medžugorje f "TE JT olitvena skupina, ki se zbira 1%/ I v Vidmu, je letos poroma-JL T JL la v Medžugorje. Enkrat na mesec se srečujemo v Vidmu v župnišču. Poudarek je na slavljenju, to pomeni, da prepevamo ritmično duhovne pesmi ob kitari. Prihaja nas med 30 in 40 članov, celo iz Ljubljane in Maribora. Letos smo se odločili, da romamo v Medžugorje, kjer smo preživeli dva čudovita dneva; od tega, da nam je služilo vreme, do duhovnih utripov, ki so nam dali moči za naprej. P. Janez Ferlež Molitvena skupina se enkrat na mesec sreča v videmski župniji. Foto: arhiv Ferlež Čestitka 90-letni Tereziji Selinšek T" Lancovi vasi 33 smo 19. septembra obiskali nad-^Z vse prisrčno in nasmejano Terezijo Selinšek, roje-▼ no Kaučevič, ki je bila rojena pred 90 leti. Ob tako visokem jubileju smo ji čestitali župan Friderik Bračič, p. Jože Petek, ki jo vsak mesec obišče in ji podeli sveto obhajilo, ter Bernarda Galun. S prisrčnim sprejemom so nas z jubilantko pričakali vse tri hčerke in zet Andrej. V sproščenem vzdušju smo se dolgo zadržali in obujali lepe spomine na jubilantkino tnladost. ospa Terezija je vse življe-e trdo delala na kmetiji in gospodinjila, poročila se je leta 1948, žal ji je 1974. leta mož umrl, na jesen pa jo razveseljuje šest vnukov in devet pravnukov. Spoštovana jubilantka, želimo vam lepo preživljanje jeseni življenja pri hčerki Jožici in vse dobro v družbi vaših najdražjih. B. Galun V Lancovi vasi smo se srečali z jubilantko Terezijo Selinšek. Foto: FB Sto let naše sovaščanke Rozike Mohorko "1 ozika Mohorko, po domače Hrešova Rozika, rojena v Trnovcu 19 je 27. avgusta praznovala 100. rojstni -4. ^^jjan. Ker je bilo pri hiši dosti otrok, je že kot mlado dekle odšla v Mengeš pri Ljubljani, v tamkajšnje semenišče. Po nekaj letih bivanja v Mengšu je odšla v samostana na Dunaj, se tam zaobljubila in Pred 72 leti postala redovni-Več kot 50 let je kuhala za vroke s posebnimi potrebami. Rozika je skoraj vsako leto našla čas, da se je vračala v svoj rojstni kraj in preživela svoj dopust s sorodniki in prijatelji. Vedno je rada prišla domov, saj je pogrešala rojstni kraj, svoje ljudi. Na jesen življenja živi na Dunaju, v domu starejših, Qvljenkc Iq. je bila obiska svojih domačih in patra Jožeta zelo 1 Šopek rdečih vrtnic ob visokem prazniku za našo sovaščanko iz Trnovca, Roziko Mohorko kjer prebivajo tudi redovnice, in prav tam so jo za njen 100. rojstni dan obiskali nečakinja Zinka Čuček, nečak Anton Mohorko, nečakinja Hedvika Korošak, Marjana in Stanislav Orovič ter pater Jože Petek iz župnije sv. Vida. Naši rojakinji želimo, da še mnogo let ostane tako nasmejana in vedrega obraza. SO Gasilski dom v Leskovcu v novi podobi ■ etos poleti in jeseni je gasilski dom v Leskovcu, ki je že lep čas klical po obnovi, vendarle dobil lepšo, novo JL-/podobo. Na zgradbi je zamenjana strešna kritina, v celoti pa je obnovljena fasada na gasilskem domu in ob vhodu obnovljen oporni zid. Kot nam je pojasnil predsednik PGD Leskovec Peter Jagarinec, so imeli to srečo, da so jim mnogi priskočili na pomoč pri obnovi. Tako je občina Videm financirala novo kritino, saj je bila stara dotrajana in je na nekaterih mestih že tudi zamakala. Gasilski dom je tudi zato dodatno propadal, tako da je bila menjava kritine neizogibna. Kritino je dobavil in zamenjal krovec Josip Strelec. Občina je delno plačala zidarska popravila fasade, nabavila je fasadne barve ter barve za les in za barvanje opaža. Podjetje Gradnje A & S, d. o. o., z Zg. Polskave je leskov-škim gasilcem brezplačno posodilo 1000 kvadratnih metrov gradbenega odra in jim tako omogočilo izvedbo del, saj brez gradbenega odra izvajanje del sploh ni bilo mogoče. Pri obnovi fasade so pomagali je poudaril Jagarinec, saj so li za demontažo dela strešne očistili podstrešje, poskrbe- kritine, betoniranje opornega Gasilski dom Leskovec pred letošnjo obnovo ... in gasilski dom po temeljiti obnovi, ki se lepo vklopijo tudi v center Leskovca. domači pleskarji, samostojni podjetniki: Valpen sliko-pleskarstvo, Ernest Belšak; Soboslikarstvo, pleskarstvo Branko Merc; Slikopleskar-stvo Barvin, Franc Vindiš; Pleskarstvo in fasaderstvo Jože Voglar. Vsi so brezplačno izvedli barvanje fasade in opaža na gasilskem domu. Avtoprevoznik Janez Krajnc je prispeval prevoz gradbenega odra, odvoz stare strešne kritine, pesek za izvedbo zidarskih del na fasadi in gramoz za betoniranje opornega zidu ob vhodu v dvorano. Anton Vrečko je podaril prevoz gradbenega odra, Jože Cafuta pa je poskrbel za podiranje dotrajanega opornega zidu in izkop temelja za novi zid. MOJSTROM SO SE PRIDRUŽILI TUDI DOMAČI GASILCI Vendarle pa gasilci pri tej obnovi niso stali križem rok, Gasilcem so pomagali mnogi mojstri in obrtniki, med njimi tudi nekateri pleskarji. Foto: TM zidu ob vhodu spredaj in zadaj v gasilski dom, za odbijanje dotrajanega ometa na fasadi ter odvoz, opravili so nekatera zidarska popravila in delno plačilo zidarskih del, vključili so se v nalaganje, postavljanje in podiranje gradbenega odra za barvanje fasade, zaščito opaža in čiščenje okolice gasilskega doma. Člani PGD Leskovec so za ta dela porabili ogromno prostovoljnih ur, velikokrat pa so dela opravljali tudi pozno v noč. Jagarinec pravi, da je treba opraviti še nekaj del, kot so izvedba napisa, montaža novih luči, popravilo odra in stopnic. V dolgoročnem načrtu imajo tudi izvedbo treh stanovanj, kar bo društvu prihodek za delovanje, trem mladim družinam pa bo to rešitev stanovanjske- ga problema. Člani PGD Leskovec še se enkrat zahvaljujejo vsem, ki so kakor koli pomagali pri obnovi gasilskega doma Leskovec. Obnovljen daje veliko bolj prijazno podobo in prav gotovo bodo mnogi gasilci in gasilke zdaj vanj še veliko raje prihajali. TM Aktivno poletje v PGD Tržeč T Prostovoljnem gasilskem društvu Tržeč tudi v pole-% / tnih mesecih nismo mirovali in dopustovali. V juni-T ju so potekale zaključne priprave na našo osrednjo ^■ireditev, ki se je odvila 13. julija. Ta dan je bil za trževske ^tsilce zelo pomemben, saj smo namenu predali novo gasilsko vozilo GVC 16/25 MAN TGM 13.290 BL 4x4. Prireditev je zelo dobro uspela, tudi vreme nam je služilo. Za sam dogodek smo trže-yski gasilci pripravili okolico gasilskega doma in na bližnjem travniku postavili velik prireditveni šotor. Osrednji govornik je bil župan občine Videm Friderik Bračič, vozilo pa je blagoslovil pater Jože Petek iz župnije sv. Vida. Gasilci smo vsem zaslužnim botrom in drugim posameznikom, ki so nam pomagali pri nabavi novega vozila, podelili pisne zahvale. Po uradnem delu je vse goste zabaval ansambel Modrijani. Na dnevu gasilca IN NA TEKMOVANJU NA SELIH 29. junija smo sodelovali na Dnevu gasilca Gasilske zveze Vdem, ki je potekal v sklopu praznovanja 60-letnice delovanja PGD Žetale. Sodelovali srno v gasilski paradi z novim vozilom ter gasilci. Skupaj s PčD Sela in gasilskimi dru-štvi iz GZ Majšperk smo 23. Dlija sodelovali na skavtskem taboru ob Dravinji v Doleni, kjer smo mladim skavtom predstavili gasilsko poslanstvo, delo, opremo in vozila. V juliju beležimo tudi tri posredovanja - intervencije: odstranjevanje sršenjega gnezda v hiši v Tržcu, požar kuhinjske nape v Jurovcih ter požar strnišča (njiva) v Lancovi vasi. Vse tri intervencije niso bile zahtevne in niso povzročile velike materialne škode ali stroškov posredovanja. V avgustu smo začeli priprave za tekmovanje GZ Videm, ki je potekalo v nedeljo, 8. septembra, na Selih. Udeležili smo se ga z desetinami: pionirji, mladinci, člani A, člani B, veterani. Le dan prej smo v sodelovanju z Mladinsko komisijo GZ Videm na igrišču v Tržcu pripravili prvi spoznavni piknik gasilske mladine vseh šestih društev naše gasilske zveze. Dogodek je zelo dobro uspel, otroci in mladina pa so se tudi na malce drugačen način spoznali z gasilstvom. Skrb za podmladek bo tudi v prihodnje naše osrednje poslanstvo društva, saj si želimo, da mladina ostaja v našem društvu, se _______I______|__________ Botri novega gasilskega vozila trževskih gasilcev Mladi gasilci pri usposabljanju { vijEn i Jfll : - iJBSpi mjjfl 11F*E*| E$-S i! ! 