GOSPODINJA IN MATI LETO 1943-XXI 9. JUNIJA ŠT. 23 :il;liii!«'<;|i::-'i : Mačeha Stara ljudska pesem poje o siroti Jerici in hudobni mačehi. Tako v pesmih in pripovedkah kakor med ljudstvom sploh, je to ime mnogo bolj zasovraženo kakor ime očima. To pa najbrž zato, ker očim nima tolikega vpliva na otroke iz prvega zakona svoje žene, kakor ga ima mačeha na otroke iz prvega zakona 6vojega moža. Žena je vedno tesneje povezana z otroci, kakor pa mož, posebno, če so otroci še majhni. Resnici na ljubo bodi povedano, da se marsikateri mačehi godi huda krivica in da ne zasluži tega osovraženega imena, posebno ne, če je vstopila v zakon z najboljšimi nameni, da vzljubi otroke svojega moža in jim hoče v polni meri nadomestiti pravo mater. Če so otroci še majhni in ne hodijo še v šolo, tedaj jih nova mati lažje pridobi za sebe, ker ob njeni negi počasi pozabijo pravo rodno mater. Huje pa je z večjimi, na pol doraslimi otroci, ki jo z nezaupanjem, še večkrat s trmoglavo upornostjo in sovraštvom sprejmejo, boječ ee ne le, da jim bo stroga mačeha, ampak tudi, da jim bo še očetovo ljubezen vzela. Dostikrat pride mlada žena, kljub vsej dobri volji v pravo sršenovo gnezdo. Razen moža je vse proti njej. otroci, sorodniki prve žene, ki zamerijo možu drugo ženitev, po-6ebno pa razne tete, ki bi rade prevzele gospodinjstvo po prvi ženi in dostikrat tudi stara mati otrok, to je mati prve žene, ki si lasti nekakšno pravico do vzgoje svojih vnukov, v resnici pa jih le na vse pretege razvaja. Vse je proti novi ženi, ki se trudi, da bi vsem ustregla, a povsod zadene le na odpor in zamero. Otroci, zastrašeni od eosedov in sorodnikov, vidijo v njej le tisto, >ki češe do krvi in reže kruh, da 6e skozenj vid.i<, sorodniki prve žene pa samo odpirajo oči in usta zato, da vse kritizirajo na njej. Vsaka ostrejša beseda, pa četudi jo je otrok stokrat zaslužil, ee narobe tolmači, vsak pogled, ukaz, gib nove matere jim je že dokaz sovraštva do otrok. Saj potem ni čuda, če taka žena končno izgubi živce, pa četudi bi imela spočetka angelsko potrpežljivost, ni čuda, da končno zares zasovraži otroke in kriči nad njimi, ko pa si drugače ne ve več pomagati. Seveda nastanejo take razmere le v družinah, kjer se sorodniki preveč vtikajo v nov zakon in kjer so bili otroci od prave matere preveč razvajeni, zlasti pa tam, kjer je družina številna in eo pri hiši še stari starši in razne >dobrohotsče< tete. Zato naj bi si vsako dekle dobro premislilo, preden vzame vdovca z otroci. Res, lepa in nad vse zaslužna je naloga postati mati otrokom, ki jih ni sama rodila, a treba je zato mnogo, mnogo dobre volje, mnogo angelske potrpežljivosti in še več resnične ljubezni. Ni dovolj pridobiti 6i erce moža, še mnogo važneje za srečo v takem zakonu je, pridobiti si srca otrok. Ne bilo bi napak, da ee na to ozira tudi mož, preden pripelje k hiši novo ženo. Mora jo prej do dobra eezna-niti z otroci, mora ee prepričati, kako jo bodo sprejeli, mora jih vsaj navidezno vprašati za dovoljenje, če jim sme pripeljati novo mater in če jo hočejo tudi z ljubeznijo sprejeti in jo ubogati. Dobro vzgojeni otroci bodo hitro pristali na