I št. 25 (1871) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 20. junija 1985 | Cena: 50 din 13 februarja 1975 je bil lisi odlikovan z redom L ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI 1 YU ISSN 0416-2242 Začetek belokranjske ftjattinske akcije J^vič eksperimentalno lokve pri Črnomlju — Na rcPubliški mladinski delovni akciji "°ela krajina 85« bo od 23. junija do ’• avgusta sodelovalo okrog 460 brigadirjev enajstih mladinskih brigad iz Slovenije ter brigada Rdečega msa Slovenije. Letošnja belokranjska C|ja bo eksperimentalna. Tako bo 14 interesnim dejavnostim v ru8> izmeni največ pozornosti nagnjeno računalništvu, poskusna pa tudi v tem smislu, da se bodo na s upščini akcije takoj ob prihodu brigadirjev dogovorili, ali naj ima akcija fovalni značaj ali ne, naj podelijo Pri2nanja in kakšno vlogo naj ima v°dstvo, ki bo vsekakor bolj samoupravno kot doslej, brigadirji iz Tolmina, Idrije, Kam-a ‘n Ljubljane—Centra bodo v prvi '‘'-meni delali v metliški občini pri gra-nji vodovodov Brašljevica — Drašiči m Rajakoviči — Kuljaji — Glavica ter a*10 v skoraj-15 tisoč efektivnih urah °Pr,avili dela, ki posegajo vrednost 9 ""lijonov dinarjev. Kot dopolnilni Rr°gram pa so v metliški občini pripravili še kabelsko kanalizacijo na ® Letošnje vodstvo MDA »Bela kraji-na 95 bo z izjemo traserja Aleša Koma-Ca’ j4' Prihaja iz Kočevja, povsem belokranjsko in žensko. Komandantka akcije ^ Andreja Krštinc, namestnica koman-'kv za naselje Mojca Vrlinič ter najstnica komandantke za interesne dejavnosti Hinka Todorovski._ P°dročju mestnega jedra; dela, ki jih k°rjo opravili v več kot 6,600 urah. pa odo veljala 4,7 milijona dinarjev, radnjo telefonske kabelske kana-?acUe bodo že opravili brigadirji 2. s™cne iz Ljutomera, Radovljice, 1 Le in Radelj, ki bodo v drugem delu l?jnene začeli graditi vodovod v semi-s ' Krajevni skupnosti. To delo bodo v ■'Zmeni nadaljevafe brigade iz Orm-jj^a, Ptuja in Bežigrada, vsi skupaj pa odo v črnomaljski občini v 17 tisoč ^nktivnih urah opravili dela. ki bodo eJala 4,5 milijona dinarjev. B. M. trimo nadaljuje TrGOVORE S KITAJCI S^NJE _ Pretekli te4jen je tra_ delega' . mo sPel obiskala kitajska ^rirnaC'Ja Se-*e Z vot,'In'm' možmi Pogovarjala o nadaljnjem razv- oju Kil °s|°v. Za zdaj je znano, da bodo naročili še 6 tisoč kvadratnih bi| v 7 novih objektov. Poleg tega je Se <¥ Novoles je lahko ponosen Ob 40-letnici ustanovitve Novolesa — Slavnostni govornik Martin Mlinar iz skupščine SRS NOvd MESTO — V Domu JLA so 14. junija s slavnostno sejo delavskega sveta počastili jubilej Novolesa, na katerem so podelili 52 priznanj najzaslužnejšim in najstarejšim delavcem kolektiva, slavnostna priznanja pa so dobili tudi številni poslovni partnerji iz domovine in tujine. Po otvoritvopem nagovoru Jožeta Bartolja, predsednika delavskega sveta, je Janez Bajuk, predsednik kolektivnega poslovodnega odbora, na kratko orisal razvojno pot Novolesa odjulijskih dni leta 1945. ko so v Soteski spet zapele žage, pa do danes, ko ima kombinate s preko 3000 zaposlenimi 15 tozdov in proizvodni program, ki ga uspešno izVaža v preko 50 držav na vseli kontinentih. Zatem je besedo povzel slavnostni govornik Martin Mlinar, predsednik zbora združenega dela v slovenski skupščini. Dejal je. daje Novoles otrok zmage, v 40 letih razvoja je dosegel rezultate, na katere je kolektiv lahko ponosen z njim vred pa vsa družba. Govornik je poudarjal pomen dolgoročnega planiranja in se zadržal pri načrtih za novo srednjeročno obdobje. Ob koncu je dejal: »Prepričan sem. da ne boste razočarali sebe in družbe v letih, ki so še pred nam i in v katerih se bomo otepali s hudimi težavami.« V kulturnem delu proslavcjena-stopil Dolenjski oktet, sicer pa je bila celotna prireditev na taki ravni. da nam ni bilo potrebno zardevati pred predstavniki tujih in div mučili uglednih lirm. Po slavnosti v Domu JLA so sr gostje in udeleženci proslave ogledali še razstavo Novolesovih proizvodnih programov v športni dvorani. Za to razstavo je bilo tudi med občini veliko zanimanje. R. B. NOVOLES »OD A DO Ž« — Ob štiridesetletnici so delavci Novolesa v novomeški športni dvorani pripravili razstavo vseh svojih progr.mov. Takoj po otvoritvi so si jo z največjim zanimanjem ogledali vsi gostje, med katerimi so bili Novolesovi poslovni partnerji iz tujine, družbenopolitični delavci občine in delavci te največje dolenjske lesne tovarne. (Foto: J. Pavlin) Razvoja brez ekonomike ne bo Komunisti tovarne zdravil Krka o razvoju tovarne do leta 1995 NOVO MESTO — Novomeška tovarna zdravil Krka seje v zadnjih letih zelo hitro razvijala. Leta 1983 je bila na 132. mestu med največjimi in na drugem mestu med farmacevtskimi delovnimi organizacijami v Jugoslaviji, po izvozu pa je na devetem mestu v Sloveniji in prva medfarmacevtski-mi tovarnami v državi. Krka je v obdobju 1976-85 kar 19-krat povečala celotni prihodek. Najhitreje je naraščal izvoz, kije leta 1976 predstavljal 15,6 odstotka, letos, ko načrtujejo s prodajo na tuje zaslužiti 65 milijonov dolarjev, pa bos premijami vred-polovico vsega prihodka. V preteklem desetletju je Krka investirala po takratni vrednosti4 milijarde, po današnji vrednosti pa 15 milijard dinarjev. Kako pa v Krki načrtujejo svoj obstoj in razvoj za prihodnje desetletje do 1995? Zavedajo se, da če hočejo napredovati (načrtujejo 6-do 7-odstotno letno rast fizičnega obsega), morajo voditi pravilno razvojno, naložbeno politiko pa skrbeti za izobraževanje, znanstveno-raziskovalno delo. standard delavcev itd. Vse to obsega dolgoročni plan. Temeljna naloga v prvih letih novega planskega obdobja. ki pa jo izvajajo že letos, je sanacija virov obratnih sredstev. • O dolgoročnem razvoju Krke do leta 1995 so govorili komunisti Krkenazbo-ru 13. junija na Otočcu in sprejeli usmeritve za ta razvoj. V njih so tudi neuresničene naloge s takega zbora ob koncu leta 1983, ki sojih pregledali na začetku' zbora. Še večji pomen, kot ga že ima, je v planu razvoja dobila razvojno-razis-kovalna dejavnost. Krka načrtuje do leta 1995 doseči vsaj odnos pol-pol med lastnimi in kooperantskimi proizvodi, predvsem z večjim lastnim razvojem na področju farmacevtike. Razvijali bodo tisto, za kar imajo možnosti, predvsem nove tehnološke postopke in patente za kemijsko sint- ezo in fermentacijo, tehnologijo za farmacevtske in veterinarske proizvode ter proizvode splošne rabe in kozmetične izdelke. Krkina prednostna dejavnost ostaja proizvodnja zdravil. Zanjo načrtujejo najmanj 8-odstotno rast, sloneti pa mora na lastni surovinski bazi in razvojno-raziskovalnemu delu. Druga pomembna dejavnost je proizvodnja farmacevtskih surovin, ki je tudi najbolj izvozno usmerjena. Pomembna bodo seveda tudi vsa druga področja: veterina, kozmetika pa dejavnost zdravilnih zelišč, gostinsko-tliristična in zdraviliška dejavnost ter proizvodnja izolacijskih materialov, ki mora najprej postati rentabilna. Zelo pomem-bern v načrtu razvoja je izvoz. Najnujnejših investicijskih potreb je v Krki po sedanji vrednosti za 15 milijard dinarjev. To ni malo. Zadeve bodo reševali postopno in iskali sovlagatelje^ UND1f _ DRAGA§ ZMAGALA BUKOVICA Mirna: pridobitve za praznik Mirenčani zaključili praznovanje krajevnega praznika — V znamenju delovnih zmag — Priznanja_______________ RIBNICA — Na občinskem gasilskem tekmovanju za memorial Matevža Haceta, kije bilo 16. junija v Ribnici, je zmagalo GD Bukovica, 2. GD Dolenja vas, 3. GD Ribnica itd. Prve tri ekipe so se uvrstile na regijsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta. MIRNA — Pretekli petek in soboto so tu zaključili praznovanje krajevnega praznika, ki je spet minilo v znamenju delovnih zmag. Krajani iz te krajevne skupnosti so namreč spet dobili nekaj pridobitev, ki pomenijo nov korak v razvoju krajevne skupnosti. Po vrsti športnih tekmovanj, ki so se odvijala pretekli teden, je bila v petek slavnostna otvoritev prenovljene zdravstvene postaje, kjer je vgrajena pomoč vsega trebanjskega združenega dela. Zvečer je bila v domu TVD Partizan slavnostna akademija, kjer sta govorila predsednik sveta krajevne skupnosti Mirna Maks Kurent in predsednik krajevne konference SZDL Martin Kašič. Maks Kurent je opisal Uresničeno poslanstvo zveze Tridesetletni jubilej občinske gasilske zveze — Med 5400 člani je več kot 1000 mladih — Gasilci so lahko zgled mnogim ostalim društvom in organizacijam NOVO MESTO — Občinska gasilska zveza Novo mesto, kije minulo soboto in nedeljo praznovala svoj 30-letni jubilej, je ena najmočnejših tovrstnih organizacij v Sloveniji, saj združuje 56 prostovoljnih in 6 industrijskih društev ter 4 društva »mladi gasilec« v osnovnih šolah. Vsa gasilska dejavnost se odvija v 57 gasilskih domovih, ki so jih člani društev zvečine obnovili in zgradili v zadnjem desetletju. Med 5400 člani je k«r 1000 mladih, kar je še posebej spodbudno. Novomeško gasilsko društvo ima v ustanovitve. Občinska gasilska zveza občini najdaljšo tradicijo in ježe pred jv bila ustanovljene 14. avgusta 1955. desetimi leti praznovalo 100-letnico Poslanstvo zveze, ki je bilo zapisano 'Ljubljansko pistno Ob tem, ko je 65% gospodinjstev v državi še vedno bolj ali manj neposredno navezano na kmetijstvo, pa vendarle 66% gospodinjstev samo za hrano porabi polovico ali več svojega družinskega proračuna. V času, ko inflacija narašča po 75-odstotni letni Delijo tudi nezaslužen denar Kakor kdo more, lovi inflacijo za rep LJUBLJANA — Zadnje čase zelo veliko govorimo in pišemo o upadanju življenjske ravni, omenjamo povprečja, ki to potrjujejo, hkrati pa prav ta povprečja kažeji), da še vedno nismo prišli do spodnje meje vzdržljivosti — v povprečju seveda. Osebni dohodki in pokojnine so realno vedno manj je, govori pa se o dodatnih (sivih) dohodkih prebivalstva, o dohodkih od obresti na devizno 'varčevanje, o rezervah denarnih sredstev, ki jih ljudje porabljajo. Obseg nakupov v trgovinah, ki je bil do nedavnega samo malo manjši kot prej, je bil kazalec precej višjega standarda od tistega, ki bi izhajal iz sicer vedno manjšega dohodka prebivalstva. Posledica takšnega recepta za ozdravitev gospodarskega stanja, kakršnega uporablja gospodarski instrumentarij kapitalističnega sveta oziroma visoko razvitih držav, je pri nas lahko samo visoka inflacija. padec življenjske ravni, razvrednotenje dinarja. Kaj smo doslej s tem dosegli? Kot kažejo raziskave, ima nekaj nad polovico gospodinjstev (56% ali 3,580.000) podpovprečne denarne dohodke. To povprečje pa jele malo nad ravnijo dohodka, ki ga ocenjujemo kot nujnega, kot minimum za preživljanje. Standard, ki je ocenjen kot normalen, zahteva celo 44 odst. denarnih dohodkov več, kot je dejansko povprečje, . luksuzni standard pa 150 odst. stopnji, je zato spet slišati glasove o koristnosti vsesplošne »zamrznitve« cen. Strah pred tem je po mnenju mnogih eden pomembnih pospeševalcev inflacije pri nas. Sicer pa to jasno dokazujejo tudi podatki o »poletu« cen po vsaki odmrznitvi. Gospodarstvo setorej Želi zavarovati in v nove cene svojih proizvodov vračunava tudi morebitno »zamsznitev«. • lz dobro obveščenih krogov prihajajo zagotovila, da je ZIS odločno proti temu ukrepu. Toda ZIS hkrati opozarja, da nekatere poteze, zlasti republik in pokrajin, kot edino možnost narekujejo prav zamrznitev cen. Dejstvo je, da bi bile posledice za nadaljnji razvoj države in uresničevanje programa stabilizacije tragične, če bi do tega res prišlo, toda mar nima tudi takšno gibanje inflacije, kakršno je zdaj, katastrofalnih rezultatov? Nič čudnega torej, da so se povsod po državi, kjer so le to mogli, odločili za povečanje osebnih dohodkov in začeli loviti inflacijo za rep. Tako se osebni dohodki v zadnjem času nekoliko bolj uspešno kot doslej bojujejo z draginjo. Nepopolni podatki prvih treh mesecev namreč kažejo, da sc dohodki po petletni »krizi« popravljajo: do konca marca so se realno zmanjšali le za 2,3% (lani za 6%. leto poprej pa za rekordnih 10%). Znano, je, da se je industrijska proizvodnja v prvem trimesečju letos povečala le za 2'/< — polovico manj od planirane, in tako nekateri delovni kolektivi delijo nezaslužen denar. Namesto večje proizvodnje in produktivnosti dvigujejo cene. da bi lahko povečali OD, Vendar tega zaradi polnih skladišč ne bodo mogli dolgo delati. VINKO BLATNIK pred tridesetimi leti, je bilo več kot uresničeno, gasilska zveza in društvo so danes lahko zgled mnogim drugim podobnim organizacijam. »S ponosom lahko ugotovimo, daje gasilskim društvom predvsem z lastnim delom, lastnimi šredstvi ter odpovedovanjem j požrtvovalnostjo in mobilizacijo delovnih ljudi, organizacij združenega dela ter občanov uspelo na področju varstva pred požarom doseči izreden uspeh, napredek in zaupanje« Tako je zbrane gasilce po končani nedeljski povorki na novomeškem Glavnem trgu v imenu pokrovitelja pohvalil slavnostni govornik Jože Suhadolnik, predsednik izvršnega sveta. o dosedanje izvajanje programa samoprispevka in naloge v prihodnjih letih. Seveda ni mogel mimo ugotovitve, da je krajevna skupnost ponovno naredila korak naprej. V zadnjem času so zgradili novo mrliško vežico, v končni fazi je izgradnja telefonskega omrežja itd. Na akademiji, za katero so program pripravili učenci osnovne šole Za-padnodolenjski odred in KUD Svoboda Mirna, so najzaslužnejšim krajanom podelili priznanja krajevne skupnosti. Prejeli so jih: Vilibald Buchberger, Ignac Dežman, Rudolf Žibcrt, Marko Sodja. Franc Knez, Veljko Kolenc, Aleksander Zakrajšek, Justi Pančur.Emil Toman, Planinsko društvo Mirna in skupnost borcev Za-padnodolenjskega odreda. Poleg tega je predstavnik skupnosti borcev 3. bataljona VDV podelili mirenski osnovni šoli plaketo 1. brigade VDV. J. S. ZAKLJUČNI NASTOP KOČEVJE — Ob zaključku šolske- ga leta je Glasbena šola Kočevje 18. junija priredila v dvorani staregimnazije zaključni javni nastop. Na njem so izvajali program učenci te šole. » Ribnica med NOB« Gradivo za zbornik zbrano — Borci o volitvah ČRNOMALJSKA BRIGADA POPOLNA ČRNOMELJ — Mladinska delovna brigada »Milke Šobar—Nataše« iz Črnomlja bo letos delala od 7. julija do 3. avgusta na zvezni MDA »Negotin 85« in sicer v okviru kemične industrije Prahovo pri rekonstrukciji železniških tirov in betonskih poti. Za brigado, ki mora tokrat šteti 50 brigadirjev, je veliko zanimanja, tako daje popolna. Razen nekaj po stažu starih brigadirjev, ki prihajajo iz delovnih organizacij irj predstavljajo jedro brigade, so skoraj vsi srednješolci, predvsem štipendisti. Da letos skoraj pri evidentiranju brigadirjev niso imeli težav, v Črnomlju pripisujejo temu, da bo v okviru MDA Negotin organiziran tudi obisk Romunije in ogled Ber-dapa. RIBNICA — Borci ribniške občine so na nedavni seji občinske konference ZZB NOV med drugim sklenili, da se bodo vključili v pripravo občinskih planov, tudi dolgoročnega, in sicer predvsem na področju socialne dejavnosti. Prizadevno bodo sodelovali tudi v pripravah na skupščinske volitve in v razpravah o preoblikovanju krajevne skupnosti Ribnica. Ugotovili so, da sta uspešno delali komisija za spomeniško varstvo in zgodovinska komisija, ki sta že pripravili gradivo za zbornik »Ribnica med NOB«. Za zbornik, ki bo izšel še letos, so prizadevno zbirali gradivo tudi čal-ni odbora aktivistov OF od Barja do Kolpe. Dogovorili so se tudi, da bodo organizirali zbor medvojnih aktivistov in članov sindikata na Travni gori. Aktivistom bodo ob tej priložnosti podelili tudi spominske značke. Krajevna skupnost Ribnica bo na območju ribniškega gradu postavila spominsko ploščo, na kateri bodo napisana imena padlih borcev, umrlih internirancev, ustreljenih talcev in drugih žrtev fašističnega terorja. ČESTITKE — Letos so pode1'.1' 27 Krkinih nagrad študentom m 11 nagrad učencem usmerjenega izobraževanja. Med nagrajenci je tudi Novomeščan* Barbara Bajc (na sliki). Spodbuda za ustvarjalnost 15. Krkine nagrade OTOČEC — Novomeška tovarna zdravil Krka je praktičn vseskozi posvečala veliko ppzy nost lastnemu raz.vojno-razisk<£ valnemu delu. Brez tega bi verje no ne bila to, kar danes je, npj druga med 14 jugoslovanskim farmacevtskimi tovarnami, devet med slovenskimi izvozniki itd’ Letošnja, 15. podelitev Krkin' nagrad, ki je bila pretekli torek Otočcu, je bila še slovensješa * sicer. Mladim raziskovalcem sta Krki, pa o pomenu razvoj^ raziskovalnega, znanstvenega ustvarjalnega dela govorila pr sednik poslovodnega odbora Kr Miloš Kovačič in predsednik svet Krkinih nagrad mrg. Miha Jap*oj Letošnji dobitniki Krkinih nag1 CeiOSIljl UUUUIUM . pa so pri študentih za 27 nal°£ Mateja Arnšek in Mojca ^ere’ Ba'rbara Bajc, Biserka Bašič, m lan Bevec, Alenka Bren, Ch Čolnar, Anton Čopar, Franci D* šmar, Miha Filipan, Smiljanah0 nazarič, Metka Istenič, Mojca J* ' Janez Kerč in Hirjana Stare, J®11, Majzelj, Zdenka Medja, W Merljak, Petre T. Miloševski. 1 tjana Narandja, Janez Pl®* J Aleksander Selčan, mil Skrinj '. Breda Verbovšek in Petra K°s 'j Mila Viceič, Janez Vrtovs*'| Alenka Zajc, Rok Zupet, AR sandra Dejanovič. Za 11 razl*’n(! valnih nalog pa so dobili Krk' nagrade naslednji učenci dol O skih šol, usmerjenega izobraže nja: a: . | j Aleš Bait, Matej Rebernik, A' Avsec in Roman Novak. tv. Bevc, Marta Bobnar in M3'!; Omerzel, Mojca Draginc, MariJ Bukovec, Nada Stepan in P3'1!’',,. Šašek, Andreja Jydež, Sara Ob* žnik in Urška Pape. Uroš Kasto ■ Vojko Božič in Gregor Božič. >8 , Kirar in Mirko Fifolt, Tom,( Kompan, Gregor Slamnik Robert Skobe, Magda Le* ' Alenka Sintič, Nataša MoraV Aleksandra Matjašič, Borut m jašič, Marko Rems in Tanja valšek. Milena Staniša, Neli ‘u in Maja Lapajne. Anica Vidm1^ lil 1VIUJU *«“PHJ,,V> ‘ j Ivanka Pečarič, Magda GeroO Marija Hočevar. _ p Z. L. Vsak deseti izdelek na Kitajski Na novinarski konferenci v črnomaljskem Gorenju spregovorili o razvoj možnostih tozda — Veliko povpraševanje po njihovih kompresorjih nif ČRNOMELJ — V črnomaljskem Gorenju, enem od sedmih tozdov delovne organizacije Gospodinjski aparati sozda Gorenje, so začeli s poskusno proizvodnjo kompresorjev leta 1981, ko so izdelali dobrih 44 tisoč izdelkov. V letošnjem letu jih bo iz njihov e tovarne prišlo 541 tisoč, s tem pa se bodo približali letni proizvodnji 600 tisoč kompresorjev , kolikor je polna zmogljivost tovarne. a P POKAL ŠESTKRATNEMU ZMAGOVALCU — Po paradi in slovesnostih na Glavnem trgu so podelili tudi pokale in priznanja najboljšim gasilskim desetinam. Največji pokal je prejela desetina GD Lakovnice, ki je letos že šestič zapored zmagala na gasilskem avtorallyju. Osrednji del slavja je bilo razvitje prapora občinske gasilske zveze, za katerega so prispevale sredstva mnoge delovne organizacije, društva in posamezniki. M noge desetine, ki so sodelovale tudi v paradi, so najbolj pričakovale podelitev priznanj in pokalov za najboljše na letošnjem tekmovanju in tradicionalnem avtorallvja. Praznovanju tridesetletnice zveze je bila posvečena tudi slavnostna akademija v soboto zvečer v Domu JLA. Vsem zaslužnim za razsoj te humane dejavnosti, ki jo poleg Rdečega križa nepogrešljiva pri delu civilne zaščite, so podelili priznanja. Večer so strnili pionirji iz osnovne šole Milke Šobar-—Nataše in pevci gasilskega društva iz mihela. j. PAVLIN ' To pomeni, da bodo letos izdelali kar 135 tisoč kompresorjev več kot preteklo leto, za to pa se morajo zahvaliti rednejši preskrbi idrijske Iskre z elektromotorji, na osnovi česar so v drugem letošnjem četrtletju začeli z delom v dveh izmenah. Razveseljivo Nova cisterna le, da bodo desetino izdelkov izvozili mi Kitajsko, zelo veliko povpraševanje pa je tudi iz Egipta in Italije, tako da bi lahko izvozili prav vse kompresorje, če bi želeli ustreči tem tretjim kupcem. Eden od glavnih razlogov, da je za črnomaljske kompresorje veliko zanimanje tudi v tujini. je ta. da so izdelki, ki jih izdeluj1?1 licenci danskega Danfossa pogodbi med Gorenjem, Danio ^ in Iskro, po kakovosti enakoV * danskim. Vanje vgradijo 61 od*V ^ mačih materialov, v devizah ,j plačajo le 22 odst. blaga, ostalo r j rijejo z izvozom. j Konec aprila je Gorenje i’3 ,( podpisalo z. Danfossom pogodbolU, oizvodnji novega kompresorja vt f[ aribližno dy* moči, ki ga bodo čez ez pr začeli izdelovati v Črnomlju- fak' ID** bodo z novim programom poleg0 ^ danje hladilniške oskrbovali lZ Gasilci Sv. Gregorja proslavili 85-letnico SESTRE PRI OGENJCI LOŠKI POTOK — V soboto. 15. junija, je nekdanjo partizansko bolnišnico Ogenjca obiskalo 354 medicinskih sester univerzitetnega kliničnega centra iz Ljubljane, ki je pokrovitelj te bolnišnice. Sv. GREGOR — V nedeljo. 16. junija, je bil pri Sv. Gregorju praznik domačih gasilcev, ki so slavili 85-letnico obstoja svojega gasilskega društva, in Civilne zaščite občine Ribnica. Svečanost je otvoril predsednik gasilskega društva Sv. Gregor Alojz Oblak, ki je podelil tudi priznanja zaslužnim gasilcem. Občinska gasilska priznanja pa je podelil predsednik OGZ Alojz Kos. V imenu SIS. za požarno varnost je govoril njen predsednik Anton Šobar, v imenu krajevne skupnosti Sv. Gregor predsednik skupščine KS Stanko Lovšin, v imenu občinskega štaba civilne zaščite pa njegov predsednik Alojz Marolt, ki je podelil tudi priznanja zaslužnim pripadnikom CZ. Nagrado gasilskega • V bodoče sc črnomaljskemu tozdu Kompresorji odpirajo nove možnosti razvoja, so poudarili na tiskovni konferenci v tukajšnjem tozdu pretekli četrtek Peter Petrovič, predsednik poslovodnega odbora Gospodinjskih aparatov, njegova pomočnika Oto Slemenik in Milan Jeršič ter vodja tozda Leopold Pucelj. krajine s kompresorji tudi za" itif/l valno tehniko Gorenja. Z vgrad'*^J opreme za nov tip kompresorji letna proizvodna zmogljivost * maljskega tozda povečala na društva Sv. Gregor pa je prejel njegov Ši častni član Anton Šob ar. ki praznuje 80-letnico življenja. .Na svečanost) so krstili gasilsko cisterno in gasilski avtomobil s prikolico, kupili soju v glavnem s prispevki gasilcev in krajanov, ki so v ta namen darovali 170 kubikov lesa. delovnih organizacij in SIS za požarno varnost občine Ribnica. 