1J Bill druži, izobražuje in usposablja ter se postopoma vključuje v operativo. Izvedli smo tudi društveno nočno vajo in preverili usposobljenost ob požarih na prometnih sredstvih. OKTOBRSKE AKTIVNOSTI V mesecu požarne varnosti, oktobru, smo 11. oktobra skupaj s PGD Videm sodelovali, ko smo učencem Osnovne šole Videm predstavili novo vozilo, prav tako smo 18. oktobra izvedli dan odprtih vrat ter občanom predstavili gasilski dom, vozila in opremo. Z ekipo mladincev in pripravnikov smo se 26. oktobra udeležili kviza gasil- ske mladine v Kidričevem. Trževski gasilci še naprej vabimo v svoje vrste vso mladino od 7. leta starosti, ki prihajajo z našega požarnega območja (Jurovci, Lancova vas, Tržeč in Majski Vrh h. št. 1-7), da pristopijo v naše društvo in pomagajo pri varstvu pred požari in drugimi nesrečami. Predsednik PGD Tržeč Drago Šeliga in poveljnik gasilske enote Tržeč Franc Milošič se zahvaljuje- ta vsem krajanom za izkazano pomoč, gasilcem pa za njihovo odrekanje in dobro delo. PGD Tržeč Tekmovanje GZ Videm "T"a Selih, na tamkajšnjem športnem igrišču, je 8. sep-I tembra potekalo gasilsko tekmovanje GZ Videm. JL ^ Pomerili so se pionirji, mladinci, članice in člani A, člani B ter veterani, skupaj je tekmovalo 24 ekip iz vseh treh občin — Vidma, Podlehnika in Žetal. Najboljši so ob koncu tekmovanja prejeli pokale in priznanja, za dober uspeh pa sta jim čestitala predsednik tekmovalnega odbora mag. Janez Merc in vodja tekmovanja Roman Cafuta. V petih od šestih kategorij so zmagale ekipe PGD Sela — zmage so se veselili pionirji PGD Sela, v mladinski kategoriji so prav tako zmagali mladinci PGD Sela, prve- ga mesta in pokala pa so se veselile prav tako domačinke - članice A. Pri članih A, kjer sta bili udeležba in konkurenca nekoliko višji, je po pričakovanju zmagala ekipa Tudi pri starejših gasilcih je veliko zanimanja in zavzetosti za tekmovalno gasilstvo. Tekmovali so tudi najmlajši gasilci. 1 IH ■ i Medalje so prejele po tri najboljše ekipe v posamezni kategoriji. Ekipa mladincev PGD Sela je opravila najboljšo vajo. Tekmovanje na Selih sta si z zanimanjem ogledala tudi poveljnik in predsednik GZ Videm. PGD Žetale 1, ekipa PGD Sela 2 je pri članih B osvojila prvo mesto, zmagala pa je tudi ekipa veteranov PGD Sela. Sicer pa je tekmovanje vsako leto znova namenjeno tudi predstavitvi pripravljenosti ekip prostovoljcev, tudi operativcev, iz vseh gasilskih društev. Tudi letos so ekipe od najmlajših do najstarejših pokazale veliko znanja, izkušenj in borbenosti, zato ni naključje, da se nekate- re uspešne tudi na večjih gasilskih tekmovanjih. Več gasilskih dogodkov se je potem zvrstilo še v oktobru — mesecu varstva pred požari, ki je letos potekal pod geslom Začetne požare lahko pogasimo sami. Njegov namen je predstavitev preventive za preprečitev požara ter ozaveščanje, kako požare pogasiti. Besedilo in foto: TM Zahvala videmskim gasilcem Zahvaljujem se PGD Videm za njihovo pomoč, ki smo jo potrebovali v elementarni nesreči. Hvala, ker so se izkazali z velikim srcem in trudom. Želim, da je čim manj takšnih situacij in nesreč. Daniel Fajt, Majski Vrh Nove pridobitve za PGD Sela V v... sklopu praznovanj ob 16. prazniku KS Sela so selski gasilci pred osrednjo prireditvijo, v soboto, 27. julija, pripravili krajšo slovesnost ob odprtju obnovljenega predprostora v gasilskem domu in kulturni dvorani ter obnovljenih sanitarij. Trak so po krajših nagovorih prerezali predsednik PGD Sela Jure Pignar, selski svetnik v občinskem svetu Igor Galič in župan Friderik Bračič. Na ta dogodek so krajani KS Sela, v prvi vrsti pa Predvsem člani tamkajšnjih društev čakali zelo dolgo. Obnova teh prostorov je bila dolgoletna želja, saj jih je že močno najedel zob časa in so kar klicali po obnovi. Največ zaslug za opravljeno delo imajo zagotovo domači selski gasilci, ki so obnovo Nove pridobitve je blagoslovil p. Jože Petek, tudi stanovski kolega s®lskih gasilcev. Foto: Matjaž Klasinc Simboličen prerez fraku so opravili (z leve): župan Friderik Bračič, predsednik PGD Sela Jure Pignar in občinski svetnik iz Sel Igor Galič. izpeljali in jo tudi organizacijsko vodili, projekta pa zagotovo ne bi mogli izpeljati brez podpore občine Videm. Predsednik PGD Sela Jure Pignar je ob odprtju poudaril, da gasilci teh prostorov niso obnovili samo zase, ampak jih bodo dali na voljo vsem društvom v kraju, s katerimi si ne nazadnje delijo streho tega doma, seveda ob zavedanju, da je treba za nove prostore zgledno skrbeti. Hkrati se je Pignar zahvalil vsem, ki so s svojim delom prispevali, da so vzorno urejeni tudi ti prostori v gasilskem domu. Matjaž Klasinc Uspelo prvo srečanje gasilske mladine GZ Videm "V T" soboto, 7. septembra, je v Tržcu v okolici igrišča % / NK Tržeč potekalo prvo srečanje mladih gasilcev T Gasilske zveze Videm. Pred kratkim ustanovljena Komisija za delo z gasilsko mladino je resno začela svoje delo, tako da je bilo srečanje organizirano kot uvod v aktivnejše delo z mladimi tudi na gasilskem področju. To naj bi vodilo v širše povezovanje mladih gasilcev iz GZ Videm tudi na državnem nivoju, kjer je že poznana večletna praksa dela z mladimi. Najmlajši so se zelo dobro počutili v vlogi gasilcev. v prihodnje pa se bodo člani komisije potrudili, da za otroke pripravijo še tekmovanja v orientaciji in večdnevni tabor gasilske mladine. Na koncu se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k organizaciji in Na koncu so se otroci pomerili še v različ- Foto: Matjaž Klasinc Mentorji so si za cilj zadali, da se v prvi vrsti otroci spoznajo med seboj, saj prihajajo iz različnih občin in obiskujejo različne osnovne ter srednje šole. Ker pa je šlo za srečanje gasilcev, so za otroke pripravili vsebine, povezane z delovanjem gasilcev in s poznavanjem gasilskih veščin in orodij. Srečanje je bilo razdeljeno na dva dela. V prvem so bili otroci razdeljeni v šest skupin, v katerih so bili pomešano skupaj otroci iz različnih društev. Najprej so se v skupinah spoznali ter se na kratko drug drugemu predstavili, nato je sledilo spoznavanje gasilskega dela in orodja po delavnicah. Mentorji so pripravili šest delavnic na temo prve pomoči, gasilskih uniform, vrvne tehnike v gasilstvu, radijskih zvez, gasilskih vozil in kemije v gasilstvu. Otroci so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi vsake delavnice, niso pa se mogli izogniti niti praktičnemu preizkusu, in tako so v vsaki delavnici tudi sami preizkusili, kaj vse morajo gasilci znati pri svojem delu. V drugem delu srečanja so se otroci pomerili v različnih gasilsko-športnih štafetnih igrah, kjer seveda ni manjkala glavna gasilska atrakcija -voda. Skozi delavnice in igro so spoznali, da je delo gasilcev zelo zanimivo in da lahko iz tega odnesejo tudi kaj koristnega za vsakdanje življenje. Na tem bodo mentorji v prihodnje gradili svoje delo ter poskušali delo gasilcev čim bolje posredovati otrokom na način, primeren njim. Društva se zagotovo zavedajo, da je za uspešno prihodnost treba vlagati v sedanjosti, in naložba se bo najbolj povrnila, če bodo društva vlagala sredstva tudi v podmladek. Otroci