očetovo željo, ponosni, da jih v tako važni zadevi vprašuje za svet in prosi pomoči. Če je v otrocih še posebno svež spomin na umrlo mater, mora biti nova mati zelo previdna, da jim tega spomina ne omadežuje. Tu ni na mestu ljubosumnost na prvo ženo, ampak naj z otroci govori o njej, naj prejme njene navade, ki so otrokom najbolj v spominu. Naj po načinu prve matere moli zvečer z otroci, naj jih po njenem načinu oblači in jim daje hrano. Sploh od začetka naj mlada žena v takem zakonu pozabi, da ima svojo voljo, 6voj način dela in ravnanja. In ko bodo otroci videli v njej svojo veliko prijateljico, ji bodo sčasoma zares tudi vse zaupal iin jo sprejeli kot pravo mater, do-čim bo slika prve matere počasi zbledela in ostala le še kot lep epomin. Najbolj napačno pa bi bilo, če bi mlada žena v svoji bojazni, da jo ne razglase kot hudo mačeho, pustila vnemar vsako vzgojo in bi ji otroci zrasli čez glavo. Kjer vidi, da mora karati, naj ljubeznivo, a odločno posvari, če treba tudi kaznuje, vendar naj bo previdna, da tega nikoli ne bo storila nepremišljeno ali v jezi. Otroci so za pravičnost zelo občutljivi in bodo kmalu sami sebi priznali upravičenost kazni, Zlasti pa naj se varuje nova žena, kadar dobi lastne otroke, da le-tem ne izkazuje več ljubezni kot ostalim. Kri je pač kri in ni ji sicer zameriti, če svoje bolj ljubkuje, jih lepše oblači in jim več priboljškov privošči. Toda sipiošni družinski sreči in mirnemu sožitju z vsemi, mora ta čut v sebi zatajiti ali pa vsaj spretno prikriti. Vsi otroci naj ji bodo enako ljubi, kakor da je vee sama rodila. Dobra mačeha je že marsikdaj popravila vzgojne napaka prave matere in marsikdaj vzgojila otroke svojega moža bolje, kot bi jih mogla najboljša prava mati. Zato bi pa tudi ime »mačeha« moralo zgubiti svoj splošni slab prizvok. Domači vrt Rožnik ▼ našem vrtu V rožniku doseže vrtnarsko delo vrhunec. Zalivanje, pletje, okopavanje je na dnevnem redu. Glejmo tudi na to, da bodo pota stalno snažna in opleta. Odcvetelo cvetje porežiimo. Če imamo na razpolago preležan gnoj ali kompost, pokrijmo gredice s to rahlo snovjo, ki zadržuje vlago v zemlji in brani rast plevelu, obenem pa še gnoji. čas je, da posejemo dveletne cvetlice na zavet ne sejalne gredice. Vrtnice žveplamo, ker se javljajo razne plesni. Zdaj je tudi primeren čas za očgsljanje vrtnic. Paradižnik zelo močno raste zaradi ugodnega vremena. Zato ne zamudimo pinciranja. Pustimo mu tri glavne vrhe, vse druge pa poščipajmo. Tudi ga pravočasno privežimo, da se stebla ne ukrivijo in ne polomijo. Grah, ki smo ga obrali, podkopljemo, ker je izvrsten zeleni gnoj. Fižol se je tudi že potegnil, zato ga obsujmo. Sadimo ohrovt, ki da vzimljen, pozimi okusnejšo prikuho in solato kot zelje. V jarčke sadimo zimski por. Zgodnja cretača že dela lepe cvetove, zato jo pokrijmo z od 6trani čez njo priipognje-nimi listi, da ostane cvet lepo bel. Že zdaj mislimo na jesensko gnojenje in prekopavanje zemlje. Kupimo gnoj, ga vložimo v kupe ter pokrijmo z zemljo, da ga ne izsuši sončna pripeka. Brez dvoma je na našem vrtu tudi kaj sadnega grnuičja, ki kaže letos obilen sad. Največkrat pa je žal