850 tisoč kosov, to pa PolTlcr"'|1|f bodo lahko s kompresorji, srčen1 ^ dilne in zamrzovalne Tehnike, P0^ skoraj vse potrebe Gorenja po izdelku. yA rE^ NOV KOMBI S PRIKOLICO — Na fotografiji je novi gasilski k* | prikolico gasilskega društva Slemena in njegovi botri. Kombi, c) 3200-litrsko cisterno je dobilo GD za svojo 85-letnico. (Foto: Pr|lfl 2 DOLENJSKI LIST kmetijstvo jtekline ni več Obolevajo pa čebele — l^mastitisa vedno več ^RIBNICA — V ribniški občini ni ecst<*line. Tako ugotavlja veterinar-' a lr>špekcija v svojem poročilu, o aterem je razpravljala na zadnjih se-la ■'borov tudi občinska skupščina Rib-n,ca- Zadnji primeri stekline so bili °dkriti živ e ,eže je stal 380 din. 128 milijonov za boljša polja Na dragatuškem polju se je letos začela melioracija in zložba 540 hektarov zemljišč — Prihodnje leto bodo sejali pšenico že na komasiranih poljih r ČRNOMELJ — Na dragatuškem polju se bo letos začela hidromelioracija, agromelioracija in komasacija na 540 hektarih zemljišč oz. več kot 2.800 parcelah, ki jih ima v lasti 512 lastnikov ali solastnikov. Na teh zemljiščih bo po regulaciji Podturenščice urejen tudi sistem drenaž, apnjenje in založno gnojenje ter izboljšan dostop in prevoz na kmetijske površine. Melioracijo bodo izvajali z enkratnim posegom na celotnem območju in bo končana z drenažo leta 1987. Sredstva za melioracijo (110 milijonov dinarjev) zagotavljajo Zveza vodnih skupnosti Slovenije, črnomaljska kmetijska zemljiška skupnost, črnomaljski sklad za intervencije v kmetijstvu ter lastniki, uporabniki zemljišč s svojim delom. Slednji lahko poravnajo svoje obveznosti tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča, upoštevajoč njegovo vrednost pred melioracijo. Lastniki in uporabniki polj na melioracijskem območju bodo oproščeni tudi plačila občinskega davka iz kmetijske dejavnosti od teh parcel za čas.ko bo potekala melioracija, največ pa za pet let.NL komasirana zemljišča spomladi lani, zato je območje , c‘ne Ribnica razglašeno za prostor ne. Nevarnost pa še ni povsem mjni-la, saj se iz Avstrije širi nov val. "špekcija pa prizna, da ne pozna s anja varooze pri čebelah, vendar ^omnevajo, da je ta bolezen zelo azsirjena v ribniški občini, saj je tudi sosednjih občinah. Letos bodo zato Potrebni posebni ukrepi. Odkrili paso o gnilobo čebelje zalege, in sicer na 0ri- To bolezen so zatrli, a bodo v fatke opravili še en kontrolni pregled. sa ara^ča pa število primerov mastiti- ■ kar je odraz neustreznega ravnanja ■ atolznicami. Na področju higiene "il vctennarska inšpekcija lani ni o krila večjih nepravilnosti, pač pa le e aj manjših v podeželskih trgovinah. [novomeške tržnice nOVOMESTO — Kljub dežev-nema vremenu je bila ponedeljkoma tržnica dobro založena. Naprodaj je bilo veliko sadja. Za gozdne Jagode in borovnice so ženske ''antevale 300 din (za liter, vrtne Jagode so veljale 300 din kilogram, češnje hrustavke so imele enako ceno. Za kilogram kolerabe ko morali kupci odšteti 200 din, za a°gram karlijole pa 250 din. Jaj-? So bila po 22 din, solata pa po b din kilogram. rt * * v v- o ejm is ca NOVO MESTO — Ponede-j/°V.? sejemsko dogajanje je skrojilo slabo vreme. Naprodaj Je bilo vsega 163 prašičev, od te-Ra 63 starih 7 do 10 tednov,100 Pa starih 10 do 12 tednov. Novell lastnika je dobilo 48 živali, j? ajše so bile po 5.000 do 8.000 • JJ1’ starejše pa po 8.000 do 1°.000 din. "Režice — Na sobotni ,ejetn so rejci pripeljali 369 P astčev, starih do 3 mesece, v. 0(lali so jih 202. Kilogram »Nimamo kake ideološke bojazni...« Iz razgovora z Andrejem Marincem, predsednikom CK ZKS (in inž. agr.), v Kmečkem glasu Ni nesocialistično, če dajemo družbeno zemljo v obdelavo kmetu, da bo ta racionalno izkoriščal svoje stroje in obratno. Tudi glede maksimuma je potrebno nekaj storiti. Na primer: kmet se oženi, strne se dvoje posestev, pa so zaradi tega preglavice. Za takšne primere kaže najti rešitve, to ne more biti problem. Ne drži, da imamo pri tem neke ideološke bojazni pred kapitalizacijo kmeta. To so očitki tistih, ki zelo malo in površno poznajo vso zapletenost kmetijstva in odnose na vasi. Veliko večja koncentracija sredstev v privatni lastnini je v obrti in še kje drugje. Bistveno je, da pojasnjujemo vsebino našega zadružništva in podružbljanje proizvodnje. Naša alternativa ni v nekakšnem lastninskem preslojeva-nju, v nenehnem preprodajanju zemlje, kar je tipično za kapitalistično ureditev. To bi potegnilo za seboj dosti težav, zato moramo izpopolniti in dodelati naš model agrarne politike, ki je zasnovan na delu, ki pa mora zagotoviti tudi koncentracijo v kmetijstvu tam, kjer so za to pogoji, in uvajati racionalnejše oblike gospodarjenja. Razmere niso črno-bcle. Ni pomembno, ali je kdo čisti kmet ali polkmet, pomembna je njegova proizvodnja, tržna pridelava, ali je zemlja kot splošna družbena dobrina izkoriščena ali ne. Tako je formuliran naš odnos do zemlje v ustavi. Čeprav moramo širiti tudi družbeni sektor, pa moramo razvijati in utrjevati tudi zadružništvo, ki mora prerasti v novo kvaliteto. Poglavitni problem je premajhna produktivnost, s tem seje treba spopasti in ukvarjati. Kmetijski okužene grme ni milosti hva|ncie'OVanje semenskega krompirja je iz znanih razlogov &ia- k'rec!no’ strokovno pa zahtevno opravilo. Že saditev je druga-mora v tre*3a stremeti k večjemu številu (drobnejših) gomoljev, t|jn , lt' sadilna razdalja v vrstah manjša. S temsezgosti sklop ras-treba poveča nevarnost glivičnih bolezni. Semenski krompir je b°|ez^azen lega predvsem obvarovati listnih uši, prenašalk virusnih pr^3- ^?lenjskem, predvsem na območju trebanjske zadruge, je Vodi,J Pridelovalce semenskega krompirja, zato bodo prišla Drav na-- a> ki nam jih sporoča Kmetijski inštitut Slovenije. Pridelovalce semenskega krompirja, zato bodo prišla prav na-ki nas;f ,c*?s*ej je bilo potrebno vsaj nekajkrat pregledati krompirjeve naH .e ln izločiti vse vidno z virusi okužene grme. To je potrebno ramo i vsaj enkrat na teden. Ko okužene rastline izločamo, mo- b°|e” Paziti, da sami z neprevidnim delom ne raznašamo virusnih Ni h' P°, nasabu niti ne otresamo listnih uši z izpuljenih grmov. g0r(1 ^ov°lj. da izpulimo le okužen grm, potrebno je odstraniti tudi ranj ?Je’ ne 'c stare, marveč tudi na novo zrasle. Najbolje je, da odst-d0v [!e rastline takoj vstavimo v plastične vrečke, jih odpeljemo izVor J. daleč °d nasada, tam kompostiramo in s tem odstranimo li ^ Slrjenja okužbe. Še najslabše bi bilo, če bi izpuljene grme pušča- na njivi, saj bi bilo to tako, kot da bi s sitom zajemali vodo. !lride|^°^anje "klenih grmov je odgovorna in nujna naloga vseh je do f V?*cev. selt,enjsRega krompirja. Potrebna je vse do konca rasti, to va U l0 . ’ k' Je določen za prekinitev vegetacije. Ta je odvisen od poja-p°Se^at'b oblik listnih uši in ga strokovna služba ugotavlja vsako leto tnj^kinitev rasti mora biti popolna, doseči jo je moč z 2- do 3- kra-Š|jro ,. P.Uenjem z reglonom v presledku nekaj dni. Tretje ki> |^P Jenjc je potrebno le v primeru, če začno odganjati novi poganj-svoj s° zelo nevarno vstopno mesto primanih okužb, tako pravi v 111 napotilu strokovna služba Kmetijskega inštituta. pa so oproščeni omenjenega davka v višini 50 odst., vendar prav tako le v času komasacijskih del ali največ za tri leta. Zato pa bodo morali lastniki plačevati investitorju, črnomaljski kmetijski zadrugi, uporabnino za hidromelioracijske naprave. INVENTURA VINSKE VIGREDI METLIKA — V treh dneh letošnje Vinske vigredi.največje belokranjske in dolenjske turistično-vinogradniške in kulturne prireditve, je znašal skupni promet 8.4 milijona dinarjev, stroški pa 6,3 milijona dinarjev. Številni obiskovalci so v tem času popili natančno 9.849 litrov vina, več kot 6.000 1 nealkoholnih pijač, do kosti obrali 49 jančkov in 17 odojkov in zraven po-mlatili več kot 700 kil kruha. Največ so iztržili prav s pečenko — 1,4 milijona dinarjev, od osmih stojnic pa so imeli največ prometa na stojnici Kmetijske zadruge — 1.1 milijon dinarjev. Na stojnicah je v treh dneh delalo najmanj dvesto ljudi in tem naj bi razdelili 15 odst. od ustvarjenega prometa, ostali dohodek pa bodo namenili za zagonske stroške za prihodnjo Vigred, nekaj pa tudi za ureditev vinoteke v metliški grajski kleti. Hkrati z melioracijo bo potekalatu-di komasacija kmetijskih zemljišč, ki je obvezna. Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja bo mesec dni razgrnjena na sedežih krajevnih skupnosti, kjer bodo udeleženci lahko izrazili svoje želie in pripombe, na podlagi katerih bo izvedena zložba. Predvidevajo, da bo komasacija, ki bo veljala 18 milijonov dinarjev, zaključena prihodnje leto, tako da bodo kmetje pšenico že sejali na novih parcelah. V Črnomlju opozarjajo na pogodbe o prenosu zemljišč, ki niso bile izvedene. Že pred dvema letoma so namreč komasacijskim udeležencem predlagali, naj pregledajo svoje parcele in ugotovijo, če je vse v redu, a tega ni storil nihče. Tako bodo sedaj tam, kjer te gre za sporne zadeve, komasacijski udeleženci dali izjave, na podlagi katerih bo izvršen prenos zemlje. Če pa je stanje sporno, bo ostalo takšno, kakršno je zapisano v zemljiški knjigi. ____________________M.BEZEK VABILO VINOGRADNIKOM Društvo vinogradnikov Dolenjske, podružnica Cerklje, organizira že tradicionalno srečanje vinogradnikov podružnice. Letošnje bo v soboto, 29. junija, v Belinju nad Vrhovsko vasjo s pričetkom ob 15. uri. Po uvodnem : strokovnem predavanju o negi vinograda po pozebi in izmenjavi izkušenj o ravnanju vinogradnikov ob podobnih katastrofah bo zabavni del prireditve. Stiska v trgovini »Seme« Črnomelj: prodajalna nima ustreznega skladišča ČRNOMELJ — Črnomaljska poslovalnica beograjskega podjetja »Seme« ni poznana le po dobri založenosti, prijaznosti prodajalk, ki poleg prodaje blaga ponudijo tudi brezplačne nasvete, ampak tudi po veliki prostorski stiski. skromnem skladišču prostora hitro zmanjka, da blago z novo pošiljko založijo, pa morajo znova premetavati vreče ali škatle. V tej prostorski stiski pa ni priznane seno niti kupcem, ki se morajo v prodajalni izogibati blagu. Težave pa so v prodajalni tudi zato, Marica pove, da iz njihove trgovine nobena stranka ne odide praznih rok, vendar pa kljub temu daje promet velik, niso dosegli načrtovane prodaje prav zaradi pomanjkanja skladišč. »Umetnih gnojil bi lahko prodali na tone, a v skladišču ni prostora zanje. Zato gremo toliko bolj na roke vrtičkarjem, ki potrebujejo manjše količine blaga«, pove Romškova. Kot je povedala Marica, se kažejo možnosti, da bi gradili novo prodajalno, želijo pa si, da bi bilo to čimprej. B. M. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja- Tit Doberšek Varovanje vina pred (poletno) okvaro Vsem manjšim pridelovalcem vina povzroča velike težave premalo manjših sodov za shranjevanje vina v zidanicah. Navadno imajo vinogradniki v zidanicah le nekaj večjih sodov. Zaradi tega ne morejo ločiti vina po sortah, največkrat ne morejo ločiti niti belega vina od rdečega, ker so zaradi večjih sodov prisiljeni vse vino zmešati. Še več težav je z vinom v poletnih mesecih. Vino iz večjih sodov namreč uporabljamo po malem, • sod po malem praznimo, v napol praznem sodu pa je vino zlasti v toplih poletnih mesecih podvrženo okvari, to je kanu (birsi) in ci-ku. Resnica je, da na vsakem vinu, če je še tako čisto, obstajajo glivice, zlasti glivice kana, ki na površju vina naredijo smetani podobno sivo prevleko. Ocetne bakterije pa naredijo- na vinu tanko, prozorno mrenico. Zgodi se tudi. da na površju vina v nepolnem sodu rastejo obe glivici skupaj. Najpogostejša je glivica kana, ki razkraja alkohol, jemlje vinu moč, poleg tega pa mu daje neprijeten pust duh in okus. Vinogradnikom je ta duh in okus znan in pravijo, daje vino že na »malem«. Bakterija ocetne kisline pa razkraja v navzočnosti zraka nad vinom alkohol v ocetno kislino, zato je povzročitelj cikavosti vina (okus po kisu). Alkoholno bolj šibka vina postanejo v nepolnih sodih pred-“ vsem kanasta (birsasta), močnejša vina pa pri večji temperaturi bolj cikasta. Vina, ki imajo nad 12 odstotkov alkohola, ne postanejo več kanasta, ker toliko alkohola glivice kana ne prenašajo. Pač pa lahko taka vina postanejo cikasta, ker se ocetna bakterija potem bolj prosto razvija, če kan ne zapira površja vina pred zrakom. Da se vino v sodu ne pokvari priporočajo vse kletarske knjige kot eno glavnih kletarskih opravil dolivanje vina. Težava-je v tem, da ustreznega vina za dolivanje mali vinogradniki nimajo na voljo, in tu strokovni nasveti nič ne pomagajo. Delna rešitev je v tem, da vino iz večjega soda, takoj ko ga nameravamo načeti, pretočimo v manjše posode, seveda če jih imamo. Zato priporočamo vinogradnikom, naj poleg večjih sodov imajo v kleti še nekaj manjših sodov (50, 100, 200 litrov), v katere bodo lahko raztočili vino iz načetega večjega soda. Zelo praktične so tudi večje steklene, v novejšem času tudi plastične posode (baloni) po 5, 10, 20 do 50 litrov, v katerih lahko hranimo ostanke vina po raztoku iz večjega soda. O drugih nadomestilih za dolivanje vina sem pisal na tem mestu 22. novembra 1984. Toda žveplo, ki ga v ta namen uporabljamo je pogosto vzrok, da je vino prežveplano, vendar je to še vedno boljše, kot če se nam vino pokvari. 0 Vladislav Polak in Slobodan Jovič v knjigi »Spravljanje vina u domačinstvu« (Beograd 1983, založba Nolit) kot nadomestek za dolivanje vina priporočata, to da v prazni prostor nad vinom nalijemo parafinsko olje ali tekoči dušik. Sloj parafinskega olja naj znaša 5 do 8 cm. Na ta način je vino zaščiteno in se pod tem slojem čisti. Istemu namenu služi še ogljikov dvokis (CO:) iz sifona, kar največkrat uporabljajo za zapolnitev praznega prostora nad večjimi steklenicami (baloni). ______________________________ Shranjevanje manjših količin vi- J na v steklenicah je najboljši način K ohranitve vina pred okvarami. Iz ^ steklenic lahko vino dolivamo, \ \ \ I S I s I 5 I S i N I S I S i s I s I N I S I s i N I S I s > N I S I s I s Marica Romšek: »Dobra založenost je tudi dokaz trgovčeve- podjetnosti.« »Kupcem moramo ugoditi, zato blago nabavljamo, nimamo pagakam uskladiščiti,« potarna prodajalka Marica Romšek. Zato je že običajno, da v ker morata dve prodajalki ves tovor sami zložiti s tovornjakov in ga pospraviti pod streho. Potrebovali bi moško moč, na kar sedaj le upata. Zastrupitve krivo škropivo? Trije učenci OŠ Globoko morali v bolnišnico GLOBOKO — Čeprav dokončnih in uradnih potrdil še ni, je moč dokaj zanesljivo reči, da je bilo za nedavno zastrupitev otrok v osnovni šoli Globoko pri Brežicah krivo neprevidno ravnanje s škropivom za plevel — uniteks special. Znamenja zastrupitve so se že 6. junija pojavila na učenki Nataši Hotko, ki so jo 9. junija tudi odpeljali v brežiško bolnišnico. Le dan kasneje so zaradi podobnih znamenj odpeljali v brežiški zdravstveni dom še 4 učence, od katerih so enega takoj napotili v bolnišnico. Štiri otrokeso morali k zdravniku peljati 11. junija in enega so obdržali na zdravljenju v brežiški bolnišnici. Pri vseh so našli enaka znamenja zastrupitve. Šlo je za slabost, glavobol, bolečine v rokah in nogah, tako da je preiskava, v katero so bili pogled delavcev krške UNZ vključeni še sanitarni inšpektor ter zdravstvene ustanove, kmalu nakazala možnega zastrupitelja. Resda dokončnih potrdil za to še ni, a je vendarle moč skoro-da zanesljivo trditi, da je za zastrupitev krivo prej omenjeno škropivo, s katerim je šolski hišnik kakih 14 dni pred pojavom prvih obolenj škropil šolsko stezo. Na njej paso imeli učenci ure telovadbe. Preiskava še ni zaključena. B. B. Pšenica letos dobro kaže Dež je prišel v zadnjem času — Obveza bo izpolnjena — Koruzo so morali ponovno sejati_________________________ Zadnji dež je bil nadvse potreben, saj so se zlasti v nižinskem predelu občine na pšenici že poznali učinki dolgotrajne suše. Če bo vreme še naprej ugodno, bo letošnja žetev v Beli krajini zelo dobra. Koruza pa je posejana na 700 do 750 ha zemljišč, a je je od letošnje prve setve zaradi izredno slabega vremena in snega precej propadlo, tako da je večina kmetov koruzo ponovno sejala. A. B. METLIKA — Metliška Kmetijska zadruga je s svojimi kooperanti doslej sklenila nekaj več kot 640 proizvodnih pogodb, in to za 860 ton krompirja, 1.980.000 litrov mleka, 246 ton mesa, 1.190.000 kilogramov grozdja (vendar je zaradi pozebe jasno, da ga bo veliko manj) in 386 ton pšenice. Pšenico so v metliški občini posejali na okoli 350 hektarjih, obveza te bel kranjske občine do republiške »skupne kašče« pa je za letos 450 ton, se pravi, da bodo glede na sklenjene pogodbe in s pšenico, ki jo bodo poželi na zemljiščih Kmetijske zadruge, tudi letos vsaj izpolnili, če ne že spet celo presegli sprejeto obveznost. zelo praktične so za sprotno porabi vina. O tem pa prihodnjič. T. D. 370 OVAC ČRNOMELJ — V črnomaljski občini vlada veliko zanimanje ovčarjev za poletno pašo njihovih ovac na višinskih pašnikih, vendar lani v kmetijski zadrugi niso našli pastirja, zato so ovce ostale doma. Letos so uredili tudi to. tako da seje v začetku maja začelo pasti na Toplem vrhu in Blatniku 370 ovac osmih lastnikov, ki so se združili v pašni skupnosti, ustanovljeni v okviru kmetijske zadruge. Udarniško delo v vinogradih Vsi zaposleni v Vinski kleti pomagajo pri delu v zadružnih vinogradih V1NOMER — Vinogradi letos zaradi zimske in spomladanske pozebe zahtevajo še več skrbi kot sicer, kajti v tem času morajo vinogradniki, ki se zavedajo, da s tem rešujejo trte. zagotoviti dovolj rodnega in ne rodnega lesa za oblikovanje trte pri spomladanski rezi naslednje leto. Med drugim je zelo pomembno tudi skrbno plet je odvečnih zelenih poganjkov. Ker ima delovna enota Vinske kleti Vinogradništvo, ki skrbi za 32 ha vinogradov na Vinomeru in v Vidošičih, premalo ljudi, da bi pravočasno opravili ta dela, jim občasno priskočijo na pomoč tudi ostali delavci kleti. Tako so letos imeli že petkrat udarniške dneve, zadnjega v soboto, ko so na Vinomeru delali prav vsi delavci kleti. V glavnem obirajo trte, privezujejo zelene mladike, kosijo brežine in okopavajo mlade trte. V zadružnih vinogradih ocenjujejo, da je pozeba vzela okoli tretjino pridelka. NA DOM LAHKO PRIDEJO, SAMO DRAŽJE BO BREŽICE — Posavski veterinarski zavod namerava letos razširiti oseme-menjevanja krav na domu. Zdaj opravlja to v krajevnih skupnostih Artiče, Brežina — Bukošek, Dobova, Kapele, Globoko, Krška vas. Velike Malence — Mrzlava vas, Čatež, Jesenice in Velika Dolina. Za teže dostopne kmetije v hribovskih predelih Bizeljskega, Sromelj, Pečic in Pišec so določene osemenjevalne postaje v Župelevcu, v Stari vasi, na Bizeljskem, v Podgorju v Volčjem, v Zgornji Pohanci in v Pečicah. Če bodo na zavodu hoteli ustreči želji rejcev po doslednem osemenjevanju krav v vseh zasebnih hlevih, do katerih je možno priti z avtomobilom, bodo morali zaposliti še enega veterinarja in mu dati stanovanje. To lahko izpeljejo, vendar bodo storitve dražje. Rejci pripominjajo, da nič zato, da raje plačajo, kot da bi vodili cest nevajene krave na oddaljene osemenjevalne postaje in se s tem izpostavljali nevarnosti. m Vse boljše mleko Najčistejše oddajajo mladi kmetje KOČEVJE — Kočevska mlekarna je v okviru Ljubljanskih mlekarn »izravnalni« obrat, v katerem proizvajajo sire gavda ter roški in grajski sir. Mleko vedno bolje izkoristijo. Tako so leta 1981 porabili za kilogram sira 10,34 I mleka, lani pa le še 9,60 I. Proizvodnjo sira so v tem obdobju nekoliko zvečali. Odkup mleka na domačem območju je v zadnjih štirih letih nekoliko upadel, zato pa ga dobivajo vedno več iz ostalih odkupnih območij v občinah Novo mesto, Metlika in Ribnica. Vodja kočevske mlekarne Franc Hribar nam je povedal, da se kakovost mleka iz leta v leto izboljšuje. Naši standardi sicer dovoljujejo 3,5 milijona bakterij v mililitru mleka, a mlekarji žele, da bi bilo bakterij še manj, saj je v Avstriji dovoljeno za isto količino le 800.000 bakterij in še to, menijo tam, je preveč. Tudi prisotnost zaviralnih snovi v mleku se popravlja. Včasih so opravljali skupno testiranje mleka na posamezni odkupni postaji. Pred kratkim pa so uvedli testiranje vzorcev mleka na čistočo za posamezne kmete, ki prodajajo mleko, in to dvakrat na mesec. Zdaj pa nameravajo uvesti še test za ugotavljanje skupnega števila bakterij. Tako izboljšujejo svežino mleka. Kmetje spoznavajo, da niso spodbujeni samo za količino oddanega mleka in njegovo maščobo, ampak tudi za higiensko kakovost mleka. Dosedanje meritve na območju Predg-rada in Starega trga so pokazale, da mladi kmetje oddajajo boljše mleko kot starejši. J. PRIMC IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN E Voda še enkrat več Od 1. julija nove ceneko-munalnih storitev NOVO MESTO — I/vršni svet. pristojen za določanje cen komunalnim storitivam, je 11. junija potrdil predlog za nove cene vodarine, kanalščine, odvoz smeti in čiščenje odpadnih voda. Kljub natančnemu proučevanju izgube v Komunali ni drugega izhoda. Tako je sklenjeno, da se od 1. julija dalje vodarina za gospodinjstva podraži od 15 din na 30 din za kubik vode. pri čemer je sama voda le za 7 din