so navdušeni nad gasilci, naša naloga pa je, da to navdušenje poskušamo spremeniti v kakovostno delo z mladimi, katerega rezultat bo uresničenje sanj marsikaterega otroka, da bo lahko, ko odraste, postal pravi gasilec, ki bo s pridobljenim in nagrajevanim znanjem znal pomagati sočloveku v stiski. Ce bomo te cilje uresničili, se gasilcem ni treba bati, da bodo gasilski domovi samevali, ampak se lahko nadejamo, da bodo gasilska društva še vedno ostala gonilna sila družbenega življenja v vaseh našega območja. S tem namenom vabimo vse mlade, da se pridružijo našemu delu. NAČRTI ZA PRIHODNOST NA PODROČJU DELA Z MLADIMI V tem času po društvih potekajo priprave za udeležbo na kvizu gasilske mladine, ga srečanja. Hvala NK Tržeč in PGD Tržeč, ki sta nam zagotovila prostor in potrebno opremo in da smo lahko gostovali pri njih. Hvala vsem društvom, ki so s svojo prisotnostjo pomagala pri izpeljavi delavnic in se odzvala na povabilo z visokim številom otrok. Posebna zahvala pa velja vsem t. i. zunanjim pedagoškim sodelavcem, ki so se kljub dejstvu, da še niso v gasilskih vrstah, odzvali povabilu ter s svojim znanjem pripomogli k skoraj brezhibni izpeljavi srečanja tudi na tej ravni organizacije. Matjaž Klasinc, predsednik Komisije za delo z gasilsko mladino GZ Videm Na prvem srečanju gasilske mladine se je zbralo 62 otrok in 37 mentorjev. Selani Zmagoslav, Branko in Tatjana na gasilski olimpijadi ■ trije Selani, trije gasilci Zmagoslav, Branko in Tatjana, smo na letošnji gasilski olimpijadi v Mulhousu _A_ v Franciji zastopali barve Slovenije, ekipe PGD Haj-doše, malo pa tudi našo rodno vas Sela. Zanimivo, tokrat nas je trojka ves čas spremljala - tri ekipe iz enega gasilskega društva, tri zlate medalje, trije Selani in morda bi našli še kaj v povezavi s tri. Vendarle so spomini na ta veliki gasilski dogodek tudi po skoraj štirih mesecih še v ospredju. Lepo se je spominjati vseh gasilskih olim-injskih doživetij, svečanega odhoda, zgodb iz olimpijskega mesta, s tekmovanj in svečane podelitve medalj, še posebej pa veličastnega prihoda celotne slovenske olimpijske reprezentance v Hajdoše, v najbolj gasilsko vas na zemeljski obli. Selani smo ponosni na sanjski olimpijski uspeh hajdoških ekip, h kateremu smo svoj delček zagotovo dodali tudi mi trije, ae lep spomin na celotno slovensko gasilsko olimpijsko reprezentanco, ki se ji je na olimpijadi pridružil tudi predsednik GZS Jošt Jakša. Foto: TM, arhiv PGD in ponosni smo, da smo del gasilske olimpijske zgodbe, te izjemno lepe in nepozabne TM Gasilci Branko, Tatjana in Zmagoslav so trdno povezani z rodnimi Selami in zlatimi hajdoškimi gasilskimi olimpijci. Fotografija je nastala ob prihodu z gasilske olimpijade. Zmagoslav svojega znamenitega klobuka ni pustil doma. Videmčanki naredili najdaljši jabolčni olupek % T organizaciji Društva gospodinj Zavrč je v soboto, % / 12. oktobra, v završki kulturni dvorani potekalo že T sedmo tekmovanje v lupljenju jabolk. Ob tej priložnosti so Zavrčanke pripravile še razstavo različnih sort Jabolk in marmelad, spekle so odlične jabolčne štrudlje, z Veseljem pa so pokazale še risbice in literarne prispevke zavr-skih osnovnošolcev. Letošnjega društvenega veče-ra gospodinj so se udeležile Predstavnice iz Markovcev, Vidma pri Ptuju, Pobrežja, s Hajdine, iz Gorišnice, Gere-čje vasi, Dolene, Dražencev, Ptuja, Cirkulan, završko ekipo pa sta predstavljala podžupan Janko Lorbek in Igor Belšak. Po uvodnem pozdravu predsednice završkega društva gospodinj Jelke Belšak so spretne žene zavihale rokave in začele lupljenje jabolk. Trajalo je le kratek čas, da je bilo delo opravljeno, potem pa je komisija v sestavi Janko Lorbek, Evelin Makoter Jabločnik in Suzana Petek izmerila še vse olupke in predstavila najdaljšega. Najbolj spretno roko sta letos imeli tekmovalki iz videmskega društva kmetic, ki sta naredili skupen olupek v dolžini 5,18 m, drugo mesto sta z olupkoma dolžine 4,73 m osvojili tekmovali iz Dražencev, tretja pa je bila ekipa aktiva žena Dolena z dolžino olupka 4,53 m. Ob tem velja znica naredila najdaljši olu- pomembneje sodelovati, se ki se je prikradel zraven, poudariti, da je predsednica pek. Sicer pa je bilo tudi letos zabavati in izmenjati izkušnje Slavica Domine kot posame- na druženju v Zavrču naj- pa še kak novi recept z jabol- Besedilo in foto: TM Članici društva kmetic občine Videm sta bili zmage zelo veseli pa Ekipa aktiva žena Dolena, v kateri je (na levi) Slavica Domine, k\0 tudi glavna nagrada - košara jabolk, bo v društvu prišla prav. Na je komisija proglasila za zmagovalko med posameznicami, saj je '* fotografiji se jim je pridružila še predsednica završkih žensk Jelka naredila najdaljši olupek. Belšak. Samo kak centimeter od zmagovalk je zmanjkal ekipi iz društva dljev ter jabolk iz Haloz in kozarcev, v katere je bila spravljena ' žensk Pobrežje. jabolčna marmelada. Utrinki iz Društva kmetic občine Videm "T"aše članice Rezka Rozinger, Angela Mohorko, I ^^1 Mimica Kirbiš in Anica Bezjak so se v poletnih JL ^ mesecih udeležile tekmovanja v praženju krompirja v Dornavi in se uvrstile na prvo mesto. Tekmovanje je potekalo v angleškem parku pri dvorcu Dornava. Etnografsko društvo Cigani iz Dornave so vabili na drugi krompirfest, kulinarično prireditev, ki je lansko jesen povezala ljubitelje dobrega praženega krompirja s tistimi, ki jih navdušujejo cigan- ski običaji. Ciganke so zvedavim obiskovalcem napovedovale usodo in jim obljubljale "raj na tej zemlji", "mlade ciganke po duši" so ponujale srečke, izurjeni ciganki sta ponujali vse, kar pozdravi "dušo in telo"... Tako je bilo zapisano tudi v dnevnem časopisu Večer. Nam pa je ostal spomin na odličen okus domačega praženega krompirja iz Haloz. Čestitamo naši ekipi! V JURŠINCIH KUHALE PRLEŠKI PISKER Konec julija, okoli godu sv. Marte, zaščitnice gospodinj, se tudi žene in dekleta iz občine Juršinci podvizajo in v njeno čast pripravijo svojo osrednjo prireditev. Na edinstvenem tekmovanju, imenovanem kuhanje prleškega piskra, je sodelovalo kar sedem ekip — domača in šest okoliških: ekipe društev gospodinj Destrnik, Vitomarci in občine Videm, kmečkih žena Jakob in podeželskih žena iz Sv. Jurija ob Videmske gospodinje so se pomerile tudi v kuhanju prleškega piskra. Foto: Franci Hliš Ščavnici ter Etnografskega društva Cigani iz Dorna-Tudi letos je dobila vsaka ekipa v enako odmerjeni količini čebulo, govedino in svinjsko meso, za dodatke - kašo, zelenjavo ali krompir ter začimbe - pa so se lahko tekmovalke odločile po receptu svoje izbrane jedi. Edini pogoj je bil, da je bila to enolončnica oziroma »jed na žlico«, skuhana v loncu na odprtem ognju, kjer so bile vse predpisane sestavine tudi uporabljene. Komisija se je odločila za najboljši prleški pisker, ki mu v Prlekiji narečno pravijo kar po nemško »Eintopf«, skuhali sta ga članici domačega društva Milica Mateljan in Vida Weingartner, Zdenka Gibičar, Marta Klemenčič, Jelka Vok in Elelena Žajdela iz DPŽ Sv. Jurij ob Ščavnici pa so bile druge, vse preostale ekipe so osvojile 3. mesto. Naše društvo so zastopale Rezka Rozinger, Nežka Hliš, Anica Bezjak ter »navijačice« Marjana Sitar, Angela Mohorko in Marija Kukovec. Čestitamo! DELO NA VRTU V TRŽCU IN DELO NA NAŠIH SREČANJIH Pobirali smo pridelke z našega skupnega vrta v Tržcu: timijan, pehtran, luštrek, ognjič in druge zeli. Domače rožice so s prvo slano sklonile svoje cvetove, pospravile smo tudi njihova semena za naslednjo pomlad. Kar nekaj članic že pridno vrti svoje pletilke vsak ponedeljek v društvu, ob večerih pa doma. Smo v pričakovanju novih toplih izdelkov