naša zadnja skrb ta, da poberemo sad, nato pa prepustimo grmič-je lastni uvidevnosti za rast in razvoj. Šele v zimski polovici leta se spomnimo, da je treba grmičje obrezati in mu pognojiti. Vendar to ni popolnoma prav, kajti tekom ra6ti je rastlina porabila obilo moči, ki jo je treba nadomestiiit z gnojenjem in s pravilno nego, da se do zime primerno okrepi. Obrezovanje vsega jagodastega sadja (ribeza, kosmulj, malin, robidnic) obstoji v redčenju vej, da ima rastlina dovolj zraka in luči za prosto dihanje. To storimo na ta način, da odstranimo najstarej.Se poganjke (navadno 1—3 letne) in veje ki vise preveč vodoravno k tlom. Prav kot pri sadnem drevju, tako je tudi pri jagodičju prvi predpogoj za lepo rast in razvoj listja in sadov ta, da ima dovolj sonca in zraka; to preprečuje obenem nastop vseh glivičnih in živalskih škodljivcev, ki posebno radi napadajo gosto zarastlo grmovje. Zato redčimo tako, da od-režemo tudi vse pregoste veje, in sicer popolnoma ob tleh in ne tako. da bi vejo le prikrajšali. Odrezke, ki so popolnoma zdravi in brez škodljivcev, vržemo na kompost, bolne pa sežgemo. Pri malinah in robidnicah odstranimo vse stare veje, ki so imele sad in pustimo le 5—6 letošnjih najmočnejših in najdaljših šib. Vse ostale, torej tudi najmlajše poganjke odstranimo. Prav tako ravnamo z ribezom in kosmuljo. Velike važnosti je tudi gnojenje jagodi-častega sadja. Gnojimo ko smo sad pobrali in ko smo grmičje preredčili. V zemlji manjkajočo hrano nadomestimo z dodatkom hlevskega gnoja, komposta, v gnojnici namočene šote, kravjega gnoja ali pa kake vrste fosfor-natega umetnega gnoja. Če končno grmičje gnojimo še vsako tretje leto z apnom, ga poškropimo sem ter tja s kakim škropivom proti škodljivcem, obenem ko škropimo ostalo sadno drevje in dodamo sušca še tekoč gnoj, lahko naslednje leto računamo spet z bogatim povračilom našega truda v obliki bogatega 6adu. Zoreče vrtne jagode je pravilno podložiti tako, da plodovi ne leže kar na zemlji. Navadno podložimo slamnat gnoj, šoto ali pa žaganje. Ob ugodnih vremenskih prilikah je to varstvo dobro. Če pa je vreme suho ali pa še bolj, če je zelo vlažno, je treba drugačnega varovala. V suhem vremenu pospešuje žaganje tvorbo črnih uši in drugih škodljivcev. Ob skrajni vlagi pa se skrivajo med žaganjem zelo radi polžki. Opore iz žice, ki jih lahko kupimo, so predrage, poleg tega pa se na njih še često stebla s sadovi prelomijo. Najboljša podlaga, ki je primerna za vsako vreme in je tudi poceni, je smrečje, kateremu 6o iglice že odpadle. Gotovo je ia-kega smrečja v vsakem vrtu kaj ostalo od zimskega pokrivanja vrtnic. Pod jagode podložimo smrekove veje, kmalu po glavnem cvetju. Obrnemo jih tako, da je vzboklina navzgor. Tako leže zoreči plodovi varni pred vlago in pred škodljivci na mehki, prožni podlagi. Tudi ptičem se zdi pot med smrečjem neprikladna. Res je veselje videti lepo, enakomerno zoreče sadove, ki vise snažno na smrečju. Tudi obiranje je mnogo priklad- DOM_ Za koga se ženske skrbno oblačijo? Lastnik neke velike pariške modne hiše, ki je bil znan kot dober poznavalec ženske duševnosti, je nekoč dal časnikarjem