dražja. priračunana pa sta pri vsakem ku-biku zneska za potrebno vzdrževanje vodovodnih sistemov in namenski znesek za zamenjavo števcev. Slednjega zahteva ustavno sodišče. Za uporabnike v družbenih dejavnostih bo nova cena vode 34 dinarjev (doslej 17 din) za gospodarstvo pa 54 din (doslej 22 din). Knalizacija, ki je doslej zasebnega potrošnika velja 9.50 din, ima novo ceno 13 dinarjev: odvoz, smeti pa seod 2.60 din podraži na 4 din. Čiščenjeod-padnih voda so gospodinjstva do zdaj plačevala po 2 din,' nova cena znaša 2.80 din, združeno delo pa bo v ta namen plačevalo kar 14.50 dinarjev. V splošnem so pri določanju novih cen upoštevali stališče, naj bodo podražitve za gospodinjstva čim blažje, močnejše pa za uporabnike komunalnih storitev v gospodarstvu. R. B. ŠENTJERNEJ DOBI ULICE ŠENTJERNEJ — Ker je Šentjernej zadnja leta postal znatno večji, predlagajo, naj bi kraj dobil 17 ulic. Imena zanje bodo predlagale tamkajšnje družbenopolitične organizacije, o njih pa bo v krajevni skupnosti in SZDL širša javna razprava. Osrednji šentjer-nejski trg naj bi po prvih predlogih dobil ime Trg Gorjanskega bataljona, cesta proti Pleterjam naj bi postala Cesta oktobrskih žrtev itd. Imena ulic bodo vsekakor povezana z lokalno zgodovino. Računajo, da bo o poimenovanju šentjernejskih ulic sklepala občinska skupščina na zadnjem zasedanju pred počitnicami. V POVRAČILO: OD STARE KAHLE DNO METLIKA — Belokranjski turislični in gostinski delavci so dobili bodečo nežo. Nekateri trdijo, da so si zaslužiti celo ikebano. Belokranjci o lej nečastni ••nagradi- skoraj ničesar ne vedo. čeprav čutijo »zasluge" zanjo vsak dan. NeobveSčenost pa izvira iz naslednjega: ko so obvestili vesoljno Slovenijo o podelitvi bodeče neže prek televizije, je bil pokvarjen pretvornik na Mirni gori. Ko so o tem govorili na drugem radijskem programu, spet ni skoraj nihče slišal, kajti val 202 ne prodre do Belokranjcev. Nič čudnega ni. če je belokranjsko ljudstvo sklenilo podeliti ljubljanski radijski in televizijski bajti pravkar ustanovljeno odličje — od stare kahle dno. Integralu, ki upravlja belokranjski gostinski družbeni sektor, pa pošiljajo Belokranjci tale novonastali pregovor: Boljši privatni gostilničar na vasi kol Integral v mestu. T. a. Dobra zamisel o združitvi prevozov Kaj pravijo delavci? NOVO MESTO — O predlogu, ki ga ponujajo Gorjanci, da bi poleg prevozov za IMV uredili še prevoze za celotno združeno delo, je prejšnji torek razpravljal novomeški izvršni svet in zamisel podprl. Gre za priložnost, da bi združili vse prevozne zmogljivosti in možne kombinacije rednih in delavskih prog ter izboljšali prevoz. Celotna zamisel pa je odvisna od tega, če bo združeno delo pripravljeno združiti del sredstev za nabavo 15 novih avtobusov, kolikor bi jih Gorjanci potrebovali, poleg tistih, ki jih letos nabavljajo iz lastnih sredstev. Potrebovali bi 102 milijona dinarjev; od te vsote pričakujejo 30-odstotni kredit, preostalih 71,4 milijone dinarjev pa naj bi združili v združenem delu iz materialnih stroškov. Koliko naj bi posamezna tovarna prispevala, naj bi odločalo število delavcev, ki se vozijo v službo. Glede predloga so te dni že.ste-kli prvi pogovori z vsemi večjimi uporabniki delavskih prevozov. Gorjanci pa pripravljajo medtem sporazum o združevanju sredstev v več inačicah. Če bo predlog doživel podporo, bodo tudi po mestu lahko vozili zglobni avtobusi, za vse ostale prevoze pa bodo nabavljena vozila, tako da se potniki ne bodo več vozili po »sardina« sistemu. Kar zadeva predlog, naj bi avtomobilska postaja IMV postala osrednja avtobusna postaja za Novo mesto, so v izvršnem svetu prav tako »za«, vendar čakajo na ugotovitve prometnih strokovnjakov. Vsekakor menijo, da bi bila rešitev dobra, dokler ne bosta zgrajena nov most in avtobusna postaja po načrtu. Z začasno rešitvijo pa ni mogoče odlašati, saj je znano, da so prevozna podjetja, ki opravljajo medkrajevni promet, zagrozila, da bodo konec leta 1985 ukinila postanke v Novem mestu, če dotlej ne bo postaje, kakršna mora biti po predpisih. R. BAČER Zaslužek samo za preživetje Bedni osebni dohodki pod drobnogledom občinskih sindikatov NOVO MESTO — Gospodarstvo v novomeški občini ne dosega načrtovanih rezultatov, temu primerni pa so osebni dohodki zaposlenih. Marsikje kljub nenehni rasti zaslužki zadoščajo komaj še za preživetje, saj v mnogih delovnih organizacijah gospodarskega in negospodarskega področja precej zaposlenih ne zasluži niti 25 tisočakov na mesec. Od tarnanja ni veliko koristi, pač pa služkom v Sloveniji. Poprečni bi veljalo uporabiti edino znani recept, ki daje možnost za boljše zaslužke: več in bolje delati z manj stroški. Tako so menili tudi na razširjeni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta, ko so 12. junija obravnavali uresničevanje nalog iz republiške resolucije. Sindikati se sicer zavzemajo za ofenzivno gospodarsko politiko, s katero bi edinole lahko zaustavili padec stvarnih osebnih dohodkov, toda življenje gre svojo pot. Pri izvozu in zaposlovanju so bili v novomeški občini konec aprila sicer doseženi rezultati v okviru nalog iz resolucije, nikakor pa ne gre v korak rast proizvodnje. Posledica tega je, da so osebni dohodki ob koncu prvega trimesečja v novomeški občini za 11 odst. zaostajali za poprečnim za- v Sloveniji. Poprečni zaslužek Novomeščanov jeznašal 34.568 • Medtem ko v tovarni zdravil Krka po 1. maju nimajo več zaposlenih z zaslužkom pod 25 tisočakov, pa je bilo ob trimesečju še nad 7 odst. takih med zaposlenimi v Novoteksu, 16 odst. zaposlenih v Labodu. 17,7 odst. v tovarni obutve. Največje število zaposlenih s tako slabimi prejemki imajo v Mercatorju, kjer je 54 odst. vsega kolektiva prejemalo osebni dohodek pod 25.000 dinarjev. V panogi industrije pa so na najslabšem vsekakor v IMV in pri Pionirju (tudi vpliv sezone), sajjekar 30 odst. vseh delavcev dobivalo v kuverti pod 25.000 din. dinarjev, od tega v gospodarstvu 33.000 din, v negospodarstvu pa 39.000 dinarjev. Najnižje prejemke so imeli v gradbeništvu, gostinstvu in industriji, hudo nezadovoljni pa so tudi delavci v manjših kulturnih ustanovah, v šolstvu in zdravstvu. Sindikalno predsedstvo se je med šestimi področji uresničevanja nalog iz resolucije najdlje zadržalo pri osebnih dohodkih, ki so najbolj pereče vprašanje. Podprli so st ališče, da se zaradi poviševanja najnižjih zaslužkov ne bi smela podirati razmerja navzgor, poudarili pa tudi, da je potrebno tudi minimalni osebni dohodek zaslužiti. R. BAČER Lokacije le za premožne? Delegati sprejeli letošnji plan novomeške stavbno-ozemljiške skupnosti — Lokaciji bodo, a zelo drage NOVO MESTO — V srednjeročnem obdobju, ki se letos končuje, je delo okrog priprave in komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v novo-mešii občini teklo razmeroma dobro. Pripravili so zemljišča za 695 stanovanj v družbeno usmerjeni blokovni gradnji, 411 lokacij za organizirano individualno gradnjo, 25 obrtnih lokacij in 21 lokacij za potrebe delovnih organizacij, šol. vrtcev. Program je uresničen 83-odstotno, najslabše (71-odstotno) na področju priprave lokacij za organizirano individualno gradnjo, predvsem zaradi interventnega zakona o kmetijskih zemljiščih, sprejetega sredi obdobja, ki je zavrl tudi uresničitev že sprejetih zazidalnih načrtov. Poleg tega povzročajo največ težav na tem področju nepravočasno izdelani zazidalni na- ZA MALČKE IN STARŠE — V ločenskem vrtcu so 11. junija popoldne pripravili prisrčen zaključek vzgojnovarstvenega leta. Zbrali so se starši otrok, prisosotvovali kratkemu programu svojih malčkov, zatem pa so si ogledali izdelke in jih tudi kupovali. Nadvse zanimiv pa je bil za otroke srečelov, za katerega so sami prispevali dobitke v obliki igrač. Na malih stojnicah je bil pravi vrvež in promet kot na pravem sejmu. (Foto: R. Bačer) Stroja za najfinejšo prejo Za dva najsodobnejša teksturirna stroja iz Francije in potrebne klimatske na-prave je Betina Kodranka odštela 30 starih milijard — 450 ton dodatne preje METLIKA — Te dni so v Betini Kodranki začeli montirati dva nova teksturirna stroja za proizvodnjo finih poliamidnih pr tj. Montaža bo trajala pet tednov, tri tedne pa bodo potrebovali za zagon teh najsodobnejših, iz Francije uvoženih strojev. Ko bosta stroja konec avgusta začela redno obratovati, bosta delovala neprekinjeno po 24 ur na dan v petek in svetek in bodo na njiju proizvedli na leto okoli 450 ton fine preje za izdelavo nogavic. Celotna naložba, se pravi za oba uvožena stroja in potrebne naprave za klimatizacijo teh strojev, je veljala okoli 300 milijonov dinarjev, kar je največja Betina letošnja investicija. Večino od 450 ton fine preje bo Beti prodala na domačem tržišču, kjer te preje primanjkuje, zato ni čudno, daje okoli 70 odst. potrebnih deviz za nakup teh dveh novih strojev združilo sedem kupcev iz cele Jugoslavije. Za kako fino prejo gre, pove podatek, da ima kilogram te preje 1.450.000 metrov. Sedaj bo imela Kodranka skupaj 13 teksturirnih strojev, na katerih bodo letos proizvedli okoli 2.600 ton raznih vrst prej. prihodnje leto pa po zaslugi novih strojev, že preko 3.000 ton. Večina sedanjih strojev je stara Sest let, tekateri pa celo 15 let. Kako hitro gre a tem področju naprej razvoj tehnologije. priča tudi to. da sta sedanja str- oja še enkrat zmogljivejša od tistih izpred šestih let in kar 10-krat bolj od tistih izmed petnajstih let. Seveda v Kodranki mislijo tudi na nadaljnje posodabljanje opreme, v prvi vrsti nameravajo z novimi zamenjati najstarejše teksturirne stroje. Sedaj je v Kodranki zaposlenih 280 delavcev, delo poteka v treh izmenah, z novima strojema pa se bo število zaposlenih povečalo za 16. ki jih že od jeseni usposabljajo za delo na teh strojih. Čeprav je z. začetkom obratovanja ljubljanskega Julona Beti bila delno, razbremenjena neposrednega uvoza surovin, je še vedno za svojo proizvodnjo v večji meri odvisna od uvoza, kajti v Julonu proizvajajo samo določeno vrsto prej. S samim uvozom sicer ni težav, vedno pa morajo imeti pripravljene devize: seveda jih morajo dobiti tudi z združevanjem, tako da kupci Belinih prej prispevajo ustrezen devizni delež. A. B. BILTEN ZA POČITNICE NOVO MESTO—Svet za rekracijo in letovanje otrok pri občinski Zvezi prijateljev mladine je natisnil zanimivo knjižnico &Letne počitnice 1985«, kjer predšolske in šolske otroke obvešča o tem, kje vse se bodo med počitnicami lahko organizirano veselili, zabavali in rekreirali. V knjižici, ki so jo natisnili v 300 izvodih, so programe pripravile najrazličnejše organizacije, ustanove in društva v občini, ki se ukvarjajo z otroki. Po besedah sekretarke OZ PM Ivanke Mestnik pa takšne oblike skrbi za mlade niso sprejeli vsi. Posebno še krajevnim konferencam SZDL ne more biti vseeno, kakšne navade in oblike ponašanja si bo v teh, za vzgojo najpomembnejših letih oblikoval bodoči krajan in samoupravljalec. črti, pomanjkljiva lokacijskadokume-ntacija pa seveda pomanjkanje sredstev v komunalnem gospodarstvu. Za uresničitev programa je novomeška stavbnozemljiška skupnost razpolagala s 714,5 milijona dinarjev, od tega lani z nekaj več kot 150 milijoni, letos pa naj bi po planu — sporočilom o izvedbi lanskega načrta in analizo izvajanja programa v vsem srednjeročnem obdobju je bil sprejet na skupščini skupnosti 12. junija — gospodarila z nekaj več kot 2i4,6 milijona dinarjev. Pri porabi denarja spoštujejo osnovne cilje in usmeritve. Stavbno zemljiška skupnost bo letos porabila denar za sosesko Irča • Zadnja skupščina novomeške stavbn-ozemljiške skupnosti seje začela kar s 40-minutno zamudo. Delegatov, ki so prišli »sami od sebe«, ni bilo dovolj, čeprav so bili dan prej vsi dodatno opozorjeni, da je skupščina. Manjkajoče do sklepčnosti so morali seveda poiskati po telefonu. vas—Brod v Novem mestu, za Dolenjske Toplice, kjer naj bi v letu 1986 začeli oddajati lokacije za bloke in in-divdualne hiše, za nadaljevanje priprave lokacij v Novem mestu, za Ci-kavo in otočec za investitorje družbenega sektorja, za Češčo vas za potrebe Pionirja, za Sela pri Dolenjskih Toplicah, Prečno in Cikavo za obrtne lokacije in za lokacije za individualne hiše. Če bi uresničili vse, kar so zapisali v program — preko 60 odstotkov realizirani plan v petih mesecih dovoljuje upati, da bo tako — bi gradnja tudi v prihodnjih letih lahko nemoteno tekla. Pojavlja pa se vprašanje, kdo bo v prihodnje še lahko gradil v organiziranih soseskah, če bodo lokacije že sedaj po 150 in več starih milijonov. Z. LINDIČ—DRAGAŠ ŽIVŽAVA V NOVEM MESTU IN DOLENJSKIH TOPLICAH NOVO MESTO — Zadnji dan pouka v torek, 25. junija, ob 17. do 20. ure bo na igrišču Loka veliki otroški živžav podnaslovom »Hura, počitnice!«, ki ga pripravljajo prizadevni delavci občinske Zveze prijateljev mladine pod pokroviteljstvom Mercatorja oz. tozda Standard. V tri ure trajajočem zabavnem programu se bodo predstavili otroci iz vrtcev, ritmične in revijske skupine osnovnih šol, člani plesnega kluba, telovadke TVD Partizan, modelarji in taborniki, čarovnik Renato Zorko — Doran, ansambel Roland, mala modna revija Novoteksa in še mnogi drugi. Drugi del živžava bodo z dirko popestrili kolesarji iz Novega mes-ta.otroci pase bodo med lahko pokazali v zabavnih športnih igrah. Ob tej priložnosti bodo na Loki postavili svoje stojnice tudi gostinci in trgovci, zanimiv pa bo tudi srečolov, ki ga pripravlja novomeški pionirski klub. DOLENJSKE TOPLICE — Otroški živžav pripravljatav petek, 21. junija, ob 17. do 19. ure tudi DPM in osnovna šola Baza 20 v Dolenjskih Toplicah. Prireditev na jasi bo vodil Andrej Šifrer, otroci se bodo lahko pozabavali ob družabnih igrah, pripravili pa so tudi malo otroško modpo revijo modelov Novoteksa. Po prireditvi bo piknik, ki ga že tradicionalno ob petkih zvečer pripravlja Zdravilišče. O SOCIALNEM POLOŽAJU MLADIH NOVO MESTO — V četrtek, 13. junija, je bila problemska konferenca občinske konference ZSMS Novo mesto. Na njej so združili razprave o socialnem položaju mlade generacije, ki so pred tem potekale po osnovnih organizacijah. Govorili so o vseh problemih, ki najbolj tiščijo mlade to pa so izobraževanje, štipendiranje in težak položaj šolajoče se mladine, nezaposlenost, stanovanjsko vprašanje in otroško varstvo. Izvolili so tudi 4 nove člane predsedstva OK ZSMS. Računalnik kot telefon Metliška Beti bo dobila nov računalnik METLIKA — Najkasneje septembra bo Beti dobila nov računalnik Iskra Delta z. oznako 4850/300, ki bo to belokranjsko delovno organizacijo veljal nekaj več kot 84 milijonov dinarjev, medtem k a bodo za sedanjega, za katerega se resno zanima več kupcev, dobili 45 milijonov. V Beti ® Sedaj je v Retinem računalniškem centru zaposlenih 15 ljudi, ko bo začel delati novi računalnik, pa se bo to število še povečalo. Ena od možnosti je, da bi stari računalnik Delta skupaj kupili občinska skupščina. Komet ter Obrtna in Kmetijska zadruga. Ta računalnik bi povsem zadoščal za njihove potrebe, poleg tega bi lahko ostal v Beti, uporabniki oziroma novi lastniki pa bi bili povezani z njim z direktnimi terminalskimi linijami. si poslovanja brez visoko sposobnega računalnika ne morejo več niti predstavljati, začetki računalniške obdelave podatkov pa segajo dvanajst let nazaj, ko je Beti nabavila prvi, za takrat dokaj sodoben elektronski računalnik. Čeprav je bil dokaj sposoben, je bil sistem obdelave precej okoren in ni bil povsem ažuren, zato so pred tremi leti kupili nov računalnik Iskra Delta, ki je več kot 50-krat zmogljivejši od prvega. Sprva so imeli s tem računalnikom povezanih šest terminalov, od tega so bili štirje v centru, oziroma, kot pravijo, sektorju za organizacijo informacijskih sistemov. dva pa v lina učni službi, kajti preko računalnika poteka tudi vse finančno poslovanje Beti. Opremo so vseskozi izpopolnjevali, tako da je sedaj na računalnik priključenih že 26 terminalov. Poleg terminalov imajo še II matričnih tiskalnikov za izpisovanje vseh vrst operativne dokumentacije. »Ko smo nabavljali sedanji računalnik, smo bili prepričani, da bo dovolj zmogljiv za pet let,« pravi vodja računalniškega sektorja Tone Omerzcl. »Računalnik sam po sebi je sicer za sedanji obseg del pa tudi za nadaljnje pokrivanje informacijskih potreb Beti dovolj zmogljiv, njegove kapacitete pa so premajhne takrat, ko hočejo vsi uporabniki hkrati preko terminalov dobiti potrebne informacije ali sporočati nove podatke. To je tako kot s premajhno telefonsko centralo, ki ne ustreza, če hočejo telefonirati vsi hkrati. Kmalu pa bo tudi s terminali tako kot s telefoni: da bodo v vsaki pisarni. Zato smo se v Beti odločili za nakup novega računalnika, ki bo še enkrat zmogljivejši kot sedanji.« A. B. Novomeška kronika ______________________________ j MALCE PREPOZNO —Grf^\ težko pričakovane hladilnice na vi lepo napreduje, govorice pa že pj vijo.da bo po dograditvi prazna. K zadružne farme zapirajo in reja®?vht zaostaja, je vprašanje, kje bomo dobi toliko mesa, da bo hladilnica polna' bo lahko donosno poslovala. V ŠOLO K ŠVICARJEM — OdW prodajajo češnje, so ulice od tr«?' proti Glavnemu trgu posute s pol1 , mi. Tisti, ki peške mečejo na tla,» služijo cvek iz kulturnega obnašanja žal pa zaradi njih tako oceno tun* dajejo vsemu mestu. Gledetega bi rali po nasvete k Nemcem ali a i carjem, kjer za take prekrške žara-navajo tako visoke kazni, da si stori' enkrat za vselej zapomni. PRAV OTROCI IN BOLNIKI-' Povsod sicer poudarjamo, da V n® družbi velja največja skrb .„ rodu in bolnikom, le v Novem ta parola čisto ne velja. O nedavne deževju seje spet pokazalo, dajeC®5. herojev od Koštialove do šole Kaj, Rupena ena sama luža tik pločnika-čudno, da otroci prihajajo do š°'s\i vrat do vratu mokri. Prav tako sega® bolnikom, ki po Partizanski cest' PJ pločniku hodijo do zdravstven ustanov. Ena gospa je rekla, da se j* Novem mestu zgodil čudež: asfa>® rali so del pločnika na Partizan^ cesti. Preostali del čaka na čudež. V času od 6. do 12. junija s® novomeški porodnišnici rodile: Ms|' ja Fink iz Obrha — Matjaža. Bran, Bakše iz. Šentjerneja — Diano, An'1' Trlep iz Repč — Anico, Janja Tolaf Gorenje Straže — Tino, Svetlana K" narevič iz Črnomlja — Dalib°(' Cvetka Pirc iz Dolenjega Vrhpolja"! Petro, Marija Golob z Rateža — M>JC Vladimira Bukovec s Trate — P*1*® Anica Salmič iz. Gorenje vasi — srnino, Nežka Hotko iz. Podvinja ' Mojco, Jožica Samide iz Mokron"? — Simono, Majda Hočevar iz Krm«) — Kristino, Marija Jordan iz Mal®" — Gregorja, Jožica Bartol iz Velik®" Cerovca — Dejana, Zdenka RezdJj Dolenje vasi — Tamaro, Elizab® | Štine iz Regerče vasi — Mirana, 8et,j Kutnar iz Šentruperta — Milana, M: rija Venetič iz Vrčic — Nino, Gabfr I la Blatnik iz. Starega gradu — P®" Sonja Poreber iz Lazov — dečka, ™ vica Klobučar iz Velikega Nerajc3 I dečka in Marija Priselac iz ReštoVS t deklico. IZ NOVEGA MESTA: Albina K" vačič, Nad mlini 45 — Primo^ Marjeta Bregar iz Lamutove 28 Mateja, Andreja Gorenc iz L"1 i Milke Šobar 11 — Saša in Marija S' niša s Prešernovega trga 7 — Bori" Čestitamo! Sprehod po Metliki 29. JUNIJA BODO DELAVA BETI jedli na Vinomeru z. veliko žh^j kot temu rečejo preprosti ljudje. L* so prvič imeli svoj dan, letos ga org • nizirajo ponovno, ker je lansko!®1.^ dobro uspel. Delavci iz. posamez".^ tozdov se bodo pomerili v razlik1", šaljivih športnih disciplinah, kultur" ,ki pripravljajo kulturni progr3"' podeljene bodo plakete in denarne" grade jubilantom dela, pripravi.)®" bodo dobrote za pod zob, za srb® pete pa bo igral ansambel Maj s pev_ . Ireno Tratnik. Ta dan bodo skU»*J delavci Beti dokazati, da se znajo pr, tako dobro zabavati, kot znajo sk" vse leto delati. GOSTILNIČAR TONE VESEL1 j IZ PODZEMLJA — v njegovi gost«L se je zvrstilo že toliko nevest ' ženinov, da bi jih težko strpal v dva v( lika avtobusa — je uredil štiri soh® po dvema posteljama, kijih sedaj 1")' daja gostom. Posebne gneče se nad®) zdaj poleti, kajti podzemeljsko kop' lišče je oddaljeno od njegovega loK*. dobrih sto metrov. Če zapišemo, da* pri njem že prespali vsi člani ansamb' RŽ bo zanimanje za sobe še toli' večje. METLIŠKA ROCKOVSKA Gl& BENA SCENA je iz dneva v dan 3,1 tivnejša, izvažati seje pričela čez 0“ rjance, kjer žanjeta B.B. Shop in f" dust bag neslutene uspehe. Vesolj" Slovenija ve za nastop B.B. Shop3" novem rocku v Ljubljani, poleg '®8_ pa še za igranje obeh metliških 3"" samblov na novomeški Loki. Čud""' morda pa tudi ne. je I r to, da se d"" mače metliške publike oba ansaio bi" izogibata. Sicer pa ni bil prerok v svoji domovini. še- nih^ DOLENJSKI LIST Št. 25 (1871) 20. junija 19ftf IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Jmomaljski drobir 1 KAMUFLAŽA? — Nekateri črno-trgovci očitno ne gledajo rcloib svojih prodajaln. Če bi jih, bi °P.azili, da je že majsko sonce močno Pripomoglo k temu, da so cene na list-• 'h v izložbi močno obledele in mar-'kje sploh niso več prepoznavne. Mimoidoči se zato upravičeno sprašu-Jfjo ali gre res le za malomarnost pro-ajalcev ali pa je to eden od načinov, . ako zakamuflirati visoke prodajne cene. * parkirni prostori — črnomaljski avtomobilisti so pa res reveži, aj je v mestu vedno manj parkirnih Sostorov. Imajo pa tudi srečo: v rnomlju zaenkrat še nimajo pajka, ki ' °dvažal na pločnike in druge dovoljene prostore postavljene av-omobile. Ker ni obetov, da bi ga kaj kmalu ■meli, bodo gotovo parkirani _ . v v/ v z V-i v z painii um dolgooUjcdaii prostor tistim, ki kolesa že zamenjali z nogami. tvRež težav S SPREJEMOM , — V črnomaljski občini je zadnje slahe Ve^*trat slišati tarnanje zaradi viz P sPrejema ljubljanskega telc-, 'Jskcga programa. V črnomaljskem u Gorenje ne s sprejemom ne s TV Pl°®ram°m nimajo težav. Na ekranu v e^0.rJ.a.