in v kovanju novih načrtov. Marija Kolednik Črnila Pobrežanke na kolesih ^rvo septembrsko soboto so članice Društva žensk I -^Pobrežje skupaj s svojimi prijatelji in partnerji pripra-vile vsakoletno kolesarjenje. V zgodnjem dopoldnevu so se udeleženci zbrali pred vaškim domom Pobrežje se s kolesi podali na pot. rokrat jih je pot vodila skozi Šturmovce do jeza v Markovcih, kjer je bil prvi postanek za okrepčilo. Pot so nadalje- vali po cesti ob spodnji strani jeza čez Zabovce in Spu-hljo do pešmostu na Ptuju. Po kratkem postanku so pot nadaljevali mimo ptujskih Term do Slovenje vasi, kjer so se ustavili pri prečudoviti cerkvici oz. kapeli, ki je zgrajena Postanek za okrepčilo Najmlajši in najstarejši kolesar s predsednico v prav posebnem stilu. Del kapele je steklen in na steklu je upodobljen cel križev pot, kar je res nekaj edinstvenega. Steklene stene kapelice omogočajo prečudovit razgled na bližnja polja in okolico. Ogled kapele so udeleženci počastili s pesmijo in se nato odpravili proti domu. Tokrat je utrujene od poti in lačne kolesarje čakala malica pri vaškem domu, ob kateri so se sprostili in zabavali do večera. Izbrali so najmlajšega in najstarejšega kolesarja in ju nagradili. Srečanje so zaključili z željo, da se naslednje leto ponovno udeležijo kolesarjenja po novih poteh. Besedilo in foto: Milena Traper Pobrežanke pospravile krompir ^ pobrežanke so letos pridelale biokrompir. V mrzlem I -J četrtkovem popoldnevu so se pridne in delavne žene v JL velikem številu zbrale na njivi, posajeni s krompirjem, čeprav vreme ni bilo naklonjeno delu na njivi. Vendar se delavne Pobre- skrbele. Obložene z dobro-žanke mrzlega vremena niso tami iz domače kuhinje so prestrašile in so se pogumno se vsakič pripravile na delo, lotile pospravljanja pridelka, ki se je začelo z zasaditvijo za katerega so vse leto pridno krompirja, kasneje z okopa- Pridne pobreške žene so pospravile letošnji biokrompir. t. Krompir je letos dobro obrodil, zato so zadovoljne z letino. vanjem in končalo z izkopom. Med delom je pogovor tekel o najrazličnejših dogodivščinah pri pridelavi in o izkušnjah, ki so jih pridobile pri delu. Krompir je dobro obrodil, pomembno pa je, da je pridelan brez dodatkov umetnih gnojil in škropiv. Ob vsem 0 tem pa sta najpomembnejša druženje in zabava, ki ju pridne žene in dekleta tako potrebujejo. Krompir in izdelke iz krompirja bodo članice predstavile na svoji vsakoletni jesenski prireditvi. Besedilo in foto: Milena Traper Tekmovali v pripravi pečenk "V Tsoboto, 12. oktobra, je Etnografsko društvo Tržeč % / v Športnem parku Tržeč organiziralo tekmovanje v t pečenju pečenk. Udeležile so se ga ekipe PGD Tržeč, Majski Vrh, Krepečka, ED Tržeč, Društva kmetic občine Videm, Hvac, Tuna Tim in Jošndorf. Pokal tekmovanja v pečenju pečenk, ki ga je v Tržcu v dar prejela zmagovalna ekipa. Zmagala je ekipa članic videmskega društva kmetic. Na fotografiji se jim je pridružil tudi predsednik ED Tržeč Andrej Gašpar z organizacijsko ekipo. Tekmovalci so komisiji zada- ekipe izkazale kot odlič-li težko nalogo, saj so se vse ni kuharji, tako s pripravo pečenk kot s pripravo omak. Vse ekipe so tako obiskovalcem in udeležencem postregle z odličnimi pečenkami. Komisija je ocenila, da so najboljšo pečenko pripravile članice Društva kmetic občine Videm. Prvouvrščene so v dar dobile pokal, drugi udeleženci tekmovanja pa priznanje in povabilo za prihodnje leto. Andrej Gašpar, predsednik ED Tržeč: »Druženje je potekalo v pravem kuharskem bojevanju, tekmovalci in obiskovalci se niso pustili zmotiti niti dežju, ki je spremljal prireditev. Prireditev se je tako odvila v prijetnem druženju in zaključila z besedami, da se vidimo naslednje leto.« TM Pogled na tekmovalni prostor, kjer ob kuhanju ni manjkalo dobrega vzdušja. Foto: arhiv ED Tržeč Novičke iz DU Videm Videmski upokojenci so kolesarili po vaseh občine Videm. oletje je bilo zelo vroče. Tudi upokojenci smo se skrivali v senci in se hladili z osvežilno pijačo. Nekateri so odšli na morje ali v toplice. Skratka, naredili smo si tako, da smo se prijetno počutili, seveda pa ni šlo brez druženja. KOLESARJENJE Naše kolesarjenje je že tradicionalno. Kolesarili smo v juliju. Pot nas je tokrat vodila skozi Tržeč, Lancovo vas, Doleno. Zaključek ^plesarjenja je bil v Tržcu, ^er smo se prijetno zabavali. Med potjo smo se ustavili pri našem predsedniku Jožetu, pri Marohovem Lojzeku in Turkovem Francu. Hvala za lepo preživet dan. KOPALNI DAN Organizirali smo kopalni dan v Malih Moravcih. Bilo nas je za poln avtobus. Imeli smo se zelo lepo. Naši pevci so z lepim petjem pritegnili pozornost. Pridružili so se jim še drugi kopalci, tako da je pel cel bazen. Hvala našim organizatorjem. IZLET IN ROMANJE Izlet smo organizirali v Olimje in na Sveto goro. Spremljal nas je tudi naš pojoči pater Janez. V Olimju nas je sprejel pater Lampret, ki nam je zelo natančno in zanimivo razložil zgodovino tamkajšnje lekarne. Pozdravil nas je tudi domačin pater Franci Murko. Na Sveti gori je maševal naš pater Janez. Kosilo smo imeli v Podčetrtku. Ob vrnitvi smo se udeležili srečanja upokojencev in invalidov v Majšperku. Plesali smo in se prijetno družili. Hvala predsedniku in tajniku za organizacijo naših druženj. OBISKALI SMO NAŠE ČLANE Predstavniki upravnega odbora so obiskali dve naši članici iz Lancove vasi in jima voščili za devetdeseti rojstni dan, to sta bili Antonija Bračič in Terezija Selin-šek. Naš tajnik Franci izdela ob takih jubilejih spominsko voščilnico, društvo pa doda priložnostno darilo. Obiskali smo tudi zakonca Feguš iz Šturmovcev ob njuni 50. obletnici poroke. Voščili smo jima s priznanjem in darilom. Slavljencem iskrene čestitke tudi v imenu članov. Marija Cernila Pater Janez je videmske upokojence spremljal na romanju v Olimju 'n na Sveti gori. Foto: Franci Hliš DeSUS 00 Videm Videmski DeSUS na ekskurziji na Polzeli V Tržcu so se znova družili na kostanjevem pikniku. Foto: Franci Hliš SREČANJE UPOKOJENCEV S KARLOM ERJAVCEM IN MATEJO KOŽUH NOVAK Na Ptuju so se v ponedeljek, 15. 9., upokojenci v Narodnem domu srečali s predsednico Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Matejo Kožuh Novak in predsednikom DeSUS-a Karlom Erjavcem. Namen srečanja je bil pogovor o znižanju pokojnin in ukinitvi letnega dodatka upokojencem, kar je predlagala vlada. Prisotni upokojenci so bili ogorčeni zaradi znižanja njihovih pravic. Povedali so, da živi veliko upokojencev v revščini ali na njenem pragu. Posebno v veliki stiski so starostniki v Halozah in tisti, ki živijo sami. Prisotni so tudi ugotovili, da je reševanje krize na plečih najrevnejših nedopustno. Obema predsednikoma so naložili, da se borita za pravice upokojencev in proti znižanju že tako nizkih prejemkov. Kot ste zagotovo že izvedeli iz medijev, se pokojnine v letu 2014 ne bodo znižale, ostal bo tudi letni dodatek upokojencem, ki imajo pokojnino nižjo od 622 evrov. Ukinila se bo seniorska olajšava pri dohodnini, ki so je bili deležni starejši od 65 let in imajo pokojnino višjo kot 1300 evrov. Vodstvo DeSUS-a meni, da ta ukrep ne bo povzročil revščine, saj bo prizadel le osebe z visokimi prejemki, DeSUS pa je socialna stranka, ki ščiti najbolj ogrožene upokojence. EKSKURZIJA NA POLZELO Člani stranke DeSUS OO Videm smo se 1. avgusta odpravili na ekskurzijo na Polzelo in v njeno okolico. Bilo nas je za dva polna avtobusa. Ogledali smo si grad Komenda, cerkev svete Marjete, šli na Goro Oljko, si ogledali tovarno nogavic na Polzeli in muzej starih traktorjev. Ekskurzija je bila bogata z ogledi. Spoznali smo veliko novega in se