Sloveniji ni enako poskrbljeno. Pri nekaterih je pre`ivetje
enako evropskemu povpre~ju ali je celo nad njim (tabela 2),
pri nekaterih pa zaostajamo (tabela 3). Vsekakor je tak{na
primerjava zelo groba, saj ti podatki ne zajemajo vedno
celotnih dr`av in veljajo za bolnike, ki so zboleli v letih
1990–94. Kljub temu nam ti podatki in tudi podatki iz knjige
o pre`ivetju pomagajo pri ukrepih, s katerimi bi izbolj{ali
obravnavo malignih bolezni v Sloveniji.
Sklep
Iz podatkov o pre`ivetju bolnikov, vklju~enih v raziskavo
EUROCARE-3, in podatkov, objavljenih v knjigi o
pre`ivetju, lahko sklenemo:
– oskrbo bolnikov z rakom v Sloveniji lahko izbolj{amo
– enake mo`nosti je treba zagotoviti vsem bolnikom
– zagotoviti moramo pristope, ki dokazano vplivajo na
pogostost raka, pre`ivetje in umrljivost bolnikov
– izdelati je treba dr`avni na~rt za nadzor raka, z jasno
za~rtanimi cilji v primarni in sekundarni preventivi,
diagnostiki, zdravljenju in paliativni oskrbi
Branko Zakotnik
ONKOLOGIJA / v `ari{~u
68
Slovenija (%) Evropa (%)
Modo 93 91
Š~itnica M 85 71
@ 78 83
Hodgkinova M 76 74
bolezen @ 76 80
Materni~no telo 73 73
Materni~ni vrat 57 60
Grlo M 55 59
@ 78 56
Ledvica M 44 53
@ 48 56
NHL M 46 46
@ 46 51
Sarkomi mehkih M 56 54
tkiv @ 63 56
Sarkomi kosti M - 50
@ 61 55
Ustna votlina M 25 33
@ 41 49
Jaj~nik 31 31
Plju~a M 8 10
@ 10 10
AML M 9 9
@ 8 11
Po`iralnik M 6 9
@ 10 11
Tabela 2. 5-letno pre`ivetje v evropskem povpre~ju 
5-letno starostno standardizirano relativno pre`ivetje 1990-1994
Slovenija (%) Evropa (%)
@relo ustno 22 32
spodnje 15 25
@elodec M 44 53
@ 48 56
Melanom M 61 75
@ 70 84
KLL M 44 65             
@ 58 69
Mielom M 20 31
@ 21 35
Dojka @ 67 76
Debelo ~revo M 36 50
@ 40 52
Rektum M 34 46
@ 35 50
Se~ni mehur M 45 71
@ 56 69
Prostata M 47 61
Tabela 3. 5-letno pre`ivetje pod evropskim povpre~jem
Rak dojke
Moderator: Tanja ^ufer
Sodelavci: Jo`ica Mau~e~ Zakotnik, Miljeva Rener,
Janez @gajnar, Borut Jug, Borut Gori{ek, Mojca Sen~ar
Ugotovitve
1. Breme raka dojke v Sloveniji je veliko, vsako leto je na
novo odkritih `e skoraj 1000 novih primerov. Incidenca in
umrljivost je v Sloveniji {e vedno manj{a kot v mnogih
dr`avah zahodne in severne Evrope, vendar pa tako
incidenca kot umrljivost v Sloveniji vztrajno nara{~ata.
Medtem ko incidenca bolezni nara{~a v vseh razvitih
dr`avah, pa je umrljivost zaradi te bolezni v nekaterih de-
`elah, npr. v ZDA in Angliji, `e pri~ela upadati. Razlog je
v zgodnji diagnostiki bolezni in v ustreznem zdravljenju.
2. Pre`ivetje bolnic, ki v Sloveniji zbolijo za rakom dojk, ni
zadovoljivo.
• Njihovo pre`ivetje je glede na izsledke raziskave
Eurocare-3 pod evropskim povpre~jem (5-letno
povpre~no pre`ivetje v Evropi je bilo v obdobju
1990–94 74 %, v Sloveniji pa 65 %). Zlasti v
skandinavskih dr`avah je 5-letno pre`ivetje bistveno
bolj{e, 73–81 %.
• Pre`ivetje bolnic v vseh stadijih se izbolj{uje enako kot
v Evropi. V letih 1993–97 je bilo petletno pre`ivetje
bolnic v Sloveniji za 10 % ve~je kot v letih 1983–87
(Slika 1).