> ki ga imajo postavljenega ton 'n k‘ so ga dobili od drugega zda,so podedovali tudi prostoročno nansaP° risbo duhoviteža, ki, čeprav Z'Vt v Beli krajini, pozna odnose la Eciokranjskima občinama. Devet Gorenja, ki »gledajo« televizijo v J11 o vi jedilnici, pravijo, da med dodajanji na njihovem in drugih ekranih 1 razlik. Povsod iste ali ponavljajoče se stvari. Ribniški zobotrebci SREČANJE RIKOVCEV — Ko-I v E'ka je sklenil, da bodo vsako 0 organizirali srečanje svojih de-vcev. Prvo je bilo pred kratkim v. ■ °rici vasi. Nanj so bili povabljeni tu-gostje iz. drugih ribniških delovnih organizacij. n NEVARNE VOŽNJE — Veliko je esreč s traktorji. Vse pogosteje pa vi-mo za traktorskim volanom otroke, la^set let ali celo manj. Starši ali -. JJJ. traktorjev tako izzivajo nesre-• Ni najhujše razbiti traktor, pač pa se ponesreči otrok. Slišali smo za esrečo, ko je triletni otrok spravil v Iraktor, daje zapeljal po bregu in 1 Popolnoma razbil. Na srečo pa je Prej veja udarila malega voznika in ga _ a s traktorja. ___________ Drobne iz Kočevja TEKMOVANJE gasilcev — v Počastitev dneva civilne zaščite bo 22. T*niJ,av Kočevju občinsko tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite. Sodelo-Eo 17 ekip. Tekmovanje so bo ii | iv °b ur‘ Pr‘ delovni organizaci-V„ K, ki bo tudi pokrovitelj tekmo-**nja. - BRIGADIRJI V KOČEVJU — 1. do'?*! na delovni akciji, ki bo trajala j ‘ julija, mladinska delovna briga-kra V r' Eo 50 brigadirjev iz vseh so JeVu‘E skupnosti v Jugoslaviji, ki Koč ratene s kraievno skupnostjo cL: rfvJe- Urejali bodo Titov spomin-rok pa Eodo delo končali pred nju°m’. Eodo sodelovali še pri urejanj en,ških igrišč in nogometnega ig-Zart " ^ofevskem športnem parku. ]Ulii.nj' delovni dan brigadirjev bo 19. Mest JuEja bodo imeli pohod na za P? tudi. nia drevi iske iven ski v"'Vrh' kjer Eodo imeli pri planin-juliia° 'UcE za*djučno prireditev, 21. I t Eodo odpotovali domov. Poroč EPOV NI — Že nekaj let' na a,bo, da prihaja pri obiranju lipe dreve°^eVS*h, a razpoloženje med nji Jda ,ako- gasilske vaje v TREBNJEM obT,RvEBNjE - V soboto, 22. junija, do f' Ur’ Popoldne bodo v Trebnjem Po,penice do nove osnovne šole skih 8 Vcbkc sektorske vajet rebanj-Vaii ka^'lcev, na katerih bodosodclo-konča ' ®as'*c' ‘z drugih društev. Po kateran' vaj' Eo vrtna veselica, na ! 1 Epdo igrali Veseli Zasavci. KOČEVJE — Gradnja doma starejših občanov p.oteka v glavnem skladno s predvidenimi roki, nekatera pa celo hitreje. Nekoliko se je zataknilo le pri delih, kijih izvaja Keramika iz Novega mesta. Zdaj dokončujejo fasado in montirajo opremo ter stroje v kuhinji in pralnici. Ivan Ajdenik »Inovacije niso službena dolžnost« Tako trdi J. Ajdenik iz Beita in opozarja na neustrezen pravilnik ČRNOMELJ — V tukajšnjem Beltu se je inovacijska dejavnost razmahnila leta 1977, ko so delavci prijavili 27 inovacijski predlogov, medtem ko jih je bilo leto prej devetkrat manj. Po tistem letu je" število predlogov začelo upadati, tako da jih sedaj naštejejo v povprečju okrog 15 na leto. Od tega jih je tri četrtine uresničljivih v praksi. »Žal pa predlogi ne prihajajo iz baze, ampak le od strokovnega in vodilnega kadra. V glavnem so to isti ljudje. Poskušali smo ugotoviti, kaj je razlog, da pri neposrednih delavcih ni razumevanja za inovacije, a nam še ni uspelo,« pripoveduje Ivan Ajdenik, predsednik komisije za inventivno dejavnost v Beltu, sicer pa vodja vzdrževanja. Težave imajo tudi s tem, ker je stari pravilnik preveč tog, kar se tiče inovativne dejavnosti. Tako šteje delo, ki ga opravijo konstruktorji, pa četudi gre za inovacije,kot službena dolžnost. Prav v Belto-vem tozdu Mehanska obdelava pa so tako rekoč vsi izdelki, ki so jih zasnovali konstruktorji, inovacije, najsi gre za gradbeni program ali gozdni traktor, da ne naštevamo vseh. »Z novim pravilnikom bodo te dileme razrešene, zato upamo.da bo tudi odziv inovatorjev večji. Njihovo delo bo odslej prikazano v internem časopisu, kar bo prav gotovo spodbuda za tiste, ki doslej še niso zbrali dovolj poguma, da bi predlagali izboljšavo,« pravi Ajdenik in trdi, da izplačilo za inovacije ne more biti ovira za množičnejšo inventivno dejavnost, kajti izplačujejo redno. Trgovina na beraški palici? Preveč razdrobljena trgovinska dejavnost v črnomaljski občini — 5 krajevnih skupnosti brez prodajaln — Za letos napovedujejo nekaj pridobitev_ ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je trgovina močno razdrobljena, razdrobljenost pa se kaže v podvajanju ponudbe in zalog, nesmoterni uporabi poslovnih in skladiščnih prostorov, medtem ko po drugi strani nekaterih artiklov primanjkuje, kot na primer gradbenega materiala, tekstilnih izdelkov, Poleg tega se s trgovinsko dejavnosto v občini ukvarja kar 19 organizacij, a celo največji nosilci oskrbe nimajo dovolj lastnih obratnih sredstev, pa tudi akumulativna in reproduktivna sposobnost trgovin upadata, zaradi razdrobljenosti pa so posledice tega še večje. V občini prevladujejo trgovine na _pa odhajajo nakupovat v druge drobno, glavni nosilci preskrbe pa so Kmetijska zadruga, Emona Dolenjka-tozd Detajl in Emona Merkur, ki imajo dve tretjini vseh prodajaln. Vendar'so prodajalne zelo nesorazmerno posejane po krajevnih skupnostih, saj od 57 trgovin v krajevnih skupnostih Butorai. Petrova vas. l alčji vrh in Tribuče niso, deležni niti ene, v mestni krajevni skupnosti Loka pajeleodku-pna postaja Koteks Tobusa. Na najboljšem so v KS Griček, kjer pride na prebivalca skoraj kv. meter prodajne površine, medtem ko v drugih krajevnih skupnostih le kakšna desetinka ali celo stotinka kv'. metra. Trgovina ima v družbenem razvoju črnomaljske občine občutno premajhno vlogo, saj je njen delež v strukturi družbenega proizvoda znašal pred tremi leti le 7,7 odst. (vSIoveniji kar za .10 odst. več), vsako leto pa je še manjši. Delno je za to »kriva« trgovina na debelo,ki je v občini skoraj ni, kupci občine. Trgovina se je razvijala počasneje kot ostala gospodarska področja tudi zato. ker se pri skupnem planiranju, ustvarjanju in delitvi dohodka ter naložbah ni najbolje uveljavila. Sedaj pa v občini ugotavljajo. «> * _____________________________ • Nekaterih pridobitev bo trgovinska dejavnost v črnomaljski občini v letošnjem letu le deležna. KZ bo zgradila skladišče repromateriala v Črnomlju in bife v Vinici ter v kratkem posodobila 10 prodajaln, Emona Market bo razširil samopostrežbo v Črnomlju, Novoteks pa bo jeseni v Vinici odprl prodajalno tekstilnih izdelkov in čevljev. Tozd Detajl bo prihodnje leto na Čardaku zgradil samopostrežno prodajalno. da so trgovinski prostori premajhni in'zastareli, ne zadoščajo niti osnovnim potrebam prebivalcev niti predpisom, zato paše vse več denarja odliva v občine, kjer je preskrba na Še tri nove hiše za Rome Vsi Romi, razen na območju Trate, v primernih stano-vanjih — Nekaj težav z zaposlovanjem Romov rešeno stanovanjsko vprašanje. Izjema so le Romi na Trati, za katere bodo postavili naselje na novi lokaciji, žal pa se jih občani povsod otepajo. »Kljub nekaterim težavam menim, da imamo v občini Kočevje veliko poslu- KOČEVJE — V Kočevju na območju Marofa dokončujejo postavljanje in ureditev treh montažnih hiš za Rome. Hiše merijo približno po 50 kvadratnih metrov, njihov nakup, postavitev in oprema bo veljala skupaj okoli 15 milijonov dinarjev, v njih pa bodo dobile stanovanje tri romske družinske skupnosti, ki štejejo skupno 18 članov. Pri gradnji so veliko pomagali sami Romi, ki so opravili v glavnem vsa dela, ki ne zahtevajo posebne strokovnosti. Tudi pri samoupravni stanovanjski skupnosti, ki je financirala gradnjo, so zadovoljni s sodelovanjem Romov. Tako imajo vsi Romi na območju občine Kočevje v glavnem zadovoljivo • 26. junija bo v Kočevju posvet predstavnikov slovenskih občin (skupno jih je 13, od tega 5 dolenjskih), ki imajo na svojem območju tudi romsko prebivalstvo. Sestanka se bodo udeležili tudi predstavniki republiških organov, ki so vključeni v reševanje zadev v zvezi z Romi. Udeleženci posveta si bodo ogledali tudi nekaj romskih naselij v okolici Kočevja. Ni še znano, kakšna bo mesečna oskrbnina. Zvedeli pa smo, da bo cena v slovenskem povprečju za take domove, kar pomeni, da bi po sedaj veljavnih merilih znašala od 24.000 din (za oskrbovance, ki ne potrebujejo posebne nege in tudi ne posebne prehrane) do 32.000 din (za oskrbovance, ki imajo strogo dieto in ki so potrebni posebne nege). Socialnih težav vse več Zaradi utesnjenih prostorov in drugih težav pa jih socialna služba ne more uspešneje reševati Dom bo popolnoma dokončan predvidoma, v septembru, odprt bo za občinski praznik, nato pa bodo še dokončno preizkusili, kako delujejo naprave v njem. V decembru bodo začeli vanj vseljevati oskrbovance, da bo začel redno obratovati z novim letom. Prijave za bivanje v domu sprejema do konca avgusta strokovna služba socialnega skrbstv^ pri občinski skupščini Kočevje. V domu bo 120 ležišč (20 za potrebe občine Ribnica), doslej pa se je prijavilo že toliko oskrbovancev, da je prostora še za 40 oskrbovancev. Skupnost za zaposlovanje evidentira tudi že možne kandidate za bodoče delavce in uslužbence doma. J. PRIMC RIBNICA — »Zaradi gospodarske krize imamo v ribniški občini vedno več težav z alkoholizmom, neurejenimi razmerami v družinah in mladoletniškim prestopništvom. Žal pa jih ne moremo uspešno reševati, ker še nimamo Centra za socialno delo, ki bi ga morali imeti najkasneje do leta 1982,« pravi Majda Vrh, ki je vodja socialne službe pri skupnih strokovnih službah SIS. V delovnih organizacijah v zadnjem obdobju ukrepajo proti alkoholizmu tako, da jih pošljejo na zdravljenje ali jim dajo odpoved. Alkoholika brez službe pa dobi spet socialna služba, ki naj mu zagotavlja sredstva za preživljanje. Socialna služba je sploh prepozno vključena v reševanje takih primerov, običajno šele, ko se ne da več kaj uspešnega ukreniti. Pogosti so očitki socialni službi, da pomaga in torej daje potuho »sončni upravi«,se pravi alkoholikom delomrznežem . To pa ni res, nam je zagotovila Hajda Vrh. V zadnjem času imajo več dela ž materami samohranilkami, predvsem iz drugih republik. To so ločene matere otrok, pogosto nezaposlene, torej brez sredstev za preživljanje, saj seje njihov bivši mož vrnil v domačo republiko, otroci pa so ostali pri materi. S takimi imajo največ težav tudi pri skupnosti za zaposlovanje, v vrtcu in pri stanovanjski skupnosti. »Ko bomo dobili prostore in potrebna sredstva za delo Centra za socialno delo, bomo lahko svoje delo bolje in učinkoviteje organizirali. V prvi fazi bi imeli v njem še evidenco socialnovarstvenih pomoči, pa tudi referent /a družbeno denarno pomoč otrokom, bi delal v njem, medtem ko sta zdaj ti dve službi na drugi strani Ribnice. Uredili bi tudi evidenco subvencioniranja stanarin. V drugi fazi pa bi zaposlili nanovo vsaj še psihologa,« pravi Vrhova, ki hkrati ugotavlja, da je pomoč odgovornih občinskih organov za urejanje tega centra vsaj v besedah precejšnja, v dejanjih pa nikakor ne pride do prave rešitve, čeprav je bilo več .cšitev že nakazanih. J. PRIMC Delajo za denar in za okolje V trebanjski Surovini odkupijo na leto 5 tisoč ton odpadnega materiala TREBNJE — »Seveda se gospodarske razmere pri nas izražajo na poseben način. Delovne organizacije nam prodajo manj odpadnega materiala, ker pač varčujejo in vsak kos kovine po trikrat obrnejo, drobnega nakupa pa je več, saj ljudem pride prav vsak dinar. Vendar je prvega odkupa pri nas kar 90 odst., drobnega pa le desetino,« je povedal Franc Slak, vodja poslovne enote mariborske Surovine v Trebnjem. »Lahko pa rečem, da seje odnos do odpadnih materialov zelo izboljšal. Pri nas ni več trgovine, ki ne bi zbirala starega papirja. Medtem ko so prej trgovci plačevali komunali za odvoz tega papirja, /daj iztržijo še kakšen dinar. O šolarjih iz Trebnjega, Mokronoga, Mirne in Velikega Gabra ni, da bi govoril. K nam pripeljejo vsako krpo papirja, v zadnjem času pa so začeli zbirati tudi staro železo in barvne kovine. Okolica teh krajev je zdaj tako rekoč čista, kar gre seveda tudi v prid okolja kot takega. Reči moram še, da so Romi malo popustili, saj nam vozijo samo barvne kovine, ki so dražje, medtem ko se železa in pločevine skoraj ne dotaknejo. Je pa res. da se jim splača voziti odpadne materiale k nam, saj iztržijo naenkrat tudi po 70 do 80 tisočakov. Žal pa imamo z njimi tudi težave, saj nam čez ograjo večkrat zmanjka zajeten kos aluminija in bak- ra. milica pa je tako rekoč brez moči,« je dejal Slak. V tej poslovnicnotinaberejonaleto okoli 5 tisoč ton različnega materiala, največ železa in papirja, ter okoli 100 ton barvnih kovin. Zdaj je zanje prava sezona, saj so maja odkupili.okoli 650 ton odpadnih materialov in zanj: plačali okoli 10 milijonov dinarjev. Največ odkupujejo od železnice. Trima, Beti, rudnika Kanižarica, Unisaiz Grosupljega itd. Da izpolnijo plane, morajo vsi delavci s šefom vred krepko zavihati rokave. To paseseve-da pozna tudi pri osebnih dohodkih, ki z.n<»šajo zdaj okoli 30 tisoč dinarjev in so med boljšimi v občini. J. SIMČIČ SLAVNOSTEN SPEJEM V VRSTE ZK TREBNJE — 12. junija so v Trebnjem pripravili slavnostni sprejem mladih v vrste ZK. Rdeče knjižice je prejelo 13 novih članov, ki so predtem obiskovali tudi pripravljalni seminar. Ob slavnostnem sprejemu je novim članom govoril predsednik občinskega komiteja ZK Trebnje Ludvik Lovše. Po sprejemu pa je bil še razgovor s tistimi člani ZK. ki so v vrstah komunistov že 30 let. višji ravni. Zaradi tega odliva, kupne moči je črnomaljska trgovina slabo akumulativna, občina pa ima stalen izpad dohodkov od prometa blaga. Tudi zato' ne more zagotoviti zadovoljive oskrbe prebivalcev po vsej občini, predvsem ne v odročnejših krajih, kjer poslovni stroški presegajo ustvarjeni dohodek. M.BEZEK Za boljši sprejem Še zagrebški in koprski TV program? KOČEVJE—Te dni trasirajo cesto do Dekliške gore, kjer je televizijski pretvornik za Kočevje in večji del občine. Gradnja te ceste bo predvidoma končana do 31; avgusta letos, veljala pa bo preko 10 milijonov dinarjev. Denar za gradnjo ceste bo prispevalo kočevsko gospodarstvo, do zaključnih računov 1985 pa bosta denar posodila GG Kočevje in Snežnik. Ko bo cesta zgrajena, bo RTV Ljubljana poskrbela tudi, da bo boljši sprejem slik na prvem in drugem programu TV. Z, dograditvijo ceste in ureditvijo pretvornika nad Ortnekom za sprejem zagrebškega in koprskega programa bo podana možnost, da se pretvornik na Dekliški gori uredi tudi za sprejem teh dveb programov, kar bo veljalo dodatnih 10,5 milijonov dinarjev. Tega denarja pa ni. Pri občinski skupščini skupščini so povedali, da so možnosti v glavnem tri, o njih pa naj razmislijo občani. Prva je ustrezno večja naročnina za televizorje, druga možnost, da potrebni denar zberejo delovne organizacije, tretja pa, da to finansirajo iz samoprispevka, ki pa ga je seveda prej treba sprejeti. J. P. ha za reševanje zadev Romov, še posebno na področju šolstva in stanovanjskih zadev. Žal je še premalo posluha za zaposlovanje Romov. Tako kar 6 mladih Romov trenutno išče delo, a ga ne moredobiti,« pravi vodja strokovne službe socialnega skrbstva pri občinski skupščini Kočevje Tone Kajfež. J. P. Največ za lokalne ceste Delegati sprejeli program del za letos — Obnova 38 kilometrov cest TREBNJE — Delegati trebanjske skupnosti za ceste so na nedavni seji sprejeli in potrdili poročilo o lanskem delu ter program del za letos. Sredstva za skupnost se bodo letos povečala za 28 odst. ali na 124 milijonov dinarjev. Od tega bodo porabili za večja popravila lokalnih cest okoli 50 milijonov dinarjev. Tudi lani je osrednji del programa zavzemalo vzdrževanje in popravilo lokalnih cest. Za ta popravila so porabili 37 milijonov dinarjev. Razširili in uredili so okoli 23 kilometrov makadamskih cest ter na novo asfaltirali še 4 kilometre lokalnih cest. Vzdrževanje in popravilo lokalnih cest bo tudi letos osrednji del programa. Teh del se bodo lotili domala v vseh krajevnih skupnostih. Letos bodo razširili in uredili 38 kilometrov makadamskih cest. Seveda bo nekaj cest dobilo tudi novo asfaltno prevleko in zaporni sloj. Doslej samo najnujnejša popravila Do konca tisočletja vse ceste pod asfaltom TREBNJE — »Varčujemo, kjer se leda. Porabimo manj materiala, manj ljudi je zdaj pri nas, standardi vzdrževanja cest so zdaj za okoli tretjino nižji. Tudi asfaltirali bomo v prihodnjih letih manj, kakor smo doslej,« pravi Jože Križman, delovodja delovne enote novomeškega Cestnega podjetja V Trebnjem. Seveda je zaradi tega stanje cest v trebanjski občini komaj zadovoljivo. Spomladi so opravili najbolj nujna krpanja z mrzlo maso. kajti s toplo je predrago. Na srečo je bilo nacestah kljubhudi in dolgi zimi sorazmerno malo škode, ker je bila suha odjuga. Jože Križman: Za zaporni sloj ponavadi zmanjka denarja. To pa skrajša življenjsko dobo ceste najmanj za tretjino. »Trenutno je najbolj kritičen odsek magistralne ceste pri Ponikvah, kjer še ne vemo, kdaj se bomo lotili dela. Podobne probleme imamo tudi z lokalnimi cestami, kjer pa ponavadi zmanjka denarja za zaporni sloj. Če bi krajevne skupnosti zmogle denar še za ta sloj, bi se življenjska doba cest podaljšala za dve tretjini. Nasploh pa je vprašanje, kako bo v prihodnosti urejeno vzdrževanje lokalnih cest. Kakor sem slišal na zadnji seji delavskega sveta SOZD skupnosti cestnih podjetij Slovenije, kjer sem delegat, cestna podjetja ne bodo dobila novih cest v vzdrževanje. Družba za te namene preprosto nima denarja. V trebanjski občini pa je stanje naslednje: krajevne skupnosti veliko vlagajo v ceste in zdaj je domala polovica lokalnih cest asfaltiranih; letos bomo asfaltirali kakšnih 6 kilometrov novih cest in do leta 2000 naj bi bile ob takem tempu domala vse lokalne ceste asfaltirane,« je dejal Križman. . J. S. li'25 H871) 20. junija 1985 * DOLENJSKMJST^ IZ NbŠIH OBČIN pn ii Neprekinjene vezi skozi vse leto Zaradi otrok si zdomci želijo več sodelovanja z domovino BREŽICE — Stiki z zdomci so bili doslej omejeni na novoletne razgovore. Delavci na začasnem delu v tujini so na srečanjih večkrat izrazili željo po trajnejših vezeh in sprotnem seznanjanju z dogajanji v domači občini in širši domovini. Te dni pa je občinska konferenca SZDL prejela pisno pobudo za sodelovanje s slovenskim kul-turnoprosvetnim društvom »Mura« iz Besigheima, o kateri je že razpravljal koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev na tujem. Odbor je podprl pobudo o navezavi stikov in vzpostavitvi vsestranskega sodelovanja med občino Brežice' in društvom‘Mura v ZRN. To pomeni, da se bodo kulturnim in športnim srečanjem pridružile še druge oblike medsebojne povezanosti in omogočile članom predvsem celovito, sprotno in objektivno informiranje. To bo lahko veliko pripomoglo k poglabljanju vezi in reševanju problemov, s katerimi se srečujejo zdomci med svojim bivanjem v tujini, in problemov njihovih svojcev. Tu gre predvsem za otroke. Občinska konferenca SZDL bo pripravila osnutek listine o sodelovanju in jo dala v razpravo svojemu članstvu in »Muri« v Besigheimu. Svečan podpis listine naj bi bil 16. novembra, ko bo društvo »»Mura« slavilo peto obletnico obstoja. Zdaj združuje 250 Sovencev, ki živijo v krajih med Lu-dvvigsburgom in Heilbronnom. Med njimi jih je približno 20 iz območja brežiške občine. Zdomci želijo, da bi se njihovi oddelki slovenske dopolnilne šole povezali z eno od tukajšnjih šol. Med možnostmi za sodelovanje omenjajo izmenjavo obiskov otrok, skupno tekmovanje za bralno značko, dopisovanje med učenci, vključevanje njihovih otrok v zimovanje in letovanje. Z gostovanji kulturnih skupin in zabavnih ansamblov računajo na prireditvah ob državnih praznikih in drugih priložnostih. Pričakujejo tudi športna srečanja, zlasti v kegljanju, ker imajo močno ekipo kegljačev. Društvo je sicer že povezano z domovino, vendar le z delovnim kolektivom tovarne Mura v Murski Soboti. Celovitejšega sodelovanja si želi predvsem zaradi otrok, saj so zdomci prepričani, da bo to v njih krepilo občutek pripadnosti slovenskemu narodu in domovini. J. T. Vaja dela mojstre v civilni zaščiti Volja in pripravljenost za usposabljanje enot RBK sta rodili uspehe BREŽICE — Za nedeljo zjutraj napovedano tekmovanje enot radiološke, kemijske in biološke zaščite zaradi muhastega vremena ni potekalo na stadionu, ampak pod streho na tržnici. Tam seje zbralo okoli 300 pripadnikov civilne zaščite in občanov, ki so spremljali preizkus usposobljenosti enot za hitro ukrepanje v nevarnosti, kijih lahko doleti tudi v miru, ne le v vojni. Pomerilo seje 39 ekip iz krajevnih skupnosti in delovnih kolektivov. To je bilo prvo tovrstno tekmovanje v Sloveniji. Peter Žitko iz republiškega štaba civilne zaščite je ob koncu pohvalil njihovo znanje, predvsem pa trud. ki so ga vložili v usposabljanje, saj je ta odtehtal marsikatero napako. Prvo mesto je osvojila Velika Dolina, drugo Emona Posavje Brežice, tretje Bizeljsko 11, četrto Splošna bolnišnica, peto Agraria. Po razglasitvi rezultatov so dolgoletnim funkcionarjem civilne zaščite podelili priznanja za vestno in prizadevno delo. J. T. Za vsako besedo stoji dejanje V krajevnih skupnostih solidarnost ni fraza — krajani veliko pomagajo BREŽICE — Ljudje zelo radi delajo v organizacijah, kjer imajo kaj pokazati in kjer jim sadovi njihovega dela dajejo zadoščenje za njihov trud. Še posebej velja to za krajevno skupnost, kjer najbrž prav zaradi tega noben poziv Rdečega križa ne ostane brez odmeva. Od predsednice skupščine RK v brežiški občini Marije Vogrin smo zvedeli, daje v 19 krajevnih skupnostih včlanjenih v to organizacijo 5730 občanov in da nikoli niso v skrbeh za podmladek. V njihove vrste stalno vključujejo Šolarje in trenuttjo imajo 2455 učencev v aktivih mladih članov in mladine. Brez pionirjev in mladincev si nikjer več ne znajo zamišljati pomoči ostarelim in bolnim. Pri tem so se- mladi najbolje izkazali v Cerkljah in v Dobovi, saj so se po opravljenih nalogah uvrstili prav v republiški vrh. V to pomoč je bilo vključenih 700 ostarelih in 39 invalidov, sodelovalo pa je skoraj 900 učencev. Pomagali so jim starejši aktivisti, socialna in patronažna služba. Za pomoč bolnim in poškodovanim je RK usposobil aktiviste v krajevnih skupnostih Jesenice in Velika Dolina, še letos pa bodonavrstivBrežicah inv KS Bukošek—Zakot. V omenjenih štirih KS ter na Čatežu in v Šentlenar-tu vzporedno usposabljajo tudi ekipe za socialno delo. Rdeči se po zagotovilu predsednice Vogrinove uspešno vključujejo tudi v obrambne priprave. V občini so od decembra 1984 do marca 1985 imeli v tečajih prve medicinske pomoči 72 slušateljev i/ krajevnih skupnosti in -15 iz delovnih organizacij ter preverili nji-' Ilovo znanje za potrebe civilne zaščite. Rdeči križ poleg tega usposablja za prvo pomoč tudi vse bodoče SREČANJE STAROSTNIKOV ZABUKOVJE — Krajevna organizacija Rdečega križa in SZDL sta minulo nedeljo povabili pred šolo vse nad 75 let stare ljudi. Takih starostnikov je kar 61. ZMAGOVALCI Z VELIKE DOLINE — Poveljnik CZ Franc Zokalj (prvi z leve) in vodja ekipe Jože Klemenčič (drugi z leve) sta bila zelo zadovoljna z rezultati, ki sta jih na tekmovanju dosegli obe njihovi ekipi, moška in ženska. Dolinci so bili doslej že dvakrat zmagovalci na tekmovanju ekip prve pomoči, zato so se še bolj potrudili, da nebi razočarali nesebe ne drugih krajanov. (Foto: J. Teppey) Tudi najboljši imajo težave Leskovčani predlagajo, naj družba omogoči uspešno komunalno delovanje tudi manjšim krajevnim skupnostim ali pa jim odvzame nekaj nalog_ LESKOVEC — »Kljub temu da ne odpiramo kakšnega komunalnega ali drugega objekta, se prav v vaši krajevni skupnosti pozna, daje pomembno, kakšni so notranji, družbeni, človeški odnosi,« je ob leskovškem krajevnem prazniku pohvalil krajane predsednik občinske skupščine Krško Branko Pirc. Tale zapis bi lahko začeli s še krajšo in gotovo ne le vljudnostno ugotovitvijo predsednika občinskega komiteja ZK Hermana Pregla, kije dejal, da je v krški občini enotno mnenje o tem. da je med 16 krajevnimi skupnostmi prav leskovška najboljša. Skrivnosti uspešnega delovanja pravzaprav že dolgo ni, saj Leskovčani nikomur ne prikrivajo, da je ključ uspeha v rokah t i..