prijetno družili. Opravičujemo se članom, ki niso mogli z nami, ker je v avtobusih zmanjkalo prostora. JESENSKO SREČANJE ČLANOV V Tržcu smo se 11. oktobra srečali člani stranke DeSUS OO Videm, bilo nas je 142. Za čudovito vzdušje je poskr- bel kvintet Podravci, za hrano gostišče Majolka, za pijačo pa organizatorji srečanja. Družili smo se in plesali, bilo je zelo prijetno. Taka druženja potrebujemo. Zahvaljujemo se PGD Tržeč za brez- plačno uporabo dvoran^' Hvala tudi organizatorjem, k posebej predsedniku Slavku in tajniku Franciju. Marija Černila Novičke iz PD Naveza / M a nami je dolgo in vroče poletje, ki predstavlja za pla-M nince vrhunec sezone, ko so pohajkovanja po skalov-M—~Jju in hribovjih pravi užitek. Upam, da ste se teh užitkov naužili čim več, kajti pred nami je zima, ki se je v visokogorju že začela, čeprav smo še vedno v jeseni. A tudi zima ima svoj čar in zato so zimski izleti lahko še kako zanimivi. V juliju smo se namesto na Mangart, ki je bil takrat še odet s snežno odejo, podali na Stol, najvišji vrh Kara- vank. Pot smo začeli pri Valvasorjevi koči in nadaljevali po Žirovniški poti do Prešernove koče na Stolu. Od tam je sledil še nekajminutni vzpon na vrh. Žal veliko razgleda zaradi megle nismo imeli. Sestopili smo po Zabreški poti do Valvasorjeve koče, kjer smo se okrepčali in nato podali proti domu. Zaradi poletnih dopustov je sledil skoraj dvomesečni premor. V tem času je bilo obilo priložnosti za individualne izlete, saj je bilo treba letošnjo kratko sezono visokogorja maksimalno izkoristiti. Na Stolu Planinci PD Naveza na Pršivcu Avgusta bi se morali podati na dvodnevni izlet na Krn in Krnska jezera, vendar nam je žal zagodlo vreme in smo ^orali pohod odpoveda-^ Smo pa imeli več sreče z vremenom v septembru, ko smo se podali na Pršivec in Viševnik. Prijetna in vesela družba planincev našega društva je svojo pot začela na Planini Blato, od tam smo nadaljevali do Planine Pri jezeru. Po krajšem počitku smo se povzpeli na Planino Viševnik in nato na zelo razgleden vrh Pršivec. Sestopili smo po isti poti, si vmes privoščili še planinsko malico in se polnih lepih vtisov vrnili domov. V začetku jeseni v našem društvu vsako leto pripravimo kostanjev piknik, ki ga organiziramo za vse naše člane. Letos smo si drugo Žig za spomin Razgled s Pršivca na Bohinjsko jezero soboto v oktobru pripravili krajši pohod od Vidma do Trdobojcev, tam pa sta nas že čakala vroč kostanj in sladek mošt. Že po poti so nas nekateri domačini povabili na prigrizke in kozarček domačega, na pikniku pa ni manjkalo niti dobrot iz krušne peči. Vsem, ki ste pohodnike pogostili in pripravili piknik, se lepo zahvaljujemo. V tem letu imamo za vas še nekaj zanimivih pohodov, na katere vas vljudno vabimo. Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko najdete na spletni strani društva www.pd-naveza.si in na naši Facebook strani. PD Naveza želi vsem obilo lepih jesenskih pohodov, čudovitih razgledov in varen korak. Besedilo in foto: Marko Vinko, tajnik PD Naveza S kolesom v dveh dneh do Beograda prijateljem Srečkom kolesariva že vrsto let, saj so naji-ne poti občasno večkilometrske in pot je tako vdihava krat krajša, ko imaš ob sebi prijetno družbo. Tokrat je bil najin cilj čudoviti Beograd, prestolnica nekdanje Jugoslavije, Tita in mnogih lepih spominov. Na pot sva se odpravila ob peti uri zjutraj, iz Lancove vasi, vreme pa nama kljub juniju ni bilo nič naklonjeno. Pihal je hladen veter, ves čas pa naju je močil dež. To naju ni ustavilo, saj nama je v prvem dnevu uspelo prevoziti 250 km. Nato naju je čaka- lo iskanje prenočišča. Z malo sreče sva našla lepo, urejeno prenočišče ob jezeru. Naslednji dan sva najino pot nadaljevala, tako sva prevozila še nadaljnjih 190 km. Prispela sva na cilj. Razveselila V dveh dneh s kolesom do srbske prestolnice - Beograda. Na fotografiji Janko Lorbek ... sva se prijaznih in dobrosrčnih ljudi, kakršni pač znajo biti ljudje v Srbiji. Z njihovo pomočjo sva tudi tokrat takoj našla urejeno prenočišče. Naslednji dan sva si ogledala številne znamenitosti, ki jih ponuja Beograd, tudi grobnico Josipa Broza - 'l ita, ki se je seveda v zadnjih desetletjih močno spremenila, vendar je še vedno urejena in vabi k ogledu številne turiste. Ker vožnja domov z vlakom ni bila mogoča zaradi koles, naju je prišel iskat prijatelj. Pot domov, v Slovenijo, je tako potekala z avtomobilom. Najina pot je bila čudovita, niti ne naporna, saj nama kolesarjenje predstavlja užitek in zabavo. Janko Lorbek in Srečko Pisnik KaAeMerAaH Kalemegdan EH LUKOIL ... in še prijatelj Srečko Pisnik na cilju, po prevoženih 440 km. Foto: arhiv Lorbek, Pisnik Milanu v slovo Je dan in je noč!, življenje vsakega posameznika je polno, konča se v trenutku in v bolečini onemimo; Milan, brez slovesa si odšel od nas. j Tvoje zavedanje o pomenu ohranjanja kulturne dediščine tega dela Slovenije te je pripeljalo v naše etnografske vrste. Leta 2007 si prevzel skrbništvo nad društveno blagajno, s tem si postal tudi član upravnega odbora Etnografskega društva Tržeč. Naloge blagajnika si opravljal vse do občnega zbora, kije potekal v maju tega leta. Milan, skupaj smo preživljali in doživljali nepozabne trenutke, ki si jih sooblikoval pri ohranjanju in promoviranju kulturne dediščine. Krasile so te duhovitost, pripadnost kolektivu in neutrudna volja za dosego zastavljenih ciljev. Prihajal si v zrelo življenjsko obdobje, ko bi lahko začel obirati sadove minulega dela, toda življenjska usoda je hotela drugače... Hvala za tvoje delo, ki je na prav poseben način plemenitilo in sooblikovalo razvoj našega društva in lokalne skupnosti. Milan, naj ti bo lahka slovenska zemlja in naj tvoj prerani grob krasijo cvetlice s haloškega roba. Srečno! Etnografsko društvo Tržeč Vozniki, pozor, zima je pred vrati lede na to, da smo v letnem času, ko na našo vožnjo E in varnost v prometu v veliki meri vplivajo neugo-dne vremenske razmere, kot so dež, sneg, megla in veter, vam želim v tem sestavku dati nekaj priporočil za varno vožnjo v primeru, da med vožnjo naletite na ekstremne vremenske razmere ali je vaša vožnja v teh razmerah neizogibna. V SLABIH VREMENSKIH RAZMERAH: - zmanjšamo in prilagodimo hitrost vožnje; - povečamo varnostno razdaljo za vozili, ki vozijo pred ^mi; - izogibamo se sunkovitih premikov z vozilom, kot so sunkovito vrtenje volana, nenadno močno zaviranje, prehitro popuščanje sklopke pri prestavljanju v nižjo prestavo; - pravilno uporabljamo prezračevanje in gretje v voznikovi kabini, da se stekla ne rosijo; - pazimo na čistočo stekel in svetlobnih teles na vozilu. ZASNEŽENO IN SPOLZKO VOZIŠČE ^ed vožnjo po snegu, če je le možno, čim manj prestavljajmo in vozimo z nižjimi motornimi vrtljaji. Izogibajmo se sunkovitemu vrtenju volana, smer vožnje popravljajmo z nežnim vrtenjem volana. Vedno vozimo s prilagojeno hitrostjo, izogibajmo se nenadnemu zaviranju, pritisnimo na pedal sklopke in šele potem odvzemimo plin. POZOR! Poledico lahko pričakujemo na mostovih, nadvozih, cestah, ki vodijo skozi gozdove, na cestah, ki ležijo ob senčnih pobočjih, ipd. MEGLA Megla izredno poslabša vidljivost, zato preden zapeljemo v meglo, vselej ustrezno zmanjšajmo hitrost vožnje, saj ne vemo, kaj nas čaka za megleno »zaveso (kolona, prometna nesreča ipd.). Pazimo pri uporabi meglenk, še posebej vzvratne (meglenke lahko uporabljate samo pod pogojem, da je vidljivost zaradi megle manjša od 50 metrov, zadnjo meglenko pa le v primeru, dokler za vami ni nobenega vozila, ko za sabo opazite vozilo, zadnjo meglenko obvezno izklopite). Vozimo po sredini prometnega pasu. Povečajmo varnostno razdaljo, priporočena varnostna razdalja naj bo enaka hitrosti - 50 km/h = 50 m varnostne razdalje. Če smo na daljši poti, vsako uro napravimo postanek, saj vožnja v megli zahteva veliko zbranosti, kar je za voznika izjemno naporno. PRIPRAVA VOZILA NA ZIMSKE RAZMERE Na zimske razmere se pripravimo pravočasno, torej še preden smo zakopani v sneg, preden nas na cedilu pustijo akumulator, zamrznjena ključavnica ali neustrezne pnevmatike. Ne pozabimo: od 15. novembra do 15. marca je za vsa vozila obvezna zimska oprema. ZIMSKA OPREMA MOTORNIH VOZIL V skladu s Pravilnikom o zimski opremi vozil v cestnem prometu za zimsko opremo motornih vozil štejejo: 1. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo: zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled). 2. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo: zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato. 3. Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. 4. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako "M+S" ali "M.S" ali "M&S". KAJ LAHKO POSTORIMO SAMI Pripravimo motor na nizke zimske temperature. Preverimo občutljivost hladilne tekočine na zmrzal. Preverimo motorno olje, saj je zaradi nizkih temperaturnih razlik zelo obremenjeno. Pravočasno poskrbimo za predpisano zimsko opremo vozila. V času od 15. 11. do 15. 3. morajo biti motorna vozila opremljena z zimskimi pnevmatikami na vseh kolesih ali letnimi pnevmatikami z globino dezena (žlebov profila) najmanj 3 mm in z ustreznimi verigami za pogonska kolesa v priboru vozila. Pregledamo gumice brisalcev. Gumice na brisalcih naj bi menjali vsako leto ali pa vsaj vsaki dve leti. PAZIMO! Nikar ne vklopimo brisalcev, če opazimo, da je gumica na brisalcu primrznila k vetrobranskemu steklu, saj jo s tem poškodujemo. Preverimo, ali tekočina za pranje vetrobranskega stekla vsebuje protizamrzovalno tekočino. Priskrbimo si pršila za odmr-zovanje in strgalnike za čiščenje stekel. Čeprav nas v ledenih jutrih zmrazi že ob pogledu na naš zaledeneli avto in se nam neizmerno mudi v službo, se navkljub temu potrudimo in avto temeljito in v celo- ti očistimo snega in zmrzali na steklih. Z zmanjšanim vidnim poljem imamo namreč velike možnosti, da povzročimo prometno nesrečo. Ce je napovedano sneženje in se z vozilom odpravimo na daljšo pot, je priporočljivo imeti najmanj polovico goriva v rezervoarju, v prtljažniku pa: - snežne verige: preverimo skladnost dimenzij pnevmatik z velikostjo verig. Montiranje snežnih verig vadimo že v jeseni, kajti ko nastopi trenutek za montažo verig, zunanje razmere zelo otežujejo nameščanje le-teh, še posebej, če to opravljamo prvič. Sneg v čevljih, prezeble roke in razmočena navodila za montažo nam bodo zagotovo pokvarile preostanek dneva; - zložljivo lopato za sneg; — toplo pokrivalo, obutev, odejo in rokavice. Miran Bruinec, VPO Kako vozimo skozi krožno križišče (krožišče) Krožnih križišč je tudi pri nas vse več, kajti njihove prednosti presegajo njihove slabosti ne le glede pretočnosti, ampak tudi glede varnosti. Vendar, če hočemo biti v krožnem križišču zares varni, upoštevajmo njegove posebnosti. Ne prehitevajmo in se izogibajmo veliki hitrosti ter naglim ali celo sunkovitim spremembam smeri. Ce zgrešimo želeni izvoz, nikar ne poskušajmo ustaviti ali celo voziti vzvratno, ampak zapeljimo še en krog. Tudi če se nismo pravočasno pomaknili na prometni pas, s katerega lahko varno zapustimo krožno križišče, zakrožimo še enkrat. Ne pozabimo, omogočimo tudi drugim varno zapustitev križišča. V krožnem križišču je promet s prometno signalizacijo urejen tako, da ima voznik v krožnem križišču prednost pred voznikom, ki se vključuje nanj. Ko zapeljemo v krožno križišče, katerega vozišče ima dva prometna pasova, se razvrstimo na notranji prometni pas in tako omogočimo vključitev v promet v križišče tudi voznikom na naslednjih uvozih, razen če nameravamo zapustiti križišče na prvem naslednjem izvozu. Tega nam ni treba storiti, tudi če nam prometna ureditev ali pro- metna situacija tega ne dovoljuje. S tem so, razen prometa in njegovih značilnosti, mišljene zlasti konstrukcijske značilnosti manjših krožnih križišč, na katerih je mogoč promet le po enem prometnem pasu, čeprav imajo dva, in pri katerih so uvozi in izvozi tako blizu drug drugemu, da je menjava prometnih pasov praktično nemogoča. S tem, da se razvrstimo na notranji prometni pas, omogočimo vključitev voznikom na naslednjih priključkih. Ko se vključujemo v krožno križišče po smernem vozišču, ki ima dva prometna pasova, in vozimo po desnem prometnem pasu, zapeljemo na desni (zunanji) prometni pas krožnega križišča, če pa vozimo po levem prometnem pasu, pa na levi (notranji) prometni pas krožnega križišča. Nekatera večja krožna križišča imajo v smereh z gostejšim prometom dvopasov-ne priključke in izvoze, prometni pasovi pa so zaradi večje varnosti lahko ločeni z neprekinjeno ločilno črto. Preden zapustimo krožno križišče, se razvrstimo na zunanji prometni pas. V velikih krožnih križiščih, kot je denimo tisto v Tomačevem v Ljubljani, smemo na izvozu, na katerem prometna ureditev je-dovoljuje, zapustiti krožno križišče tudTL notranjega pasu. To je, kot vemo, mogoče le, če je zunanji prometni pas namenjen izključno zavijanju v desno. B n 1 t t SBjBI v m WF \ ■F F Pri zapuščanju krožnega križišča ne pozabimo na smerno utripalko. M Dovolj velika krožna križišča omogočaj zlasti ob gostejšem prometu boljšo pretočnost kot klasična, vendar ne dovoljujejo vožnje z veliko hitrostjo. Upoštevati moramo tudi, da je v krožnih križiščih prepovedano prehitevanje. To pa zaradi tega, ker je preglednost ob vozilu in za njim zaradi ukrivljenosti vozišča slabša kot na ravnem vozišču (v desnem vzvratnem ogledalu opazimo drugo vozilo šele, ko je že ob boku našega, v levem pa prej izgine v mrtvem kotu), poleg tega pa krožno vozišče zaradi lažjega uvoza in izvoza ni nagnjeno navznoter, kot je to običajno na krivinah, ampak navzven. Zaradi takšnega prečnega nagiba je pri preveliki hitrosti veliko večja možnost bočnega zdrsa, pri vozilih z višjim težiščem pa prevrnitve. Miran Brumec, VPO Varna vožnja s traktorji v cestnem prometu F m a jesen in pomlad je značilno tudi veliko kmetijskih M opravil v naravnem okolju. Pri delih se pogosto upo-Zrahljajo traktorji, ki so konstruirani za vožnjo, vleko ali potiskanje traktorskih priključkov, za pogon teh priključkov ali za vleko priklopnega vozila. Vse voznike traktorjev policisti opozarjamo, naj vozijo previdno in odgovorno. Upoštevajte cestnoprometne predpise in naslednja pravila: • Traktor naj vozi voznik, ki ima veljavno vozniško dovoljenje kategorije F, je usposobljen za delo s traktorjem in traktorskimi priključek ter ni pod vplivom alko- erola, mamil ali psihoaktivnih zdravil. • Traktor mora biti registriran, tehnično brezhiben s prižganimi in čistimi lučmi ter odsevniki in ustrezno opremljen z rumeno rotacijsko lučjo, če ima pripet priključek, ki je širši od traktorja. • Na traktorju naj se prevaža le toliko oseb, kolikor je sedežev. Na traktorskih priključkih oseb ni dovoljeno prevažati! • Na priklopnem vozilu (prikolici) se sme prevažati do pet oseb, potrebnih za nalaganje in razlaganje tovora, če sedijo na podu priklopnega vozila znotraj stranic. • V nobenem primeru se osebe ne smejo voziti na tovoru! • Hitrost vožnje morate vedno prilagoditi stanju in razmeram na cesti, po kateri vozi traktor, ter lastnostim in stanju priklopnega vozila ali priključka in tovora na njem ali v njem. • Pri vključevanju v promet se morate prepričati, da je