• Razmeroma velik dele` bolnic je odkrit v raz{irjenem
ali razsejanem stadiju (v obdobju 1990–92 v Sloveniji
okoli 47 %, v zahodni Evropi okoli 40 %). Dele`
zgodaj odkritih rakov se v Sloveniji zadnjih 15 let `al
ni pove~al (obdobje 1983–87: 40,4 %, 1993–97: 43,5
%). Pre`ivetje bolnic v istem stadiju bolezni pri nas je
primerljivo z evropskim.
• Razlike v pre`ivetju glede na bolni{nico prvega
zdravljenja v Sloveniji obstajajo, vendar so majhne
(Zdravstveni vestnik 1999).
Ukrepi, s katerimi bi lahko izbolj{ali pre`ivetje bolnic
z rakom dojk v Sloveniji
– ozave{~anje o pomenu zdrave prehrane, vzdr`evanja
primerne telesne te`e in najve~jega mo`nega
spo{tovanja naravnih reproduktivnih navad pri
Slovenkah
– uvedba organiziranega presejanja raka dojk z
mamografijo pri najbolj ogro`eni populaciji v celotni
dr`avi
– dostopnost do hitre in pravilne diagnostike sprememb v
dojkah (tipnih in netipnih) v celotni dr`avi
– izdelava dr`avnih smernic za diagnostiko in zdravljenje
raka dojk, multidisciplinarna obravnava bolnikov
– sprotno uvajanje novih na~inov diagnostike in
zdravljenja v dr`avi
– spodbujanje klini~noraziskovalnega dela na podro~ju
raka
– nadzor nad izvajanjem smernic in nadzor kakovosti dela
(la`no pozitivni in la`no negativni izvidi presejalnih 
mamografij, pre`ivetje bolnic
glede na stadij, mesto prvega
zdravljenja itd.)
– natan~nej{a enotna prijava
bolezni za Register raka (UICC
pTNM, G, R, ustanova, na~in
zdravljenja)
Sklepi okrogle mize
Napredek v obvladovanju raka
dojk v Sloveniji je mogo~:
1. Z ozave{~anjem o pomenu
zdrave prehrane, vzdr`evanja
primerne telesne te`e in
najve~jega mo`nega
spo{tovanja naravnih
reproduktivnih navad.
2. Z diagnozo v zgodnej{i fazi
bolezni, in sicer z:
• organiziranim presejanjem raka dojk. Strokovna
podlaga je pripravljena, dr`ava pa mora zagotoviti vire
za pri~etek pilotnega presejanja na izbranih obmo~jih
v letu 2004, v dveh naslednjih letih pa v vsej dr`avi.
Veliko pozornost je treba nameniti nadzoru nad
kakovostjo presejanja;
• bolj{o dostopnostjo do hitre in ustrezne zgodnje
diagnostike tipnih sprememb v vsej dr`avi. ^as od
suma, da gre za rak dojke, do dokon~ne diagnoze
ne sme biti dalj{i od 5 dni. V pripravi je pravilnik
o organizaciji sekundarnih sredi{~ za diagnostiko
in zdravljenje raka dojk, ki bo v skladu s priporo~ili
Evropskega zdru`enja za senologijo (EUSOMA).
3. Z zagotavljanjem najbolj{ega mo`nega zdravljenje
vsem bolnicam, ne glede na mesto zdravljenja.
Zato je treba pripraviti dr`avne smernice za diagnostiko
in zdravljenje raka dojk ter zagotoviti, da jih bodo
strokovne organizacije (Zdravni{ka zbornica) in
dr`avne ustanove za javno zdravstvo (Ministrstvo
za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje)
uresni~evale.
4. Za ustrezno pre`ivetje bolnic z rakom dojk je treba v
Sloveniji sproti uvajati nove na~ine zdravljenja.
Racionalizacija na ra~un uvajanja novih oblik
zdravljenja lahko {e poslab{a pre`ivetje bolnic z rakom
dojke. Nujno je pove~anje obsega raziskovalnega dela
na podro~ju raka dojk.
Tanja ^ufer
ONKOLOGIJA / v `ari{~u
69
Slika 1. Relativno 5-letno pre`ivetje bolnic z rakom dojke, zbolelih v letih 1973-97, po stadijih.