- « ASE TELEFONIJA VREDNA 7 MILIJONOV — Vaščani Pijavškega in Čre-šnjic so v nedeljo slovesno končali zelo uspešno akcijo izgradnje ptt omrežja. Pridobili so 40 telefonskih priključkov, povprečno pa so prispevali 70 tisočakov in 124 udarniških ur, medtem ko je prispevek vaščanov oddaljenih Črešnjic znašal kar 100 tisočakov. KS Krško je k skupnemu projektu omrežja Senovo — Brestanica — Koprivnica — Pijavško primaknila poldrugi milijon. Na sliki: predsednik sveta KS Krško Metod Sonc in predsednik gradbenega odbora Alojz Kiler pred vaščani dokazujeta, da je telefon »živ«. (Foto: P. Perc) krajanov samih, ki dejansko odločajo o razvoju. »Največ skrbi posvečamo razvoju samouprave in delu delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Imamo skupne seje tudi z delegacijo kmetov in drugimi, zato so naša stališča resnično odraz stanja y krajevni skupnosti,« poudarja predsednik krajevne konference SZDL Franc Vakselj. Vsi akcije — za kanalizacijo, ceste, telefonijo — so podprte s samoprispevki, in ker ni veliko denarja, gre za komunalije v celoti tudi delegatski dinar. Stvari pa so že na meji še sprejemljivega, zato Leskovčani menijo, da bi morali odvzeti določene naloge s pleč krajevne skupnosti ali pa krajanom z denarno pomočjo omogočiti uspešno komunalno delovanje. Ta čas poteka velika akcija za ureditev kanalizacije v Venišah. Glavni kolektor je že zgrajen, priključke pa urejajo vaščani sami, zato računajo, da bodo dela končali do konca leta 1986. Pri telefoniji so podobne težave kot jjrugod v Posavju, namreč zamudno priključevanje na preobremenjeno omrežje. Po besedah predsednika sveta KS Franca Čučka pričakujejo krajani pomoč pir obnovi poškodovane Ceste mladinskih delovnih brigad, ki je bila obvoznica ob zadnji nesreči cisterne pri Belem bregu in so jo precej poškodovali. Ker bo ta cesta še kako dobrodošla kot obvoznica, naj bi uredili še pločnike. Zelo dejaven je gradbeni odbor za Novo pot, kjer pričakujejo asfalt še letos. Naposled se Leskovčani lotevajo tudi obnove mrliške vežice, da poslej pokojniki ne bi več ležali doma. P. PERC V mučnem vzdušju negotovosti Občinske zdravstvene skupnosti se izguba drži »kot popkovina« SEVNICA — Seja občinske zdravstvene skupnosti je 11. junija, ko so med drugim sprejemali tudi finančni načrt za letošnje leto, minevala v negotovosti in nemoči. V temeljiti analizi medobčinske zdravstvene skupnosti za osem občin celjske regije, kamor spada tudi sevni-ška občina, je na kraju dobesedno zapisano, da bi se morali vsaj v novem srednjeročnem obdobju dogovoriti za enotno republiško solidarnost. Tonaj bi veljalo zlasti za pokrivanje izdatkov, ki zahtevajo večjo rizičnost, saj ponavadi terjajo bolnišnično in specialistično zdravstveno varstvo. Kako tega ne zmore ena občinska zdravstvena skupnost v Sevnici, že vseskozi poudarjajo. Letos so na to šc posebej opozorili predstavniki repu- DOLENJSKI LIST bliškega komiteja za zdravstvo na obisku to pomlad v Sevnici. • V takih težkih gmotnih razmerah varčujejo na vseh koncih. Zdravniki zatrjujejo, da število bolniških, kjer je sev-niška občina med najnižjimi v celjski medobčinski skupnosti, ni več mogoče nadalje zmanjševati. Doktrina nalaga razne preventivne akcije, vendar zanje ni denarja. Primerjava z drugimi občinami v Sloveniji pokaže, da je sevniška občina s skupno prispevno stopnjo za zd- ravstvo že z 14,22 odst. pri vrhu po obremenitvi združenega dela, medtem ko je po bolniški med najnižjimi v celjski regiji! Po obremenitvi družbenega proizvoda, namenjenega zdravstvu, dosegajo v sevniški občini že razmerje 6,30, medtem ko znaša v celjski regiji 4,94. Zdravstveni delavci tožijo nad svojimi nizkimi osebnimi dohodki, ki zaostajajo za gospodarstvom že za 20 odst. (le pri šolstvu je še slabše). Če bi skušali te prejemke uskladiti z gospodarstvom, bi še povečali primanjkljaj. Slednji se te občinske zdravstvene skupnosti že tako drži »kot popkovina«. V prvem tričetrtletju ga sicer ni bilo, vendar je to le knjigovodsko. A.ŽELEZNIK Po znanem obrazcu V akciji 20 krajanov PODGORICA —Sevniškakra-jevna skupnost zajema razen mesta Sevnice tudi številne kraje v okolici. Večina teh krajev naobrobju je že povezana s svetom s telefonskimi zvezami. Ta čas je sredi dela gradbeni odbor Podgorica. Predseduje mu kmet Jože Imperl z Ledine. On je pri takem delu pravzaprav že drugič. Telefon sije bil napeljal na dom na Ledini, sedaj, ko namerava začeti na novo na Zdolah pod Lisco, pa hoče imeti telefon tudi tam. »Vsega omrežja je okrog 8 kilometrov. Daleč je pač do Sevnice. domačije pa so tudi zelo Jože Imperl razmetane,« začne pogovor o znanih težavah s kablom, ki muči večino gradbenih odborov. Prav nakup 3,5 km dolgega dvajset-parnega kabla postavlja v negotovost celotno akcijo. Sicer pa v Podgorici delajo po znanem obrazcu, ki velja za telefonijo. To pomeni krepak poseg v žep in veliko pripravljenost za delo. Zaenkrat znaša prispevek 130 tisočakov. Jože pa še svari pred podražitvami. A. Ž. voznike motornih vozil. V zadnjem letu je uspešno izpeljal več solidarnostnih akcij z zbiranjem prispevkov za Sevnico, ki sta jo lani prizadela toča in neurje, za prebivalce Kopaonika, ki jim je potres uničil domove, ter za lačne v Afriki. Do zdaj so za te namene vnovčili v krajevnih skupnostih za 205 tisočakov bonov in poleg tega zbrali še za 81 tisoč dinarjev prostovoljnih prispevkov. Na letni skupščini, ki je bila sklicana za 18. junij, so torej imeli kaj poročati, pa nc le o delu, ki ga tokrat omenjamo, ampak tudi o drugih nalogah, od vzgoje staršev in otrok za zdravo življenje do krvodajalstva, ki ga želijo v občini bolj uveljaviti, da bi dohiteli sosede v Krškem in Sevnici, kjer je odziv precej večji. J. TEPPEY Atlas ima podružnico na Čatežu ČATEŽ OB SAVI — V pritličju novega Petrolovega motela so te dni odprli rezervacijski center dubrovniške turistične agencije Atlas. Gostom. predvsem tujcem, ki se bodo ustavljali na motelu, bo Atlasova filiala dejala napotke in jim priskrbela prenočišča v hotelskih sobah in prostore v kampih na Jadranu. Odprta bo ves dan in gostje bodo na Čatežu lahko vnaprej plačali hotelske.storitvc ter se brez skrbi peljali morju nasproti. Posebnost teh centrov je stalna radijska zveza z vsemi hotelskimi podjetji in kampi ob jadranski obali. To pomeni, da informacij ne dajejo na pamet in da lahko vsako od njih vsak trenutek preverijo. Atlas je v zadnjih dveh mesecih in pol odprl več filial v Petrolovih motelih ob slovenskih cestah. Čatež si je izbral zato, ker leži ob glavni prometni žili med severom in jugom. Cilj nove podružnice je, da goste privabi tudi v Posavje, da jim predstavi naravne in kulturnozgodovinske zanimivosti in turistične zmogljivosti regije. Seveda ne bodo vsi prišli sem že letos, zagotovo pa se jih bo ob vrnitvi nekaj ustavilo in odpočilo tukaj. Če jim bo všeč, se bodo pozneje radi vrnili. Atlasova mreža radijske povezave s hoteli, avtobusi, ladjami in marinami vnaša v turistično ponudbo več gotovosti. Na tak način poslujejo vse napredne turistične države. Pri Petrolu so prepričani, da bo gostoljubje Atlasu prineslo koristi tudi njim. Nedavna anketa je pokazala, da je med tujci, ki potujejo v Jugoslavijo, 70 odst. individualnih gostov, in med njimi 22 odst. takih, ki še ne vedo, kje se bodo ustavili, ker nimajo hotelskih rezervacij. J. T. [F1HHL-TC3 m M \Sm ii VELIKA SKODA V CELULOZI KRŠKO — Prejšnji četrtek je na posodi za praznjenje kuhalnikov v tozdu Celuloza krške tovarne Djuro Salaj nastala zelo velika deformacija stene. Okvara je nastala med praznjenjem kuhalnikov (od sedmih so bili trije nasilno ustavljeni!), škoda na opremi tujega dobavitelja, ki je bila še v poskusnem obratovanju, je še večja, ker je nastal zastoj na liniji proizvodnje celuloze, ki zagotavlja celulozo za proizvodnjo časopisnega papirja Škodo še ocenjujejo. PRAZNIK PODBOČJA PODBOČJE — Krajevna skupnost Podbočje bo 29. junija letos drugič praznovala svoj krajevni praznik v spomin na ta dan pred 44 leti, ko je bil tu ustanovljen odbor OF. Ob prazniku bo več prireditev. Že v nedeljo, 23. junija, bo ob 9.30 odkritje spominske plošče padlemu partizanskemu pilotu majorju Malnariču na stari šoli, ob 10. uri slavnostna akademija, ob II. uri v osnovni šoli tekmovanje mladih čebelarjev iz vse občine Krško, ob 16. uri pa trim kolesarjenje. V soboto, 29. junija. bo ob 19. uri slavnostna skupščina KS s podelitvijo priznanj, nato pa veselo rajanje. 30. junija bo v šolski športni dvorani še košarkarski turnir. NEHVALEŽNO DELO SEVNICA — Na razpis za stanovanjsko gradnjo iz sredstev vzajemnosti pri stanovanjski skupnosti je vedno dosti vlog in na kraju tudi pritožb na prednostno listo. Na zadnji seji stanovanjske skupnosti so imeli lakih pritožb osem. Gornjo mejo teh posojil so omejili, da bi tako lahko ugodili več prosilcem. Novo v Brežicah POVSOD SO IZJEME — Skoraj pravilo je, da se delegacije sestajajo med delovnim časom, vendar so tudi častne izjeme. Med njimi so delegacij* vseh osnovnih šol in srednje šole, pa tudi delegacije krajevnih skupn°3,l_ Nekaj jih je na sredini, tako da s jeziček na tehtnici zdaj prevesi v škodo delovnega, drugič spet v škodo prostega časa. odvisno od narave dela ozim ma izmen. Lepo je pa vseeno, da šola1' ki dajejo zgled. Morda jih bo le kd posnemal. ,,. LAHKO BI BILI 1ZV1RNEJSI-Veliko besed je bilo že posejanih n račun posavskega turizma i n gost in tva in če bi jih vsaj nekaj vzklilo, o|s stvari zagotovo drugače obračale. 1 ko je na primer popolnoma splahne prvotno navdušenje za ponudbo' pripravo domačih jedi v kakovosti"": ročno izdelanih glinastih posodah, jih je Gospodarska zbornica prikaza' celo na tujem. Tako na primer gostllj tu in tam sicer1 naročajo glinasteča*: vendar ne lakih, za katere so se0?i na razstavi v Dijaškem domuf gatem izboru drugih posod pa spkj i nočejo več slišati, češ da so predraf j So pa zato žgane po predpisih 1 neškodljive. Morda birgostje' izvir"* ponudbo le radi plačali'.’ V času od 1. do 7. junija so v brežiS j porodnišnici rodile: Gordana LevPI ' vič iz Prigorja — Daria, Je'j: Kopren iz Sp. Starega grada •— “ diša. Marica Petrič iz Samobora " Dejana,‘Pavica Obramč iz Otoka^ Gabrijelo, Irena Gramc iz Brežic^ Petra, Olga Černelič iz Dednje vasi' Petro, Brigita Slakonja iz Brežic^ Klemena, Marinka Juršič iz Dolš#^ Tino, Ivanka Šinko izMale.Iazbine^ Ivana, Antonija Zidarič iz Krške'' — Matejo, Fanika Ferenčak s Ponjk^ — Majo, Dušanka Matič iz Brežic^ Darka, Renata Mitič iz Brežic^ Davorja, Mirjana Maček s Senov®j — Urško in Burda Cvetkovič iz ” — deklico. Čestitamo! Krške novice VREME — Krškim gasilcenj. k* J navadi pripravijo družabno sreča®!' ob krajevnem prazniku, letos vre1"1 res ni bilo naklonjeno. Čeprav t sobotnem deževnem dnevu niso o" pali in so skušali veselico na igrišču' srednjo šolo v nedeljo zvečer le »sp* viti pod streho«, spet niso imeli do* sreče z vremenom. Gasilci zn# učinkovito pogasiti požare in M' vremena pa le še ne morejo ugnati-SRBSKA KUHINJA — ^Kol« krškega hotela Sremič iz pobratcf Bajine Bašte so zaključili teden srb** kuhinje. V Sremiču so delavci hom Drina postregli s srbskimi dobrota!”, številnim gostom pa je ugajalo tudi da so gostujoči gostinci domačim P! magali streči v srbskih narod!11 nošah. Glasbena spremljava, tud1 pobratene občine, je precej zaostal*, za kulinaričnimi specialitetami, ku-. temu sije dosti Krčanov zaželelo, d3,,, bili obiski srbske kuhinje pogostni’ »PIJAVSKA PROTIUTEŽ« Pijavškem se vaščani niso odre* samo pri gradnji telefonskega oih* žja. Na nedeljskem praznovanju o ključka delovne zmage so n arh* prijetno presenetile tudi gospodinji sicer z domačimi dobrotami. Med g . ti, tudi iz. Krškega in Novega mesta-’ marsikdo žalostno vzdihnil, češ » kšna škoda je za pestrejšo gostin*L turistično ponudbo, ker ni takih J-J na jedilnikih večine lokalov. bodo v hotelu Sremič kdaj presen"* vsaj z dnevom pijavške kuhinje. Sevniški paberki VSI V ZABUKOVJE OsredajJ prireditev v občini to nedeljo bo tra (1 cionalno srečanje harmonikarjev Zabukovju. Tokrat bosta občim i Zveza kulturnih organizacij in s.|, niško turistično društvo hkrati t?*’5-,-znano akcijo dnevnika Delo in K% pasa »Poletje 85«. Pri tem se h1’^ tekmovalci pomerili v vrsti družab . iger za lepa praktična darila. Dom3 ni obetajo vrsto posebnosti, med d gim tudi razstavo polic in peciva- , ristično društvo pripravlja stojnih značilnimi turističnimi spominki, a deloval bo zabukovški mešani Pc^v-zbor, gasilska delavska godba iz »L nice in boštanjska folklorna skup1 . Skratka, obeta se nadvse zanti*1 nedeljsko popoldne. DOPISNA SEJA — Skupš^ stanovanjske skupnosti ni bila s pčna, manjkala je peščica delega* , Ponoven sklic bi bil predvsem ka*.j za tiste, ki so se seje udeležili pr ,, Povrhu tega koristniki posojil v ra> j oči draginji ne bi mogli zr'p(r prepotrebnih posojil za gradnjo, v menili so se, da s sklepi prisotnihs , nanijo manjkajoče delegacije. n» j naj bi postali veljavni. Kdor bi m kakšen zadržek, bi se bil verjetno P~ rudil že na redni prvi sklic. Takšen čin seveda ne bi smel postati pravu s tem potuho narednim. ENA ŠOLA — ŠTIRJE ZBOR1 ' Danes ob 17. uri bodo v dvoran' e g silskega doma nastopili mladi p" osnovne šole Savo Kladnik. Preds'3^ li se bodo kar štirje zbori šole:otr°,rj|i; pionirski, mladinski in decet, v kaj sodeluje skupno okrog 180 pevce > §L 25 kultura in izobra-• ■ V Metropotai letos kar tri-likovne kolonije Nadaljevalna se bo začela že ta mesec, začetna pa bo skupaj s prvo kiparsko — za malo plastiko NOVO MESTO — Vse re-i publiške izobraževalne likovne' kolonije, ki jih pripravlja Združenje likovnih skupin Slovenije, bodo letos v Novem mestu, m sicer v hotelu Metropol, ki ponuja — po oceni organizator-jev najboljše možnosti za bi-vanje in delo udeležencev. Ze ob koncu tega meseca bodo prišli v Metropol udeleženci nadaljevalne slikarske kolonije, torej ustvarjalci, ki so se likovno že dokaj oblikovni- Kolonija, v kateri bo kakih deset slikarjev, se bo začela Predvidoma 28. junija, delo pa naj bi končala 7. julija. Začetna izobraževalna kolonija, v kateri bodo pod Mentorskim vodstvom delali bsti.ki šele stopajo v likovni svet in imajo še malo izkušenj, bo od 23. avgusta do 1. septembra. V istem času bo v' Metropolo tudi prva kolonija za ustvarjalce male plastike, udeleženci pa bodo plastiko oblikovali v glini oziroma keramiki. Koliko jih bo, ta čas še ni ^nano, kot st še ne ve, koliko likovnikov bo štela izobraževalna kolonija za začetnike. Teoretičen del vseh kolonij oo potekal v Metropolu, slika- METROPOL ŽE ČETRTIČ ATELJE — Nadaljevalna slikarska kolonija bo v Metropolu že četrtič zapored, kdo bo v njej ustvarjal in pod čigavim mentorskim vodstvom, pa ta čas še ni znano. Mala sejna dvorana.ki se bo spet spremenila v začasni atelje, pa je za študijsko delo udeležencev te republiške kolonije kar pravšna. To kaže tudi pričujoči posnetek izpred dveh let, ko soslikarji s svojimi likovnimi študijami oblepili tako rekoč ves atelje in hodnike v zgornjem delu hotela. rji bodo tam imeli tudi atelje, medtem ko bo praktični del kiparjev — keramikov potekal pri GP Pionir. 1. Z. Na 18. taboru bo 26 ustvarjalcev Trebnje pričakuje poleg domačih slikarjev in kiparjev tudi samorastnike iz Nemčije, Madžarske, Čehoslovaške, Romunije in Ekvadorja — Čehoslovak Jan Hruška bo imel v Galeriji samorastnikov Trebnje samostojno razstavo TREBNJE — Čez dober teden se bo tu začelo tradicionalno delovno srečanje naivnih slikarjev in kiparjev, že 18. tabor likovnih samorastnikov Jugoslavije. Na njem bo do 6. julija ustvarjalo triindvajset slikarjev in trije kiparji, med šestindvajsetimi udeleženci pa jih bo kar šest iz tujine. Na slovesnem zaključku bo govoril Bogdan Osolnik, sodnik Ustavnega sodišča Slovenije. Med letošnjimi ustvarjalci bodo v glavnem že znani obrazi, kar velja tako za domače kot tuje udeležence. • Zadnjega taborskega dne bodo v trebanjski galeriji samorastnikov odprli samostojno razstavo sjikarskih del Jana Hruške iz Brna, ČSSR, udeleženca 18. tabora. Dela tega ustvarjalca bodo na ogled do 27. julija. ' GODINA MED MLADIMI BRALCI V sredo, 5. junija, smo se učenci novomeške občine, ki smo vseh osem let šole tekmovali za bralno značko, zbrali v avli upravne zgradbe tovarne zdravil Krka v Ločni. Ogledali smo si razstavo knjig, ki so izšle v Sloveniji v zadnjem letu. Pozdravila nas je predstavnica Mladinske knjige, pesnik Severin Šali pa nam je predstavil pisatelja Ferda Godino, ki nam je govoril o sebi in o svojih delih. Za nagrado smo vsi dobili knjigo Pavleta Zidarja Življenje. Prispevala jih je Mladinska knjiga ob svoji 40-letnici. MATEJA RAVBAR, 8.a OŠ Milke Šobar-Nataša Novo mesto Novincev bo le kakih pet, med njimi je celo naš zdomec iz Nemčije. Sicer pa poglejmo, kdo so prijavljenci. Iz Nemčije sta slikarja Mladen Biželj in Jutta Borchert. iz daljnega Ekvadorja slikar Gonzalo Endara Crow, iz Madžarske slikarka llona Csarejsne Hrabovszki, iz Romunije slikar Vasile Frunzete in iz Čehoslovaške slikar Jan Hruška. Domačini bSdo imeli na taboru tri predstavnike. To so slikar Lucijan Keščič ter kiparja Stane Novak in Sandi Leskovec. Iz-drugih krajev Slovenije in Jugoslavije pa prihajajo slikarji Josip Fali-ca iz Jastrebarskega.Ivica Fišter iz Vugrovca, Hamdija Hadžič iz Lju-bljane.Zlatko Huzjak iz. Džurdževca, Franci Lesjak iz Zgornjega Kašlja, Janoš Mesaroš iz Novega Bečeja, Dobrosav Milojevič iz Svetozareva, Bruno Paladin z Reke, Ivica Propadalo iz Zagreba, Željko Seleš iz Džurdževca, Dobrivoje Stevanovič iz Bošnjanov, Sava Stojkov iz Sombora, kipar Franc Tavčar iz Čabrač ter slikarji Pero Topljak iz Džurdževca, Ante Vukič iz Splita, Slobodan Živanovič iz Svetozareva in Boris Žohar iz Ptuja. Likovniki poslej drugače Kot skupina, imenovana po Vladimiru Lamutu, bodo neposredno vezani na ZKO — Več sekcij Delovali so pod štiriperesno V Dolenjski galeriji odprta razstava o društvih kmečkih fantov in deklet, ki so Pred zadnjo vojno delovala na Dolenjskem — Razstava še po drugih občinah NOVO MESTO — Pred drugo svetovno vojno je na območju današnjih občin Črnomelj,Metlika, Novo mesto in Trebnje delovalo petindvajset oništev kmečkih fantov in deklet. Ustanovili so jih med letoma 1924 in V*7, prva predvsem na pobudo veze kmečkih fantov in deklet, ki je imela sedež v Ljubljani. Pod štiriperesno deteljico, simbolom teh društev, so se tied prvimi v takratni Dravski banovini združili v Veliki Loki in Trebnjem. Društva so gojila kulturno, prometno, športno in gospodarsko de-Jsvnost. Prirejala so igre. pevske in instrumentalne nastope, tekmovanja l? kmečkih opravil (košnja, žetev) najrazličnejše tečaj e in seminarje. Skoraj vsako društvo je imelo tudi knjižnico. ^akon pa je prepovedoval, da bi se “kvarjala tudi s politično dejavnostjo. _ r Pa so mnoga društva kljub temu