zanimiv odgovor na zgornje vprašanje. Po njegovi trditvi čuti ženska mnogo večjo potrebo po tem, da bi bila lepo oblečena, kakor moški. Nekatere ženske so rade lepo oblečene zaradi' 6ebe. Zavedajo se prijetnega občutka, ki ga daje lepa obleka. Ne vodi jih k temu nikaka nečimernost ali kak drug podoben nagib. Vodi jih edinole lepotni čut in težnja po spremembL Druga 6kupina žensk se lepo oblači zaradi — žensk. Boje se kritike 6vojih sovrstnic in doprinesejo kakršno koli žrtev, le da bi dosegle njihovo priznanje. Mnogo lažje je prenesti sodbo desetih moških, kakor pa kritiko ene same ženske. Večina moških se prav malo meni za to, kaj ei ženska nadene. Presojajo le po celotnem vtisu in ne vprašujejo, ali je bila obleka narejena iz dragega ali iz cenenega blaga. Ženske pa 6e zanimajo za vsako podrobnost in tiste, ki se oblačijo lepo zaradi svojih tovarišic, nimajo kdo ve kako lahke naloge. Končno pa 60 ženske, ki se skrbno oblačijo zato, da bi bile moškim všeč. V to skupino spadajo predvsem mlajše. Toda prav tu naredijo mnogo napak. Dekleta menijo, da bodo všeč, če bodo imele V6ak dan drugo obleko. A zelo se motijo, če mislijo, da si bodo pridobile simpatije resnega moškega z razkošno obleko. Dekle, s katerim se moški 6amo zabava, se lahko preobleče tudi trikrat na dan. Tista pa. ki se bo z njo poročil, mora skrbeti, da bo sicer okusno oblečena, a predvsem naj bo skromna in oblečena stanu primerno. Nekaj drugega pa je v zakonu. Žena naj bo tudi v okras hiši. Koliko je žen6k, ki so pred poroko posvečale vso svojo pozornost lepi zunanjosti, po poroki pa so 6e popolnoma zanemarile. Kaj mora gospodinja vedeti o vitaminih? Predvsem moramo vedeti, da vitamini nimajo hranilne vrednosti, ampak so le nekako dopolnilo. Naše telo jih potrebuje le v majhnih količinah. Vsekakor pa jib mora imeti, če hoče biti zdravo. Če vitaminov ni v hra-nilih ali pa jih je premalo, tedaj nastopijo razne bolezni. nejše. Jagodni poganjki vise prav tako na smrečju in se ne morejo poljubno zarasti, kar je zelo primerno zaradi jeeenske ureditve grede. Če smrečje pozimi skrbno shranimo, ga lahko uporabljamo v ta namen več let zapovrstjo. Navadno pa si delamo mnogo preveč skrbi zaradi vitaminov. Zadošča, da hrana ni vedno enaka, da je vsak dan na mizi sveža zelenjava, 6oIata ali sadje, in imeli bomo v njej dovolj vitaminov, posebno za odraslega človeka. Znanost je do danes odkrila šest vitaminov. Štirje, in 6icer vitamini A, B, C, in D, so za nas važni. Vitamin A povečuje odpor proti raznim okuženjem in urejuje rast. Največjo količino tega vitamina najdemo v zelenih listih raznih rastlin, kakor v špinači, solati, zelju, potem v paradižnikih, pomarančah in rdečih jagodah, v maslu, jetrih in ribjem olju. Vitamin A prenese tudi precejšnjo vročino, tako da pri vkuhavanju prav maio trpi. Vitamin B je sestavljen vitamin. Ima velik vpliv na rast in prebavo. Ta vitamin je človeškemu telesu posebno potreben v mladosti. Najdemo ga v zelenjavi in v otrobih. Prav zato je kruh iz domače temne žitne moke mnogo bolj priporočljiv, posebno za mladino. Tudi ta vitamin vzdrži ob visoki temperaturi in se zato pri