cesta prosta v zadostni razdalji, da bo vključevanje v promet varno. • Pri vožnji z neutrjenih površin na cesto je treba kolesa vedno očistiti, da zemlja ali blato ne pada na cesto. • Onesnaženo cesto je treba nemudoma očistiti. Če tega ne stori ali ne more storiti onesnaževalec sam, cesto na njegove stroške očisti redni vzdrževalec ceste. • Tovor ne sme predstavljati nevarnosti ali ovire za druge udeležence v prometu, povzročati škode na cesti in objektih, onesnaževati okolja, zmanjševati stabilnosti vozila, povzročati hrupa nad dovoljenim, zmanjševati preglednosti vozniku, zakrivati naprav vozila in se razsipati ali padati z vozila. • Pri vožnji in delu s traktorjem upoštevajte vsa tehnična navodila za traktor in uporabo priključkov. • Pri vožnji in delu s traktorjem spoštujte predpise s področja varstva pri delu. Miran Brumec, VPO * Vlom v vozilo z razbijanjem stekla ali tatvina iz odklenjenega vozila "V ^zadnjem obdobju na policiji beležimo oziroma % / obravnavamo vse več kaznivih dejanj vlomov in V tatvin iz osebnih vozil, ki se dogajajo na raznih parkirnih prostorih, še posebej na parkiriščih pred pokopališči, pred trgovskimi centri in na parkiranih prostorih pred vrtci, zato upoštevajte nasvete, ki vam jih podajam v naslednjem sestavku. VLOM V VAŠ AVTO LAHKO STORILEC IZVEDE V MANJ KOT 10 SEKUNDAH Ce je vlomilec že vlomil v vaše vozilo, nemudoma pokličite policijo. Do njene- ga prihoda ničesar ne premikajte in ne pospravljajte, da ne boste uničili koristnih sledi, ki bi lahko pomagale pri odkritju storilca. NE PONUJAJTE PRI- LOŽNOSTI NEPRIDIPRAVOM! Za varnost svoje lastnine lahko največ storite sami. Svetujemo vam: • Upoštevajte samozaščitne ukrepe. • Torbic, kovčkov in drugih predmetov ne puščajte na policah, sedežih ali na drugih vidnih mestih. Ti predmeti so vaba za tatove; varneje bodo shranjeni v prtljažniku. Zlatnina, denar, kreditne kartice, čeki in dokumenti ne sodijo v predale vozila. • Predmeti v vrečki ali torbici, ki sicer niso dragoceni, so lahko vaba za storilce, saj ti ne vedo, kaj je v vrečki ali torbici. Povzročena materialna škoda bo v tem primeru večja, kot je vrednost odnesenih predmetov. • Prtljago naložite v vozilo tik pred potovanjem. Ne puščajte prtljage na strehi avtomobila. • Če je le mogoče, ne puščaj- te ključev v avtomobilu brez nadzora (avtopralnice, servi- si). Preprečili boste ponareditev ključev in tatvino vozila. • Ko zapuščate vozilo, zaprite vsa okna in vrata ter obvezno zaklenite vozilo, prtljažnik in pokrov posode za gorivo. • Če imate možnost, izvlecite avtoradio ali odstranite prednjo ploščico, ki je ne puščajte v vozilu. • Vključite alarmno napravo. • Nikoli ne puščajte ključa v kontaktni ključavnici, tudi če zapustite vozilo le za hip, predvsem ob spremstvu otroka v vrtec. Miran Brumec, vodja policijskega okoliša SAMO V VRTEC SEM SKOČILA ... ... in pustila torbico na prednjem sedežu ... Nekdo mi jo je ukradel ... Naj se to ne pripeti tudi vam. Dosledno varujte svojo lastnino, vozilo zaklenite, tudi če ga zapustite samo za kratek trenutek ob spremstvu otroka v vrtec. Malavi - toplo srce Afrike "V" 7^onec julija se je skupina štu-dentov zaključnega letnika JL jKmedicine Univerze v Mariboru odpravila na dolgo pot v Malavi. Sedaj teče že tretji mesec našega dela v tej mali državici Afrike. V tem popolnoma novem svetu, drugi kulturi in drugem načinu razmišljanja se počutimo že precej domače. Malavi nam je vsem zlezel pod kožo. NAŠI ZAČETKI Naše bivanje v Malaviju smo začeli v glavnem mestu Lilongvve, kjer smo delali v javni bolnišnici. Razmere so bile popolnoma drugačne, kot smo jih bili vajeni doma. V čakalnicah se je gnetlo ljudi, ki so potrpežljivo čakali na zdravila, teh pa velikokrat sploh niso dobili. Pogosto se je namreč zgodilo, da je v bolnišnični lekarni zmanjkalo zdravil. Posamezni oddelki, na katerih smo delali, so bili polni bolnikov in njihovih svojcev. Večina zdravnikov v državi je tujcev, preostalo medicinsko osebje pa sestavljajo medicinske sestre in »clinical officerji«, zdravstveniki s štiriletno šolo. Po dveh tednih smo se iz prestolnice preselili v mestece Kasungo, na misijon patra Stanka, dobrodušnega in zelo požrtvovalnega človeka. Pater Stanko Rozman že 30 let deluje kot misijonar v Afriki, zadnjih 11 let pa je zelo aktiven v mestu Kasungo. Skrbi za župnijo, veliko za petino Slovenije. Znotraj misijona deluje program PAO, ki je namenjen sirotam in bolnikom z aidsom. V sklopu tega programa ekipa sodelavcev nudi zdravstveno pomoč bolnikom po okoliških vaseh, ki so od mesta oddaljeni tudi do 40 km. ŽIVAHEN VSAKDAN Naše delo pomeni razširitev programa PAO. Vsako jutro naložimo naše terensko vozilo z vsemi potrebnimi zdravili in kirurškim materialom, ki ga vsak večer skrbno pripravimo za prihajajoč dan, in se odpeljemo na eno izmed sedmih podružnic župnije, ki so oddaljene od 15 do 40 km od našega bivališča, Kasunge. Poti so slabe, polne lukenj in peska, za domačine pa je razdalja brez možnosti prevoza do mesta prevelika, da bi lahko prišli v bolnišnico. Pred vrati nas zato vsak dan pričaka veliko ljudi. Mnogo izmed njih je resno bolnih, nekateri pa nas obiščejo le zato, da bi jih pregledal ali se jih dotaknil beli človek. Po prihodu, dobrodošlici in rokovanju z domačini si pripravimo delovni prostor. V vaški cerkvici si uredimo zasilno ambulanto, na majhnem prostoru in sedaj že v veliki vročini. Trenutno se v Malaviju vztrajno približuje poletje, čemur primerne so tudi vedno višje temperature. Sledi triaža. Izmed množice ljudi poiščemo bolj bolne ljudi. Na začetku vedno pregledamo otroke, starejše in resno bolne. Pri prevajanju in organizaciji nam pomagajo lokalni prostovoljci, koordinator programa PAO g. Lunda in nutricionistka Jane. Delo je zelo raznoliko. Veliko je otrok z raznimi kožnimi boleznimi, ki so posledica slabe higiene. Vode za umivanje tukaj namreč ni v izobilju. Veliko je tudi drugih infekcijskih obolenj, malarije, epilepsije itd. Starejši ljudje pogosto tožijo za bolečino, saj veliko fizično delajo. Na dan pregledamo okrog 150 do 200 bolnikov. Naši dnevi so običajno dolgi in delovni, •jj skoraj vsak dan delamo od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Domov se vedno odpravljamo v temi, saj tema tukaj nastopi že ob 18. uri. Včasih nas na poti domov spremljajo še žive kokoši, ki jih dobimo v dar od domačinov. Ljudje na podeželju nimajo veliko, a z veseljem podarijo eno izmed svojih petih kokoši. Ce zvečer ostane še kaj časa, se odpravimo k patru Stanku na partijo taroka. MALAVTJCI Domačini so še vedno zelo odvisni od dežja in poljedelstva. Trenutno je v Malaviju sušno obdobje, ki bo trajalo še vse do decembra. Pokrajina je požgana, reke in majhna močvirja so presušen^ ponekod so tudi vaški vodnjaki suhr. Ljudje prebivajo v majhnih hiškah, grajenih iz blata ali opek, pokritih s slamo. Na dvorišču rastejo mangova drevesa, ki s svojimi velikimi krošnjami v času največje poletne vročine nudijo prijetno senco. Hiše so običajno enoprostorne, redko premorejo posteljo ali kakšen stol. Okna so majhna, zato je notranjost zelo temna. Edini prostor v hiši si deli celotna družina, ki šteje veliko članov, pogosto več generacij skupaj. Kuhinja je ločena od bivalnega prostora in je na prostem ali na posebnem prostoru za hišo, obdanim s slamnato ograjo. Na podeželju ni vodovodnega sistema, zato morajo ženske vsak dan hoditi z vedrom na glavi do oddaljenega vodnjaka na koncu vasi. Dež, ki si ga želijo in ki ga sedaj ni bilo že več kot tri mesece, jih v času deževne dobe s poplavami včasih za nekaj tednov odreže od sveta