Pol žarišča za širjenje naprednih ob,I,lfnih. revolucionarnih idej, jih je ‘15* razpustila. Tako usodo je v STRAŽI ZDAJ ŠE KIPARJA STRAŽA — S prihodom kiparjev Toneta Demšarja in Slavka Kranjca prejšnji teden v Stražo, P;r bosta umetnika ustvarjala več ednov, se je zaje| je zadnji del Pmih kulturnih dnevov v Straški rajevni skupnosti. Stražani so namreč predtem pripravili literarni e“r in srečanje s pesniki in piniji, ki so izšli iz te krajevne “Pnosti, gostili pa so tudi ^°lenjske in belokranjske pihalne estre, ko so v njihovem kraju l2vedli tradicionalno, vsakoletno Srečanje orkestrov. doživelo več društev, še posebej nekatera v Beli krajini. Dolenjski muzej sije dolgo prizadeval, da bi raznovrstno, razvejeno dejavnost društev, ki so krajši ali daljši čas delovala na območju zdajšnje dolenjske regije, prikazal skoz večjo razstavo. Naposled se je tako razstavo le • V otvoritvenem programu je sodeloval tudi Dolenjski oktet ter zapel nekaj revolucionarnih pesmi. Kot prvo je zapel »Kosec koso brusi«, znamenito revolucionarno pesem, ki je po objavi v skojevskem glasilu Mlada pota decembra 1935 postala neuradna himna kmečko-delavskega gibanja v Sloveniji. Pesem je nastala v Društvu kmečkih fantov in deklet Gradac, prve kitice pa so že leta 1933 oblikovali brata Jakob in Nande Butala ter Anton Šober. posrečilo pripraviti in jc od minulega petka zvečer že na ogled v veliki dvorani prenovljene in ponovno odprte Dolenjske galerije. Razstavo, ki bo v Novem mestu na ogled do 15. avgusta, nato pa bo potovala še po drugih občinskih središčih dolenjske regije, je odprl Mirko Jelenič, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko, in pri tem poudaril njeno veliko sporočilno vrednost o naprednih gibanjih Zavzeto in kritično Na seji CK ZKS o kulturi govorilo kar 28 razpra-j[jjaicev — Strpno o »vročih« kulturnih temah! Ljubljana —Toliko prikovani kulturni plenum cenilnega komiteja slovenskih ko-bdtnistov je za nami, z njim seje * Ponedeljek končalo najpomembnejše dejanje skoraj polle-n,h razprav o kulturi, ki so Potekale v partijskih in drugih Ofužbenopolitičnih organizaci-l®h. v združenem delu in krajev-n,n skupnostih, v občinah in r«gijah. bilo skoi e poskušamo strniti, kar jc povedanega na tem zavzetem raj celodnevnem sestanku, poem lahko zapišemo, da so razpravici, in teh je bilo kar osemindvajset, kritično osvetlili celotno Preblematiko, ki jc bila dolgo, še Posebej pa zadnje čase tako živo oavzoča v javnosti. Ta kritičnost je ‘la usmerjena tako v lastne vrste 01 Pojave zlasti v sprotni kulturni Pr°dukciji, vendar pa je bila v sre-‘sču pozornosti zahteva po strpnem razpravljanju o perečih in U‘1‘ protislovnih zadevah. Govor jc bil o moči in nemoči kulture, gledano tudi skoz njen gmotni položaj. Kot je poudaril Josip Košuta, izvršni sekretar za vprašanje kulture pri predsedstvu CK ZKS. zaskrbljuje gmotni položaj še posebej v nekaterih občinah. poleg tega pa je tudi vidno skrčen manevrski prostor samoupravnega odločanja v kulturi Po besedah Cirila Zlobca pa ni c l; kulturo le materialno podpreti, marveč je treba ustvarjati možnosti in razpoloženje, da bo kultura resnična družbena sila in eden od razlogov za večjo duhovno in čustveno uravnovešenost posameznika. naroda in družbe. Seveda je težko v nekaj vrstah zaobseči vse, kar je bik) izrečenega na seji centralnega komiteja. Teže tudi zato, ker ta čas še ne poznamo sklepov, ki bodo konkretno govorili o te m, kaj je treba poslej delati in kako ravnati, da bodo tudi besede s te seje prešle v dejanja. Odločnih dejanj pa kultura ta čas resnično potrebuje. pred več kot pol stoletja na Dolenj- , skem. Na petkovi otvoritveni slovesnosti, na katero so povabili tudi preživele člane društev kmečkih fantov in deklet, je o razstavi, ki ima nad 350 eksponatov — pisnih dokumentov, fotografij in najrazličnejših predmetov, podrobneje govoril njen avtor, zgodovinar Anton Štampohar. kustos v oddelku NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja. Posebej seje zahvalil nekaterim nekdanjim članom teh drujtev, ki so pomagali pri zbiranju gradiva. L Z V srednji šoli še prostor Za družboslovje in naravoslovje vpis podaljšan do 31. avgusta ČRNOMELJ — V srednji šoli Edvarda Kardelja v Črnomlju bodo imeli v naslednjem šolskem letu 4 oddelke prvih razredov, torej enega več kot lani. Novost je naravoslovno-matematična usmeritev, znova pa jim je spodletelo pri poskusu, da bi uvedli skrajšani in srednji program metalurške usmeritve, saj se je kljub 40 razpisanim štipendijam prijavilo premalo učencev. Toda tudi že pri uveljavljeni kovinarski usmeritvi, kjer bosta prihodnje šolsko leto 2 oddelka, so težave pri vpisu. Iz metliške občine se je doslej vpisal le en učenec, še vedno pa pričakujejo učence iz Hrvaške, ki se navadno vpisujejo do konca junija. Za družoslovje, kjer je doslej prijavljenih 23 učencev, je vpis podaljšan do 3I. avgusta, prav tako tudi za naravoslov-no-matematično usmeritev, kamor se je vpisalo 25 učencev, vendar le eden iz metliške občine. Razveseljivo pa je, da so črnomaljske delovne organizacije za naravoslovno usmeritev razpisale kar 8 kadrovskih štipendij. S tem,ko bodo v Črnomlju uvedli naravoslovno-matematično usmeritev, pa bodo morali primerno opremiti tudi specialne učilnice in učilnico za računalništvo. Denar za opremo specialnih učilnic bo srednja šola prispevala iz amortizacije. Občinska raziskovalna skupnost pa bo naredila načrt opremljenosti osnovne in srednje šole z računalniki, kajti računalnike v srednji šoli bodo uporabljali tudi učenci osnovne šole Mirana Jarca. Črnomaljski izvršni svet je dolžan skupaj z delovnimi opremo, ki jo morajo plačati do konca letošnjega avgusta, šola pa bo opremljena v naslednjem šolskem letu. b. M. ČERNE RAZSTAVLJA V KOČEVSKEM SALONU KOČEVJE — V tukajšnjem Likovnem salonu bo še do nedelje, 23. junija, odprta razstava del akademskega kiparja Petra Černeta iz Ljubljane. Kipar je tudi dolenjskemu občinstvu dobro znan, v Kočevju pa seje prvič predstavil že pred osemnajstimi leti. NOVO MESTO — Novomeški likovniki so se prejšnji teden odločili, da ne bodo več delovali kot društvo, marveč le kot skupina, vključena neposredno v Zvezo kulturnih organizacij. Kakšen status jim bo to prineslo, ta čas še ni povsem jasno, znani pa so razlogi za tako odločitev. Navedli so, da je glavni razlog tehnične narave, kar pomeni, da društvo ni imelo usposobljenih ljudi za vodenje administracije in denarnih zadev, še posebej pa ne nikogar, ki bi znal uskladiti društvene dokumente, statut in vse drugo, z zakoni in predpisi. Poslej naj bi vsa taka opravila za likovnike izvrševali v Zvezi kulturnih organizacij. 1 • Pomembno je, so dejali likov- niki, da bodo ustvarjalci še vedno skupaj, saj se imajo za kaj združevati. V prvi vrsti gre za nadaljevanje najrazličnejših oblik izobraževanja v okviru skupine, zato bodo jeseni spet uvedli večerno likovno šolo. Povezuje pa jih tudi prizadevanje za pridobitev skupnega ateljeja in nastopanje v javnosti. Tehtnejši razlogpajepovezanzvse-bino in načinom dela v društvu. Resnici na ljubo je treba povedati, da seje društvo ukvarjalo predvsem in preveč samo s seboj, da je postalo pretesen okvir za že oblikovane likovnike oz. člane z večjimi ambicijami, ob vsem tem pa ni naredilo tistega, kar je sprejelo kot posebno naročilo: da namreč popestri svoje delo z novimi vsebinami, vključi v dejavnost nova področja, se tako odpre tudi neustva-rjalcem in postane s tem pomemben dejavnik pri širjenju likovne kulture. Kar so do zdaj zanemarjali, naj bi zaživelo v okviru nove organizacijske rešitve, ko naj bi naloge, ki jih imajo likovna društva zdaj, zaobsegle sekcije. Predvideli so, da bi bile to sekcija ustvarjalcev, sekcija za posredovanje, sekcija za naravno in kulturno dediščino, sekcija mladih in šolstva, sekcija za vizualne komunikacije, sekcija za arhitekturo in sekcija za fotografijo. V vsako sekcijo se bodo povezali pač tisti, ki jih določeno področje zanima. I. Z. Prvič v galeriji V galeriji Posavskega muzeja razstavlja Mirko Bogovič BREŽICE — Vgaleriji Posavskega muzeja so v ponedeljek zvečer — po kulturnem programu, ki ga je izvedel entjemejski oktet — odprli razstavo oljnih slik Mirka Bogoviča, likovnega pedagoga in predavatelja tehničnega pouka na sevniški osnovni šoli. Slikar se je brežiškim in okolišnim ljubiteljem likovne umetnosti predstavil kot krajinar pa tudi kot avtor tihožitij. Na< rjenost za likovno izražanje je čuti! že kot dijak brežiške gimnazije (doma je v Ločah pri Dobovi, živi pa v Loki pri Zidanem mostu), kjer sta ga k delu spodbujala Franjo Stiplovšek in Miroslav Kugler, znanje pa je pridobil na likovnem oddelku pedagoške akademije v Ljubljani. Kot slikarje tako rekoč od začetka gojil krajino, tazvrst izražanja in izpovedovanja pa se še danes prilega njegovi ustvarjalni naravi. Do zdaj je razstavljal s skupnimi, samostojno pa po delovnih organizacijah in v šoli, kjer poučuje. Brežiška razstava je tako prva Bogovičeva predstavitev v galeriji. Dolenjka — Levstikova nagrajenka Vida Brest nagrajena za avtobiografsko pripoved LJUBLJANA — Levstikove nagrade za leto 1985, priznanja Mladinske knjige za pomembne ustvarjalne dosežke, so minuli četrtek na slavnosti v Cankarjevem dor.u prejeli: pesnica in pisateljic* Vida Brest za knjigo »Majhen človek na veliki poti«, akademski slikar Danijel Demšar za ilustracije V knjigah »Kuža Luža«, »Kužmucke« in »Mama žaba in zabčki« ter prot' dr. Aleksander 'Konjajev za knjigo »Nevidni živi svet«. Šentruperška rojakinja Vida Brest, s pravim imenom Majda Peterlin, obravnava v nagrajeni knjigi avtobiografska doživetja. »Majhen človek na veliki poti« je pripoved o dozorevanju mladega dekleta v neusmiljenem času bojevanja in upora. Dobro leto jetrajal dekletov pohod z osvobodjenega ozemlja v Beli krajini na Štajersko in Koroško ter prek Gorenjske in Primorske nazaj v Belo krajino, od tam pa do osvobojene Ljubljane. Pisateljica se je zavestno odpravila na to pot, da bi spoznala partizane. V knjigi je resnično gradivo pregnetla s svojim osebnim odnosom, ljudi, ki jih je spoznala, je predstavila živo v dejanjih in sočnih pogovorih, to pa je posebna odlika dela, namenjenega otrokom* in mladini. Vida Brest, s pravim imenom Majda Peterlin 13. srečanje oktetov z novostmi Srečanje je postalo bienalno, pred osrednjo prireditvijo v Šentjerneju pa prijavljen okteti koncertirajo po Sloveniji — Nastop združen s praznovanjem 30-_______________letnice Koroškega akademskega okteta iz Ljubljane_______________________ ŠENTJERNEJ — Čez devet dni — v soboto, 29. junija — bo na travniku poleg šentjernejskega hipodroma osrednja in hkrati zaključna prireditev letošnjega 13. srečanja oktetov. Na njej bo poleg domačinov, Šentjernejskega okteta, nastopilo kar enainštirideset pevskih osmercev iz raznih krajev Slovenije, med njimi Koroški akademski oktet iz Ljubljane, ki bo v Šentjerneju proslavljal tudi tridesetletnico ustanovitve. koncu se bodo okteti združili ven zbor Na tradicionalnem prireditvenem prostoru v Šentjerneju (ob slabem vremenu bo srečanje v šentjernejski osnovni šoli) bodo zbrani okteti naj- • Za nastop na 13. srečanju oktetov, ki bo posvečeno štiridesetletnici osvoboditve, še je prijavilo tudi osem«dolenjskih in posavskih oktetov. To so že omenjeni Šentjer-nejski oktet, Boštjanski fantje, ženski nonet Carmen iz Trebnjega, Trebanjski oktet, Dolenjski oktet iz Novega mesta, Donitov oktet iz Sodražice, oktet Orlica iz Pišec in ženski nonet Vitra iz Ribnice. Za zanimivost naj zapišemo, da bo prvič nastopil tudi ženski ’* et Društva slepih in slabovidnih »Tomo Zupan« iz Kranja in zapel Kozinovo »Pomlad v svobodi«. •prej nastopili posamično, tako da se bo vsak predstavil z eno skladbo. Na V LJUBLJANI RAZSTAVA DEL G. STUPICE LJUBLJANA — V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani (Komenska 8) bodo danes ob 18. uri odprli razstavo gvašev, akvarelov in risbslikarja Gabrijela Stupice. Dela iz obdobja 1985'— 1984 na ogled do 30. julija. in pod taktirko Cirila Krpača, umetniškega vodje Koroškega akademskega okteta, zapeli Kramolčevo »Tam, čier teče bistra Zila« in Bučarjevo »Tam, kjer pisana so polja«. Sicer pa 13. srečanje, kije tudi prvič bienalna prireditev, odkar okteti nastopajo v Šentjerneju, poteka že nekaj tednov s celovečernimi koncerti v raznih krajih. Koncerti, na katerih pojo po štirje okteti, so že bili ali paše bodo v Ljutomeru, Ptuju, Škofji Loki, Domžalah, Mariboru, Slovenski Bistrici, Trebnjem, Novi Štifti, Titovem Velenju in Turnišču. To je za oktete in srečanje novost, saj so bili do zdaj na predvečer osrednje prireditve v Šentjerneju taki koncerti pretežno le v novomeški in nekaterih sosednjih občinah. I. Z. JAKČEV KOLEDAR KMALU NAPRODAJ NOVO MESTO — V kratkem bo Dolenjski muzej izdal stenski koledar za leto 1986 s trinajstimi barvnimi reprodukcijami del mojstra Božidarja Jakca. Poskusni odtisi so bili že pregledani in kaže, da seje prenos Jakčevih stvaritev na liste koledarja posrečil. Koledar je že moč naročiti v upravi Dolenjskega muzeja v Novem mestu, v prednaročilu bo izvod 400 din. S prodajo tega koledarja, ki ga bodo natisnili v toliko izvodih, kolikor bo zanimanja, bodo zbrali del sredstev za izdajo kataloga Jakčevega doma, ki je že pripravljen za natis. BORIS ZAPLATIL V PETKOVI GALERIJI RIBNICA — Drevi ob20. uri bodo v Petkovi galeriji v ribniškem gradu odprli razstavo kiparskih del Borisa Zaplatila, akademskega kiparja iz Ljubljane. Razstavljena bodo dela, ki so, kot pravi Aleksander Bassin, logična izpeljava iz Zaplatilovega »slikarskega jezika«. Dela umetnika, kije zadnje čase mentor kočevske likovne skupine, bodo na ogled do 7. juliV JUGOSLOVANSKI LIKOVNIKI V CANKARJEVEM DOMU LJUBLJANA — V Cankarjevem domu bo jutri in pojutrišnjem 13. skupščina Zveze društev likovnih umetnikov Jugoslavije. Z dnevnega reda je razvidno, da bodo glavni referati govorili predvsem o avtorskih pravicah, likovni vzgoji, socialnem položaju likovnih umetnikov in drugih aktualnih zadevah (uvozu slikarskih potrebščin, odkupih likovnih del, težav z ateljeji). Na skupščini bodo izvolili novo vodstvo. pisma in odmevi Ribniški stoletnik slavi V nedeljo proslava 100-letnice GD Ribnica RIBNICA — Gasilsko društvo Ribnica praznuje letos I00-letnico obstoja. Že stari viri govore, da so bili ribniški gasilci zelo delavni in so vedno pomagali krajanom Ribnice in okolice ob požarih in drugih nesrečah. Vrhunec praznovanj ob stoletnici bo slovesnost v nedeljo, 23. junija. Ub 15. uri bo gasilska parada, na katero je vabljenih 24 bližnjih gasilskih društev, predstavniki Gasilske zveze Slovenije in sosednjih občinskih gasilskih zvez iz Gosuplja, Kočevja, Cerknite in Lju-boljane — (Vič-Rudnik). Na proslavi bo društvu izročena nova avtocister-na, za nakup katere sta prispevala potrebni denar SIS za varstvo pred požari občine Ribnica in združeno delo naše občine. Po proslavi bo velika vrtna veselica z bogatim srečolovom. Naše gasilsko društvo je doseglo veliko uspehe, a vsega tega sami ne bi mogli narediti. Zato se zahvaljujemo vsem krajanom, ki so nam kakorkoli pomagali, pa tudi vsem delovnim organizacijam občine Ribnica, zlasti Ri-ku in Inlesu. JANEZ ARKO Naš srečni petek Hude krvi zaradi ceste je končno konec Cesta Šmihel — Semič je bila dolgo ena glavnih prometnih sti-čnic med Dolenjsko in Belo krajino, potem je izgubila pomen kot regionalna, ko je bila zgrajena cesta čez Gorjance, še bolj pa, koje bila usposobljena za promet partizanska magistrala. Nekdaj bela, uglajena cesta je postala čez leta le še preoran kolovoz in nazadnje pristala v kategoriji lokalnih cest, še vedno pa občinskih. Pa še ena posebnost te ceste je vpadljiva. Do Birčne vasi je bila zgrajena iz združenih sredstev, na področju Ur-šnih sel pa le, kadar je akcijo začela KS in bila tudi soudeležena pri delih. Tako so Uršenčani hlepeli po posodobitvi te ceste iz sto razlogov, bodisi zaradi rednega in dostojnega prevoza, zaradi »šparanja« svojih avtomobilov, zaradi oskrbe tamkajšnje trgovine in sploh, ln končno, »usodnega« petka, 14. junija, smo se Uršenčani z avtobusom le peljali po asfaltu in zelo lepo speljani cesti — iz. občinskega središča vse do Uršnih sel. Neizmerno je veselje tamkajšnjih ljudi, kot da je to darilo njim samim, ln hude krvi je končno konec. Počasi bomo naredili tudi ostalo, glavni vir negodovanj in protestov velikega števila krajanov iz Uršnih sel.Dobindola, Gor. Sušic, Pod-Ijubna, Petan, Laz, Travnega dola in Rožnega dola (pa še dosti več, čeprav ne sodi vse na Uršnasela) je odpravljen. Čaka le še predel iz. Uršnih sel do Laz in malo naprej do občinske meje na Peščeniku. kjer je klanec, ki mu ga v občini zlepa ni para po težavnosti. Zdaj imamo tudi tisti od Uršnih sel naprej proti Semiču več upanja, da bo tudi ta »črna točka« enkrat odpravljena. J. S. Sumljiv izid tekmovanja Pomisleki ob nastopu pihalnih orkestrov 12. maja je bilo v Mariboru slovesno. V Unionski dvorani, kjer se vsaki dve leti pomerijo med seboj najboljši slovenski pevski zbori na tradicionalni prireditvi Naša pesem, so se letos potegovali za točke tudi pihalni orkestri Slovenije v koncertnem programu. Tekmovanje seje začelo pravzaprav že 20. aprila, ko so se v Krškem pomerili pihalni orkestri, ki so uvrščeni v tretjo težavnostno skupino. V Mariboru so nastopili orkestri iz druge skupine,'26. maja pa se je v Cankarjevem domu v Ljubljani preizkusilo osem orkestrov iz prve težavnostne skupine. Vsak orkester seje predstavil s tremi skladbami, od katerih je prva po lastni izbiri; namenjena je za uigravanje in psihološko pripravo godbenikov in se ne ocenjuje. Druga skladba je predpisana in obvezna za vse orkestre iz iste težavnostne skupine. tretja pa je zopet po lastni izbiri. Slednji dve ocenjuje tričlanska žirija, katere predsednik je v vseh treh težavnostnih skupinah tudi avtor obvezne skladbe. Za mariborsko tekmovanje se je letos prijavilo kar 17 orkestrov iz različnih koncev Slovenije. V napeto vzdušje in tremo pred nastopom so v popoldanskem koncertu prvi zarezali domžalski godbeniki. Kaj kmalu seje pokazalo, da Unionska dvorana, kije tako idealna za zborovsko prepevanje, ni primerna tudi za pihalne orkestre, ker zaradi premočnega odmeva očitno ne prenese večjega niansiranja v dinamiki, kar prav gotovo škoduje nastopu. Realno podobo zvoka je motilo tudi ozvočenje, kajti mikrofon, kije stal na odru ob strani in je bil namenjen za napovedovanje, je ostal vključen tudi med nastopi in je lepo »lovil« tista trobila, ki so mu bila najbližja. Obvezna skladba Janija Goloba Slavnostna uvertura je očitno predstavljala kar trd oreh za vse-orkestre in nobeden od njih ji ni bil v celoti kos. Pa vendar smo slišali nekaj boljših izvedb. Med njimi je izstopalSindikal-ni.pihalni orkesterTovarneceluloze in papirja Djuro Salaj Krško.pri katerem je bilo v resnici čutiti slavnostno razpoloženje, logično fraziranje in gradacijo v dinamiki, kot si jo je verjetno zamislil tudi skladatelj sam. Svoj nastop so zaključili z zelo solidno izvedbo temperamentne in z belokranjskimi motivi obarvane skladbe Danila Bučarja Ob Kolpi. Zato pa je bilo razumljivo presenečenje med poslušalci in tudi razočaranje med izvajalci na koncu, ko so bili objavljeni rezultati in razdeljene plakete, Človek kar ne more mimo tega, da ne bi pomislil, da tukaj ni vse čisto v redu. Še posebno se ta misel utrdi, ko spozna, kako zelo različno so o nastopih sodili posamezni člani žirije. Krški godbeniki so za svoj nastop prejeli 304 točk in s tem srebrno plaketo; zlato so zgrešili za pičli 2 točki. Kar lep uspeh, z malo premalo sreče.bi rekli, če ne bi primerjali med seboj tudi vseh ostalih orkestrov. Zlato plaketo si je s 307.5 točke prisvojil Pihalni orkester iz Kopra, ki si je za skladbo po lastni izbiri izbral Gvida Učakarja Ža goro, skladbo, ki je bila že pred osmimi leti obvezna za 3. težavnostno skupino in torej sploh ni sodilanatotekmovanje. Tudi primerjava med ostalimi orkestri da slutiti, da na končni izid lahko vplivajo znanstva in simpatije ali pa čisto osebni odnos do posamezne skladbe. • Postavlja se vprašanje, ali je vredno vlagati štiriletni trud v študij in trdo delo za to, da ti na koncu lahko samo en posameznik v trenutku podre vse ambicije in voljo do tako lepe ustvarjalnosti, kot je glasba. Verjetno bi bilo v bodoče potrebno v žirijo imenovati večje število članov, da odločitev posameznika ne bi v tolikšni meri vplivala na povprečno oceno. JANKO AVSENAK Jt tbdas Priznanja kočevskim učencem Ob zaključku šolanja KOČEVJE — Minuli četrtek je bil zadnji osnovnošolski dan zaličence osmih razredov kočevske osemletke. Ob tej priložnosti so na popoldanski svečanosti najprizadevnejšim posameznikom in ekipam podelili tudi priznanja za njihovo prizadevno in us-pešno delo na raznih področjih. Najboljša matematičarka Renata Okrajšek je prejela zlato Vegovo priznanje. Priznanje za odlični učni uspeh v vseh osmih letih šolanja so prejeli: Tanja Košir, Renata Okrajšek, Borut Česnik, Katja Hočevar, Iztok Juvan, Tatjana Cvitkovič, Leon Behin, Simona Eberle, Stojan Kotar, Tomaž Bojc ip Tadej Jurkovič. Priznanja so prejeli še učenci, ki so osmi razred zaključili z odličnim uspehom, ekipe za dosežene uspehe na področju ŠLO in družbene samozaščite, Metka Rojc kot najboljša varčevalka v šolski hranilnici, podeljena pa so bila priznanja tudi za druge izvenšolske dejavnosti. Sledil je bogat kulturno-zabavni program, za zaključek pa še ples, nakar so dosedanji učenci »zleteli kot ptički iz gnezda iz svoje šole«. Vsa prireditev je namreč potekala v tem znamenju, saj je v taki obliki pripravil dekoracijo zanjo likovni pedagog Ivan Brudar. J. P. CERKLJE SE PRIPRAVLJAJO NA PRAZNIK CERKLJE — Krajevna skupnost Cerklje ob Krki praznuje 8. julija svoj krajevni praznik v spomin na ta dan leta 1943, ko so borci 5. SNOUB Ivan Cankar izvedli uspešen napad na nemško letališče v Cerkljah. Za letošnji praznik načrtujejo več prireditev, npr, srečanje vinogradnikov, vrtni zabavi lovske družine in gasilskega društva. Nanj se tudi posebej pripravljajo. Osnovna organizacija ZSMS, ki si . zadnje čase prizadeva poživiti svojo dejavnost, je vzela »za svoje« Turistično društvo. Od občinske turistične zveze so letos dobili 80.000 dinarjev. Od tega so več kot polovico dali za koše za smeti, urejajo plažo ob Krki, sicer pa so aktivni še posebej na športnem področju. Že nekaj let poteka v krajevni skupnosti akcija za obnovo kulturno-prostvenega doma. Najbolj delavni so gasilci in vojaki cerkljanske garnizije, krajani pa po svojih močeh pomagajo s prostovoljnim delom in drugače. Veseli so 480 tisočakov, ki so jih dobili iz ostanka sredstev prejšnjega referenduma . za kulturne objekte v občini. Upajo, da bodo dvorano usposobili do občinskega praznika.