kuhanju ne uniči. Vitamin C varuje pred skorbutom. Že v XVI. stoletju 60 zdravili ljudi, ki so oboleli za skorbulom, š citroninim sokom. Ta vitamin najdemo v citronah, pomarančah, paradižnikih, fižolu in čebuli. Vročina ipu zelo škoduje. Z vkuhavanjem in sušenjem teh sadežev, ga popolnoma uničimo. Vitamin D varuje otroke pred angleško boleznijo (rahitis). Pospešuje rast kosti in celjenje ran. Tega vitamina potrebuje človeško telo zelo malo, in še to le v mladostnih letih. Ne najdemo ga v rastlinah, pač pa v ribjem olju in v rumenjaku. Ker je količina vitaminov v raznih hra-nilih zelo spremenljiva, je sveža in neku-hana zelenjava, kakor tudi sadje velikega pomena. Če zelenjavo kuhamo v vodi in vodo potem odlijemo, ne odstranimo samo raznih koristnih soli, ampak tudi velik del vitaminov. Zato je priporočljivo, da zelenjavo le malo časa kuhamo v sopari ali pa jo po možnosti uživamo v surovem stanju. Moka Da prihranimo moko pri pripravljanju raznih zelenjadnih in drugih juh, uporabljamo v ta namen krompir. Krompir skuhamo, olupimo in zmečkamo ter ga dodamo kakršni koli juhi. Lahko pa tudi razrežemo surov krompir na kocke ali rezine in ga kuhamo obenem z drugimi primesmi. Tudi za pripravljanje mnosro drugih jedi lahko nadomestimo moko s krompirjem, če ne popolnoma, pa vsaj deloma. Celo za omlete lahko nadomestimo moko s krompirjem. Vzemimo 500 g surovega krompirja, nekoliko mleka (lahko je tudi kondenzirano), nekoliko soli, eno žlico olja, 3 jajca, 100 g enot- ne moke in eno žličko pecilnega praška. Krompir olupimo in zribamo v mleko, dodamo 6ol, jajca in olje ter vse dobro zmešamo. Polagoma dodajamo moko, ki smo ji prej primešali pecilni prašek. Da prihranimo maščobo, naredimo omlete bolj debele. Znaš pravilno pripraviti solato? Nič ni lažje kakor pripraviti solato, in vendar jo zna le malokatera gospodinja prav pripraviti. Najprej moramo dobro premešati v posodi sol in poper. Nato dodamo nekoliko kisa in mešamo toliko časa, dokler se sol popolnoma ne raztopi. Ko se je sol raztopila, dodamo še ostali kis, nato pa polagoma med mešanjem dodajamo olje. Zdaj pa ne em°:no prenehati z mešanjem, ampak mešamo vedno hitreje, dokler vsa mešanica ne postane enakomerna, nekoliko gosta. Po okusu lahko dodamo še nekoliko gorčice. To mešanico polijemo na skrbho oprano solato, ki smo ji prej odlili vso vodo. Posodo, v kateri smo imele mešanico, zbrišemo z nekaj listi solate, da ne gre niti kapljica začimbe v zgubo. Ce je začimba dovolj gosta, ostane vsa enakomerno na 60lati, tako da niso nekateri listi močno zabeljeni, drugi pa imajo več ali manj okus po krmi za živino. Dihaj pravilno, da si podaljšaš življenje Dihanje je najvažnejši pogoj, da sploh moremo živeti. S pomočjo dihanja dobivamo iz zraka kisik, ki ga telo potrebuje za izgorevanje hranil. Človeško telo si pridobiva vse svoje moči, ki jih potrebuje za življenje in delo, od prebave hranil, kar pa je nemogoče brez kisika Zato je dihanje najvažnejši činitelj naše prehrane. Čim čistejši je zrak, toliko bolj učinkovito je dihanje. Kisik je življenjski plin, ki človeku daje moč in zdravje. S kisikom pa telo dobiva tudi elektriko, ki