in oskrbe. Zaloge hrane poidejo in več dni ne jedo ničesar. Tudi drugače je prehrana enolična, vsak dan pusta ^ttsima (nekakšna polenta, jo pripravijo iz moke bele koruze), ki jo namakajo v omako iz zelenjave. Meso je prej izjema kot pravilo, saj samo bogatejši doma premorejo kakšno kokoš ali kozo. Hrana, ki jo vsak dan uživajo, vsebuje malo beljakovin, vitaminov in mineralov. Ljudje tako pogosto trpijo za pomakanjem le-teh. Skoraj vsak teden se srečamo z nekaj podhranjenimi otroki drobne postave, drobnih ročic in velikega trebuha. Lrogram PAO je namenjen rudi pomoči tem otrokom, zato vsak dan razdelimo nekaj paketov hrane — insi-mo, mleko v prahu in sojo, ki vsebuje veliko beljakovin. Večina prebivalstva živi po vaseh, kjer ni elektrike in kjer je izobrazba slabo dostopna, možnosti zaslužka pa ni. Obdelujejo malo polje, ki jim ga dodeli vaški poglavar, nekateri prodajajo presežek zelenjave na tržnici v mestu in dobijo za to minimalno plačilo, največkrat je to nekaj centov. Ljudje živijo iz dneva v dan. Vendar pa so odprti in prijazni, radi imajo glasbo in ples. Vsakič, ko se srečamo, nas prisrčno pozdravijo s krepkim stiskom roke. Mi sami imamo na misijonu v našem stanovanju za večino Malavijcev nepredstavljive dobrine — elektriko in vodo iz pipe, v kuhinji pa hladilnik in štedilnik. Zvečer sicer velikokrat zmanjka elektrike. Na začetku je bila to težava, sedaj pa smo se že navadili, da vsak dan ne jemo tople večerje in da lahko knjige beremo tudi ob svečah. Tudi perila ni nenavadno prati na roke z naglavno svetilko. KAR DAJEŠ, TO DOBIŠ NAZAJ Čez slab mesec dni se bomo počasi vrnili v Slovenijo. Slovo bo zagotovo težko. V tem času smo se veliko naučili. Pridobili smo številne izkušnje, rešili smo nekaj malih življenj, poskušali pozdraviti ali vsaj omiliti nekatere bolezni. Malavijci so nas v tem času naučili skromnosti, dobrovoljnosti in pristnega veselja ob pomanjkanju materialnih dobrin. Veseli smo, ko lahko pomagamo, ko smo uspešni in kadar so bolniki zadovoljni. So pa tudi taki dnevi in bolniki, ko kljub našemu znanju in zmožnostim ter razpoložljivim sredstvom ne moremo pomagati. Zgodi se, da nas bolniki poiščejo v tako slabem stanju, da jim ne moremo več pomagati. Takrat je težko. Se težje je, ko gre za majhne otroke. Takrat, ko ostane otrok za vse življenje prizadet, ker starši niso imeli denarja, da bi obiskali zdravnika v mestu, ali je v bolnišnici zmanjkalo zdravil. Nato ti starši čez čas prinesejo otroka v upanju, da boš kaj storil. Pa preprosto ne gre. Ne glede na vse slabe in dobre stvari, s katerimi se srečujemo, sem izredno vesel, da imam možnost biti tukaj. Še kako drži pregovor: Kar daješ, to dobiš nazaj! Čeprav odprave še ni konec, hvala vsem, ki ste nam omogočili to izkušnjo. Hvala p. Stanku za izredno gostoljubje in pomoč. Hvala Mala-vijcem, da so nas tako lepo sprejeli! Zikomo (hvala)! Matej Pal Fotoarhiv M. Pal fll 6 HMLCSmE 2013 2.11.2013 SOBOTA ob 15 uri, W Šotor pri zgradbi Občine Videm in Vidova klet 1 Osrednja prireditev Občine Videm, j 3.11.2013 NEDELJA ob 10.30 uri, Stanošina, Nova cerkev Podlehnik Zbiranje mošta, blagoslov mošta in Sveta maša, M imenovanje vinogradnika leta. I 7.11.2013 ČETRTEK ob 18. uri, Vaški dom Pobrežje, Pobrežje 104a, Videm pri Ptuju Zbiranje mladega mošta, imenovanje kletarja in »Poklon jeseni«. ■ od 15. ure, Turistična kmetija Kozarca n, Pristava 28a, Cirkulane Pokušina vin ter viničarjeva in gospodarjeva malica. 5€ in 6€ na osebo ob 16. uri, Vinogradništvo družine Branka Plajnška, Gorca 59, Podlehnik Pokušina starega vina, pokušina mošta, domača kulinarika. 8.11.2013 PETEK Sedlašeke97KAmepoadlehmk09radniŠtVO CeStnik’ Pokušina starega vina, pokušina mošta, domača kulinarika. ob 16. uri, Klet Franca Vindiša (Pavlini), Strmec 30, Zg. Leskovec Martinovanje vinogradnikov iz Strmca, l ob 17. uri, Petrova domačija, Šturmovci 14, Videm pri Ptuju Martinovanje po šturmovsko. J ob 13. uri, Planinsko društvo Cirkulane Martinov pohod. Zbiranje pri OŠ Cirkulane. ob 14. uri, Blaževa kapela, Skorišnjak, Zg. Leskovec Sveta maša pri Blaževi kapeli z blagoslovom mošta. Zaključek martinovanja pri Andreju Vidoviču. ^ ob 14. uri, TD Cirkulane sekcija stari običaji Mali Okič-Slatina. W Pospravljenje klopotca in zbiranje mošta. od 15. ure, Večnamenska dvorana Cirkulane, DVS Haloze in društva iz Cirkulan Zbiranje mošta, imenovanje "Naj Martina 10" ter ob 17.uri šaljivi krst mošta ob kulturnem programu. Malica 5€. 9.11.2013 SOBOTA ob 15. uri, Djočanova domačija, Tržeč 13, Videm pri Ptuju Ljudska glasba, pospravljanje klopotca, krst mošta na šaljiv način, druženje na prostem ob tradicionalni hrani in pijači. ob 15. uri, Vaški dom Majski Vrh, Majski Vrh 50, Videm pri Ptuju Pospravljanje klopotca in martinovanje po haloško. ob 16. uri, Zveličarjeva kapela, Velika Varnica, Zg. Leskovec Blagoslov mošta, kulturni program, k| druženje ob moštu, kulinariki in dobri glasbi. 1 ob 16. uri, Vinogradništvo Konrada Vaupotiča, Sedlašek 71, Podlehnik Pušlšank: pokušina starega vina, 1 pokušina mošta, domača kulinarika. 1 ob 17. uri, Kočarjeva domačija, Pobrežje 122, Videm pri Ptuju Martinovanje ob kvintonu. * ob 11. uri, Društvo vinogradnikov, Trg Makole Po maši sledi krst mošta in degustacija. Maša bo v cerkvi Sv. Lenart ob 10.30 uri. I ob 11. uri, Trg pod Baziliko Marije Zavetnice, Ptujska Gora Blagoslov mladega vina, kulturni program, lokalna ponudba domače kulinarike. ob 10.30 uri, DVS Haloze, ob cerkvi Sv. Ane pri Borlu Sv.maša z blagoslovom mošta, pospravilo klopotca. 10.11.2013 NEDELJA ob 12. uri, TD Klopotec, Vinogradniki prinašajo krstiti mošt, ki se zbira v velikem sodu, šaljiv program 1 Zg. Leskovec o dogodkih, ki so se zgodili skozi leto. Blagoslov mošta, kulinarična ponudba s kozarcem 7€. od 14. ure, Kmetija AS Arnečič Gradišča 116 b, Cirkulane Pokušina mladega vina, Martinova malica, šaljivi krst mošta. Program 6€. j od 14. ure, KTD Klopotec Soviče-Dravci in DOD Haloze pri etnološki zbirki v Dravcih 4 Pospravilo klopotca in družabno srečanje z blagoslovom mošta. ___________________„x Začetek ob Baru pri Veseliču. Gospodinje prodajajo kozarce °d!£KSDnJSlW 9°Sp0dmj ZaVfC' kot vstopnico. Nato v Korenjak peš a\\ s kočijo. Po kleteh bodo ’ ‘ degustacije mošta, domače hrane. Zaključek na kmetiji pri Bratuševih. Program: 7€. 11.11.2013 PONEDELJEK od 13. ure, Kmetija Pintarjevi, Veliki Okič 1, Zg. Leskovec ob 16. uri, Etnološki muzej, Gorca-Podlehnik Pospravilo gospodarjevega klopotca, krst mošta na "okički" način, druženje ob mladem vinu. Program 5€. Kulturna prireditev in družabno srečanje, kulinarične dobrote, pokušina vina, mošta. 15.11.2013 PETEK ob 17 uri, TD Podlehnik, Krajevna dvorana Podlehnik Kulturni program, kulinarične dobrote, staro vino-mošt, šaljivi krst mošta, družabno srečanje ob živi glasbi. I 16.11.2013 ob 9. uri, TD Štatenberg 5. Martinov pohod po vaseh in kleteh Makol. SOBOTA od 14. ure, Kmetija Pajnkiher, Dolena 51, Ptujska Gora Martinovanje s hrano in kulturnim programom, šaljivi krst mošta. Program 10€. od 2. do 17. novembra 2013 od 12. do 22. ure,, Turizem-Vinogradništvo Pungračič, Drenovec 7, Zavrč (GSM: 041 604 264) Martinovi menuji po predhodnem naročilu. Degustacije v kleti s pokušnjo mošta. od 8. do 10. novembra 2013 3. Balonarski festival. Majšperk in Medvedce (vzletna mesta) Prireditev poteka vse tri dni. Poleti balonov bodo zjutraj okoli 8.00 in popoldan okoli 15.00. od 9. do 11. novembra 2013 od 10. do 23. ure, Gostišče Majolka, Jurovci 1 b, Videm pri Ptuju Martinova večerja ali kosilo. Pripravljene izvrstne martinove dobrote. I m v ■