• . S. MILENOVIČ NARAVOSLOVCI NA IZLETU Člani naravoslovnega krožka smo se tudi letos udeležili ekskurzije Prirodoslovnega društva Slovenije. Obiskali smo dolino Kokre in Jezersko. Posebno pozorno smo si ogledali kamnolom lehnjaka, Makekovo koč-no, slap Čedca, izvir Slatine pri Anku, Šenkovo kmetijo in Jenkovo kasarno. Med potjo smo primerjali tudi zastopanost deževniških.vrst v posameznih biotopih. Vrnili smo se polni vtisov. SANDRA NOVŠAK, 8.a OŠ Atiče ZASTONJ Z VLAKOM Naš razred*je osvojil kolektivno nagrado Železniškega gospodarstva. Izbrali smo potovanje od Brežic do Jesenic. Ker smo to potovanje povezali z zaključnim izletom, smo se z Jesenic z lokalnim avtobusom odpeljali do Mojstrane. Nato smo pešačili do slapa Peričnik in še do Aljaževega doma, tako da smo osvojili vrh »malega« Triglava. Izlet je bil naporen, toda lep. MOJCA MOLAN, 5.r OŠ Artiče DAN GRADBINCEV 3. junij je dan gradbincev. Gradbinci naše občineso ga proslavili delavno. Proslavo s kulturnim programom so imeli v soboto. Na njej so nastopali tudi učenci naše šole. Ob tej priložnosti so mnogim delavcem razdelili priznanja in nagrade za večletno delo. Po proslavi je bila pogostitev in zabava. MAJDAv ČRNIČ OŠ Črnomelj V JASENOVCU Pred kratkim smo bili na šolskem izletu. Naš cilj je bil Jasenovac, kjer je bilo med vojno eno najhujših taborišč, pa Kozara in Petrova gora. Ogledali smo si razne muzeje in dokumentarne filme, ki prikazujejo vojne grozote. Vračali smo se z željo-, da se kaj takega nikoli več ne bi zgodilo. IRENA ŠUŠTERIČ, 8.r OŠ Globoko V BELI KRAJINI Na končni izlet smo šli v Belo krajino. Najprej smo se ustavili v Črnomlju. Ogledali smo si mesto in Dom kulture, kjer je bil med vojno sestanek SNOS. V Vinici smo si ogledali Župančičevo 'rojstno hišo in del starega obzidja, ki je služilo za obrambo pred Turki. Ustavili smo se tudi v Metliki. Zanimiv je grad, spremenjen v muzej, ki Belo krajino prikazuje v slikah, predmetih in besedah. Vse nam je bilo na izletu zelo všeč, še posebno pa prijazni Belokranjci. UČENCI 4.b OŠ Škocjan NA ZLETU 8. in 9. junija je bil v Sisku 18. Zlet bratstva in enotnosti.Slovenijo smo zastopali pionirji dolenjskih občin. V soboto smo se odpeljali v Petrinjo, kjer smo prespali. V nedeljo dopoldne smo imeli generalko. Vsi smo bili vznemirjeni in nismo bili prepričani, da bo nastop uspel, še posebno, ker je deževalo. Nastop je k sreči uspel. Vsi smo bili zelo vesel, posebno tovarišica Ruža Kovačič. Po končanem zletu smo zvedele, da smo bile najboljše. Domov smo se vrnile polne lepih vtisov. Težko že pričakujemo naslednji zlet, ki bo leta 1987 na stadionu v Novem mestu. MATEJA SKOL, ANDREJA PONIKVAR, 6.a OŠ Jože Slak—Silvo Trebnje Težko je biti sam Opozorilo iz Predgra-da, da je starejša ženska potrebna pomoči PREDGRAD — V Predgradu živi v stari tuši, kjer teče voda skozi strop, nad 80 let stara Katarina Majerle. Ima skromno pokojnino po pokojnem možu. Hiša je slaba, potrebna popravila. Vprašanje je, če si pozimi sploh kuri, nekajkrat pa se je iz hiše tudi precej močno kadilo, da sovaščani mislili, da gori. Ženica je v glavnem zaklenjena v hiši, iz katere pride zelo redko. V njenem stanovanju že več let ni bil nihče, saj se obnaša nekoliko nenavadno in tudi nobenega ne pusti .noter. Hiša je last lovske družine Predgrad, razpada in sploh ni primerna za stanovanje. Popraviti pa je ne morejo, dokler kdo v njej stanuje. Po mnenju lovcev je edina stanovalka tehiše Katarina Majerle potrebna pomoči socialnega skrbstva, zelo verjetno pa je potrebna tudi tuje pomoči, saj sa-ijia ne more več skrbeti zase. • J. P. Ali res ni tretje možnosti? Razmišljanja ob vesteh o hudih materialnih težavah dolenjskega zdravstva V Dolenjskem listu smo lahko brali o hudih materialnih težavah regijskega zdravstva. Posvet, ki je bil organiziran na medobčinski ravni, ponuja dve možnosti; ali zbrati manjkajoča sredstva (260 milijonov) ali znižati zdravstveno raven. Takih poenostavitev pri nas ne manjka. Zabolel -me je stavek, ki kategorično pribija, da »tretje možnosti ni.« Razumem, da se na enem posvetu ne da z vseh zornih kotov osvetliti probleme financiranja zdravstva, to pa še ne pomeni, da ni tretje ali še več drugih možnosti. Posvetovanje ni zajelo stabilizacijskih prizadevanj v zdravstvu in ne vemo, kakšni so rezultati. Kljub trditvam, da je zdravstvo notranje rezerve izčrpalo, mislim, da se nekaterih še dotaknili niso, npr. prevelike porabe zdravil, nepotrebnih specialističnih pregledov, organizacije dela, nagrajevanja po delu. Nihče ne vpraša, kaj je s prednostjo, ki naj bi jo imela v tekočem srednjeročnem obdobju osnovna zdravstvena dejavnost, ki gotovo ni bila sprejeta zaradi lepšega. Težko je verjeti, da načrtovalci niso imeli v mislih nuje po ustrezni pre-' razporeditvi sredstev osnovnemu zdravstvu, ki naj za sorazmerno majhna vložena sredstva družbi skuša prihraniti nemajhna sredstva na račun bolni- šničnega in specialističnega zdravljenja. S to prioriteto doslej ni bilo še nič. Podatki za leto 1984 kažejo, da je bolnišnična dejavnost v dolenjski regiji lani dosegala 92 odstotkov republiškega povprečja, osnovna zdravstvena služba pa komaj 69 odstotkov povprečno vloženih sredstev na prebival- ' ca. V tako smer naravnani programi izvajalcev ne morejo navduševati. • Trditev, da namenjamo zdravstvu vedno manj denarja, vsaj za trebanjsko občino ne velja. Sploh pa je znano, da pride iz razglašenih orkestrov za več denarja kvečjemu več hrupa kot muzike. Vse preveč in prepogosto (premišljeno?) se zatekamo k vedno drugačnim oblikam »samoupravnega organiziranja«, spopa ka. Ce reči doseženemu zdravstvenemu standardu, ki je rezultat vloženih družbenih sredstev in prizadevanj vseh zdravstvenih delavcev, potem kot občan in kot zdravstveni delavec ne bom nič na slabšem, če se odrečem še vsem vrhovom v dolenjskem zdravstvu, ki nas niso sposobni organizirati tako. da seto ne bi zgodilo. namesto da bi se spopadli z vsebino, ki ostaja skoraj enaka. Ce se bo treba od- Razume se, da so boljše dolžni pripraviti vodilni delavci centra. Kar se tiče . grozečega znižanja zdravstvenega standarda upam, da niso imeli v mislih tistega dela zdravstvenega varstva, ki sploh še ni uresničen, čeprav bi moral biti že za sedanja sredstva. Tretja in še kakšna možhost je v bitki za cilje, dogovorjene s samoupravnim sporazumom o združevanju v Zdravstveni center Dolenjske, v dejanski odgovornosti vseh delav^pv, v spoštovanju samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki, v takih vodilnih delavcih zdravstvenega centra, ki bodo sposobni v skupnih službah zbrati kaj več od dobre polovice primerno usposobljenih ljudi, ki bodo prej kot v 7 letih za silo skrpali samoupravne akte, ki bodo spodbujali samoupravljanje, začeli uresničevati nagrajevanje po delu, ki bodo sposobni uresničiti prioriteto osnovnega zdravstva in odpravljati nepravilnosti, namesto da jih prikjivajo. Možnost je tudi v sklepih 13. seje, ki so obvezujoči tudi za vodilne delavce centra, pa v vseh zdravstvenih delavcih, ki smo pripravljeni več in bolje delati že danes, da bi naredili. kar se da, dokler časi niso še težji. F. ŽNIDARŠIČ NASA ANKETA 'V Ljudje si še zaupajo Včasih je dana beseda,obljuba nekaj pomenila. Tudi sicer med ljudmi ni manjkalo zaupanja. Smo se danes spremenili? Smo bol] ali manj zaupljivi? Vzamemo denar pri blagajni v trgovini, na banki ali pošti brez štetja ali preverimo, če smo dobili točen znesek? Kontroliramo blagajniške listke v trgovini ali zaupamo prodajalki na blagajni, da nas ni prinesla okoli? Kakor kdo, kot smo ljudje različni. Eni vedno vse prekontrolirajo (iz navade ali zaradi slabih izkušenj) drugim to komaj kdaj pade na pamet. Eni so skoraj brezmejno zaupljivi, drugi ne. Medsebojno zaupanje tudi v vsakdanjih, drobnih zadevah je pač odvisno od mnogih stvari, predvsem od izkušnje. Po odgovorih bi soditi, da smo ljudje danes še kar zaupljivi, da slabe izkušnje niso prevladujoče. DAVORIN NOVAK, frize’r iz Trebnjega: Ne bi rekel, da smo kaj manj zaupljivi drug do drugega, kot smo bili nekdaj. Meni se večkrat zgodi, da mi dajo stranke denarnico kar v roke, da si sam naberem drobiž. Kadar pa sem jaz v trgovini ali na . banki, seveda preštejem denar že iz navade in ne iz nezaupanja. Pred leti se mi je zgodilo, da je bilo nekaj narobe zaradi prepognjenega bankovca v že preštetem in zapakiranem bančnem zavitku. Od tedaj vedno preštejem denar.« - JANKO BRAČ1KA, mojster v metliški Beti: »Beseda pravega človeka je več kot-vse pogodbe. Ljudje še dajo nekaj na besedo, na obljubo, ne vem-pa, če to drži tudi na višjem nivoju, med podjetji in ? ; wi»p drugje. Mislim, da je med ljudmi še precej Ph f zaupanja, spoštovanja obljub in dogovo- rov, v politiki pa je vedno več besedičenja. Mene še nihče, ki mi je kaj obljubil, ni razočaral, zato ljudem tudi zaupam. Tudi v trgovini in gostilni nikoli ne preštejem vrnjenega denarja ah prekontroliram računa. Kolikor rečejo, toliko plačam.« MIRKO ILENIČ, upokojenec iz Buto-raja pri Črnomlju: »V trgovini preštejem denar, ki mi ga vrne prodajalka, ali pa ga ona prešteje pred menoj, tako da so računi čisti. Zgodilo pa se mi je že, da sem vzel s seboj blagajniški listek, in ko sem ga pregledal, sem ugotovil, da so mi zaračunali tudi stvari, kijih njsem kupil. Tudi na ..bencinski črpalki opažam/da natočijo nekoliko manj bencina in zaokrožijo navzgor. Zgodilo se mi je tudi, da seje bančna uslužbenka zmotilavsvojoškodo, kar sem ugotovil zunaj banke. Denar sem nesel nazaj. Ne vem, kako bi bilo, če bi se zmotila v mojo škodo.« LADO JELENOVIČ iz kočevskega Kasa: »Seveda skušajo trgovci in drugi potrošnika tudi oškodovati. Razjezil sem se, ko so v bifeju samopostrežbe skuhati iz iste vrečke kar 6 čajev. Tudi slanino so mi hoteli prodati z vrvico, na kateri je visela. Žena, kije bila včasih trgovka, pravi, da sem tečna stranka. Toda če se v trgovini vsaj dvakrat na leto neskašljaš, mislijo, da lahko s teboj počno, kar se jim zljubi.« MARJANA KUNEJ, receptorka v krškem hotelu Sremič: »Denar vedno preštejem, naj gre za blagajno na banki, pošti ali v trgovinah. Doslej mi niso še nikoli premalo izplačali ali vrnili. Ko nakupujem v samopostrežbi, sproti računam, zato vedno vem, koliko bo okvirno račun. To počnem tudi zato, da se ne bi znašla v neprijetnem položaju, da ne bi imela dovolj gotovine. Natančnost pride prav tudi pri delu v recepciji, kjer imam slabe izkušnje predvsem z lastniki kreditnih kartic.« IDA RESNIK, šivilja v modelarni Jutranjke: »Ob tej draginji mora človek pregledovati blagajniške bloke in morebitne napake takoj reklamirati. Opazila sem, da so v nekaterih sevniških trgovinah prodajali večje in manjše lučke po enaki ceni. Menim, da nihče namerno ne goljufa. Prihaja pač do pomot, ki se ob obojestranski dobri volji lahko sproti razčistijo-Pošteno je, če se potrošnik odzove tudi takrat, ko ni oškodovan, ampak n8 boljšem.« NADA BLATNIK, članica svet a potrošnikov Ribnica: »Pri plačilu v trgovinah še nisem bila oškodovana, nekateri pasomi povedali, daje pri njih prišlo do pomote. Pri Ljubljanski banki pa sem pred dobrim mesecem odpovedala stanovanjsko varčevanje in jim naročila, naj denar preknižijo na hranilno knjižico. Tega še niso storili in sem tako oškodovana, ker bi ta denar vezala in dobila večje obresti.« PAVLA D AMIŠ,gospodinja iz Novega mesta: »V današnjih časih se še kako splača biti pozoren tudi pri majhnih stvareh. Z možem nakupujeva v potrošniškem centru na Cesti herojev. Ko sva nekajkrat ugotovila, da je blagajničarka zaračunala tudi po 300 din preveč, sedaj vedno kontrolirava blagajniški listek. Žal se cene tako hitro spreminjajo, da je to težko, prav v tej trgovini pa so mnogi artikli brez cen.« _ __________ SLAVKO VUJAS1NOV1C iz Dobove: ,»V Konfekciji Beti. kjer delam, si poslovanja brez m ed s eboj n ega' z a up a n j a »ploh ne predstavljam, Isto velja za odnose v SB krajevni skupnosti. Na besede ljudi, kijih poznam, se vselej zanesem. Prepričan sem o poštenost tudi v banki in za blagajničarko nikoli ne preštejem denarja. Račune iz trgovirit- pregledam doma. | Doslej nisem imel razloga za nezaupanj«.« Ih* J 8 DOLENJSKI LIST Št. 25 (1871) 20. junija 19^ beogradska banka temeljna banka ljubljana Beogradska banka Temeljna banka Ljubljana Poslovna enota Novo mesto, Glavni trg telefon: (068) 25-969, Tele* 35824 BBPENM YU Spoštovani varčevalci! Z veseljem vam sporočamo, da smo podaljšali čas poslovanja, sedaj vam nudimo usluge bančnega servisa VSAK DELOVNI DAN OD 7. DO 18.30 SOBOTA OD 7. DO 11. ure Upamo, da smo s tem ustregli tudi vašim željam in veseli bomo vsakega vašega °biska. največja vas z najslabšo cesto stari trg V starotrški težave ^rajevni skupnosti imajo velike skiP°tj0 v največjo vas v krajevni P*«!, v Radence. I/ te vasi je ven(|SlCn'1’ v Starem trgu 22 ljudi. Va5kar delavski kombi po o/ki. strmi „ P°*i ne more pripeljati do tj aniPak morajo vaščani peša či- kra Pos,aic 2 kilometra. Zato so sev ces, Vni skupnosti odločili, da bodo jn • P°sodobili. ji /manjšali naklon [v s *em /a kilometer podaljšali. Bb t" Vcrj za posodobitev še iščejo, UniClno Pa bo veliko prispeval /reški letn/’ ^ 'ma v Starem trgu obrat. V Z vso ^Clu naJ pripravili projekt P°trebno dokumentacijo. UpOKOJENCI NE Ko. POČIVAJO gadr - — Športniki kočevske- ga S'Va uP°kojencev se bodo 8. ju-bo^ ^tterili z Novomeščani, nato pa koj So^c*ovali še na tekmovanju upo-gan*i?t0V t*°lenjske regije. Društvo or-letoSrita Vsa^° l<-'t° več izletov. Prvi t>raj J'Je bil v maju, ko so obiskali njo. ^e’ ^-crkno, bolnišnico »Fra-15 ■'n.^e nekatere kraje. Naslednji bo Prev niJa’ m s'cer v Logarsko dolino, borc°? pa bo veljal 1.100 din. Za dan Osa,?, bodo obiskali Oplotnico in in ar'co, 10. avgusta pa še Bazo 20 ol(0j 0 krajino. V juliju, za teden up-n0 ncev’ bodo organizirali družab-raZs| ar\ie, športno tekmovanje in V;0 točnih del, ki bo tokrat že bo 27 P°. vrsl'- Piknik upokojencev Julija pri brunarici v Dolgi vasi. SpET NOV ASFALT lan^NlCA — V ribniški občini'so rajj °končali asfaltiranje ceste Sod-Cgj, " Loški potok, letos pa delavci a|ju cka Podjetja Novo mesto nad-doilnejo. z asfaltiranjem po ribniški dok ' ,'n drugod. Pred kratkim so °nčali asfaltiranje ceste Sodražica Gr Vet' Gregor (3,5 km) in Sveti — Ortnek (5,5 km). Krajani so pred kratkim iz-aja 8 sarnoPrisPc'vek za urejanje ra1ie’t Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Krško TOZD Vzdrževanje objavlja prosta dela oz. naloge za krovska dela V. stopnje — za 1 delavca Pogoji: — .poklicna šola ustrezne smeri — 3 mesece delovnih izkušenj — delo za nedoločen čas Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa kadrovski službi naše delovne organizacije v 15 dneh po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po prejemu obvestila o izbiri. 423/25-85 Osnovna šola Vinica pri Črnomlju objavlja javno licitacijo za prodajo avtomobila kombi IMV 1600, letnik 1976, registriran in v voznem stanju. Licitacija bo dne 24. 6. 1985 ob 8. uri v prostorih OŠ Vinica. Izklicna cena je 100.000,00 din. Varščina za zasebni sektor je 10%. V ceni ni vračunan prometni davek. 430/25-85 Tgjr^ ani prcdvsem za ureditev in asfalti-Gr JjL estc skozi vas in do zaselka Vrh. Jr^iL raz5i eni odfctor pridno dela, saj že fa!tjr.Jal° cesto in jo pripravljajo za as-bSsel i Asfalt sta dobili tudi novi ci paP v z-lebiču in ta Bregu. V Ribni-doi,,. navljajo cesto od gasilskega naPr*a Pr°*' lnlcsu- Hrovači in čistilni M. G Komisija za medsebojna delovna razmerja OZD Mizarsko podjetje »Hrast«, Šentlovrenc, 68212 Velika Loka, razpisuje prosta dela in naloge KV mizarjev Pogoji: — končana poklicna šola lesne stroke — 3-mesečno poskusno delo — odslužen vojaški rok. Kandidati naj pošljejo prijaves kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi Komisiji za medsebojna razmerja pri Mizarskem podjetju ■•Hrast«, Šentlovrenc. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po dnevu razpisa. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. 416/25-85 TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 21. VI. 17.35 — 23.50 TELETEKST 17.50 POROČILA 17.55 NAŠ PRIJATELJ TITO otroška serija 18.10 GRIZLI ADAMS, ameriška nanizanka 18.35 PROPAGANDNA ODDAJA 18.40 NA POTI V INOVACIJSKO DRUŽBO: Kaj ovira razmah inovacijskega gibanja?, 3. del izobraževalne serije 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 OTVORITEV 16 GRAFIČNE- GA BIENALA, prenos 20.50 NE PREZRITE 21.05 ČLOVEKOVI MOŽGANI: Videnje, angleška dokumentarna serija 22.00 DNEVNIK 22.10 GOREČI ANGEL, finski film DRUGI PROGRAM 15.35 Test — 15.50 Dnevnik — 16.10 V osemdesetih — 16.40 Rokomet (ž) Jugoslavija : Kitajska— 18.15 Dvorci Slavonije — 18.45 Yu rock misija: Kako je posneta plošča za milijon let — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasba in mi — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Človeški faktor — 21.50 Morilci v službi zakona (francoski film) TV ZAGREB 15.45 Video strani — 15.55 Poročila — 16.00 TV koledar — 16.10 V osemdesetih — 16.40 Rokomet (ž) Jugoslavija: Kitajska— 18.15 Dvorci lavonije — 18.45 Yu rod! misija: Kako je posneta plošča za milijon let — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kraj srečanja se ne sme spremeniti (TV nadaljevanka) — 21.00 Glasbena oddaja — 21.45 Dnevnik — 22.00 V petek ob 22h (kulturni magazin) SOBOTA, 22. VI. 7.45 — 10.45 in 15.55 — 22.50 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Goslač 8.25 POJOČE URE 8.40 NAŠ PRIJATELJ TITO nadaljevanka 8.55 MITI IN LEGENDE: Antični miti — ORFEJ, nanizanka 9.10 NIHČE KAKOR JAZ, nanizanka 9.40 SIMON IN SARA. belgijski film 10.10 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE 84L 10.40 POROČILA 16.10 POROČILA 16.15 ČLOVEKOVI MOŽGANI: Gibanje, ponovitev 4. dela 17.05 RETROSPEKTIVA FILMOV FRANCETA ŠTIGLICA: POVEST ODOBRIH LJUDEH, slovenski film 18.40 BOJ ZA OBSTANEK: Tiger, ki živi med koreninami trav, angleška poljudnoznanstvena seriia 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 ZGODBA O CHARLEYU FLOYDU ameriški film Po uspehu filma Bonnie in Clydeje nastalo še več filmov, ki so se ukvarja-sli s kriminalci iz tridesetih let. vendar noben ni dosegel takšnega uspeha kot Pennov film. Eden takih »naslednikov« je tudi film Zgodba o Charleyu Floydu. Floyd je postal bančni ropar zaradi družbenih razmer. Tekoča filmska pripoved spremlja Floyda na njegovi življenjski poti. Flovd ropa banke, s tem »rahlja« moč vladajočega razreda, hkrati pa revežem pomaga tako, da v napadenih bankah uničuje dolžniške dokumente. Da so ga kot svojega prijatelja doživljali reveži, dokazuje tudi njegov pogreb. 21.15 ZRCALO TEDNA 21.40 VIDEO GODBA 22.45 POROČILA DRUGI PROGRAM 13.50 Nihče ni hotel umreti (sovjetski film) — 15.30 Zmajeva ulica — 16.30 Francis v začaranem krogu (ameriški mladinski film) — 17.50 Nepokorjeno mesto — 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 mali koncert — 20.15 Dokumenti našega časa — 21.00 Festival otroka Šibenik 85 — 22.00 Poročila — 22.10 Opermannovi (2. del nemške nadaljevanke) — 23.15 Poezija — 23.45 Atletika za Hanžekovičeč Enmemorial TV ZAGREB 16.10 Sedem TV dni — 16.40 Narodna glasba — 17.10 Poročila — 17.15 TV koledar— 17.25 Vaterpolo Jugoslavija : Italija— 18.25_To je to — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ženska za nedeljo (italijanski film) — 21.50 Dnevnik — 22.05 Za konec tedna NEDELJA, 23. VI. 8.35 — 14.05 in 14.50 — 22.15 TELETEKST 8.50 POROČILA 8.55 ŽIV ŽAV: Risanke, Tom Sawyer 9.55 GRIZLI ADAMS, ponovitev ameriške nanizanke 10.20 FESTIVAL OTROKA — ŠIBENIK 85 11.30 LAMPIJON IN LEPA MARIJA, 3. del brazilske nadaljevanke 12.10 ČEZ TRI GORE: Oktet PDP Svoboda Žirovnica—Breznica 12.35 625, oddaja za stik z gledalci 13.00 PEVSKI TABOR ŠENTVID PRI STIČN1Vprenos 14.00 POROČILA 14.15 KAM GREDO DIVJE SVINJE, ponovitev 9. dela nadaljevanke 15.15 DEŽEVJE PRIHAJA, ameriški film Bogata Američanka na obisku v Indiji pri nekakšni lokalni vladarici spozna in vzljubi njenega sina dr. Saf-tija. Melodramatične dileme so vse hujše, saj je Američanka poročena z lordom. Salti pa ima težave z ljubosumno materjo. Vse te dileme olajšata potres in silno deževie. 