je nositeljica življenja. Kisik čisti kri in uničuje vse bolezenske klice. Važno pa je, da dihamo pravilno. Vdihavati moramo zrak vedno skozi nos in imeti zaprta usta. Izdihavamo pa skozi usta. Dihaj-mo globoko in ne prehitro. Marsikatero motnjo v organizmu je mogoče odstraniti že samo s pravilnim dihanjem. Nikakor ne pretiravamo, če trdimo, da si je mogoče s pravilnim dihanjem podaljšati življenje. Če nas dež premoči Poleti se rado zgodi, da je ves teden lepo vreme; ko si v nedeljo nadenemo praznično obleko, pa se od nekod" zberejo temni oblaki in dež nas premoči do kože na poti v cerkev ali pa na popoldanskem sprehodu. Je že tako in ne da se pomagati. Vendar pa ta nesreča ni tako velika in navadno lahko popravimo škodo, ki nam jo je naredil dež. Razume se, da se moramo, ko pridemo domov, že iz zdravstvenih razlogov takoj pre- obleči, Obleko ali plašč obesimo na zrak, da se posuši. Seveda moramo paziti, da je obleka lepo raztegnjena, tako nam je v večini primerov niti ne bo treba likati. Prav tako morana nemudoma eezuii mokre nogavice in čevlje. Nogavic« moramo dobro posušiti, preden jih sprsvkna. V čevlje pa stlačimo časopisni ptpir, da ohranijo lepo obliko. Papir smemo odstraniti šele, ko so čsvlji popolnoma suhi. Če so zelo premočeni, je prav, 01 papir enkrat ali dvakrat premeni amo. Rokavice zavijemo, lepo iztegnjene, v snežen prt Ko se posušijo, jih nategnemo na rokah. Seveda, zelo previdno, da se ne raztrgajo. Svilene dežnike posušimo tako, da jih le nekoliko raztegnemo. Le dežnike iz bomba-žastega blaga lahko popolnoma razpnemo. Nikakor pa ne smemo mokrega ali 6amo vlažnega dežnika pustiti zaprtega. Nasveti za dem Zeleni volk se da najlaže odstraniti S kovinastih predmetov s kisom. Na svež madež na namiznem prtu pcw tresemo nekoliko soli, ki tekočino pritegne nase, da se ne razširi. Trdi čopiči postanejo zopet mehki in uporabni, če jih namočimo v ogretem petroleju. Svež kruh se da laže rezati, če pomočimo nož v vrelo vodo ali pa ga za nekaj trenutkov držimo nad ognjem. Glcvnata solata ostane več dni sveža, če jo hranimo na hladnem prostotu v posodi, kjer je nekoliko vode, tako da je v vodi samo površina, kjer je bila solata odrezana. Če so v vodi tudi listi, bodo kmalu začeli gniti. Če sveže meso natremo s kisom, postane bolj mehko in vzdrži dalj časa. Če prerežemo čebulo pod tekočo vodo, se nam pri rezan ju ne bodo solzile oči. Voden krompir je mogoče izboljšati na ta način, da mu pred kuhanjem odstranimo ozek trak olupka. Tako pripravljen krompir je mnogo prej kuhan, ni več voden, a zato mnogo bolj okusen. Vodotopno steklo ne uporabljamo samo za shranjevanje jajc, ampak je tudi zelo dober pripomoček proti piku raznih žužellc. Opeklino namazi z oljem in potresi s koruzno moko. Bolečina bo takoj izginila in nikake nevarnosti ni, da bi nastali mehurji. Raztrganih čipkastih zaves ne smemo šivati, ampak položimo na raztrgano mesto na spodnji strani kos mrežaste tkanine, ki smo jo prej namočili v škrobu in nato zlikamo z vročim likalnikom. Kadar brišemo prah s pohištva, uporab-Ijajmo vedno nekoliko vlažno krpo. Tako prah bolj temeljito odstranimo in se