16.50 POROČILA 16.55 ROKOMET (Ž) ZA LOVORIKO JUGOSLAVIJE — FINALE 18.25 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 ŠOMRAK, 1. del drame TV Sarajevo Delo pripoveduje o neki istrski vasi, v kateri živijo le še otroci in starci. Vsi ostali so odšli v mesta ali nadelo v Nemčijo. Skrb za domačije so prevzeli otroci, dedki in babice pa so jim bolj v breme kot v pomoč. Pripoved je osredotočena na eno izmed takih družin. Njena življenjska drama nastane v trenutku, ko dobi dedek Marko — igra ga znani Karl Mladen — pismo, v katerem mu sin sporoča, da seje razvezal in da se ne namerava več vrniti domov. Dedek se znajde v dilemi, kako to sporočiti vnukom. Stari Marko se je odločil, da novice ne bo niti omenil, kajti prepričan je, da upanje in sanje ljudem pomagajo živeti. Film je bil nagrajen z nagrado Unicefa kot najboljši film za otroke in mladino. 21.00 BESEDA DA BESEDO: Pogovor z Antonom Seipaničem Anton Stipanič je brez dvoma zanimiva osebnost. Star je 57 let in ima že 50 let delovne dobe, v tem času pa je delal na 15 povsem različnih delovnih mestih, od železničarja do konzula in predsednika poslovodnega odbora Iskre. 21.35 ŠPORTNI PREGLED 22.10 POROČILA DRUGI PROGRAM 15,15 Nedeljsko popoldne — 17.20 Asja (sovjetski film)— 19.00 Vaterpolo Jugoslavija : SZ — 20.00 Tovarna na severnem Kitajskem — 20.55 Včeraj. danes, jutri — 21.15 TV kinoteka: Kubanski kozaki PONEDELJEK, 24. VI. 17.35 — 22.35 TELETEKST 17.50 POROČILA 17.45 POLETAVČEK? nanizanka 18.25 ČIRA ČARA 18.45 ROCK OKO. glasba za mlade 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 LVTTONOVA KRONIKA. angleška nanizanka 21.05 SPOZNANO NEZNANO, oddaja o znanosti 21.45 V. Novak: BALADE, glasbena oddaja češkoslovaške TV Animirani lutkovni film pristopa k delu Balade češkega skladatelja V Novaka na nenavaden način. S prepletanjem glasbe, balad na besedila moravske ljudske poezije in drugih izraznih sredstev, ki izvirajo iz ljudske umetnosti, je glasbena ideja zelo zanimivo in privlačno obdelana. 22.20 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.30 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt (oddaja o športu) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost — 20.50 Poročila — 21.00 Dinastija — 22.00 Hit meseca TOREK, 25. VI. 17.40 — 22.35 TELETEKST 17.55 POROČILA 18.00 GRUZIJSKI KOMORNI ORKESTER, 3. oddaja 18.20 MITI IN LEGENDE —Antični miti: QJDIP. nanizanka 18.40 O KRESI SE DAN OBESI, dokumentarni film 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 M. Duras: CELE DNEVE V KROŠNJAH DREVES, francoska drama Zgodba je omejena na en sam dogodek, zgosti se v nekaj ur. Bogata mati se vrne iz neke francoske kolonije, da bi po desetih letih videla sina, ki živi revno življenje z dekletom iz nočnega bara 21.45 SONJA, dokumentarno igrani film Sonja jeSonja Polac, tistaz nočnega programa radia, ki zna tako povezovati besede v stavke, da nehote prisluhneš slapu besed in nenavadnim besednim kombinacijam. Sonjo smo videli tudi plesati v plesnem gledališču, slišali na radiu Študent, kjer je izoblikovala svoj poseben način izražanja, nekonvencionalno je vodila nekdanjo Slovensko popevko, igrala \ zboru v Hamletu in še in še. Sonja z neverjetno energijo, s pogumno in samosvojo podobo na ljubljanskih ulicah, predvsem pa zaljubljena v radio in njegove silne možnosti. 22.20 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.55 Dnevnik — 18.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 18.45 Thommv s pop show estra — 19.30 Dnevnik — 20.00 Večer za tamburico — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Poročila — 20.55 Od Kaira do Novega Sada — 21.35 Branje SREDA 26. VI. 17.30 — 22.30 TELETEKST 17.45 POROČILA 17.50 ROŽA ŠKRLATKA IN SIN ORLIČ, lutkovna oddaja 18.05 L. Suhodolčan: FIGO L E FA-GOLEj 2. del predstave SIG Celje 18.40 ŽELELI STE — POGLEJTE, poučnozabavna oddaja 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 MEDNARODNA OBZORJA 20.55 Film tedna: MADE IN BRI TAIN, angleški film Junak filma je 16-letni Trevor, kije svoje občutenje omejenih možnosti in socialne neperspektivnosti ter upov zlil v vrsto asocialnih dejanj. Je »obritoglavec«. rasist in nasilnež. Tako kot mnogi mladostniki seje zapletel z zakonom in oblastjo. In zanj institucija, v katero so ga zaprli — takih pa je v Angliji že preko 500 — ne naredi nič koristnega, saj se sreča z avtorita- tivnostjo. strogo disciplino in kaznovanjem !> teh »popravnih« institucij se na slaba pota in seveda v zapor vrne več kot tri četrtine njihovih varovancev. 22.15 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.55 Dnevnik — 18.15 Legende sveta — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbena dogajanja — 20.55 Darovalci — 21.35 beograjskega festivala jazza ČETRTEK, 27. VI. 17.30 — 22.55 TELETEKST 17.45 POROČILA 17.50 F. Rudolf: 40 ZELENIH SLONOV — Sloni se vrnejo', zadnji del nadaljevanke 18.05 OVČARSKA PESEM 18.15 KAKO NASTANE VIOLINA 18.40 OZAIK KRATKEGA FILMA: Najlepša jama na svetu (poljski film). JAHTE VALE F (angleški film) Filma sta z lanskoletnega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju. Prvi govori o malo znanem, a vse bolj zanimivem športnem udejstvovanju — jamarstvu, drugi pa nam preds- tavlja križarjenje okoli grških otokov z dvema elegantnima jahtama. 19.15 RISANKA g 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 TEDNIK 21.10 FRANZ1.1SZT? zadnji del madžarske nadaljevanke 22.10 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.55 Dnevnik — 18.15 Na črko.na črko— 18.45 Jaz sem hotel (kanadska zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik —20.00 Večni klic(sovjetska nadaljevanka) — 21.00 Poročila — 21.05 Gibljive slike — 22.00 Rašomon (japonski film) \ \ / / V' foto slišal: Milan Markelj TOLE NJENO LJUBIMKANJE S TOVORNJAKOM SE Ml ZDI PA ŽE MALO PERVERZNO. dolenjski list pred 20 leti Začetek z devizno reformo Razširjeno reprodukcijo prenesti v gospodarstvo — Most v Kandiji ne ustreza več namenu — Val __________________________težav__________________________ SMO PRED VAŽNIMI spremembami,.ki bodo iz temeljev oblikovale nove, zares ekonomske odnose v našem gospodarstvu. Začelo se bo s tako imenovano devizno reformo, s katero bodo popravili tečaj dinarja glede na dolar na skupni imenovalec. Tosepra-vi, da v prihodnje ne bomo imeli več različno vrednih dinarjev, kar je doslej oviralo, da bi prišli do enotnega merila produktivnosti... V devizno retormo je treba tudi zaradi naloge, da se prenese razširjena reprodukcija v domeno gospodarskih organizacij. To pa ni mogoče vse dotlej, dokler mora federacija akumulirati znatna sredstva, da bi lahko plačevala izvozne premije, razne regrese in drugo. VSEM JE JASNO, da novomeški most v Kandiji že zdavnaj ne ustreza več svojerpu namenu, kot bi moral. Če se na primer srečata, dva avtobusa, je nesreča neizogibna, ker cestišče ni dovolj široko. Eden se pač mora umakniti nazaj, da drugi lahko zapelje čez most. Sredstev za novi most verjetno še lep čas ne bo. VAL TEŽAV kije opljusnil industrijsko proizvodnjo, tudi delovnim organizacijam v krški občini ni prizanesel. Skoraj povsod ugotavljajo, da imajo premalo obratnih sredstev, da se večajo zaloge in zaostruje poslovna morala, spričo česar imajo preveč delovne sile in podobno. Organe upravljanja so začeli pozivati, naj pametneje gospodarijo, se pravi: uredijo naj merila za delitev čistega dohodka in izkoriščajo notranje rezerve. NEPRIJETNO SO BILI presenečeni kalilci javnega miru, saj so miličniki ponoči 10. junija priprli tri sezonske delavce, ki se bodo morali zagovarjati pred sodnikom za prekrške. To bo najbrž spametovalo tudi druge, tako da se meščanom, posebno na Glavnem trgu, obeta prijetnejše spanje. V KOLEKTIVU KMETIJSKE zadruge Krmelj so povzročili od-, pusti delavcev veliko nezadovoljstvo. Odpoved je prejejo okrog 30 ljudi. Prizadeti so ogorčeni predvsem zaradi kratkega odpovednega roka. A X X I N N N N N H S Kaj so pred 80 leti pis Dolenjske Novice. In spet je tekla slovenska kri Krvavi dogodki na Domžalah — Skrajno predrzno in izzivalno ravnanje Nemcev — Pot na Gorjance označena — Kazen za pretepače svojih žena (V Domžalah) na Gorenjskem so priseljeni Nemci pri slavnosti razvitja društvene zastave predrzno in namenoma izzivali Slovence, na kar so ti hrupno demonstrirali. Na povelje c. kr. okrajnega komisarja barona Kazzirinija so streljali c.kr. orožniki na Slovence in tekla je slovenska kri! Spričano je tudi, da so Nemci tudi streljali iz revolverjev in metali kamnje, a oblasti tega niso videle. Seveda: tem se ne sme skriviti las. Gotovo je, da so Nemci ravnali skrajno predrzno in izzivalno; naše mirno kmetsko ljudstvo se za kako malenkost ne razburja tako silno, kakor je bilo razburjeno v Domžalah. A tepeni in najstrožje bodo kaznovani samo Slovenci. (Pot na) Gorjance k cerkvici sv. Miklavža in k razvalninam sv. Jere (ali Gere) je na novo rudeče zaznamovana. Pot se odcepi od državne ceste na koncu Žabje vasi pri klancu na desno. Po zaznamovani poti pride sc lahko iz Novega mestadosv. Miklavža v štirih urah, do sv. Jere je pa pol ure dlje. Pot je večinoma senčna in jako zložena. Pot je zaznamovalo Slovensko planinsko društvo iz Ljubljane, zato je želeti, da prebivalci v Podgorju ne pokvarijo ali odstranijo teh znamenj. (V zadnji) poslanici na ameriški kongres je izjavil predsednik Rossevelt, da bi bilo treba uvesti kak način telesne kazni za može, ki pretepajo svoje žene, kakor sploh za take, ki kruto postopajo proti slabejšim. Rosseveltova želja se bo kmalu izpolnila v Kolumbiji, kjer bodo odprli dvorano, kjer bodo šteli batine možem, ki pretepajo svoje žene. (Na Norveškem) od tam malokdaj kaj slišimo, je revolucija, pa ne krvava, a vendar prav izdatna. Narodni zastopje sklenil, da pretrga zvezo med Švedsko in Norveško, ter soglasno odstavil kralja Oskarja. Sedaj hoče biti Norveška samostojna država, od Švedske čisto nič odvisna ljudovlada. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. junija 1905) S kruhom po svetu in skozi čas Ljudje že tisočletja dolgo poznajo kruh — Stari Egipčani so izumili krušne peči" Grki so pekli 72 različnih vrst kruha — Nemci najboljši peki SVETU OKOLI ČEPRAV BI TEŽKO rekli, da je na svetu življenje kaj dosti boljše, pa je obdobje zadnjega leta res mirnejše, kot ugotavljajo seizmologi. Lani in do letos je bilo občutno manj hudih potresov, kot jih je bilo prešnja leta. 1983. leta je bilo 70 katastrofalnih potresov, lani pa samo 40. Vendar pa je bilo človeških žrtev več zaradi potresa v Čilu. KAKO MALO je za nekatere vredno človeško življenje, o tem pa priča poročilo iz ZDA, kjer so v Dallasu ujeli skupino mladoletnikov, ki so »za štos« pobili 15 ljudi. Izbirali so osamljene sprehajalce po mestnih ulicah, jih obkolili, zbrcali in stepli, potem pa še streljali vanje. Policija je tolpo ujela šele po več mesecih, ker za zločine niso mogli odkriti nobenih logičnih motivov. Kdo bi si pa mislil, da mladi fantje ubijajo iz užitka! NENAVADEN ULOV so .imeli tudi na Kitajskem, kjer so, kot poroča kitajska tiskovna agencija, ujeli človeku podobnega opičjaka. Nenavadno bitje je poraslo z dolgo dlako, hrani pa se kot človek in je menda zelo nagle jeze. Visoko je vsega 1 meter. Zdaj ga kitajski znanstveniki proučujejo. Še posebno jih zanima, ali bodo našli kakšne potrditve, da gre za vrsto, kije najbližja človeku. Nekateri namreč bitju že pravijo pekinški divji človek. PODOBNE DIVJE kreature uporabljajo bogataši na Formozi za čuvanje svojih dragocenih vil. V zadnjem času se je razpasla moda, da namesto psov čuvajev uporabljajo tigre in gorile. Pokazalo se je, da ni lopova, ki mu ne bi zdrknilo srce v hlače, kadar zagleda, da se okoli hiše, po kateri se mu skomina, plazi tiger ali poskakuje gorila. Seveda je domači tiger ali gorila zelo draga stvar, še posebno, če gre za dresirano žival. A bogataši že vedo, da so ti stroški majhni v primerjavi z dragocenostmi, ki naj bi jih divji čuvaji obranili pred dolgimi prsti vlomilcev in podobnih ljudi nepoštenih nagibov. Vonj svežega kruha je nepremagljiv. Koliko vzhičenih besedje zbudil v večine) lačnih poetih,k-oliko najslajših sanj je ta vonj prebudil v ljudeh tistega časa, ko obilje še ni pokvarilo vseh slasti,in kako neznansko redek je vonj kruha v premnogih predel.ii sveta še dandanes. Ne govori zaman stara molitev o kruhu v isti sapi z Bogom. Kruh jedo po vsem svetu, le ime mu je drugače. V Mehiki pečejo koruzne kruhke, imenovane'tortilje, v Indiji purije, koti najraje pečejo in jedo ovseni kruh, Angleži so nori na rženega, medtem ko Nemci uživajo ob celozrnatem črnem kruhu, mi pa še vedno cenimo predvsem beli kruh. Vse to pripoveduje, da je kruh po svetu tako po obliki, sestavinah in okusu izredno pester in hudo različen, kot so tudi dežele, njegove domovine. Italijani v nekaterih svojih pokrajinah tako umetelno pletejo testo za kruh, da potem, ko ga narežejo, niti en kos ni enak drugemu. Za povrh ga radi posipajo z janežem ali sezamom, včasih pa ga tudi nadevajos šunko, sirom ali parmezanom. Še najslajši ji m je panetoni.ki je bolj slaščica kot kruh, saj ga polno nadevajo z grozdjem in kandiranim sadjem. Izjemno slavo uživa po precejšnjem delu sveta francoski kruh, ki mu v domovini rečejo baguette. Znan je tudi pri nas in nemalo ljubiteljev kruha mu daje prednost pred vsemi drugimi vrstami zaradi hrustave skorjice in prijetnega okusa. Manj slave uživa »soldatski« kruh, ki ga pečejo v nekaterih predelih Sovjetske zveze in slovi kot najbolj kisel kruh na svetu. Najbrž je to sorodnik tistega, v naši ljudski pesmi slavnega komisa,. Največ vrst kruha mesijo in pečejo Nemci, od povsem belega do povsem črnega pumpernikla, od finega do celozrnatega. Poseb-nost.pa je božični kruh z dodatki iz sadja: suhe hruške, smokve, dateljni, marelice, orehi in začimbe. V mnogih jezikih je dobil kruh pomen poglavitne življenjske dobrine in je postal simbol življenja samega. Tako marsikje pravijo, da si služijo vsakdanji kruh, da ti kdo daje kruh, poznajo kruhobor-ce in kruh brez motike, hrvaški ljudski izrek pa govori o trdem delu mornarjev z lepo prispodobo: mornarjev kruh ima sedem skorij. Po sledove za prvim kruhom v človeški zgodovini moramo zelo Nevarni dom Gospodinjska in domača opravila so nevarna Poklic gospodinje ni mačji kašelj. Kot ugotavljajo v sosednji Italiji, je delovno mesto hišne gospodinje eno najnevarnejših. Pri opravljanju vsakdanjih gospodinjskih opravil se vsako leto smrtno ponesreči okoli 4.000 Italijank, kar predstavlja tretjino vseh smrtnih primerov na delovnih mestih. Najpogosteje se smrtno ponesrečijo gospodinje v starosti od 18 do 45 let. Skupno število nesreč na domovih znaša v Italiji okoli 800.000 vsako leto, to pa je kar precej večje število od števila prometnih nesreč, ki znaša za vsako leto v poprečju 175.000. Res pa je, da je smrtnost v prometnih nesrečah precej večja. Nesreče pri gospodinjskih in drugih domačih opravilih najpogosteje puščajo težje posledice. Za stalno onesposobljenih je več sto oseb vsako leto, kar pa je večji delež, kot so ga zabeležili pri prometnih nesrečah. Te podatke so razgrnili javnosti na posebni tiskovni konferenci v Rimu, kjer so govorili o nesrečah na domu in njihovem preprečevanju. Poglavitni razlog, da je postal dom tako nevarno delovno mesto, je v tem, da je vse več najrazličnejših mehanskih in električnih naprav. Vendar pa se še vedno največ nesreč in smrtnih poškodb dobi pri najrazličnejših padcih, slede jim najrazličnejše zastrupitve, požari in ogenj, električni tok, dušenje ipd. daleč v preteklost. Sprva je človek nabiral zrna divjih žit in jih surova žvečil, že kakšnih 6.000 let pred n. š. pa je človek načrtno gojil nekatera žita, kar kaže, daje kruh že zasedel svoje pomembno mesto v vsakdanji prehrani. Staroegipčanski reliefi iz grobnic uprizarjajo pridelavo žita in peko kruha, po čemer zgodovinarji sklepajo, da so Egipčani prvi izdelali krušne peči in peko kruha dvignili na raven prave umetelnosti. Govorijo- celo, da je to starodavno ljudstvo poznalo kakih 50 različnih vrst kruha (torej so prekosili našo današnjo ponudbo!). Prvi kruh ni bil za šibkozobe. Ljudje so sprva žitna zrna le popekli ali skuhali kot kašo, kasneje pa so zdrobljenemu zrnu začeli dodajati vodo in dobljeno maso oblikovali v mlince, ki sojih sušili na soncu ali pekli na razbeljenih kamnih. Se dandanašnji na ta, tisočletja star način pečejo kruh mnoga primitivna ljudstva. In novejša arheološka odkritja pričajo, da niso znali peči takšnih kruhov le v starem Egiptu, marveč tudi v Evropi, ki je v času pred 8.000 leti živela v kameni dobi. Ob švicarskih jezerih so izkopali materialne dokaze, da so v davni preteklosti tamkajšnji takratni prebivalci že pekli preprost kruh. Kvas in z njim rahlejši kruh so odkrili nekaj tisoč let kasneje. Zgodovinarji menijo, da so ga prvi odkrili stari Egipčani, tudi sicer izvrstni peki. odkritju pa je botroval slučaj. Tako so poslej pekli kislo kvašeno testo. Ob izselitvi iz Egipta so Izraelci ponesli s seboj v Palestino tudi egipčansko skrivnost peke kruha- ^ prek njih pa je kvašeni kruh pr®' tudi v Grčijo okoli leta 600 pred n-š. Starogrški peki so pokazali veliko znanja in so znali peči 72 različnih vrst kruha. Kot marsikaj drugega, so R1" mljani od Grkov prevzeli tudi to vednost in jo še razvili. Tako so kot prvi izdelali vodni mlin in napravo za strojno mesenja testa, medtem ko je kupolasta prosta krušna peč še vedno kraljevala. Sc dandanes je takšne prastare krušne peči videti v nekaterih odmaknjenih italijanskih vaseh. V srednjem veku seje vEvroP! jedel predvsem grobo mleti črt11 kruh, čeprav so že poznali belega-vendar so si beli kruh lahko pj"'! oščili le najbogatejši, uporablja11 pa so ga tudi v bogoslužju. Dane5 je ravno obratno: črni kruhi z najrazličnejšimi dodatki so draži1-Največji mojstri v peki pa so Nel"' ci, saj poznajo okoli 200 različni11 vrst kruha in kakih 1200 vrst ra*' ličnega peciva. Za konec kratkega pregleda51 poglejmo še, od kod zdaj ta* vsakdanji sendvič. Njegov očeJ{ bil angleški plemič John Montaž11 Sandwich, ki je živel v 18. stoletja Bil je strasten kockar in kvari0" pirec. Da mu ne bi bilo treba za*3' di hrane prekinjati napetih haza(' derskih iger, sije izmislil kruh*c' obložene z mesom. Tako J hazarderska starst porodila se"' dviče, po vsem svetu razširje"" jed. i Tempelj v Luksorju se spreminja v stebre in zidove brez reliefov. Vlaga"1, sol uničujeta ta pomembni spomenik in mnoge druge. Slavna dediščina propada Tisočletja stari egipčanski spomeniki naglo prop0, dajo — Ali jih je sploh še mogoče rešiti? ^ Strokovnjaki pravijo, da s*" glavna krivca za propadanje sol kamenju in vlaga. »Kristali soli so speči zli duh" vi. Ko pride do njih vlaga, se prt bude in začno delovati,« p0)"* njuje strokovnjak s kairske univ°' rze Šalah Ahmed Šalah. Vlag( vdre v kamenje, stopi sol in Tri tisoč let je podoba kraljice Nefertari, najljubše žene velikega egipčanskega faraona Ramzesa II., kljubovala zobu časa varno skrita pred ostrim puščavskim vetrom in dnevno vročino na stenah grobnice v Tebah. Barve so še danes izredno žive in niso izgubile skoraj nič svojega sijaja skoz. dolga tisočletja. Toda pod živimi barvami se podoba razkraja, ker raz-padaomet, na katerega je naslikana. Že tretjina stenskih slik, s katerimi je poslikana ta grobnica v srednjem toku Nila, se je odluščila z zidov, mnoge slikarije samo še trakovi gaze drže na stenah in preprečujejo, da bi se odluščile. Dragoceni, čudoviti arheološki spomenik je v hudo žalostnem stanju. A ni v takem stanju samo grobnica kraljice Nefertari. Podobno usodo ogroženosti delijo z njo še številni drugi staroegipčanski spomeniki. Reliefne podobe, vrezane v kamenje templjev v Luksorju in Karnaku, so vse bolj izlizane, kamni postajajo lisasti in umazani, celi kosi ometa padajo s sten v templju Abidos, starem verskem središču. Egiptologi po vsem svetu so zaskrbljeni zaradi tega hitrega propadanja. »V 200 letih bodo izginili mnogi reliefi, ki so pomemben element templjev. Ostali bodo samo gladki stebri in zidovi,« pravi Lanny Bell z orientalskega inštituta. Tudi egipčanska vlada ve za porazno stanje in ogroženost najdragocenejših spomenikov, vendar pa ni na voljo potrebnega denarja, da bi zaščitili kulturno dediščino, pomembno za ves svet. Pred štirimi leti je znašal proračun egipčanske organizacije za starine 2 milijona dolarjev, danes polnih 16 milijonov dolarjev, a tudi ta lepa vsota ne zadošča za vsa popravila. slana raztopina iztisne nazaj n" površje kamna. Tu vlaga izhlaP1: ostanejo pa kristalčki soli- . razjedajo kamen. Posledica J luščenje kamna na površini. Zar" di takšnih procesov se luščtf zidne slikarije v grobnici kralj|C Nefertari, izginjajo reliefi v K"f naku in Luksorju. Vse skupaj seje začelo, kosu" koncu 19. in v začetku 20. stoldJ izkopali številne arheološke »Pr,-menike iz peska in jih izpostavli delovanju nočne vlage in dnev". vročine. Slikarije v Nefertari". - ■ -rC grobnici so bile sicer že P: odprte, vendar pa so obiskovalci dvignili stopnjo nosti, zaradi česar so se sprožili V omenjeni procesi. Leta 1983 s‘ grobnico zaprli za vse obiske. In Še en krivec je: asuanski )tl\ Zaradi delovanja tega gigantsk". ga objekta, ki je Egiptu prines" dvojno žetev in druge dobre stv" ri. a tudi slabe, je več podtal"5 vode in bolj slana je, kot je bila*"' krat, ko so vsakoletne poplave N1' la čistile in spirale dolino. Prave rešitve ne vidijo. skušali so z aklimatizacijo not*" njih prostorov, s posebnimi obl*:*' ki naj bi izvlekli sol iz sten 1 kamnov, a noben od teh postoF kov se ni prevel obnesel, sponre111 ki še naprej propadajo. Tudi če bi imeli na vojL neomejene količine denarja. JL najbrž ne bi mogli rešiti in zadoj oljivo zaščiti pred nadaljnjH propadanjem.